Oldest Slovene Wy in Ohio ^®st Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki xvin—leto xvm 'Uioi PROTI mOEAlU CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) SEPTEMBER 17.th, 1935 ŠTEVILKA (NO.) 219 ZA"!^^ Nova utilitetna po- demokrat-V6_" jj ®"fanitev usta- j® zopet ores«' sept. — ^ity Lea"American ^'oje niol"® ' V kateri strni- k zagg] ^Publikanske stran iT^Wvo ve- ^stracj,- ° °®eveItovi "Diid storilo V 4"™«ave», Mse ^ett gj, predsednik o- ^^''lokraLj predsed- Vi Je ekse- Smith kontroli- % TERUEL Španija, 16. sept. — V vasi El Pobo je neki starec % imenom Ramon Ibenez, pošteno zagodel svojim dedičem. Povabil jih je, da gredo z njim na kraj, kjer je imel skrite vse življenske prihranke — 20,000 peset (o-krog $3,000) — tam pa je vzel sveženj bankovcev ter jih vpričo njih zažgal. Potem je vzel lonec, ki je bil poln kovanega denarja, ter ga vrgel v globok vodnjak. "Jaz ne maram, da bi se po moji smrti kdo vesehl z denarjem, ki sem ga prislužil v potu svojega obraza," je rekel starec. stava napadena pred sodnijo Privatni elektrarski interesi so vložili tožbo, v kateri se trdi, da je Wheeler-Rayburn postava n e u-stavna. John W. Davis zastopa magnate. ^ Wo odprl 0- v kate-daje "^esto t ter "Pn,- stranke." ^ je v Tp izjavil H. Kir- i\ iužrTK ^ ofgani- ^^bori,,, demokratov. ratov, in pro- fc XII pro- iz w pa je bivši Xvkr^achusettsa , da pozival In proti Vlada _ ' da potem duš- P°®tala "vlada- Mjaki ! ^azni repu-/'ZeiiaTi, , ' Henry 4 % Ne 0. _ Sept.— Sk i! v ^ "mednarodni bivši p,^. izročijo ^®^°^ščin za er ^^®P°dai'ske %ed dru- ®luci . l.Niih° bo- ■StiL ^^strof' je pri-g ' ^ revščino, ^ °do za go-v Prine-Jiji 5'ctii Toda t)ov«„.^®ticni Rusiji, M je ob- «1. Svoboda '\'SO(i JCS'i?"»»od i.gta7 i^>4>iii NP"- uma MOONEYJEVO ZASLIŠANJE ODLOŽENO RAN FRANCISCO, 16. sept. — Zaslišanje Tom Mooneyja na podlagi habeas corpus procedure, o katerem se upa, da prinese svobodo slovitemu delavskemu jetniku, je bilo danes preloženo od jutri na sredo ob 10. uri dopoldne. Zaslišanje se bo vršilo pred najvišjim državnim sodiščem. NOV POLJSKI PARNIK JE ODPLUL V AMERIKO. GYDNIA, 16. sept. — Včeraj je odplul od tu v Ameriko novi poljski 14,500-tonski motorni parnik "Pilsudski". Parnik je popolnoma zaseden s potniki. Računa se, da bo vožnja v New York trajala osem dni in pol. PET ITALIJANOV ZMRZNILO V ALPAH. MILAN, 16. sept. — Italijanski alpski klub poroča, da je pet hribolazcev zmrznilo blizu Val Masino, ko jih je v planinah nepričakovano zajel hud snežni vihar. K> k: s Pri« ^ so sv^u P^ ame- M te. uinsko vprasanjo so malo antanto in srednjo Evropo no tioo direktno. Xoso>()slavijo jo še važnejši podunav-ski sporazum. Enako za \'so malo autanto, balkansko zvezo, Avstrijo in Odrsko. Bodočo konfereneo o podnuavskem |)aktn baje hiklieejo po zasedanju Društva narodov sredi fioptembra meseca v Him ali IMoronco v Italiji. S konferenco se pa ne more s])rijaz-niti Oi^rska, ker njena revizioiiisticna politika vztraja na "odrešitvi po sosednjih državah zasužnjenih .Madžarov;" vendar so bo konterenco podniiavskona pakta udeležila, kor ji je tako naročila Italija. Ogrska so sicer zanaša na pomoč Nemčije, kar ji I)a ne moro mnoyo koristiti, kor ima tudi 2\omčija interes, da se sporaznmo s srednjo iji podniiavsko Evro])o ter Balkanom v svv-1,0 izboljšanja svojih trii'ovinskih odnošajev v teh deželah. Problem podunavsko,i>a pakta utegne naleteti na (i\ iro prej v mednarodni politiki kakor \' podunavju samem. Zahtevo male antante glede neodvisnosti Avstrijo, restavracije tlabburžanov in ko-rekture državnih mej .-:o itak znane. Mala autauta pa sicer iskreno želi. da so s podn-na\'skim paktom urede razmere v podunavju in sporcdiio s sosedami ob Srodozem-skein morjn, ua čemer jo iuterisirana zlasti l\irči ja zaradi s\'ojih oti^i ruih obmorskih ozemelj. \'>i ti doii'oxori in sporazumi imajo namen osigurati nu-je sedanjih držav ter V]io-sta\'iti dohre politicuo oduosaje mod njimi. i'oM'l)iio pozornost zbuja na kontorouci udeležba turškega zunanjega ministra dr. liuždi rasa. Turčija še ui za\ aro\ ana s paktom ob Sredozemskem morju, i^ogodlte ima z Ivusijo in drugimi sosedami, ne pa z državami, ki so gospodarice \' Sredozemskem morju. Zato ued\'omno sporazumno z Anglijo želi, da se >kleue sredozemski pomorski pakt in pa da se izpopolni \>'.hodui pakt, ki ga Turčija in mala autauta v celoti že ]u izua\ ata. Z iz])opoluitvijo vseh teli do govoro\- bi bilo nstvarjeno ))olitičuo sožitje ogromnega kompleksa držav, kar bi sigur uo pospeše\alo politiko miru in gospodar skoga sodelovanja. \'a blejski kont'i-rouci so ua\ zoči tudi naši poslaniki iz 1'ariza, 1-oudona, Cehoslo-vaške poleg štirih zunanjih ministrov dr. Stojadinoviea, dr. Beueša, Titidesca, dr. Hudži .\i asa (Tnrčija) in relerentov. Koiili renči pripisuje inozemstvo \ elik pomen, Okoli petileset čaMiikarje\' in dopisnih urado\ je na Bledu, ki z napetostjo za nlodujejo potek razpraw Sedemnajst let že \ ladajo v .srednji Evropi in nje juyONzhodu razmere, ki nujno kriče po rešitvi. l'ričako\ati jo, da blejska koni'oronca končno da po\ od iu bazo, da se ti pi'oblemi rešij(» v prid sporazuma iu mi-ru.- J>el. Politika. • Vpišite vaše fantiče in deklice v Slov. Mlad. Šolo S. N. Doma. Vpisovanje v soboto celi dan, od 9. ure dop. do 4. ure pop. rodu. Nobeno čudo ni, da se mladina sramuje slovenščine; Naš narod mora to trpeti, ako-ravno je dober in so krivi le nekateri ljudje, ki so se postavili za voditelje, voditi pa še sami sebe ne znajo. Kako lahko je človeku poka Shod brezposelne akcije Cleveland, Ohio Na zadnji seji Jug. sekcija za brezposelno zavarovanje je bilo _' sklenjeno, da naša sekcija pri- zati boljšo pot izmed dveh, po-, tem ko je že poskusu. Kx)n. ,rw% shod prob koncu septan-cert "SSdruženih Mladiruskih Ztio- Izn/rsevahiernu ociboru se je se bi bil nioral vrati v ESlo- nsLktgo, d()bi dvoraiio v rov venskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., ;ker je za isto u-deležbo dovolj velik in imeli bi večji uspeh. Tako se sedaj piše in govori. Nisem pa nikjer poprej slišala ali čitala to mnenje, dokler se ni vršila