98. številka. Izhaja vsak dan «ve*er, izimsi »edelje in praznike, ter velja po posti prcjeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 far. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvoje v Rudolfa Kirbifia hifii, ,,Gledališka stolba". DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ Četrt leta........3 „ 30 „ B jeden mesec.......I ,, 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto.......15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — ,, „ četrt leta........4 ,, — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ }0f~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Agrarno vprašanje na Hrvatskem. X. Kar so leta 1839, ko se je za Hrvatsko upeljal ogerski zakon o uusledovanji, prorokovali razumni možje, da bodo po tem zakonu se rušile zadruge in da bodo nastal čedalje hujši in številnejši kmetski proletarijat, obistinilo se je tekom let. Ban Jelačič je sicer 1. 1849 izdal ukaz, da se zemlja, kakor je spada k zadrugi, ne sme razdeliti. Pa zadruge so bile omajane in z zakonom od 27. junija 1873. 1., sklenenem od hrvatskega sabora, uničene, kajti dovoljevalo se jim je, prosto razpolagati s svojim imetkom ter da ima vsak zadrugar pravico da napravi oporoko o svojem delu. Prelepa in preko-ristna naprava, jugoslovanska zadruga, ki je bila trdna podloga kmetskerau |stanu na Hrvatskem in v krajini, morala se je umakniti doktrinarnim nazorom naše dobe, ki so tudi v Hrvatski našli svoje privržence. In "baš ti privrženci morajo zdaj na lastne oči gledati grozni propad kinetskega stanu na Hrvatskem, morajo priznati, da so temu propadu krivi le njihovi nesrečni zakoni in morajo zdaj iskati po sredstvih, kako zabraniti splošni kmetski polom na Hrvatskem. Hrvatska vlada je 12. t. m. sklicala posebno enketo, da se bavi s tem za Hrvatsko najimenitnejšim vprašanjem in prvi govornik, dr. Špun-Strižič je izrekel svoj: Pater peccavi; baš on je namreč bil 1. 1873 o rečenem zakonu poročevalec in zagovornik v deželnem zboru. On spoznava, da se je motil in da se razmere na Hrvatskem že približujejo gališkim, kjer so malone vse kmetije razbite in razdrobljene v pritlikovine , revščina in beda teh kočarjev pa neznosna. Dr. Špun se sicer izgovarja, da so se v poslednjih petnajstih letih bistveno spremenile gospodarske in agrarne razmere, da so tudi drugod imeli krive nazore in na primer v Avstriji odpravili I. 18G8 poprejšnjo nerazrušnost kmetij. Ko bi pa se Hrvatje tačas, ko je bilo na dnevnem redu to imenitno vprašanje, bili natančneje poučevali, kake hude posledice je povsod imelo rimsko dedno pravo na kmetih, ne bi tako lehkomiselno in naglo rušili najtrdnejšega stebra svojega naroda. Iz zanimive debate tridnevne enkete odmeva samo jeden glas, da tako ne more in ne sme iti naprej, ako se hoče rešiti kmetski stan pred socijalno krizo. Ban je v svojem nagovoru konštatoval, da je do leta 1880 že polovica zadrug bila, če ne javno, vsaj tajno razdeljena. Leta 1887 razpravljale so oblasti 18.G55 razdelitev, od kojih pa je rešenih bilo le 3115. Vpraša enketo, ali naj bi se omejila prosta delitev zadrug ? Župnik Zorič kaže, da je zadružno življenje tesno zvezano z narodovim. Dokler so bile zadruge, vladalo je splošne blagostanje v deželi. Zdaj pa so hipotekami dolgovi na kmetih narasti na 80 milijonov goldinarjev. Živinoreja in poljedelstvo pešata. Poprej je kmet dobro živ« 1, zdaj slabo, prišel je na beraško palico. Ko bi še imeli zadruge, zavidali bi nas drugi narodi za to napravo in ne bi imeli proletarijata. Kar se je razbilo, ne da se več popraviti. Naj se vsaj tam, kjer so še zadruge, določi minimum zemljišča, ki mora po delitvi ostati pri hiši. Odločno se je potegoval za zadruge in ostro kritikoval zakon iz 1. 1873. profesor Kršnjavi. Šibal je stremljenje naše dobe po neomejeni osobni svobodi, katera najbolj poostruje boj za obstanek. In-dividualizem je velika vednostna zmota. Rodbinski čut še živi v narodu in se je le umetno zatiral po neprimernih zakonih. Vlada je I. 1877 celo tako daleč segala, da je zadružnikom pripovedala po delitvi Še skupaj živeti in zakaj ? Da bi v vsakem se vzbujal čut za osobno lastnino. Zadruge, kjer še obstoje, so zavod za oskrbovanje >tarcev, bolnih in ponesrečenih, kateri se ne da ustvarjati z največjimi (lenani.mi sredstvi. Zadruga reši imenitni socijalni problem, da je ugotovljen vsakemu članu zadruge eksistenčni minimum in da dobiva vsaka osoba popolni znesek svojega dela. O čemer sanjarijo drugod soeijologi, imamo mi že zvršeno v zadrugi. Zato se morajo ohraniti ne le, kolikor je še nerazdeljenih zadrug, temveč skrbeti je, da se razrušene spet združe in nove zadruge ustanove. Meuj sangvinično o zadrugah je sodil dr. F. Spevec. Osobna svoboda da bi se ne smela omejiti. Zadruge so neka zastarela organizacija, katero so napredni narodi že zdavnaj opu-tili. Tudi na Hrvatskem so Be preživele in nobena sila jih ne bo mogla ohraniti. Kjer ni čuta več za skupno delovanje, tam nobena sila ne bode zabranila delitve. Zatorej naj ostane zakon i/. 1. 