Leto xivni
Hnoatolpna petUvrsta (59 aa Široka ia 3 mm TlMka ali nje
proator) m enkrat ... po K 6*—
poslana itd. . . po K I*—
Pri Tsfilem naročita popuL
Najmanjši oglu 59/9 mm K18.
Uhaja vsak dan lznemšlpo-nedeljeli ln dan po praznik n, ob 5. url «jutra).
Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
Stev. 184.	VLMani, v sokolo, M u avgusta m
»SLOVENEC« velja m pošti aa tbb atTani Jngo-
ataTije in ▼ LjnblJani: H oelo leto uprij. K 180'— aa pol lata „ .. „ 90<_ xa oatrt leta „ .. „ 45-— a en aeaec „ .. „ 15-—
Sataoiamatvo oololetno K240--
sas Sobotna izda)a: =s>
Za oelo leto.....K 3Q-~
sa laoiemstro. . . . „ 33 —
oggr Uredništvo lo t Kopitarjevi ultot Stav. 8/I1L Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne aprajemajo. Uredn. telei. Stv. 50, apravn. štv. 32?.
Političen iist za slovenski narod.
Oprava )e t Kopitarjevi al. 8. — Rafiun poštne hran. ljubljanske št. 850 aa naročnino in št 349 za oglase, avstr. ln fieške 24.797, ogr. 26.511, bora.-bero, 7563.
V Belgradu se bližajo pogajanja z izvozničarji h koncu. Nepobitno gotovo jc 'danes, da bodo naši državljani plačali za koncentracijski kabinet tribut v obliki izvoznic, ki jih bodo dobili jugoslovanski veletrgovci in »domači« bankirji. Boj, kateri se je odigraval s toliko trdovratnostjo v Belgradu, je bil boj med interesi prekup-čevalskega in kapitalističnega stanu in interesi delovnega ljudstva, katero ne more želeti, da se njegove življenjske potrebščine s prostim in neoviranim izvozom čezdalje bolj podražujejo. Kar se v takih borbah pri nas in tudi drugod dogaja skoro vedno, sc bo tudi topot zgodilo. Zmagali bodo izvozničarji. Važni in veliki interesi našega javnega življenja bodo izdani in žrtvovani zasebni koristi maloštevilnega, izvrstno organiziranega kapitalističnega sloja. Kako se more to zgoditi? Ali je dobiček posameznikov res taka sila, da mora naš parlament padati pred njo na kolena? Saj se v narodnem predstavništvu vendar ne nahajajo ravnatelji akcijskih družb! Saj so bili vendar velepodjetniki, saj so bile vendar banke in verižniške firme med celo krizo popolnoma tihe in mirne!
Gotovo so bile tihe in bodo vselej tihe ob takih prilikah. Kapitalisti so namreč pametni in spretni ljudje.. Oni vedo prav dobro — in narava jim je dala izredno fin čut za to —, da je treba delati danes skrivaj, jutri odkrito, izvečine imajo pa kot prebrisani ljudje izrazito nagnenje k delovanju za kulisami. V danem slučaju bi bilo pa naravnost nespametno, če bi sami rinili v ospredje, ko imajo vendar nad sto demokratskih članov narodnega predstavništva na svoji strani in so tako spremenili naš parlament v orodje svojih družinskih koristi. Na tem sramotnem dejstvu je šele mogoče izmeriti vso neznansko in strahovito moč kapitalizma v naši državi. Kapitalisti razpolagajo z denarjem, oni razpolagajo z neštetimi, vplivnimi zvezami, oni so v domačih stikih z Visokimi uradniki, učenjaki, vojaškimi poveljniki, narodnimi predstavniki, ministri, sploh z vsemi osebami, ki imajo moč, oblast in vpliv v javnem življenju. Kapitalisti imajo v rokah nešteto časopisov, ki služijo stanovskim njihovim interesom in delujejo dan na dan in z vso silo za njim ugodno razpoloženje med ljudstvom. Tako se fabricira »javno mnenje«, »ljudsko ogorčenje« in vse kar rabi kapitalist za neovirano gibanje v družbi- Klasičen primer za to je podal pred kratkim »Slovenski Narod«, ko je sfabriciral proti stanovanjski naredbi takoj »javno mnenje« in »ljudsko ogorčenje« v prilog oseminlride-Beterim. Bi! jc lo brezstiden poskus vpre-
T T
K.