prireditev. A-koravno ni bil izid prireditev slab, vsakdo priporoča svoji k svojim, tudi oni, ki so marca meseca 1934 priporočali skupnim, pevskim Zborom ravno isto in sicer Glasbeno dvorano, ki je v samem središču mftsta, in sicer podjetje ki je bilo baš zato zgrajeno, za koncerte. In resnica je, da je tudi ta dvorana nekoliko naša, akoravno ne tako kot narodni domovi in ako ne bi bilo osebnosti, bi bila dvorana lahko natlačena ljudstva, brez amerikanske avdijen-ce. Konečno pa tudi ne moremo pričakovati udeležbe od strani Amerikancev, ako se sami ne zanimamo za stvar. Da ni bila dvo- Stariši, zavedajte se, da je vzgoja vaših otrok velikega pomena. Zlasti je v tej zvezi važno, da jim daste priliko naučiti se slovenskega jezika in slovenske pesmi in to v šoli, ki je bila ustanovljena izključno iz razloga, da se pomaga naši prvi generaciji, rojeni v Ameriki, do prave orijentacije. V slovenski Šoli Slov. Nar. Doma se poučuje mladino či-tanja, pisanja, zgodovino, zemljepis je ter petje in dramatiko. Vaši otroci potrebujejo te vrste vzgojo, ker drugače jim ni mogoče pojmiti, zakaj ni vaš jezik doma angleški in zakaj se v marsičem kot v šegah in navadah, razlikujemo od drugih narodov. Slovenska Šola jim odpre pogled v vse to. Otroci se nič več ne sramujejo svojega izvora, pač pa spoznajo, da ste prišli vi, njih starši, v Ameriko iz istih razlogov ter z istimi cilji, kot prvi "romarji" iz Holand-skega, edino, da ste prišli vi par rana polna, ni krivda onih, ki so sto let pozneje. Pouči se jih tu- j se trudili. Ako je kdo čutil, da ni dovolj ali pravilnega agitiranja, je bila njegova sveta dolžnost, ako mu je res kaj za slovensko pesem in če bi bil res naklonjen mladini, da bi o tem obvestil odbor, ali pa sam napravil pravilno agitacijo, za kar mu bi bili nedvomno hvaležni vsi stariši. Kako težko je razumeti človeka, ki govori o "složnosti",. tukaj in tam, pa gleda, kaj bi napravil, da bi kakega zabolelo in vedno si zmislil kaj tacega, da nikoniur nič ne pomaga in sam di, da so ravno jugoslovanski priseljenci igrali veliko in važno vlogo v modernem industri-jalnem razmahu naše nove domovine — Amerike. Pravilna vzgoja za prvo generacijo tu rojene mladine z ozi-rom na njih pokoljenje je zato tako važna, da se prepreči tako-zvani "inferiorni kompleks", ki je največji povzročitelj moralne otopelosti, ki dela iz ljudi slabe člane človeške družbe. Eno, kar je posebno važno in _ ____ _______^ to ravno vsled goraj navedene- j ^^bi pa še škoduje. Zakaj se ved-ga, je to: skušaimo dati sloven-,^o razmotriva po časopisih, kdo sko vzgojo ne le deklicam, tem-1 je bil pričetnik mladinskih zbo-več tudi dečkom. Slednji pora-1 rov? Saj narod vendar ni slep bi]o večji del prostega časa zu- {i„ ye, kdo je prvi pričel na tem naj na I'.Uci in dobijo veHko j delovati. St. Clairski "Slavčki" manj vpliva od strani starišev ^o bili prvi mladinski zbor v Cle-in doma. Ce opazujete, boste ^ yelandu in ustanovitelj je bil L. sami spoznali, da je med mladi- Seme. Kar sc tiče zunanjih nami ljudmi veliko več deklet, ki'sclbin se Lorainčani ponosno znajo slovensko, kot pa fantov.!spominjajo ko je njih Marsikje naletite danes na od- ^ mladinski zbor priredil koncert raslega mladeniča, ki mu je žal, to tudi pod vodstvom Louis da ni pohajal v slovensko šolo Semeta. Nisem pa še slišala o in se vsled tega ne more inteli- nobenem mladinskem zboru gentno izražati v jeziku svojih p^ed letom 1931. staršev. Danes bi mu marsikje S. N. Domu na St. Clairju na pri meren dan, preskrbi govornike, kakor tudi shke, ki se bodo kazale po končanem shodu. Izvr-ševalni odbor je na svojem sestanku sklenil, da se vrši shod v petek večer 27. septembra, v S. N. Domu na St. Clair Ave. Za govornike se je povabilo Mr. Joseph Duffy-ja državnega repre-zentanta, kateri je predložil brezposelni načrt v državni po-stavodaji, katerega je podpirala tudi naša organizacija; Povabilo se je Mr. Trent Longo, voditelja progresivne grupe pri Clevelandski Delavski Federaciji, Steve Lesco, predsednika brezposelne lige Clev. del. federacije, Robert Dulea, kateri bo govoril, o važnosti mestnih volitev, in Louis Zorko-ta, ki je kandidat v 23. wardi za v mestno zbornico. Po zgoraj omenjenih govornikih je razvidno, da bo shod jako zanimiv kakor tudi koristen v izobraževalne svrhe delavskega razreda. Kakor že omenjeno se bodo po shodu kazale slike, letošnje združene prvo-majske proslave in druge. Če bo občinstvo s slikami zadovoljno, se bo v bodoče večkrat kazalo različ ne slike. Na članstvo razhčnih društev, kakor tudi na delavstvo v splošnem se apelira, da se tega shoda udeleži v velikem šte\dlu. Shod se prične točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina je prosta, torej ni nobenega vzroka, da se ne bi napolnila dvorana za tako važen shod. Pridite in pri peljite svoje prijatelje. Na za stopnike in zastopnice Jug. sekcije se apelira, da pridete ob 7. uri, ker bomo imeli pred shodom nekohko seje. Odbor. ŠKRAT Poroča se, da bo dvesto tisoč romunskih kmetov vprizorilo pohod v Bukarešto, da preženejo rdečelaso kraljevo ljubico Magdo Lupescu. To bo brez dvoma prvič v zgodovini, da se bo toliko moških podilo za eno žensko. * * * Ko se je Modri orel prvič pojavil v Ameriki, se je podjetjem, ki ga ne bi razobesili, grozilo z globami in zaporom. Zdaj pa se poroča iz Wash-ingtona, da bo kaznovan vsak, ki bi še razobešal slavnega modrega ptiča. Izgleda, da Roosevelt ne mara, da bi se ga opominjalo na največjo blamažo njegove administracije. * » * Žena se je kisala, ker se je mož za rojstni dan ni spomnil z nikakim darilom. "Lepo te prosim, nikar ne jo« kaj," jo tolaži mož. "Saj veš, da ob praznikih niso trgovine odprte!" "Pa kakšen praznik je danes — saj vendar ni praznik." "Tvoj rojstni dan je zame praznik . . . " je dejal mož. IZ PRIMORJA Vojskovodja, ki se ga drži smola Turški general — vrhovni poveljnik abesinske armade pri dru- koristilo, v trgovini, štvih in v družbi. Slovenska Mladinska Šola S. N. Doma je stara že deset let in vsi tisti, ki so se iste poslužili, so hvaležni starišem, kakor tudi Kakor poročajo iz Carigrada, je abesinski cesar imenoval