Nas ni treba se bomo 
okupirali 
sami
AV morem si kaj, da ne bi spre-govoril o problemu, s katerim se srečujem vsak dan in na katerega me je še posebej opozoril prispe-vek, ki je bil objavljen v 4. številki Naše skupnosti.
Prispevek navdušeno govori o obnovi centra Most ter podrobno predstavlja vsebino treh novih za-sebnih dejavnosti: foto Amida ter trgovini Jollv in Kleopatra.
Miru mi ne da zlasti del zadnjega odsiavka, ki se glasi: »V tajništvu KS Mosre-Selo so povedali, da za opis revitalizacije centra Most niso naključno izbrali predstavljenih lo-kalov, saj vidijo v njihovih itnenih precej simbotike: Amida - vzhod-njaška   boginja   odrešitve,    Jolly
-   veselje in šaljivost,   Kleopatra
- simbol za lepoto in tenskost.«
Tudi sam sem vesel obnove in načrtne ureditve središča Most in najstarejšega tnestnega »koščka« naše občine ob Zaloški cesti, od Pletenine do Teola. Vesel sem šte-vilnih novih lokalov in lokalčkov, trgovinic in raznih novih dejavno-sti. Žalosten, zelo ialosen pa sem zaradi številnih tujih neslovenskih imen novih zasebnih dejavnosti. Tako tujih, da jih je potrebno pose-bej prevesti ali pojasniti, kakor je storil avtor omenjenega prispevka.
Prav tako me moti tudi obli-kovna neusklajenost napisnih tabel in izveskov novih lokalov. Pa ne samo v središču Most, v vsej naši občini. Dokler so bili lokali redki, še ni bilo hudo, zdaj pa jih je vsak dan več in ponekod so ie drug ob drugem, tako da so postali te po-memben ali osrednji nosilec po-dobe ulice ali trga. Prav stari del Most je za to še posebej občutljiv. Lahko mu nadamo navdih privlač-nega starega mesta ali pa, tako kot zdaj, le zanemarjenega predmestja. Vendar je to posebno poglavje ure-janja našega okolja. Vrnirno se k neokusnemu potujčevanju naše deiele idriave) s tujimi imeni.
Ne bom jih našteval, ker nočem ne škoditi ne prizadeti. Časi so hudi. vsi pa si gotovo telijo po-slovno uspeti. To jim ielim in se mnogokrat prav zato sprašujcm. zakaj vendar se odločajo na neslo-venska imena in naslove svojih po-djetij. Saj menda ne odpirajo svo-jih trgovinic, delavnic in gostišč za tujce. Morda hočejo nas potroš-nike pridobiti z občutkom, da sto-pamo v Evropo. v razviti svet, da-so oni že del njega, mi pa naj njim sledimo, če nočemo ostati zarukani Slovenci. Ali imajo tudi ti podjet-niki slovenski jezik za kmečkega, podeželskega, manjvrednega, kot je bilo še nedavno v naši zgodo-vini? Morda pa sktepajo, da je Slo-vencev v Sloveniji ie tako malo, da se ne »splača« vabiti v svoje lokale v slovenskcm jeziku? Po tem so-deč. tem Ijudem slovenstvo v slo-venski driavi ni vrednota. Če se bo tako nadaljevalo. bomo morali čez nekaj let našega zgolj pridobitni-škega hlepenja po Evropi, po naši slovenski dotnovini postaiiti table z večjezičnimi napisi: »Tu iivijo Slovenci!", ker sicer tega drugače ne bn opaziti'
Sicer pa bi morala biti moj srd in ialost namenjena tudi naši najvišji oblasti. ki se s prav tdko misel-nustjo malih lastnikov lokalov in lokalčkov do nemilosti papagajsko ozira v Evropo in brezobzimo po-tiska v kot našo identitetn in samo-birnosi. Ne inovativnosl in samoza-vest, papagajsno je znamenje časa, ki ga iiviino. Zato nas ni treba okupiruti. mi se bomo okupirali sami.
Slavko Gerlica