či množico svojih pristašev v družinski voz osemintrideseterih demokratskih milijonarjev, dasi je stanovanjska naredba ogromni večini pristašev J. D. S v korist.
Kar se je zgodilo v malem o priliki stanovanjske akcije v Ljubljani, se ponavlja sedaj v velikem slogu v Belgradu, Tisoč izvozničarskih kapitalistov-demokra-tov ima v svojih rokah vse demokratsko časopisje, vse strankine organizacije, demokratsko zajednico in ker šteje zajednica 127 članov, narodno predstavništvo in del vlade. Demokratski narodni predstavniki so navadni narodni izvozničarji, plemenitejši del tvori pa skupino izvozničarskih lakajev. Žalostna in bridka jc misel, da so sinovi ljudstva bili poslani v parlament, da izdajajo lam najvitalnejše ljudske koristi.
Ni je bolj nevšečne prikazni, kakor intelektualec, ki je zatajil svoje pokolje-nje in se bori proti interesom onega stanu, iz katerega je izšel in kateri mu je v znoju in delu dal vse, kar je imel. Demokratski poslanci, ministri in voditelji niso zaru-deli sramu, ko so ob belem dnevu zahtevali kot odplačilo za konsolidacijo države — izvoznice. Zarudeli niso, ker zarudeti več niso zmožni. Politični napredek v naši državi, jih bo izpljunil iz javnega življenja, Njihova prisotnost v parlamentu spreminja demokratičnost našega narodnega predstavništva v karikaturo. Kaj pomeni enaka volilna pravica, če je plod ljudskega volilnega glasovanja parlament, ki služi dobičku skupine izvozničarjev in če mora ljudstvo mirno opazovati, kako se v tem njegovem parlamentu pripravljajo njemu sovražni in škodljivi politični sklepi. Ali sc bo šc kdo čudil, da raste v državi odpor proti parlamentu sploh in da se množijo glasovi, ki zahtevajo, da je treba te izvozničarske zastopnike pognati s silo od mest, ki jih zlorabljajo- Politično in parlamentarno delovanje demokratske stranke je najhujša propaganda za komunistično teorijo in antiparlamentarni komunistični pokret v naši državi. Popolno neumevanje razmer, v katerih, se nahaja današnja družba, bo uničilo ne le njih same, temveč bo v najboljšem slučaju povzročilo globoke in silne socialne boje v Jugoslaviji. Naša stranka se nahaja v neprijetnem položaju, da vsled svojega malega zastopstva v parlamentu nc more onemogočiti tega početja. Njena naloga in njena dolžnost pa je. da neusmiljeno in brez prestanka razkrinkava, pobija in moralno uničuje politiko izvozničarjev. Velika bo zasluga stranke za kulturo našega ljudstva, če se ji posreči, izmakniti demokratskemu kapitalizmu tla v narodu. Zmaga nad demokrati bo eden najčastnejših listov v zgodovini ljudske stranke.
TslMa teta m Kera-šta.
Odprava demarkacijske črte na Koroškem je povzročila politične posledice, ki se točno, do pičice strinjajo s lem, kar smo bili v našem listu prerokovali. Nemci so hoteli s sodelovanjem italijanskega zastopnika v komisiji dobiti za vsako ceno v roke orodje, da ogrožajo v pasu A javni red in motijo varnostno delo naše uprave. Spopadi in nemiri, ki bi morali po načrtu Nemcev nastali na našem ozemlju, bi jim imeli dati moralno upravičenost, zahtevati od medzavezniške komisije odpravo naše uprave in vseh naših organov iz pasa A. In danes prihajajo že popolnoma odkrilo pred komisijo s to drzno zahtevo. Priobču-jemo nastopno njihove »nujne prošnje med-zavezniški glasovalni komisiji v Celovcu«;
»Odposlanstvo uglednih prebivalcev zone, katerih imen nočemo izpostaviti jugoslovanskemu maščevanju, ie obiskalo v soboto naše uredništvo in nam je izročilo naslednje nujne prošnje glasovalni komisiji v Celovcu, na čije objektivnost se zanašajo zavedni Korošci onega dela glasovalnega ozemlja, ki še vedno trpi nasilje, in od katere upajo, da jih reši nezaslišanega pritiska.