za Najbolj važno je pa to, da s«' vojaškega namestnika, je sprožila ideja za mladinske vrhovnega poveljnika abesin zbore in sedaj glejmo na to, da vojske, bivšega turškega ge-jih obdržimo, kajti kaj hitro se ^^^ala Vehib pašo. mladino lahko blamira in zbore I razbije, ampak težko, znlo težko | Vehib paša je bilo v nek- .....iih bo potem spraviti še kdaj turški armadi slavno. Ve- vcdstvu S. Ni . Doma, ki ie skrbe-1 • ' . . hal ie 7a pnpo-n ivmp.ri , . , v . , . ' skupaj. Bodimo previdni, ne kra- J® za enega izmed najspo- lo za obdrzavanjc te solo. ! ' . , , sobnei^ili wmriH imoi ^ . v." .V.. , . tmio mladim vesella do sloven- .1 vojaških \odij, imel Cenjeni starai, vpišite - , , , . letos poleg velikega števila de-T'^T'" »T'sledovalaskoraivseziWie^ie ^ klic tudi enako veliko število, dečkov, katerim je vspričo toli-T'"^:" voditeljih, kajti o tei , § > ostaviti vojsko. Po premirju, _ bi mladi pevci m pevke naprav- go izbruhnili konflikti med kih skušnjav po mestnih voga , , .. j- tem gotove zaključke. Mladina ie zelo pozorna na take stvari. lih in pa vsled brezdelja, bolj potrebna dobra vzgoja. Vehib paša, ki mu je danes' pristaši provizorne republikan-48 let, se je rodil v nekdanji jske'vlade in pristaši sutanata, Mary IvanuNch, ^^"teremu je kaj za bodočturški trdnjavi Janini, sedaj; so Vehiba na podlagi neke de-učiteljica. ,mladine in slovenske pesmi, glavnem mestu grškega Epira. jnuncijacije aretirali. Ko so ga --------j gotovo pozabil vso osebnost. P" .y Carigradu je absolviral voj-: izpustili, je pobegnil v Italijo. v , , •"•I I« I litilvo, itd., in imel prod očmi -i j^o akademijo, ki jo je ostavil A nesreča ga je zadela dalje. V olOZnOSt STOrejSlh ljU-,sto slovensko pesem, tako ^ Icot častnik generalnega štaba, vlaku, v katerem so je vozil, se di in mladina I koršna v resnici je, in zbori slovili si- Cleveland, O.' turšlto-italijanski vojni je je zgodil umor in sum je padel ivili si ravnatelj vojne šole, a nanj. Dve leti je sedel po ne- Ikmalu potem za poveljnika svo-[dolžnem v preiskovalnem zapo-Nisem napisala tega iz kake joga rojstnega mesta Janine, ki ru. I bodo mladinski rom Amerike. ne resnično .. iinižnje do starejših ljudi, kajti ga je v balkanski vojni oblegla j Končno so mu vrnili svobodo \a o pogos oma ae pise, go povsod sem rada v njih grška armada in končno osvo- in je odpotoval sprva v Nemči- von m o maci vzgoja m a i ^ se nikdar še nisem jila. Po sklenitvi miru je po- jo, potem v Romunijo. Njegovo toda kako malo le ljudi, ki , ■ .« ' < i . • • u i . ■ j . , sramovala biti Slovenka, napisa- stal poveljnik Hedzasa, v sve- zdravje je bilo po vsem, kar je eno razumejo diiso dece. , _____ , , , -,,1; _____; Vedno se ponavlja "kam jadra naša mladina", ni ji mar kultura, narodni domovi in sploh mar j ji ni materinski jezik. Jaz vim le to, da dokler bo vladalo la sem le, kar čutim in kar čuti tovni vojni pa je poveljeval dar- prebil, tako spodkopano, da si večina mladine. jdanelskim četam, kjer je poka- je moral iskati leka na jugu. , Torej tudi mladina jo pozorna zal vse svoje sposobnosti. Pu- Nekaj časa jc živel v Grčiji, po-pra- in tudi mladinačuti! Bedite m«-"^^o komandant tretje tem se je preselil s svojo dru- .......... _ ........... .udalo In bolj previdni in mladin(\ ho,^"rske armade, ki sc je borila %,no vEgipt. Ko jc nastal spor osebno sovraštvo, politika in hi- nedvomno rada pristopala vzhodu. Teduj se je zgodilo, me ta ijo in Abesinijo, si je navščina med našimi stariši in kulturnim in drugim društvom starejšimi ljudmi v splošnem, i kakoTšna vlada danes, bo ostala | mladina vedno tuja svojemu na- Pozdrav! da je prosluli vojni minister En- zmislil, da bi se ponudil Abesi- ver paša izdelal načrt turške o- niji. Postal je inštruktor abe-fenzive, ki naj bi pregnala An- sinske armade in sedaj nje vr-Anna TraVC" gleže iz Mezopotamije. Vehib hovni poveljnik. Živa električna centrala Milijoni baterij v človeškem tvorba mišičnega delovanja zvočne valove. Ljudje se čudimo zname"'^' Iričiiomu skalu, ki je sposobna (k'" čue udarce z napel osi jo se slovitemu možu, ki ;je j. plinski štedilnik z eno sanio iz svojega prsta — in ne nekimi po,<>'oji lahko vsi taksne zn ne centrale. ('e je v s()l)i zi'ak zelo svili. ])!■] centralni kurjavi, če imii®" ' če smo se precej gibali iu S xumijasiimi pod])lati, bo stovalo, (la se z roko približa*") y kovinskemu predmetu in že bo 12 1 j nila iskra vanj. Ta stvai' Ijiva, ampak ima tudi praktičen sikakšna tajinstvena eksplozija skill dvoranah bi n. {»r. labko kirurg', ki ima opravek v ^ na gorljive eter ske ])are, bel, (la se električno izprazni. - *■ (la ima mož pri svojem (k'ln maste rokavice in čevlje z ])lati, ki ga tako izolirajo, . more jio naravnem ])olu iz Od kod pa izvira ta mo na zadnje'baterije v svoji Da, prav baterijo! so dognale, da je človeško ^ : trična centrala r malem, tfti\ Gibanje prebivalstva v tržaški okolici. V tržaški pokrajini je bilo v juliju rojenih 492 otrok, umrlo pa je 315 oseb, od tega jih je bilo rojenih na deželi 121, umrlo pa jih je 84. Prirastek je znašal v mestu 90, na deželi 67 duš. Ce vpoštevamo, da živi v mestu okrog 250,000 ljudi, na deželi pa 100,000 prebivalcev, lahko ugotovimo, da je ljudstvo na deželi naravno narastlo sorazmerno za dobro polovico več kakor v mestu. Razmerje med naravnim prirastkom v mestu in na deželi je stalno v korist podeželskega prebivalstva. Italija 4:i niilijono\' Po zadnjih podatkih je štelo italijansko prebivalstvo v kraljevini koncem julija meseca 43,316,000 duš. naj bi jo vodil, toda ta je izjavil, da so Enverjevi načrti neizvedljivi. Ta odpor proti naj- tnrei wccija wvj i . - i mogočnejšemu možu v vsej sul- ,ske pesmi s tem, da se maže po.'f čudno smolo, ki ga je državi % "Hj i' *11 v, k. L fnt joni nateri.]. 10 so stann'- — bo dolgo so se učenjaki čudili, jo Staniče liraiu (lil s])re,]ema vi nase, sti npc in žlindre. ziroma jili mečejo iz .