1873 ter se tudi naj zanaprej dovoljuje svobodna delitev zadrug, kjer to^ žele zadrugarji. Spevcu pritrdi Turopoljski komes Josipovič, kateri želi, da se delitve čimprej zvrše. Vukotinovič bi rad videl, da se ohranijo zadruge ter ž njimi krepki kmetski stan, pa ljudstvo je leno ter ne zna štediti. Pridnejši v zadrugi ho'e se ločiti od malomarnih zadrugarjev ter po delitvi bolje živi, nego poprej. Mnenje o zadrugah, o njihovi koristi ali škodljivosti je torej jako različno. Gotovo je le to, da kmetski stan na Hrvatskem rapidno propada, in sicer' najhuje tam, kjer so se delile zadruge ter je dobila vsaka rodbina košček zemlje, na kateri si je postavila svojo kočo Združena zadruga je imela po 6 do 8 volov, 10 da 12 konj , 50 do 100 ovac in ravno toliko prašičev, 15 do 20 krav in na stotine perutnine. Bilo je združenih 4 do 10 rodbin, vsaka v svoji izbici. Dovolj je bilo pri hiši živeža in tudi LISTEK. K petindvajsetletnih čitalnice Celjske. Leta 1859. šinilo je narodnostno načelo z vso svojo elementarno silo v duhove Narodi, poprej dremajoči, začeli so se vzbujati in zavedati svojih pravic, povsod klilo je novo življenje. Tudi naroda slovenskega popri jela se je oživljajoča narodnostna sapa in rodoljubi, takrat še jako redko sejani, zraa-trali so za prvo svojo nalogo, zbrati raztresene ude narodove, kolikor jih je že ostalo v vesoljnem po-tujčevanji, ohraniti jih in pridobiti si še novih ter luč narodne prosvete zanesti v naše domovine naj-tamnejše kote. V ta namen ustanovljale so se v prvi vrsti čitalnice, ognjišča in središča narodnemu življenju. Veliko je bilo veselje nad vsako novo Čitalnico, prava radost pa se je polastila rodoljubov Ljubljanskih, dobivši od Savinje vest, da se tudi v starodavnem Celji snuje tako društvo in da se bode dne 16. februarja 18G2. 1. slovesno otvorilo. Sklenilo se je takoj, v večjem številu udeležiti se otvoritve in tako moralično pomagati štajerskim bratom pri zgradbi nove narodne trdnjave. Takrat bilo nas je narodnjakov v Ljubljani le pičlo število, a storili smo razmerno veliko. Pri vsaki priliki bili smo vsi, ali vsaj večinoma skupaj in tudi v Celje odpeljalo se nas je nad petdeset, mej njimi dobro izvežban pevski zbor z mojstrom Ne rive do m, kot pevovodjo na čelu. Spomin na to potovanje ostal je izvestno slednjemu izmej nas v neizbrisnem spominu, bil je prvi večji izlet iz Ljubljane na Štajersko in vsprejeti bili smo izvrstno. Osnujoči odbor, obstoječ iz gg. doktorja Koče v ar j a, Frana Kapusa, A. Pirnata in Ivana Ž uže, od katerih sta samo poslednja dva še mej živimi, skrbel je izborno za vse in Ho so v nedeljo popoludne (dne IG. februarja) pripeljali se pokojni dr. B l e i we i s, dr. T o m a n in dekan T o-man, pričakovala jih je na kolodvoru že tolika množica, da so se Celjskim posili - Nemcem kar ježili lasje. Otvoritev Celjske čitalnice bil je prvi pojav Slovencev ob Savinji in otvoritve sijajni izid je mo gočno uplival na prebivalstvo, katerega je na stotine privrelo v mesto, kateremu pa ni bilo vsemu prostora v sobah, slavnosti odločenih. Sobana v De-reanijev* liiši in predsobe bile so sicer precej obširne, a natlačene so bile tako silno, da so mnogi bili v skrbeh, bodo li dr uze ga nadstropja tla vzdržalo toliko težo. Vzdržale so jo in ves vspored vršil se je izborno, na veliko naudušenje občinstva, ki je veči-noma čulo kaj čisto novega Štajerski rodoljubi na-kitili so program s svojimi lastnimi proizvodi in točkami. Mlada gospa Kap u s ova pela je jako milo prekrasni „Sarafan", zdravnik R i p 61 Tr stenj akovo pesem: nO pol noči — Moj duh bedi", profesor Hafner deklamoval je T r stenj ak o v o „Prisego", kmet Anton Grabič pel svojo baš za ta večer zloženo pesem „Od čitavnice v Celji." Vmes pa so peli pevci Ljubljanski izvrstne zbore in čveterospeve ter so kot govorniki nastopali pokojni dr. Štefan K o če var, dr. Bleivveis. dr. T o man, opat V od u še k, profesor Lindner in H lušči k ter še mnogo drugih rodoljubov. Tudi Celjski župan Stepi sni k oglasil seje k besedi ter pozdravil dr. Bleivvcisa in dr. Toinana. Z gromoviti mi živioklici bil je vsprejet njegov govor, a v srcih že takrat zagrizenih svojih .someščauov ni si stekel hvale. Celjani bili so namreč Se pred 25 leti jednako neuljndni proti tujcem, kakor so danes. Takrat ćule so se že zabavljice, kakor se čujejejo danes, ako govoriš slovenski, takrat bili bi vina. Po razdelitvi nastale so revne, pritlikave kmetije, navadno brez volov in konj. Poprej je zadruga skrbela za starce, onemogle, bolne, zdaj bi morala jih preskrbeti občina, pa kako? Zato je razumljivo, da bivši zadrugarji, ki zdaj žive v največji bedi „proklinjajo onega v grobu, koji je prvi „uveo diobe (delitve) medju njima." Kako pomagati, ko je stvar že silno zavožena? Enketa ae je izrekla po večini za omejitev prostih delitev še obstoječih zadrug. A kaj s tisoči že razdeljenimi, kaj z onimi pritlikavimi kmetijami , katere se še dele naprej in naprej mej dediče po jednakih delih? Hrvatska vlada po banovi izjavi pripravlja tudi zakon o dednem pravu na kmetih, da bi kolikor toliko zabranila neomejeno razkoso-vauje kmetskih zemljišč. Minimum zemljišča, ki bi se dalje ne smelo rušiti, bilo bi določeno po okrajih od 2 do 8 oral. Naj bi vlado ne ostala pri obetih, temveč se energično lotila kmetskega vprašanja, katera je, kakor za nas Slovence , tudi za Hrvate največje imenitnosti. Govor državnega poslanca profesorja Fr. Šuklje-ja. (V aeji državnega zbora doć 19. apriU t. 1. v generalnoj debati o budgetu. Po stenografskein zapisniku.