Ker jugoslovenska uprava cone A javno in ustmeno ne pusti izraziti našemu narodu svoje ljudske volje, prosimo, naj bi se nam dovolilo, da smemo prostodušno izraziti upravičene pritožbe in prošnie potom tiska: V splošnem in posebnem lahko suponiramo zna-r.o dejstvo, da domače prebivalstvo cone A že 20 mesecev strašno trpi vsled nezaslišanega pritiska nečloveške jugoslovanske strahovlade, pri čemer se vojaški in civilni mo-gočniki kar 'kosajo med seboj. Naše pritožbe in tožbe smo predložili v obširnem in dobro utemeljenem popisu merodajnim krogom po-•lem našega Heimatsdiensta . Ker pa so hoteli jugoslovanski mogočnimi še v zadniem trenutku poizkusiti predočiti niedzavezniški glaso valni komisiji napačno sliko volje koroškega ljudstva s tem, da so uprizorili umetne protestne kravale, čisto na njim lasten način, ki je naši deželi tuj, naj povodom tega prijavinv> naše prave nazore in želje v naslednjem: V zadoščenje nam je, da ima sedaj glasovalna komisija dovolj prilike, da spozna naše ljudstvo in njih jugoslovanske tirane; kaiti, čim odkri-leje in zaupljiveje postopa proti njej prva, tembolj javno in nc ozirajoč se na misijo, naloge in pravice glasovalne komisije zasledujejo zadnji v svoji patologični megaloma-niji še sedaj svojo pot nasilnega usužnjenja vsakega izražanja proste ljudske volie. Napram njihovim bolestnim poizkusom zavijanja naj tu ugotovimo z največjim poudarkom v bistvenih ločkah pravo voljo domačega prebi-vastva v pasu A.
Sklicujemo se pri tem pred vsem na jasna in nedvoumna določila S 50 st. germainske mirovne pogodbe o nalogah in pravicah inter-aliirane glasovalne komisije z ozirom na izvedbo svobodnega ljudskega glasovanja brez vsakega vpliva. Na podlagi teh določil izražamo glede na pripravo za glasovanje nastopne utemeljene želje in zahteve:
t. Sedanja uprava v coni A nikakor ne odgovarja v mirovni pogodbi stavljenim zahtevam o pravičnosti in nepristranosti, pač pa stoji popolnoma na stališču teroristične in uajDrulafnejše sile, ki jo izvaja in ukazuje
njena vlada, kakor tudi na stališču izrecnega neupoštevanja vseh odredb instanc, ki so poklicane, da izvedejo mirovno pogodbo. Ta uprava bi se morala torej, ako se prebivalstvo, ki po vseh izvršenih nasilnih dejanjih še veruje v možnost svobodnega izraza ljudske volje, ki ga naj vodi pravica in nepristranost, zamenjati nnmudoma s popolno nevtralno upravo, eventuelno v obeh conah A in B.
2.	Nadaljni vojaški pritisk v coni A je s cilji svobodnega glasovanja brez vplivov nezdružljiv, tembolj ker vojaški oblastnik general Maister ne predstavlja le poosebljeno brutalno vojaško silo, temveč ima tudi v isti meri neomejen vpliv na vse panoge civilne uprave v coni A. General Maister se mora torej i. vsemi podrejenimi četami odstraniti iz cone A ter njegovo avtokratično vladanje v vsaki smeri končnoveljavno izločiti.