^elte. j)oj*^ j i>'re pri vsej stvari %a ''ihoj:' ^ 1ri(''*neg'a privUu'ovaiija in eksijerimentu z ilr^neiijem * -A" in kroji'lici iz bezx'ove,?a ^ lire v naših šolskih letih. temi i)()<>'lecln so jetra, ki ^trupf' no hranilnih snovi, a stance iz krvi, da jih v nali so, da hi dalo no visoko na])efost, eo b' ne stani ("'lie baterijo iz Xajiz(latnejši vir 'j, v , pae mišice. Pred nodaviiim ^ radiu na])ravili zanimiv 1'"^^ jii-'^' na ]»odhiti elektri("iiih jj]ij;ili!j jih po znanih metodah valove. Znano je, da se j, V v obliki valovitih ert in |:,,jo ski praksi že davno W N ^ ])ripravo, elektri('ni kardif)^'' j.; ii ^ rne iitri])e ozir. elektrieiK' 110 gibih siviie mišico v "hh" flriil"% , ^ krivulj spo/.na izvežbano ^ lie stvari, kajli drui^ačiie k I spot driisačiie pri i'" ^ " mer imajo tudi različno ho fV? liko krivulj. , S Prav tako važen je praksi re«islrirni a|)ar!tt ^''' ,..il X'an.'kili električnih tiiH'j obetajo /koč, X'a si strokovnjaki to. (la bo mogoče neUoc, "'j.,jniiJ'', / ma posvečeni v tajnost ii''^, ,'^ ju«'' ( misli po zabeleženih kri\ j; ti. Xu. tako daleč še zanimi\'o, da so človosK' šji'' brezžična oddajna post^'.b'" vsak človek z di-ngaono ..... • 11.ai'"^ n. pr. s !<() m. drugi so |>a pri človeku \' noriH' ki. Ce se kdaj \ alo\'ua toko\- ]tret\ (iri \ dolg", . ^,1 menje, da z zdravjem (|o[^'"\i.r \ to - y gače pa se pri zdra\ oni *''' možganska n.ia n.jego\'a naj mu možgani še tako lem\('(- se spi'eminja o(h'i" \ alow \' spanju oslal'ij" ]ia popolnoma splahiiejo. iiJir - (V I"" „ik" , tre"" češkoslovaški - A VI«" iTA'' JUGOSL • 1 so'1'. ('eskoslo\ aški kapi'!', slaviji pri nglo-čo kreditni banki \' hanki v l5eo hanki. I'raška leiiionarsk na pri iz\'ozni I strijska, banka \ jo podružnico, šikoda. ce orožja, in Kotticn I1)1''^ slaviji s\-oja zastopstva. ši''^ haja češkoslovaški kap"'''^ sladkornih in 'okstilnil'^^ ^ni I )ugai t s;i, Kranj in s\()jo lo\arno v Ibirovu. •1? '-'"I" lanki \ \ IJ,j;e j 1'ragi \„v" 1 l'% .1 ngoslavi.u kapital. ^e angli 'ski, Sept., 1935 ENAKOPRAVliOSX 8TBAR 3 jena 1908 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza INKORPORIRANA 1909 vitro j g upravni odbob, Kvirtioh 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. "Uiiolpii Lisph n podpredsednik, BridgevUle, Penna. William *2 ; • podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Snhpi' 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111, ' ^'agajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, JJfte Vrhm,„n Nadzorni odbor: CandnnP'^^^ednik, Huston, Penna. Uiarich in Street, Cleveland, Ohio. • 10 Linn Ave.. So. Burgettstown, Penna. 245.47 WEST 103rd STREET, CHICAGO. ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 111. ^ton VC ® %U5ar 924, Forest City, Penna. Pugg] Washington Street, Denver, Colo. ' South 58th St., West Allis, Wis. ■J-Arch zdravnik: ■ Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. ^OPRAVWos-p. ^ O GLASILO: ^ ^ ' 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. %i|; 2a Svezo se organizacije, se naj pošilja na naslov taj- ^ PtiuJ^ega odspiT^ ^ une in naslov blagajnika. Pritožbe glede pošlo-^ sporne Jc t- naslavlja na predsednika nadzornega odse- I •• f.., ®^ižtva jJ jO"*® predsednika porotnega odseka. Stvari ti- uradnega glasila, se naj pošilja naravnost NOsti". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Porotni ODBOR Z Qnimive vesfi Iz s+are domovine kosa. 'Inišnici ^ Mariboru je Vozači svoje el^ 111' toma svojevrstno šalo. so nagovorili enega iz 63 let ključav- J® na Teznu napadel • ^^leznic v t____ zakonca Fišer, ki sta zvečer šla proti domu. Oba je vrgel na tla, jima zadal več udarcev in končno iztrgal ženi torbico, v v pok. Ivan ' Ml, ">Sljemv- smrt. %ki K: ^ici V Mariboru 1^^®" J® bilo 19 Din, jo vrgel og[. . % drugič zastru-1 ^ J® 'i^.to zdrvel z uga- jaia • i plini Terezija svetilkami proti Ptuju. J® zvečer v umival-! Poveljnik orožniške postaje na lezaveT" in je bila I J® skupno s ptujsko po- •Pes ' je prebudil izsledil napadalce ter oba J" o^pj. moža, ki krivca aretiral. Vsi so t tiozvai in okna zagovarjali, da k kzvai' in okna ter j®® zagovarjali, da so si hoteli "lo ^^valce, da so ne-' P-^^oščiti le šalo, ki bo pa pre- okna ter ievalce, Prepeljali v bol- O' iio tfP lil« R, cej draga, ker smatra sodišče tak napad za rop. poklic. Ponesrečenci. *'^kec 37-letni' V Trzinu je padel 13-letni di- fc ^^agona premikanju* jak Jože Vehovec raz ograjo ter Jla ^ ter CJrt ^ _ -i _1____.'11 1 -rr -r-. , ¥ & govsko in hišno posestnico v Mariboru. V Ljubljani je v tdsoki starosti 85 let umrl Ivan Počivalnik, zasebnik. Umrla je v Ribnici gdč. Stanka Slapša-kova, učiteljica v Ribnici. Na svojem gradu Kamen pri Novem mestu je umrl v 86 letu starosti bivši I kranjski deželni glavar dvorni svetnik Fran pl. Šuklje. Smrt pod avtomobilom. Smrtna nesreča se je dogodila na cesti v Budino pri Ptuju. Tovorni avto Viktorja Jer-ko iz Črnuč je vozil proti Ptuju. Nasproti mu je privozil posestnik Petrovič z vozom sena. Ker pa se je začel konj plašiti, je stopil Petrovič z voza in držal konja za uzdo. V trenutku, ko je avto pasiral konja, se je konj tako hudo prestrašil, da je vrgel Petroviča naravnost pod avto, ki ga je popolnoma zmečkal in je bil pri priči mrtev. Sodna komisija je odredila da se truplo prepelje v mrtvašnico v Rogoznici. Petrovič je bil šele 49 let star, ugleden posestnik ter zapušča ženo in sedem trok. Dvajset let med kačami I Dvajset let je potreboval znani zoolog in vodja zoološke poskusne postaje v Portu Elizabeth v Južni Afriki, prof. Fitz-simons, da je odkril pravi serum proti piku strašne strupenjače mambe, ki jo domačini i-menujejo z zgovornimi nazivi "živa smrt," "leteči hudič," "črna" ali "zelena smrt." še pred kratkim je veljal pik te kače za absolutno smrten nobenega leka niso poznali proti njemu. Vsako leto mu je podleglo na stotine ljudi. o- Smrtiia posledica pretepa. Uprava ljubljanske splošne bolnišnice je javila državnemu tožilstvu, da je umrl 231etni čevljarski pomočnik France Er-lah iz Kovorja pri Kranju, ki je bil včeraj pripel jen v bolnišnico, ker ga je neki orožnik zabbdel z bajonetom v prsa tako, da je bila rana smrtno nevarna. Na kirurgičnem oddelku so zdravniki skušali ohraniti Erlaha pri življenju, toda zaman. Državno tožilstvo je za popoldne o-dredilo sodno obdukcijo