} (Dalje.) Pred nekaterimi leti jako ponižali so tarife za les, ki se vozi iz Galicije v Trst. Škodo je pa imela naša lesna kupčija, posebno ker pri nas ogromno stane sjmivljanje lesa do železnice. Letos je pa nas zadela refakcija od premoga. Štajerci imajo le majhno škodo. Jedini premogovnik, katerega imamo na Dolenjskem, v Zagorji, v katerem je delalo 700 delavcev in se je na leto izkopalo 1,200.000 metričnih centov, je pa zaradi te umazane barantije moral ustaviti delo. (Čujte! na desnici) Še za to se ni zadosti skr belo, da bi ti de-lavei dobili delo mej avstrijskimi mejami. Čital seru nedavno vsaj v „Laibacher Wochen-blattu", da so ti revni ljudje morali iti celo v premogovnike zapadne Palacije, da si zaslužijo borni košček kruha, katerega je jim — odpustite, da se tako izrazim — odžrla semitska lakomnost. Sedaj pa vzemimo drugo vprašanje. Kako je pa z železuicami? O južnej železnici molčim; dobro so ju razumeli položiti baš po najnerodovitnejših krajih čez Kranjsko na potu k morju. Drži čez Ljubljansko barje in kjer je na Krasu kak od Boga prav zapuščen kraj, gotovo ondu skozi pelje južne železnica. Poglejmo drž. železnice. Na Kranjskem je le 98.4 kilometrov drž. železnic V kakej razmerji je to z drugimi deželami ? V tej zadevi smo že mi na škodi. Koroška n. pr. ima 222 kilometrov državnih železnic; celo mala Istra ima 164 kilometrov železnic in še tako zanemarjena Dalmacija, s katero mi delimo osodo avstrijske pepeluške, ima 125 kilometrov železnic. Naglašam, da je baš to tako hudo za nas, ker nemamo v večjej in rodovituejšej polovici dežele prav nobene železnice, in so vsa uaša prizadevanja za njo dosedaj bila ueuspešna. Usojal sem se v tem oziru pred dvema letoma staviti resolucijo. Kaj je s to resolucijo še uesem mogel zvedeti. Brez sledu je zginila in visoka vlada dosedaj še ni sto- rila resnega koraka, da bi se naredila dolenjska železnica, o kate rej se že govori 25 let, in za katero je dežela pripravljena doprinašati velike žrtve. In tako godi se nam tudi v drugih ozirih. Vzemimo n. pr. trtno uš, ki je velika nevarnost za naše vinstvo! ,V ta namen se je res posta vilo 23.500 gld. v letošnji državni proračun; a če pogledate, kaj se je pri nas storilo, da bi se od pravila strašna nevarnost, prepričali so bodete takoj da bi bilo še mnogokaj treba. Ameriške trte pro-prodajajo za drag denar kmetom, ki večkrat Še za sol nemajo, in poleg tega pa Še take, da jih precejšni odstotek ne uspeva. (Prav res je!) Tu bode pač treba kaj več storiti. Treba bode pa misliti na druge stvari, n. pr. regulovanje Krke, katero sem jaz bil sprožil in je je zagovarjal tudi naš voditelj v zbornici poslancev, moj častiti prijatelj dr. Poklukar. To vse so stvari, katere visokej vladi najnujnejše priporočam. Dovolite mi kot generalnemu govorniku nekaj političnih opazek. Rad bi ogledal najprej onega poslanca, ki po starej tradiciji — če jo dobra, ne vem — vsako leto začenja to debato, to je spoštovanega gospoda poslanca notranjega mesta Graškega, viteza Carneri-ja. Navadno potegne z direktorjem v predigri k Gothejevemu Faustu; s tem pravi: lhr vvisset wohl, was wir bediirfen, \vir vvollen starke Getranke schliirfen." Rekel bi, da takrat ni bil srečen s svojimi ingredijencami. Jaz se prištevam k najpazlji-vejšim poslušalcem gospoda poslanca Carnerija in sicer iz dobrega uzroka. Stvarno budgetarnega se od njega malo naučiš, a zato te odškoduje z obil-nostjo krilatih besed, katere kar iz rokava siplje, in vrneš se zadovoljen na svoj sedež, kajti svest si si, da si jako obogatel zbirko parlamentaričnih spomina vrednih stvarij. Letos pa še tega ni bilo. Poslušal sem govor njegov, ga pazno prečital, toda našel sem le jeden stavek, ki spominja na stari boljši Čas. To je stavek, da večina hoče „Nemce pripraviti ob stare pravice, ob vodstvo." V mnogo-jezičnej državi je popolnem prav, da narod, ki kar se tiče števila, duševnih in gospodarskih sposobnosti j, prekaša druge in daje tudi več vojakov, prevzame vodstvo. To je faktum, kateremu se vsi radi uklanjajo. Da bi pa to bila pravica, ki bi pristojala kakemu narodu, kot podedovano, zgodovinski utrjeuo pravo, kot pravica, ki velja za vse čase, ter izključuje tekmeca, to je nekaj, kar smo se morali naučiti šele od gospoda Carneri-ja. (Dobro! Dobro! na desnici.) In da se je ta stavek razlegal iz srede stranke, ki se ponaša s svojim liberalizmom, ki vedno govori o jednakosti pred postavo, da ga slišimo iz ust moža, ki tako slabo govori o fevdalni politiki, ki pa na vso moč propoveduje aristokracijo plemena. (Dobro! Dobro! na desnici.) To bi bila stvar, katere j bi se bil moral jako čuditi, da je nesem slišal iz ust tega filozofičnega poslanca zelene Štajerske, katerega mnenje nekak čudna nasprotuje mišljenju drugih I j udi j. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 27. aprila. Nemški liberalci hočejo na vsak način uničiti liiieger ja, ki jim je jako grenke pravil v državnem zboru. Začeli so veliko agitacijo proti njemu. Volifce nagovarjajo, da bi mn poslali nezaupnico. Včeraj zvečer bili so sklicali velik shod volilcev, da bi mu izrekli nezaupnico. Kak je bil izid tega shoda ne vemo. V ogerNkem državnem zboru 8e je pred- včeraj začela debata o zakonu, da se bode smeli sklicati reservisti, tudi ko bi ne bilo mobilizacije. Skrajna levica je temu zakonu kaj hudo ugovarjala Posebuo so se govorniki spodtikali nad tem, da se bodo tudi jednoletni prostovoljci, ki neso napravili izpita, lahko sklicali, ker so tudi reservisti. To bi bila krivica zaradi tega, ker jih mnogo propade pri izpitih le zaradi tega, ker ne znajo dovolj nemščine. Minister deželne brambe in ministerski predsednik sta pa predlogo zagovarjala. Viianje države. Srhi ju ima zopet novo ministerstvo. Že precej časa so prihajale iz Belegagrada vesti, ki so kazale, da gradikalci ne bodo dolgo ostali na krmilu. Z vlado bi bil kralj baje še zadovoljen, nikakor pa ne s skupščino. Zahteval je, da naj se skupščina razpusti, česar pa vlada storiti ni hotela. Nekaj je pa gotovo tudi vnanja politika pomagala, da je pala sedanja vlada. Madjarska listi so že nekaj časa napadali srbsko vlado in priporočali kralju, da jo odpusti. Prišli so z nova naprednjak i na krmilo. Po deželi pa vlada velika nezadovoljnost in v kratkem utegne kje izbruhniti ustaja. Nemce je kaj nemilo dirnulo, da je ruski car imenoval generala Bogdanovića tajnim svetnikom v miuisterstvu notranjih zadev. General Bog-danović je velik nasprotnik Nemcev in je vlani bil zaradi svojega agitovanja za zvezo s Francijo izbrisan iz vojske. Da je sedaj zopet dobil tako visoko mesto, dokazuje, da dobivajo nasprotniki Nemcev v Rusiji zopet večji upliv. Turska vlada dobila je mnogo vznemirjujo-čih vestij iz Makedonije. Grki šuntajo prebivalstvo, in tudi tujih agitatorjev se ne manjka. Posebno pa grška duhovščina hujska narod. Po vsej deželi se pa klatijo roparske čete, katerih še vojaška moč ne more ugnati. Jednake vzn emirju j oče vesti prihajajo s Krete, kjer so bili krvavi boji mej Turki in kristjani. Ruski Usti zmatrajo nemire v lliiunmi ji za protest proti vladni notranji in vnanji politiki. Agitacije za Boulangerja se na Francoskem nadaljujejo. Njegov organ „Cocarde" priporoča, da bi ga zopet postavili za kandidata v več okrajih. Boulanger je pa objavil v nekem listu, da sedaj ne vsprejine nobene kandidature, ker je že poslanec. General se namreč hoče še zmirom kazati vernega republikanca in neče torej, da bi vsi vedeli, kaj namerava. Njegovi pristaši pa nadalje delajo zauj in tako utegne kmalu biti kje voljen na videz proti svojej volji, v resnici pa na željo svojo. Dopisi. Ocl Savo 26. aprila. [Izv. dop.] (Beseda o šolski reformi — merodajnim krogom v preudarek.) Jedno najvažnejših šolskih vprašanj v sedanjem času je brez dvombe tudi šolsko obiskovanje. Pri nas v Avstriji imamo dve stranki: jedna se poteza za osemletno šolsko obiskovanje, druga pa z ozirom na želje kmetskega prebivalstva za Dalje v prilogi. že radi udarili na nas, ko bi se bili le upali, takrat I kazali so že vse ne baš prikupljive lastnosti svojega Celjskega napuha in šovinizma, naudajajočega jih z oholo mislijo, da se ves svet okolu njih vrti. Vsa opozicija Celjanov bila^je pa neuspešna. Beseda ob otvorjenji Čitalnice bila je velelepa in nemškutarjev pisani pogledi so le še poviševali slav-nost, na katerej je bil sestanek štajerskih in kranjskih rodoljubov, na katerej je pa bil tudi zastopan krasni spol po brdkih Žavčankah, slavnost, ki je imela velik pomen za gibanje štajerskih Slovencev. Od takrat pretekla je dolga vrsta let. Čiialniea stala je ves ta čas hrabro sredi nasprotnega va-lovja visoko držeč narodno zastavo. Ostala je zvesta prvotnemu namenu, ostala je narodno ognjišče, narodna trdnjava. Zato se ob jutršnji petindvajsetlet-nici s hvaležnostjo oziramo na imena onih mož, ki so nam jo osnovali. S hvaležnostjo oziramo se nazaj z iskrenim upom pa v bodočnost, v kateri naj Čitalnica raste cvete in se razširja tako mogočno, da bode ob svojej petdesetletnici vse Celjane štela mej svojimi člani! To jej k jutrajŠnem dnevu iz vsega srca želi vsak Slovan. Govor odbornika dr. L Požarja v XXIII. I rednem velikem zboru „Mat. Slovenske". Slavna gospoda! Slovenci hrepene po združenji. Uže očak naš, blagega spomina dr. Jan. Bleivveis, zapisal je na svoj prapor zjedinjeno Slovenijo — in tako moraše dandanašnji Slovenstvo združevati se, ako neče poginiti. V ta namen si hočemo graditi „Narodni dom". Toda, gospoda, mi Iže imamo dva narodna doma, dve veličastni stavbi, ki zjedinjata slovenski narod v sebi. To je za naše skromne razmere mogočna stavba: družba sv. Mohora, mogočna stavba, kakor jih svet ne šteje mnogo, ker druži v sebi blizu 40000 društvenikov prostega našega naroda. Drugi duševni naš narodni dom, v kojem se shaja razumuištvo, ta dom je „Slov. Matica", sloneč na precejšni denarni podlagi, a sloneč, kar bi imelo še več pomeniti, na slovenskem razumuištvu. Prostaku treba prigovarjati, da