3.	Sedanje jugoslovansko orožništvo, ki na noben način ne odgovarja določilom mirovne pogodbe, temveč ie večinoma sestavljeno iz bvšega vojaškega moštva, deloma iz zagrizenih tujih in domačih fanatikov, se more ravnotako malo smatrati za orodje zakona, pravice in nepristranega pravnega varstva, kakor predstoječe mu upravne in vojaške oblasti, ker se je doslej vedno in povsod izkazalo kot slepo, v sovraštvu pobesnelo orodje jugoslovanskega tiranstva ter nudilo v neštetih primerih dokaz, da se ne smatra poklicano za eiakomerno varstvo vseh krogov prebivalstva in da nima niti volje, biti pri svojem poklicu in nalogah pravično. Tako orožništvo sc nikakor ne more identificirati s policijskimi močmi, ki so predvidene v § 50 mirovne pogodbe, in se mora v interesu varstva zakona in pravice kakor tudi vzdrževanja reda in miru, ki ga zahteva interaliirana komisija, takoj zamenjati z resnično nevtralno, pošteno in vestno policijsko četo, ki bi stala edino v službi nepristranske komisije,
4.	Priseljena jugoslovanska finančna straža ni lc v bodoče radi odprave demarkacijske črte v glasovalnem ozemlju popolnoma nepotrebna, vsled česar bi se morala zavrniti na južno in vzhodno mejo glasovalnega ozemlja, temveč je njen nadaljnji obstanek v coni A tudi
j radi tega ncdipustljiv, ker služi kakor jugoslovansko- orožništvo izključno k; za podpiranje in vzdrževanje jugoslovanskega terorja, kar tudi vrši v polni meri.
5.	Jugoslovanski poštni uradniki, ki mani služijo svojemu naravnemu poklicu, kakor pa strogo političnim namenom izrabljanja pošte v svrho nadziranja prebivalstva in katerim je varstvo pisemske tajnosti popolnoma neznana službena dolžnost, naj se čimprej izmenjajo z zaupljivimi, pravično mislečimi uradniki, ki
se eventuelno zaprisegli na interaliirano komisijo in ki bi bili iz vrst poštnega ravnateljstva v Celovcu, da se lako uvede v glasovalnem ozemlju prost, popolnoma neodvisen in hiter poštni promet in tudi v tem pogledu da prebivalstvu jamstvo in svoboda,
6.	Ker otroci v coni A že dve leti ne vži-vaio nobenega rednega šolskega pouka in ker šole in učitelji pod jugoslovansko upravo sploh ne služijo pouku in vzgoji, temveč edinole agitaciji in hujskanju ljudstva, pri čemer tudi na mladino najpogubnejše vplivajo, bi se morali tuji jugoslovanski učitelji takoj odstraniti s svojih mest kakor tudi iz glasovalnega ozemlja samega ter izročiti šole v glasovalnem ozemlju poslujočemu deželnemu šolskemu svetu. Od importiranih učiteljev zasedena stanovanja bi se morala nemudoma izročiti učiteljskim močem, ki imajo pravico nanje,
I glasovalno pravico ter so bili izgnani iz teh stanovanj, medtem ko sedaj v svojem službenem okolišu ne morejo dobiti stanovanja.
Srst«!«
Spisala Eliza Orzeszkowa. — Iz poljščine prevedel Fr. Koblar.
(Dalje.)
Ura ie bila že precej pozna, ko jc Ze-tton vstal s kanapeja v kotu.
»Mogoče ti bo že treba počitka po ti dolgi poli?« je dejal, ko sc je približal bratu.
Viktor je rad pritrdil, rekoč da je v resnici nekoliko truden vsled poti; veselo je poljubil roko bratovi ženi in želeč Rozaliji lahko noč, ji jc šc posebej pogle-
v oči.