Erlaha Preden je Fitzsimons napravil svoje veliko odkritje, je dobri dve desetletji zasledoval te strupenjače, jih lovil in proučeval njihove življenske navade. Da je bil pri tem neprestano v življenski nevarnosti, si lahko mislimo, kakor je razumljivo, da ve povedati mnogo razburljivih zgodb iz tega časa. Kot mlad asistent je prišel v Južno Afriko in je bila takoj njegova največja želja, da bi se udeležil kakšnega lova na nevarno plazilko. To je bilo v času, ko so se celo strastni belo-kožni lovci zelo neradi podajali v takšne nevarnosti in še to le tedaj, če je kakšna mamba napravila le preveč škode med živino v kakšni vasi. Mamb poznajo dve vrsti, črno in zeleno. Črna mamba, zrase do dolžine tri in pol metra, je silno okretna in jo je mogoče loviti le z velikim številom go-njačev. Ob neki priliki, ko sta dva farmarja priredila takšen lov na kačo, ki je bila hudo gospodarila med njiju živino, se je Fitzsimons prvič seznanil z mambo. Dve sto Kafrov je gnalo plazečo se zverino proti hrbte ^ nevarno i si zlomil desno roko. — V Pol-^ ^r^Peljali | hovem gradcu je padel 60-letni občinski revež Tomaž Leben po ^ v snair 'stopnicah ter si poškodoval no- je umrl lo'-let i roke. — V Predolah pri Rroig j\j , j Grosupljem je razstreljeval ska-i id 28-letni posestnikov sin An- •l*' J ^ P& Ir. • " " (-»ao I 'j t'^na ^ spa.n.]u pi- k aU kaL Nucic. Patrona je prehi- r h ^'^Pljeniu " tro eksplodirala in ranila Nuči- I J viiV i ča po čelu in rokah. — Pri Bre- ITT: h pika umr-i . . . , %, zovici se je pri padcu ponesre- ;or. T, ni-o 7 "" 4' Na 'čil 38-Ietni tesar tobačne tovar- obesil. ne Jakob Trcek. Zlomil si je ' if ""U i«---- I - -- . •'ožef ^ y j® našel po-' desno nogo. — Vsi ponesrečenci .^jntraj, ko so bili prepeljani v ljubljansko ^ jablani pred i bolnišnico. Ci«. Mihao Gorelo je v Kačah \ "" bil nekolil^o posestniku Ferdinandu Ku- bh ''fae hecu. Plameni so uničili go-A., spodarsko poslopje, vredno 20,- 000 Din. I '■ se Smrt hlage žene. pfj na V najlepši dobi 44 let je 1)0- ^osčila spo-1 kosila smrt Marijo Jakop, tr- ^ 5 BYWAYS If.mr ,I,T, 11' ri n J 51- IIIW'I riEfiSS Vou Cim-J v mrtvaški veži bolnišnice. Er-j majhnemu griču, na katerem so lah je neposredno postal žrtev čakali trije belci s pripravljeni-alkohola in poboja. V nedeljo, ^ni puškami. Hipoma je plani-so v Kovorju fantje pozno v nočji^i pred njihovimi dolgimi prek-popivali, nato pa so se mnogi ijami, s katerimi so jo zasledo-alkoholizirani vsled žganja na vali, v zrak proti trojici lovcev, cesti sprli. Po kratkih besed-^Vsi trije so ustrelili istočasno nih prepirih so zapeli svojo ža lostno pesem koh, remeljni in' noži. Bila je na vasi pravcata fantovska bitka, ki se je udeležilo okoli 15 fantov. Orožniška patrulja je imela mnogo oprav- ^ ka, da bi napravila red in mir. Toda bojeviti fantje so se str- j nili proti orožnikom v enotno fronto in so navalili na orožnike, ki so sneli puške, in z nasa-, jenimi bajoneti skušali ohraniti sebe pred hujšim napadom. Er-lah se je zagnal v nekega orož-nika, ki je nastavil v sili bajonet, na katerega se je potem Er-lah nasadil. Močno krvaveč se je zgrudil na tla. Prenesli so ga najprej v domačo hišo, nato so poklicali iz Kranja zdravni'-; ka, ki je poškodovancu dal prvo zdravniško pomoč ter odredil, da so ga prepeljali v Ljubljano. žival pa je izginila v drug sektor kroga, kjer so jo preganjali. Kmalu so jo črnci spet pognali proti lovcem. Tedaj je Fitzsimons streljal bolje in naboj šiber je pošasti zdrobil glavo. Mrtvo žival so privezali na vrv in jo zmagoslavno vlekli proti hiši enega izmed obeh farmarjev. Ta se je hotel s svojo mlado ženo malo pošaliti in je kačo neopaženo zavlekel v spalnico ter jo položil na posteljo. Nato je stopil na verando, kjer je mlada gospodinja stregla gostoma in dejal: "Mary, prosim te, prinesi mi mehur s tobakom iz spalnice." Žena je odšla, trojica pa se je smeje spogledala. Pričakovali so, da bodo vsak trenutek zaslišali prestrašeni krik žene. Toda minile so minute, nič takšnega se ni zgodilo. Končno so začeli možje slutiti, da se je zgodila kakšna nesreča. Farmar je skočil proti spalnici. Vrata so se dala le težko odpreti. Za njimi se je možu pokazal strašen prizor. Žena je ležala za vrati na tleh, nad mrtvo kačo v postelji pa se je zibala druga kača. Farmar je imel samo še toliko časa, da je pograbil neko blazino in za-vpil na pomoč, ko se je druga kača pognala proti njemu. Trenutek nato sta pritekla že oba ostala moža in s streli iz samokresov so ubili reptila. Ženi ni bilo več pomoči. Na obrazu in na roki je imela dve strašni rani — od ugrizov kače. Bila je mrtva. Ni bilo težko rekonstruirati, kako se je zgodila nesreča. Baš v tem času so se kače parile in ko so vlekli mrtvo kačo samico domov, jim je bil neopazno sledil samec ter se strašno maščeval nad nesrečno farmarjevo ženo... Še nevarnejša od črne manv be je zelena. Živi na drevesih in takoj napade vsakega človeka. Kafri si zoper njo vedo zadeli so le nekega gonjača, pomagati samo na ta način, da AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 S+. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John S+eblaj, 390 E. 162 St. Za Newburg in West Side; JohnPe+erka, 1121 E. 68 St. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost r 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 zažgejo tisti del gozda, v katerem se pojavi kakšna zelenica. Fitzsimons je nekoč z nekim prijateljem stopal na obisk k nekemu farmarju. Baš je nekoliko zaostal, ko je zagledal, da je šinil z nekega drevesa na prijatelja zelen blisk. Bila je mamba, ki je pa moža za las zgrešila. Prijatelj je začel teči na vse pretege proti učenjaku, kača ga je zasledovala. Fitzsimons ni imel več časa, da bi strgal puško z rame, a je z veliko prisotnostjo zaklical svojemu psu "Zagrabi, Teddy!" Ne da bi okleval, se je zvesti pes vrgel na plazilko. Oba sta se zakotalila po tleh in Fitzsimons je utegnil pomeriti ter ustreliti. Kače je bilo konec — a tudi zvestega psa, ki ga je bila ugriznila. Bil se je dobesedno žrtvoval za svojega gospodarja. Na nekem izletu v okolico Porta Elizabeth se je bil Fitz-*' simons s