položi novčič na žrtvenik domovine oziroma svoje omike, razumnik stori to, ali bi imel storiti prostovoljno. Toda če primerjam več nego milijonni narod slovenski s številom Matičnih članov, ki je znašalo lani IG stotin, tedaj se moram čuditi, ali temu, da slovenske inteligencije — in v rečenem številu so še inorodniki — ni več nego 16 stotin oseb — no potem ne razpuščajte nam gimnazij, nego dajte nam še drugih —, ali pa se moram čuditi temu, da velik del slovenskega razumništva nema Še dovolj razuma za prvo in jedino svoje znanstveno literarno društvo. Vender Če prebiramo po novinah poročila o veselicah in slavnostih iz raznih krajev mile domovine : vselej in povsod se je kar trlo slovenske inteligencije. Temu rad verujem, saj vem, da bi raz-žalil n. pr. Mariborske rodoljube, ako bi rekel: Pri vas znaša vse razumništvo le 40 mož; ne ustregel bi vrlim Celjskim Slovencem, ako bi jim povedal: Samo 19 razumnikov vas je; in najbrže bi se še belej Ljubljani zameril, ako bi ji očital: le 26o razumnikov slovenskih šteješ. Tako ni jednako naštel si lahko še celo vrsto slovenskih trgov in mest. — Zakaj pa vse to? vprašali bodete, gospoda moja. Rad bi, da bi zvedeli ta-le moj odgovor ne-le gospoda v tej-le dvorani nego vsi društveniki in vsi razumniki, ki dosedaj še Matici neso pristopili. Odgovarjam pa; podvojiti, da s Časom i po-trojiti moramo število Matičarjev podvo- Priloga „iSlovenskemu Narodu*' št. 98 28. aprila A888. šestletno šolsko dobo Toda našim dejanskim razmeram ne ugaja niti jedna niti druga, ker imamo večinoma jednorazredne šole. Kakor ni mogoče na jednorazrednici taisto učno tvarino prebaviti, kot na štiri-ali petrazrednicah. tako se praktično tudi ne more izpeljati ne osem- in ne šestletna šolska dolžnost, ker imajo jednorazrednice le tri k večjemu štiri oddelke, katere lahko marljivi otrok v treh — oziroma štirih letih dovrši. In kaj potem? In kaj potem? Na to naj še par let obiskuje ponavljavno šolo. kajti vsakdanji bi se dalje le 5e dolgočasil, naučil se nič novega in vsled tega učitelju najbrže le nagajal. Za bolj praktično izpeljavo bi se šolski zakon v tej točki moral nekako tako-le glasiti: „Šolsko obiskovanje traja toliko časa da učenec vse razrede — oziroma oddelke domače šole dovrši z dobrim uspehom; vender ne sme presegati osem let." Zadnja določba bi bila posebno veljavna za slaboumne in lene otroke. Na jedno-, dvo- in tri-razrednicah bi morale tudi še za naprej obstati po-navljalne šole. S tem bi se prebivalstvu jako zlaj-šal šotaki jarem in vendar bi v teoriji ostala osemletna šolska dolžnost, dejanski je pa to mogoče izvesti takole na štiri- in petrazrednicah z oddelki. Doseglo bi se s tem tudi boljše šolsko obiskovanje in povoljnejši učni uspehi, kajti učilnice na kmetih bi ne bile tako prenapolnene, kakor so sedaj, kar sigurno jako ovira šolski napredek! Domače stvari. — (Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico) V včerajšnji seji trgovske in obrtniške zbornice bil je izvoljen za prvosednika gosp. Josip Kušar, za njega namestnika pa g. Mihael Pa kič. — Ob ostalih točkah seje bodemo poročali prihodnjič. — (Umrl) je včeraj v Ljubljani g. Ludovik Riiling pl. Riidingen, umirovljeni polkovnik v 85. letu dobe svoje. — (Koncert) priredi jutri zvečer g. Gustav Wagner v Čitalnični dvorani, na kar občinstvo še jedenkrat opozarjamo. — (Gg. pevci slov. delavskega pev skega društva „S 1 a v ec") vabijo se najuljudneje polnoštevilno udeležiti se pevske vaje jutri v nedeljo dne 29. t. m. popoludne točno ob 1/a2 uri, ker se bode društvo „Slavec" udeležilo pogreba svojega podpornega člana Ivana Kališnika z društveno zastavo, ter mu zapelo nagrobnico. Odbor. — („Dunkle Gerttch t e".) Pod tem naslovom smo bili javili, da se je proti našemu rojaku, gospodu dr. Kopaču, odvetniku v Zagrebu, pričela preiskava zaradi neke govorice o nedostatkih pri investicijskem zakladu. Včeraj bila je obravnava, pri kateri je bil dr. Kopač oproščen. S tem je končana stvar, „die peinliches Aufsehen er-regt", kakor so pisali nekateri listi. — (Himen.) Gospod Ivan Str ga r, c. kr. davkarski kontrolor v Rogatci, poročil se je preteklo soboto s gospodičino Berto O griz ko v o s Slatine. — (Pokopališče pri sv. Krištofu) je zopet občinstvu odprto, ker so osepnice ponehale. Mrtvašnica ostane še zaprta. — (Dr. L. M ager,) sekundarij tukajšnje bolnice, imenovan je bosniške vlade okrožnim zdravnikom v Ključi pri Bihači. jiti moramo ta broj preje ko preje, kajti Matica ima slaviti v kratkem svojo petiudvajsetlet-nico. Ako pa posamezni razumniki slovenski sami ne najdejo poti do naše Matice, tedaj treba jim je pokazati, treba tedaj žive agitacije. Ako pravim, da treba agitovati, takoj tudi pristavljam, da je ta agitacija tudi najlažja: vsaj Matica ne more imeti in nema — niti v današnjih politično že nekako podivjanih časih — resnega nasprotnika in ga ne bode imela, dokler se še spoštuje mirna znanost in omika. Gospoda moja, če je, kakor ste ravnokar bla govolili priznati, storil odbor svojo dolžnost, ako so storili in gg. poverjeniki svojo težavno nalogo, dajte torej, potrudimo se vsi zajedno in pridobimo dru