Čez nekaj minut sta bila brata sama v igornji sobici, čisti, prijazni, opremljeni s svežimi zavesami, na mizi je stal velik šopek raznobarvnih jesenskih rož, poleg pa nekaj knjig in časnikov. Zenon je hotel zopet razbrati na bratovem obrazu, kak utis napravi nanj ta sobica. Saj sla tu v šolskih letih skupaj stanovala, kadar sta prišla na počitnice; tukaj sta tudi ob očetovi smrti skupaj prebila nekaj noči v tihih pogovorih; tedaj je očetovo truplo ležalo v najlepši sobi, in onadva sta govorila o. pričujoči izgu,bi, svoii žalosti in p
načrtih. Tu je Zenon starejšemu bratu razodel srčno prevaro, ki jo je doživel pri ženski, katero je oboževal, a Viktor mu je pripovedoval o srečnem življenju z ženo, s katero se je bil pred kratkim poročil. Takrat še ni bil bogat, ni imel še tolikega vpliva niti gotovosti samega sebe; poleg družinske sreče je moral čutiti veliko skrbi in negotovosti. Koliko dni jc minilo od tistih noči, v katerih sta sc razgovarja-la z bratom! Kolike izpremembe so zašle v razmere in razvoj obeh! Kako silni otožni spomini zgodnjih in dopoldanskih dni življenja mu, udarijo v srce pri pogledu na to sobico!
Svetilko sta dobila že prižgano; na stolu poleg mize je stal zaklenjen potni kovčeg, h kateremu je šel Viktor naravnost od vrat in ko ga je odpiral s hrbtom obrnjen proti bratu, je začel polglasno:
»Povej mi, Zcnek, zakaj se la vaša Rozaija ni omožila? Tako krasna ženska! Aii sc ni nihče spozna nanjo, ai jc preveč prebirala ali pa je mogoče kaka mala ne-zgodica, kaj?«
Pri zadnjih besedah jc obrnil obraz proti bratu, prav po dečaško pogrkal in začel jemati iz skrinjicc toaletne potrebščine in drobnarije.
Zcnon za trenotek ni odgovoril. Povesil je trepalnice, obrvi so sc mu resno zježile. Končno jc stopil k mizi in med .tem ko jc sedel na stol. jc dejal:
»Nezgoda je bila res, toda ne taka, ki si jo misliš. Pred dvanajstimi leti je imela Rozalija ženina, ki je kratko tisti dan pred poroko nagle smrti umrl. Za njim je bila vsa obupana in čeprav so se pozneje pokazale še primerne partije, množiti se ni hotela.«
»Neumnica!« jc vzkliknil Viktor, se vzravnal, nad kovčegom ter si začel z glavnikom česati brke in kratko ostrižene lase. »A človeku sc zdi tako razsodna, še celo razumna! Ostati dekle zato, ker ji je tam neki, bogvedikje, umrl ženin! Tedaj hodijo po sveiu šc taki sanjarji in romantiki! Ali je to res pravi, resnični vzrok, a? Povej po pravici!«
»Morem ti s častno besedo zagotovili, da je to resnični vzrok in tudi edini, da jc Rozalija ostala neomožena. Priznam ti celo, da jo jc ta stanovitnost čustev, ki jih grob ni ubil, za vedno dvignila v mojih očeh.«
»Mogoče je to t"di zelo vzvišeno, toda nepraktično«, je odvrnil Viktor. »In kaj je dobrega vzklilo iz te stanovitnosti? Mrtvega z njo ni oživila, a ona sama živi sedaj v stanu starih deklet, mesto da bi bila osrečila kakega smrtnika. To ic velika nepraktičnost, in kar je nepraktičnega, naj gre k vragu. Škoda ženske! Vredna jc lepše usede!«
Zcnonu se je razlil zaničljiv smeh po obrazu,
»Vidim, da te jc v živo zadela. Imaš možnost, da popraviš nje usodo, nad katero tako žaluješ. Poizkusi, mogoče je žc pozabila, mogoče se ti posreči, da zagrneš pred njo senco z onega sveta,«
Viktor, ki se je bil pred trenotkom oblekel elegantno in dragoceno domačo suknjo in si je zdaj z nekim svetlim orodjem snažil nohte, je poln začudenja uprl oči v brata.