svojo družbo proti večeru utaboril na travniku pod visokim drevesom. Iz previdnosti so bili pokosili travo o-' krog taborišča, črni kuhar pa je bil pod drevesom zakuril velik ogenj in postavil kotel nanj, da scvre\pečenko. Hipoma je nekaj štrbunknilo v kotel, da je vrela mast brizgnila po okoli stoječih, nato še enkrat in še enkrat. "Veliki bog! Duhovi pri-1 hajajo!" je zavpil kuhar in ste-1 kel v noč, beliin možem pa je} stopil znoj na čelo -— kajti v kotel so bile padle tri zelene mambe! Hladna noč jim je bila očitno neprijetna in v svojem konu po toploti so bile pravilno izmerile svoje skoke — namreč pravilno za ljudi. Samo malo bi se uračunale in tre- [ ščile na tla namestu v kotel, pa I bi imeli v družbi gotovo več ne-Igo enega mrtvega človeka... Maščevanje nad oderuhom 1 i ' Kakšna mržnja vlada med ■prebivalstvom v Indiji proti po-jsojevalcem denarja iz Afkani-I stana, izpričuje strašno maščevanje nekega čevljarja nad svo-! jim upnikom v okolici D^lhija. • Čevljar je moral plačevati up-^niku za en funt šterling posoji-ila tretjino obresti. Ta denar j je moral odšteti točno vsak mesec. Ko je že izplačal obresti za osemkratno glavnico, katere zaradi oderuških procentov vob-če ni mogel vrniti, pa se je naveličal nadlegovanj svojega up-j nika. Zamudil je zadnji rok za-i padlih obresti, kar je porabil j upnik za pretep dolžnikove žene I in hčere. Čevljarju je tedaj I vzkipela kri v žilah. Nametal je na upnika kopico sena, polil seno s petrolejem in vse skupaj zažgal. Čeprav je ogenj spravil na noge skupaj vso vas, se ni nihče genil, da bi pomagal oderuhu, ki je zgorel pri živem telesu. This delicious cheese food is DIGESTIBLE AS^MILK ITSELF! Oglašajte v — "Enakopravnosti" Hidden in Velveeta'a richly mild Cheddar Cheese flavor are health-protective elements of many foods. It's wonderful for children. Serve Kraft Velveeta—in gandwichea, in cooked dishes . ,. o/tenl NORGE ONLY IN IIUIIUL DO TOU GST THE PLUS VALUE OF ROLLATOR REFRIGERATION • Part of the plia ralm fas Norgc is the plus cold-making power of the Rollator. It is able to make more cold than you'll ever need, is simple in construction, smooth in operation, uses hardly any curreat, is almost everlasting. By actual test, the Rollatoc in*-proves with use. The extreme efi&dency and dependableness of the Rollator is the basis of saving in both food and refrigeration. Rollator Refrigeration enables Nor go owners to save np to $11 a month. THE ROLLATOR... Smooth, easy, roUing power provides more aid'-uses less atrrttO, OHtt »* Jo ,0« ®^V ............... before yoi; • When you boy a new vadua, you expect it to give yea yean of quirt, depesdable, tioabie-free service. But do you rcafixe that, from the standpoint of dependable pri fin'iiiaTM^_ the most important part at a washer b the pert yoa never »ee? If« the transmissiocu And only the Norgc washer has the "Autobnflt" transmissioa, with its system of **take-up points" whidi makes • the iNorge truly a life-lasting washer. (Uočd SO-P Wathtr " ' wiih PwHfi jAwWW) S<^.RWK-1 SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. STRAN i ENAKOPRAVNOST Z^sk svo1>od.o in Marko Stojan Roman iz Balkana. XIII. Birbantiiiijeva sled. Vrnimo se zdaj k našim junaškim prijateljem, ki so našli v nevarni noči svojega bega zaveznike in prijatelje na krovu angleške ladije "Victory"! Nemogoče je popisati občutke, ki so navdali Ivana in Dušana v trenotku, ko sta zopet zagledala mnogo jezični izvesek hotela "Des Cinq Nations". Kako malo časa ju je ločilo od trenot-ka, ko sta stopila iz te hiše, polna nade, da se vrneta z vestmi o izgubljeni Jerici! Kaj vse ju je bilo doletelo, odkar sta iskala teh sledov — in kako male, kako malo sta bila pridobila! Toda ljubečemu srcu je tudi malo nekaj; in ko sta se približala svojemu bivališču, se je obema skrčila duša v silni napetosti, kaj jima prinese piihodnjih par minut. Ali najdete Birbantinija, so-druga Schrattenovega, v njegovem zatišju? Ali se jima posreči izvedeti od njega izlepa, kar želita? Ali najdeta vsaj možnost, dobiti ga v svojo oblast in izsiliti njegovo skrivnost? Nešteto vprašanj jima je zavrelo v možganih; toda trebalo je ravnati naglo in razmišljati pozneje — tako je že od nekdaj v življenju, ko rado postavlja vse teorije na glavo. "Kako se razdelimo zdaj?" je rekel Dušan in se ustavil v primerni razdalji od hotela "Des cinq Nations", da je bil še -skrit očem njegovih prebivalcev; — "Preveč nas ne sme priti v hotel, da ne vzbudimo suma; vsekakor pa nas mora biti dovolj, da opravimo . . . Birbantini je skoraj gotovo umen človek, a vendar se lahko zgodi, da bomo primorani rabiti silo." "Prvo, kar se mi zdi potrebno," je menil Ivan, "je, da ostanejo naši gospodje zavezniki v rezervi, za skrajno silo. Ozirati se moramo na to, da imajo oni sami svoje še nedovršeno podjetje in da jih torej ne gre brez potrebe izpostavljati v naše namene; nadalje pa moramo vpo-števati, da mora biti njihova pomoč pred vsem bolj — kako naj rečem? — diplomatskega značaja. Baš zaradi tega pa ne smemo kazati brez potrebe, da i-mamo v njih zaslombo in sploh kake zveze z njimi." Odmev tega naziranja je bil precej različen. Dočim je naša jugoslovanska družbica pritrje-vaje kimala z glavami, je bilp "trojnemu sporazumu" očividno nerodno, ostati križemrok. Vzla-sti Kazakov je ugovarjal prav ogorčeno. "Cort vozmi!" je hitel, maha-je z rokami; "Zaveza je zaveza! Kako boste pa gledali na nas, če vas bomo samo spremljevali ?" "(jospodjo imajo vendarle prav," je rekel nazadnje poročnik Wheeler, ki je sodil najtrez-neje. "Mislim, da smem priznati to, ne da bi dal nam samim slabo izpričevalo. Skoraj izključeno je tudi, da bi naleteli v hotelu samem na posebne tež-koče. Da pa ne zaostanemo popolnoma, bi predlagal, naj gre Kazakov z vami." "Izborno!" je pritrdil Dušan. "V hotel pojdemo torej gospod Kazakov, Ivan in jaz; Jovo in Marko naj se držita blizu kje pri vratih — ostali pa čakajte tu v bližini v primerni razdalji, da boste pri roki, ako bi vas bilo treba. Toda upajmo, da ne bo sitnosti." Po tem kratkem pregovarja- nju se je napotila določena trojica nemudoma