štvu Bvojemu, kolikor mogoče še novih članov. Po verjeniki sami vsega ne morejo. Ako ima društvo naše lepo ime Matica, bodimo mu mi marljive bučele, neutrudno nabirajmo in zuašajmo, da bode plod sladek in velik. V to pomagajte Slovenci, potem nam pomore i Bog! — (Vojaška imenovanja ) S 1. dnem majnika imenovani so pri domačem pešpolku št. 17 : Majorjema stotnika Anđrej Slivnik in Beno P u t e a n y. Prvi ostane v polku, drugi premeščen je k 92. pešpolku. Stotnik druge vrste Mat. Prašni k 8 r imenovan je stotnikom prve vrste, nadpo-ročnik Jarnej Andrej k a stotnikom, poročniki Milan Grubič, Uolerus von Geldern in Fran Vilfan imenovani so nadporočniki. Polkovni zdravnik dr. Jos. B a h n e r imenovan je štabnim zdravnikom in ob jednem premeščen v Celovec. — (Čenčarije brez konca in kraja.) Po bliskovo širila se je danes dopoludne po mestu vest, da je odličen uradnik skočil v vodo. Kolika je strast čenčanja mej občinstvom, razvidno je najbolj iz tega, da je neka klepetulja na vse zgodaj prišla k dotičnikovej soprogi pravit, da so njenega soproga, ki je baš takrat še prav sladko v postelji spal, izvlekli iz Ljubljanice. Takim čenčarijara nasproti treba velike opreznosti, r a/naše val ceni taci h neosnovanih vestij pa bilo bi prav koristno, ko bi jih kdo „z debelim prstom potipal." — (Vojaška godba) svira jutri ob 1!il'2. uri pri ugodnem vremenu v Zvezdi. Dne 1. majnika svirala bode godba domačega pešpolka od 7a6\ ure popoludne naprej, v nedeljo 6. in 13. majnika ter na dan Vnebohoda 10. majnika vsakikrat ob 7al2. v „Zvezdi". — (Slovanski zbor v Pragi 1. 1 848.) Početkom prihodnjega meseca pride n a beli dan pri Praškem knjigotržci, M. Knappu v Karlinu, histo tičko-političen spisek ob imenitni zgodbi v zgodovini srednjeevropskega Slovanstva, namreč o slovanskem zboru v Pragi I. 1848, katerega so se udeležili prvaki in poslanci vseh slovanskih rodov avstrijskih ter nekateri Slovani zunaj Avstrije. V istem spisku se pojavi vse dejanje in delovanje, akli, kakor tudi seznami članov tega zbora, izmej katerih še nekateri mej nami žive. Ker so se udeležili tiste pomenite zgodbe, jedine v tisočletnej zg odovini Slovanstva, tudi slovenski narodnjaki, kakor: Anton Glo-bočnik, Aloizij Stanko Vraz, Andrej Golovič, Vin-centi Zevnik, bode ta spisek morda tudi slovenskim krogom dobro došel. — (O tatu Prelovšeku, katerega je pred včerajšnjim redar Goršič ujel. čujemo,daje jako drobne postave in prav lepega lica. Daje pa jako nevaren, po kazala je nova preiskava v hiši, kjer je stanoval. Pod streho in v drvarnici našli so cule perila, prtov in prtičev, dežnike, palice, kasete, diete, pile, razne ključe,odtiskeključavnic, nabasan samokres. VPrelov šekovem kovčeku našli so tudi dve spričevali, kateri si je sam napisal. V jednem hvalil je samega sebe kot natakarja, v drugem kot hišnika. Zaljubljen je bil pa tudi zelo, kajti za svojo drago imel je že spisano čestitko, akoravno bode njen god še le čez nekaj tednov. — (Kujiževuo naznanilo.) Primjeri iz deskriptivne ge o m e t rij e metodično pored-jani. Za učenike viših realaka složio prof. Petar Neniu u Osiek-u (Slavonija) je naslov knjižici, ki obsega 592 konstruktivnih nalog iz vseh oddelkov opisnega merstva in 11 iz perspektive. Te primjere prav toplo priporočamo tudi našim dijakom, pa ne le radi jezika, temveč radi izborno izbrane tvarine. Nam vsaj ni znana jednako popolna zbirka tacih nalog v nemškem jeziku, ki bi obsegala toliko raznovrstnega gradiva. Cena ji je samo 45 kr. po pošti dobi se pri pisatelji v Osieku (Essek). — (»Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kotmari vesi" bode imela svoj prvi občni zbor v nedeljo 29. aprila 1888 ob 3. uri popoludne v Kotmari vesi v gostilni pri „Mežnarji" po tem-le dnevnem redu: 1. Pozdrav pooblaščenca. 2. Volitev podružničnega odbora, in sicer: prvomest-nika, blagajnika in tajnika z namestniki, 3. Vsprejem in upisovanje novih udov. 4. Deklamacija: Jož. Vir k: „Vrli Slovenec." 5. Šaljivi govor: „Najnov. pesem starega Kranjca.* 6. Deklamacija: Jožef Cimperman: „Sonet". 7. Šaljivi govor: „Nara-voslovni zdihljeji zakonskega moža.„ 8. Deklamacija: Lovro Toman: „Pesem koroških Slovencev." 9. Slučajni govori in nasveti. Vsi udje družbe sv. Cirila in Metoda in oni, ki jej želijo pristopiti, so uljudno prošeni, naj bi ta občni zbor v obilnem številu počastili. Začasni odbor. — (Poziv!) Telovadno društvo „Sokol" je za Goriške Slovence velike važnosti. Ono je, rekel bi, vez ali most čez prepad, v kateri so dozdaj slovenski mladeniči v mestu padali, predno so prešli ne sme biti igrača z rudečo srajco in s peresom za klobukom, ampak naj nam bo prava vadnica telesa in duha, da se v nji okrepijo naši mladeniči za svojo prihodnost slovenskemu narodu na korist. Prvi korak je društvo že storilo; rodoljubje naj zdaj korake pospešujejo. Da to društvo be lahko obstalo, pokazalo se je že pred jednim letom pri prvem občnem zboru in 8. dne t. m. pri drugem. Odvisno je to le od gmotne podpore, kajti potrebščine telovadnega sokolskega društva so v začetka precej velike. Predno začne redno svoje delovanje, priskrbeti si mora potrebno pripravo