»Jaz?« je zaklical. »Saj sem žc zasedena dežela, podjarmljena in oddana za vse večne čase v posest najlepše rake na svetu. Imam nevesto, dragi moj! Seslanem se sedaj z njo na Dunaju, tam se poročiva in skupaj greva na daljše potovanje. Izborno se je napravilo, ali veš? Ženitovanj-sko potovanje bi bilo ilak treba napraviti, tedaj ga napravim obenem s službenim, ki mi jc ravnoprav prišlo v to svrho. Ali hočeš morda videti, kakšna jc moja nevesta? Glej, tu imaš njen portret, zelo dober jc. Lepa, kajne?«
Zcnon je dolgo gledal veliko fotografijo, ki mu jo je podal brat; na nji sc je smejal obraz ženske, stare morda trideset let, v resnici krasne, razumne, polne hvaležnosti in sladkosti. Gledal jc dolgo, kajti velik čar mu je bil iz teh modrih in dobrih oči. iz tega zamišljenega smeha, iz bogastva las, ki so bili slikovito spleteni nad .visokim in plemenitim šeloin« _ žcle
Stran 2.
SLOVENEC, Sna 14, avgop?a' 192^
Stev. 184,
7. Slevilnj, pc. izgonu domačega prebivalstva v glasovalnem ozemlju umetno naseljeni tujci večinoma brer. doma in posla ter večinoma tudi zelo dvomljivega značaju in slovesa, ki so bili importirani samo v agitucijske in teroristične namene ter sedaj pri raznih prilikah — slavnostih in protestnih shodih itd. — nastopajo kot surogat domačega prebivalstva, bi se morali prej ko mogoče odstraniti iz glasovalnega ozemlja, ako niso v to ozemlje oristojni in upravičeni do glasovanja.
Vse te navedene nujne prošnje, zlasti po takojšnji uvedbi nevtralne itprnve in zaupanja vrednega varnostnega pparatn, so utemeljene v dnevnih dogodljajih v coni A, pa tudi v lem, tla se je na umetno prirejenih protestnih shodih v Velikovcu in Borovljah jugoslovanska uprava izjavila sama za nesposobno, da bi inogla prevzeti jamstvo za varnost domačega prebivalstva, s čimer jc prisejjenc hujskače in agitatorje, ki so vsi oboroženi, indirektno pozvala k nasilnim dejanjem nad razorože-nim domačim prebivalstvom. Ker tudi stališče ljubljanske vlade napram odredbam mterali-trane glasovalne komisije ni primerno, da bi oživilo med prebivalstvom čut pravnega varstva, prosi zato domače prebivalstvo, naj se nevrednemu terorističnemu početju {ugoslo-vanske uprave in vseh njenb organov v glasovalni coni A nujno napravi zaslužen konec.
Napram umetno prirejenim protestnim izjavam končno šc izraža posebna želja in ivolja domačega prebivalstva, da se naj nasilno zgrajene jugoslovanske zapore med obema glasovalnima conama odstranijo brez vsake omejitve in omogoči prost promet med otroci dežele kakor je bil prej, da bodo mogli Ko-folci neovirano odločiti o svoii usodi in da ne bodo še nadalje vezani v svoji volji po nasilnih tujih vsiljencih.
Napaka Vi 'o je napravilo naše zastopstvo v Celovcu s tem, da je privolilo v kršitev mirovne pogodbe, je danes očivid-na in preti postati nsodna. Zahtevamo od vlade, da odreče, ako bi se hotele nadaljevati priprave za glasovanje na Koroškem še dalje na ta nepostavni način, kratko-malo svoje sodelovanje pri plebiscitu. An-tanta nima ne pravne in nc moralne moči, da nas prisili v to nezaslišano kršenje pravic, ki nam jih je sama v Parizu pred celim svetom dala. Naše zastopstvo mora zahtevati zopetno nemudno ustanovitev de-markacijske črte.