v hotel; prej pa sta naša prijatelja še naročila lovu in Marku, da naj kakorkoli ^adržita vsakogar, kdor bi hotel vstopiti ali oditi in bi bil le malce podoben Birbantiniju, ki sta ga poznala po Dušanovi fotogra-fiji. Krivonosi armenski vratar je pozdravil došlece z globokimi pokloni in s potuhnjenim, poiz-zvedujočim pogledom. Pojav-Ijenje Kazakovega, novega tovariša, ga po vsem videzu ni baš zazibalo v brezskrbnost. Dušan je potisnil krivonosca brez dolgega uvoda v duplini podobno č um nato, kjer je čakal na goste hotela "Des cinq Nations" in mignil tovarišema za seboj. "Čujte," je dejal vratarju. "Dopoldne sem se seznanil z grofom Rosettijem, ki stanuje pri vas ..." Armenec ga je pogledal in napravil neveden obraz, ki je postal še nevednejši, ko je ujel o-pazujoče poglede trojice. "Grof Rosetti? ... Ne poznam tega gospoda ..." Toda Dušan je bil dovolj psihologa, da je videl na prvi pogled, da Armenec ne govori resnice. •'No, kajpak," je nadaljeval brezbrižno. "Grof Rosetti stanuje tu. .. Evo vam zlatnik, in spomnite se. Govoriti bi imel z njim v jako važni zadevi. Dajte, peljite naju k njemu." "Gospod," je odgovoril Armenec, "gospod grof Rosetti res ne stanuje pri nas . . . Izginil je — od včeraj ga ni več videti. Včeraj zjutraj je plačal račun, rekoč, da se vrne popoldne; toda ni ga bilo nazaj . . . mislim torej, da je odpotoval ..." "Dobro," je dejal Ivan z odločnim glasom. "Ti misliš — midva bi rada videla. Pokaži nama njegovo sobo!" "Za Krista, gospodje, tega ne! Kako vas bom vodil v njegovo sobo, ko ga res ni doma!" "Morda ga pa nisi videl, ko se je vrnil ... Le pel ji nas gor!" "In ko vas niti ne poznam.' . . Kateri vratar vodi neznance v sobe svojih gostov?" "Pa stori ti prvi, če jih ni še nobeden pred seboj! je vzkliknil Dušan nestrpno. "Čuj, Armence; ako naju pelješ v Rosettije, vo sobo, dobiš še en zlatnik, iu 'noscu prav brezobzirno na plat nec in vzel svoje ključe. "Zaslužil bom torej samo enega . . . Kajti gospoda grofa res ni v tej hiši ..." "Potem si še bolj brez skrbi; žuri se!" je vzkliknil Dušan, ki deloma ni verjel vratarju, smrdečemu po zločinu že na deset korakov, deloma pa si je obetal vseeno korist od pogleda v Bir-bantinijevo sobo, če bi tudi njega ne bilo doma. Vratar je odstokal naprej, naši prijatelji pa so šli za njim; in v svoje nemajhno presenečenje sta gledala Ivan in Dušan, kako je odklenil Armenec vrata, ki so ležala njuni sobi ravno nasproti! Z napeto radovednostjo sta stopila na prag. Notranjost sobe je pričala o vsej udobnosti, kakršna vlada po hotelih a la "Cinq Nations"; to pomeni, da nisi vedel, ali stojiš v brlogu, človeškem stanovanju ali slabo dišeči ropotarnici, kamor so postavili vegasto mizo, dva že zdavnaj doslužena stola, zarjavel železen umivalnik in posteljo v razvalinah, pogrnjeno z umazano in razcefrano odejo, ki je budila tvojemu no-pu že od daleč predstave o celih bataljonih stenic. "Visokorodje se izvoli izpre-hajati," je zagodel Kazakov izza hrbta naših prijateljev s svojim kazaškim basom. "Zdi se, da smo opravili hitreje, nego si želimo." Ivan in Dušan nista našla besede v prvem hipu. Zavedala sta se šele zdaj, da sta verovala na tihem z naivno neomajnostjo, da se mora, ko stopita v to sobo, ustaviti pred njima Birbantini, preplašen in osupel, zaloten nemara sredi intrige, ki je stalo Jerico in njene drage toliko gorja- "Ni ga!" je vzkliknil Ivan nazadnje z zamolklim glasom. "Ni ga tu!" Umazane stene so se majale o-krog njega v obupnem čuvstvu razočaranja. Zdajci pa mu je šinila v glavo druga misel. "Ako je to sploh njegova soba!" je vzkliknil. "Kdo pa ve! Dušan, pazi na krivokljuna, da ne začne škandala; mi moramo vsekakor pogledati, ali priča sploh kaka sled v tem hlevu, da je živel v njem grof Rosetti-Bir-bantini ..." Dušan je pokimal in se obrnil k Armencu; "Kaj stojiš tu zunaj, prijatelj? Stopi noter, da nam poveš — tako, da, nič se ne boj! — vi, batjuška, pa bodite tako dobri in pazite nanj ..." Med tem, ko je govoril, je bil prijel vratarja za rokav in ga potegnil v sobo, Kazakov pa mu pomagal s tem, da je potisnil svoje koleno zbeganemu krivo- ako je doma, še enega." Gorje mi!" je vzdihnil Arme- pokore. Nato je vstopil še sam, zaprl vrata za seboj in se po- UFE*S BYWAYS -fwf: J14T3CE: WMO JFUŠTK?*: taitzf«ies^s- t»2om "Tmc CtviA. couxcr ©emc«tor 2o i.omc^ VEATZ^ .-IS čALv rv? uT%M ~jro^x>£C*pjE:TH£r35«rHiNG. IBEALfry^CcwtrcsT rWkiEKt . stavil k njemu v pozi, ki je govorila ; "Pisni, pa ti za vijem vrat!" "Ne predrzni se izustiti glasu" je velel Dušan tiho. "Primorani smo preiskati stvari gospoda grofa; s seboj ne vzamemo bržkone ničesar . . . torej molči, a-ko ti je življenje drago." To rekši se je spravil z Ivanom na preiskavo. Seveda, iztikati skoraj nista imela kje . . . Zaman sta obrnila žepe par ponošenih oblek, ki so visele v omari za vrati; tudi na mizi ni bilo drugega kakor par drobtin tobaka. Toda Dušan je odprl miznico: bila je polna u-niazanih robcev, časopisov in brezpomembnih, zmečkanih koscev papirja. Ivan mu je gledal ves čas preko rame in posegel tu in tam v predal: roka se mu je tresla od razburjenja. "Zdi se, da mož, ki biva tukaj, sežiga svoja pisma," je dejal Dušan majaje z glavo. "Stoj, kaj pa je to?" "Pisemski ovoj!" Ivan je vzkliknil — skoraj zavriskal je — segel v predal in dvignil zmagoslavno moder ovoj, kakršne rabijo navadno za trgovsk" pisma. "In pisava — Dušan! — to je pisava von Schrattena! . . . Naslov . . . hahaha! — Grof Rosetti . . . Zdaj vaju imamo, Herr von Schratten in Graf Rosetti!" Kidneys Must Clean Out Acids The only way your body can clean out Acids and polaonous wastes from your blood is thru 9 million tiny, delicate Kidney tubes or filters, but beware of cheai), drastic, irritating drugs. If functional Kidney or Bladder disordery make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains, Backache, Circles Under Kyes, Dizziness, Khetiniatic Fains, Acidity, Burning, Smarting or Itching, don't take chances. Get ihe Doctor's guaranteed prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality, and is guaranteed to fix you up in one week or money