in društveno obleko. Treba je torej, da mu rodoljubi iz mesta in dežele v obilnem številu pristopijo vsak po svoji zmožnosti, kot telovadci ali podporniki ali pa pokrovitelji; prvi, mestni plačujejo po 40, zunajni po 20 kr. na mesec; drugi 25. kr. na mesec ali po 3 gld. na leto in tretji 25 gld. jedenkrat za vselej. Torej rodoljubi slovenski, v mestu in po deželi, do Vas se obrača podpisani odbor, da mu pripomorete k boljšemu uspehu našega „Sokola vsak po svoji moči. Z odličnim spoštovanjem odbor Goriškega telovadnega društva „Sokol". — (Današnjemu listu) priložena je priloga gospoda Antona Obreze, na kar posebno opominjamo častite p. n. naročnike, — Gospod A. Obreza zasluži, kot pošten narodnjak res vsestranske podpore. Telegrami „Slrvenskemu Narodu": Dunaj 27. aprila. Iz zbornice poslancev: Predloga o izimni uporabi reservistov in nadomestnih reservistOV v redni službi se je odobrila z veliko večino na priporočilo ministra VVelsersheimba. Potem se je nadaljevala bud-getna debata k etatu deželnobranskega mini-sterstva. Prihodnja seja jutri. Berolin 27. aprila. Cesar ustal danes za nekaj časa iz postelje, vsprejc-1 obisk vojvodske obitelji Meiningske in čul Vihnovskega izvestje. Cesar se bolje počuti, vender po zdravnikov nasvetu ne bode smel veliko zvunaj postelje ostajati. Berolin 27. aprila. Cesar posvetoval se je danes popoludne pet četrt ure z državnim kancelarjem. Berolin 28. aprila. Stanje cesarjevo neizpremenjeno. Groznica zjutraj skoro popolnem izginila. Bordeaux 28. aprila. Carnot dopoludne semkaj dospel, naudušeno vsprejet. Pariz 28. aprila. Pri banketu pro testo val Boulanger, da hoče dospeti do diktature, Izrekel se je za to, da se odpravi predsed-ništvo republike. Pred restaurantom nabrala se je velika množica, ki je odhajajočega Boulan-gerja pozdravljala. Policija prijela mnogo osob, mej njimi Deroulede-a in nekatere poslance. Zaradi tega nadejati se je interpelacije. Razne vesti. * (Slavjansko b lago t vori te I no občestvo) izvolilo je dne 26. t. m. grofa Ignatjeva svojim predsednikom. „Svjet" pravi k temu, da je imenovanje znamenit izraz javnega mnenja in da bode grof Ignatjev društvo prav vodil. * (Strah pred potresom) V Šoproniji, kjer je bil nedavno hud potres, so ljudje s strahom pričakovali, da se ponovi. Zlasti nočij pred 2U. t. m. so se bali, ker je znani Falb za ta čas napovedal potres. Na stotine ljudij prenočevalo je na javnih trgih, bogatejši v kočijah in v najetih železničnih vagonih, mnogo pa jih je že prvi dni tega tedna ube-žalo v letovišča. No, osodepolne noči pretekle so brez potresa, strah je polegel, ž njim pa tudi Fal-bova nezaslužena slava. ngr^j-----kii4>; ..LJUBLJANSKI ZVOH" »toji (192—284) za vse ieto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. —-------ama v svojo moško dobo. Zato nam to dr uštvo nikakoramnika T n. j c i ; 26. aprilu: Pri IMalifti: Kilo\v iz Urna. — Stramkv iz Linca. — Poppouohen e Reke. — Belohhold, Špielmann, VVoisa ■l Dunaja. Pri Slonu: Nemnann Is Zagreba. — Nowak iz K,'iU'>'.fov«Jga. I in i li so v ljub Ij .mi i 26. marca t Marija Bončar, posestnika hči, 14 let, Pred Škofijo it. 17, za jetiko. 27. aprila: Helena Merjašič, kramarja žena, 40 let Tržaška cesta št. 19, za otrpnenjem črevesa. — Jera Ulle, gostija, 76 let, Marije Terezije cesta št. 10, za starostjo. 28. aprila: Marija Bricel, posostnica, 45 let, sv. Martina cesta St. 1, »a kapom. — Ljudevit Riiling, pl. RU dingen, polkovnik v pokoji, 83 let, Stari trg St. 21, za vodenico Loterljue irećke 25. aprila. V Pragi: 73, 71, 77, 30, 37. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ■ •c O. • 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 72fi"8 om. 729 1 nn. 732 3 min. 10 8° C 15-0" C 6-6° C si. svz. si. Bev. si. svz. d.jhb. 1 jao. ; 0-OOmi. jas. : J j Srednja temperatura 10'7°, za 1 n ' nad normalom. ZDuir^sijslszsi "borza. ilne 28 aprila t 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 7890 — gld. 7895 Srebrna renta......8040 — „ 8O-40 Zlata renta.......110'~ — » 1091,0 6°/0 marčna renta .... „ 93'70 — „ 93-75 Akcije narodne banke. . . „ 8r,7"— — „ 8G7-— Kreditne akcije..... , 27425 — , 273 50 London.........12680 — , 12680 Srebro........ „ —'— — „ —'— Napol......... „ 1003'/, — , 10-03", C. kr. cekini.....„ 5-96 — , 595 Nemške marke....., 62'25 — , 6'2 25 4°/., državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 131 gld. 75 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 166 „ 10 „ Ogerska zlata renta 4°/0 ■ • ... 97 „ 55 „ Ogerska papirna renta 5°/0 ■ ... v6 „ 20 , 5Q/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 „ 50 Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 „ 50 „ Zemlj. obč. avBtr. 4 V/o zlati zast. listi . 127 „ 70 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke......1 gld. 181 Radolfove srečke..... :0 ., 20 Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ 104 Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. . 