back on return of empty package. Cystex costs only 9c a day at druggists and the guarantee protects you. TIRED, WORN OUT, MO AMBITION How many women are just dragging themselves around, all tired out with periodic weakness and pain? They should know that Lydia E. Pinkham's Tablets relieve periodic pains and discomfort. Small size only 2 5 cents. Mrs. Dorsie Williams of Danville, Illinois, says, "I had no ambition and was terribly nervous. Your Tablets helped my periods and built me up." Try them next month. Buy handkerchiefs 'with what it saves It Un*t necoMary to p«y more to get quality lo i dentifrice. Listorinc Tooth Patte, made by the maker# of tiiterine, cornea to you in a large tube at 2St. Note bow it cleans, bcautifi®® protect# your teeth. More* over it aave# you approximately $3 # year ove: 500 dentifrice#. Buy thing® you need with that saving — handkerchief# ar« merely a suggestion, l^ubert Phaz« macal Co. ° listerine tooth paste 25' OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breatli) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Klthor l>coau8o of stomach disturbance«, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder other« consider them a nuisance. But now Scicnco has found that the regular use of Listerine wiil often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on Eoouth, teeth, or dental plato surface«. This safe antl^Ptic and Quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and gum surfaces. Ilalta fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using T.iwtcrino every two or three days. See how much moro wholesome it leaves your mouth. How it swootcns your breath. Lambert Fharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE v burnem veselju se je vrgel' ga gotovo pozna vrli mož, in če i pu nesrečni Armenec, naš rojak prijatelju okrog vra- i ima pomisleke, jih naposled lah- j bi hoteli — to je vendar tu. ktf ko premagamo s par turškimi li-; gospoda grofa! . • • P''®®. spod . . . Ah, to je-w«] ne vzkliknil Ivan. i Toda roka Kazakova ^ mu stisnila s svojimi dolgi®"' Dušan je pokimal in vzdignil \ za javkal je. „ kovčeg na mizo. Bil je zaklenjen. , "Boste že videli- ■ • ■ "Gospod!" je viknil v tem hi-j (Dalje frihodnj^)^ "Saj Sem ti rekel, da ne obu-1 rami pajmor dejal Dušan JuriSČ | y. Z veselim, razburjenim glasom. ,,, , , prepozno!" "Cim vee uspehov bo, tem pogo-: ^ „ .... , , ,... . Ne pojdiva se; preisciva steje se bodo vrstili ... A po-:, ^ ^ , .... t.-'W , ., ; kovceg — morda najdeva v.scenimi prsti taKo glej!" je vzkliknil s presene-j . T . , , . .. ,, 1 ^ nmoW: : , . , J f , njem kai določnejšega. vrat, da le rad cenjem, ko je pogledal ovitek ' natančneje. "Poštna znamka je avstrijska ..." "In poštni pečat je pečat našega domačega kraja!" je krik-nil Ivan ter planil pokoncu. "Ha, lopov! ... To je bilo pismo, s katerim je obvestil pajdaša, kako gre v klasje njegovega pro-kletega, zločinska pšenica! Zdaj mi je jasno in očito, da mora biti Birbantini v tesni zvezi z u-sodo moje sestre ... Le kje naj ga iščeva? ..." "Ako ga ni vrag odnesel, je prav mogoče, da se vrne! Vidiš — ročni kovčeg ima tudi še tu! In v skrajni sili se lahko zateče-va k dičnemu Pygurisu; sodeč njegovih moralnih vrlinah, Povečanje aktivnosti pri rentanju je predho nakupovanja domov. 909-11 Alhambra Rd., blizu Loiiiloii Ud.. (Ml St. Clair. Zhlana lusa z;i 2 družini: sob in kopalnica vsako stanovanje: 2 fornoza, 2 j^ara-ži. Pogoji; Bančna fi- $4000 14529 Ardenall Ave. rrem 18614 Arrowhead Ave., od E. 1S5 St. G sol), lot nOxioo. Pojroji: bancMia fiiiauca ___ $2800 lorli««'' Zli eno (Inižiuo, 4 trgovin in transportacUe- - $()2.78 letno. PoeoJ'j liančna financa---------- oi^- 13016-18 Austin «''•,•.,^"'"5 sot " Chiir; 2 družinska "W' . «liS koiiiiintca vsako stin""""' 'rop#; porči ; '1 garaži; "'P Bančna ............. po Stanovanje s 5 sobami se odda v najem dobri družim. Vse je nanovo de-korirano in najlepše urejeno. — Plin in elektrika prosta za pranje. Zglasite se na 6501 St. Clair Ave. Preša naprodaj poleg tega je tudi tehtnica in vsa druga oprema za stiskanje grozdja. Preša je eno-tonska na rjuhe, mlin na elektriko ali pa na roko*. Proda se jako poceni. Za plačilo se vzame tudi grozdje ali mošt. Poizve se na 16119 Waterloo Rd., Cleveland, O. 10104-6 Born Avenue, blizu St. Clair Ave.; 2 družinska hiša, 5 velikih sob vsako stanovanje, lot rjjxioo Pogoji: Ban- c*Aenf\ čna financ'ii ________ Jp4«>UU od fl*-' 14305-07 Bardwell Ave-. u den; 2 družinska 2 kopalnica vsako stano ' - zmerni finaii- Roji: pa raza: Bančna 14315 Darley Ave., od E. 140 St. ; 2 družinska hiša; 5 sob in kopalnica vsako stanovanje; ena soba na 3. nadst.; lot 47x140. Bančna financa __ $4000 - , 7j )l% 1263-7 Churchill B?- velikili sob i" koiwln „ ■.■tanoviinje; ena soba |jj„o. r^^ Veliki Dor.-i: vse lire"" Bančna finaiica— (( 4401 Prasse Ave., zapadno od (Ireen Rd.. So. Kuclid; moderna liisa s () sobami, za eno družino; 2 garaži; Jot noxltii. Posebni davki plačani. Pogoji Bančna linanca ____ $5800 1733 Urbana Ivanlioe Bd-, investicija, doho^t žine. l-oKoji: Ban.-W ( v^UrtUi« 4 Rd., pulil' od ---goutll 4314 Prasse Avenue, blizu (Ireen lload., severno od garsJ*' sob za eno družino; velika klet; gorkota na vroč zrak; sebni davki plačani. Pogoji: Bančna finance $3500 Tlie City SD 308-318 Anisfield Building, vogal E. 9th in Huron. 9pefveh..Qne NEW YORK of VSE EVROPE tfii NORMANDIE------25. septembra — 9- ILE DE FRANCE-----21. septembra — 19. oktobra ČHAMPLAIN------26. septembra — 9. nover LAFAYETTE-----— 5. oktobra — 2. novem^r® A. KOLI 6419 ST. CLAIB AVE., ZA NADALJNA POJASNILA IN VOZNE LISTKE SE OBRNITE NA Vsem Slovencem/ ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojii" raslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, piiporočaM^^ krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native.'s Rr.iurn,' 'Laughing in the JungJe' i'lt \ K H ne % To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Amerik' Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. % NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, 'W: % \ Si H L/JI Yi( \ h \