219 80 50 50 25 Kupčijski pomočnik izurjen v prodaji MpecerljNkegu blaga, želi svoje mesto premeniti. — Pismeno ponudbe naj so pošiljajo Kove ultce •it. 5, I. na«lNtrop)e. (301—1) Mašinist, sposoben in soliden, išče se za neko manjšo strojarijo. Ponudbe vsprojoma upravništvo .Slovenskega Naroda". (302—3) otenje prebavljenja (pomanjkanje slasti, slabi« prebav ljenje, zgaga i. t. d.), počasno menjavo snovi in njih nasledku (zabasanje, napenjanje, glavobolje, trdovratno glavobolje, Blatu ž lo) (»zdravi Idpp-mann-ov Karlsbadski šumeči prašek, naše najboljše domače zdravilo. — Dobiva so v škatljicah po 60 kr. in po 2 gld. v lekarnah. (636—8) Zobozdravnik AVGUST SCHVVEIGER, Hotel „Stadt Wien'\ „pri Malici", ordinira (211—7) od 9. ure do Vol. ure dopoludne, „ 2. „ „ 5. || popoludne. Ob nedeljah od 1 ,10. do I. ure popoludne. Št 3132. kxkkkkkkxxkx:kkkk** ^ Konc. prodajo ^ Konc. prodajo razstrelilnih snovij: dinamita, x Imn angleških varnostnih užigal-2 nin vrvic in razstrelilnih kapic J x » k tt k k * x k x x x x x x za Ljubljano in okolico ima samo že 1 o z bi i us k a p r o <1 a J a 1 u ic a ALBIN C. ACHTSCHIN, v Ljubljani, Gledališke ulice li. št. 8. x x x x x x x Oklic. (308—1) C. kr. deželno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je na prošnjo Franceta Luk man a iz Ljubljane s tusodnim odlokom z dne 31. marca 1888 št. 2517 na 28. aprila 1*88 v kleti hiše št. 13 na Dunajski cesti v Ljubljani določena II. zvršilna dražba zvršencu Luki Taučer lastnih sodno na 7975 gld. 20 kr. cenjenih premičnin, in sicer vina, sodov itd prestavila na H. maju 1888 ob 10. uri dopoludne, pridržaje kraj in s prejšnjim pristavkom. V Ljubljani, dne 21. aprila 1888. Prodajalnica na pripravnem kraji pri DolenjHki mitnici s potrebnimi prostori odda se takoj v najem. — Natančneje izve se pri J. Borštniku, Kurja »as si. 4. (296—3) j,e jedini slovenski, aospodazstii -fi^t s ■podobami. „dimetovatee" ix>naja dvafizat na mesec na četi poli. „dtmetovatee" ipzinaša zjotjcdetstie, živinazsfic, vinat-stie xw 3iu,ye etantte, ao^odaz-otie novice tet, daje nazočnitiom svojim 3o&ze aosyodazstie svete, „dimetovatee" stoji na teto 2 atd., £?a a<£, učitelje in knjižnice tjud&in, sot pa te 1 atd. <£fCa-zoeniki, txi x>$topijo med tetom, dot>e vse i&i>te stevittie tistega tetnitia. METOVALEC. Dvilnru gcspUirUI Ini 1 pntoft) .Vrtcu*. mSti m m ^ jc list s podobami, tli prinaša sadlazstie in oploti vztnazstie 5< člantte. „^ttuaz" izt\aja dva->j£ tizat na mesec, „^vtnatja" dovć nazočnilii „eKmctoval ca" zastonj. Mladenič, 22 let star, prijetne vnanjosti, trdnega zdravja, ab9olviran osmošolec in rezervni porotnik, ki je zmožen slovenščine, hrvaščine, nemščine, itHlijanšč.int1, stenografije, kupčijskega dopisovanja in priprostoga knjigovodstva, išče proti zmerni plači primerne Mahi.' službe, katero lahko takoj nastopi. Ponudbe izročajo naj so upravništvu tega lista pod inseratno številko. (299_3) Priporočljivo za zasobnike in krčmar.je na deželi! g= Pivo v steklenicah, eksportno pivo, ki se dolgo ohrani, in močno pivo (dvojak) iz pivovarne bratov Koslerjev, " zabojih po 25 in 50 steklenic. zaloga v Ljubljani. ,243-5) Ne sme se zamenjati z momentnim, evetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje. Neobhodno za vsacega za svetlenje uBnja pri konjskej opravi, vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je novoizumljena po c. kr. avstrijskem in oger- zavarovana proti skem miniBterstvu 6^0 ponarejanju svetla tinktura za usnje (tekočo svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj so ni ie nobenemu izmej mnogih tekočih svetlih mazil alt likov za usnje dal patent. — Cena steklenici St. I. 1 gld., št II. 40 kr , št. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solnenej vročini, se je že veo kot 10 let za dobro pokazala, tudi patentovana, nepre-močljiva hranilna mast za usnje. Da je res to usnjo varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje ajJJJ 28 odlikovanj, MB na stotim; priznalnih pisem. Oba izdelka so nosta udomačila h> pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri Nj. Veličaatvu in o. kr. visokostih. 5. generalov, ki le služijo v c. kr. vojski, so dali najboljša spričevala Po tovarniški ceni je prodajajo v Ljubljani gg. Anton Krisper in Scb.uan.lg & Webor, v Kranji g. Petan, v Skofti Loki g, Kooeli. — Dobiva se v vseh večjih kr;ij;h država pri boljših trgovcih. (288—2) Vozne karte in vozni listi z» Ameriko. Kraljevo helgjski poštni parniki ,,IUm1 SI :tr I,i ti«"- iz i mi \\ < rpciia naravuost v New York in Philadelphio. Koneesijonirano od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila dajo jako rado: koncesijonirano zastopstvo na n:>. i i« IV.. Weyriu»-ertfaMse IT': Ludovik Wielich, ali I \ siii liosar. gostilničar pri »Bavarskem dvoru" v LJubljani, 1*. .InKliiMCll V ltoi<-\ji. .lONip Nli-assi-r V luoiiiosl ii. (175—8) MARTIN POVER A J. civilski in vojaški krojač Jedina in največja viisl i j i uska krojačnica in zaloga vsakovrstnega sukna ter v'. narejene obleke. za gospode od gld. 8, 20.— 7.50 1.80 obleka za dečke . . . . „ „ 1.50 obleka Salonska „ Pomladanska suknja „ naprej. V borici, na Travniku, nasproti vojašnici. ročle te hitro in liČttO izvršujejo }h> noj/novtjHm kroji za vsak stan in i>o poiteiii emt. Uzorci M pošiljajo va za/itirnnjr mt oyhd. -r-=