Bil ml se iMžfin železnica pDtirlaoi?
Iz krogov južne železnice smo prejeli:
Vprašanje, ali se naj južna železnica 'podržavi, se sedaj v mnogih krogih raz-motriva. S stališča državnega socializma, ki si je pridobil v zadnjih letih mnogo pristašev, je želeti podržavljenje vseh privatnih želcznic, ki se nahajajo na ozemlju naše države. Če bi bilo podržavljenje lahko izvedljivo, bi proti temu naziranju ne bilo mnogo ugovorov, akoravno izkušnja tiči, da deluje privatna uprava železnic v splošnem bolj ekonomično in ceneje nego državna.
Podržavljenje železnic pa je dandanes Vsled splošnega pomanjkanja kapitala postalo mnogo težje nego je bilo pred vojno. Kar se tiče južne železnice, obstoji pa še posebej mnogo pomislekov proti podržav-Ijenju. Današnje omrežje jugoslovanskih 'državnih železnic je nastalo iz spojitve različnih omrežij: srbskih, bosanskih, ogrskih in avstrijskih prog, Posamezna omrežja so se poprej ločeno ter po različnih načelih upravljala. Vsled tega se bo rabilo mnogo truda in dela, da se tc proge do-vedejo do potrebne tehnične enote, ki je predpogoj uspešnega obratovanja. To delo ie zelo otežkočeno vsled pomanjkanja izurjenega osebja. Pod takimi razmerami bi ne kazalo te najnujnejše zadače vodstva držvnih železnic otežkočiti še s tem, da se izenačenje že sedaj raztegne tudi na južno železnico, ki je dobro urejena in koje osobje je tudi v najtežjih časih med vojno bilo kos svojim nalogam. Če se naj torej južna železnica pri nas podržavi, se
sme s tem delom šele zapečeti, ko bodo vso ostale proge v naši državi že stale pod enotnim vodstvom ter imelo enotne predpise in enotno organizacijo, ker drugače preti nevarnost, tla se s prenagljenjem promet na progah južne železenice, ki leže na našem ozemlju, spravi v nered.
Velike važnosti pa jc dalje finančna strmi vprašanja. Vse proge državnih železnic so v vojski silno trpele, srbske proge, ki so bile strašno razdejane, pa se morajo skoro popolnoma vzpostaviti, kar bo stalo zelo velike vsote. Dalje bo treba graditi več novih železnic in tudi za to bo država rabila velik kredit,
Ne kaže torej, državni kredit obreme-njati še z izdatki za privatno železnico, ki brezhibno obratuje in ki na ta način služi državnim interesom, ne da bi morala država zanjo kaj žrtvovati.
Razen za železnice pa ima naša država skrbeti še za ceste, šole, bolnišnice in druge javne potrebščine. To vse bo zahtevalo zelo visoke vsote, ki jih bo država dandanes težko zmogla, Tudi južno železnico čakajo velike investicije. Če ostane zasebno podjetje, bode si morala pomagati z lastnim kreditom, torej si bo država mnogo prihranila in bo dotične zneske lahko za druge svrhe porabila.
Obstojajo pa dalje še drugi važni momenti, ki se ne smejo prezreti. Dokler ostane omrežje južne železnice enotno, se razteza vpliv naše države na njeno celotno omrežje, torej tudi na ono preko državnih mej. Če se vpelje torej promet preko državnih mej, je lažje, varovati svoje koristi napram privatni družbi ki ima prožno omrežje v več državah, nego napram tujim državnim upravam. Tranzito-promet z Nemško Avstrijo in z Italijo bi se bil z mnogo večjimi žrtvami vzpostavil, če bi se ne bila privatna družba južne železnice z vsemi silami prizadevala, da ga doseže. Mednarodni promet pa bo v bodoče, ko se vrneio mirnejši časi, za naše kraje še večjega pomena nego danes. Opozarjamo pri tem zlasti na važno progo, ki vodi od Siska črez Zidani most, Maribor, skozi Koroško in Tirolsko do južnonemšlte in švicarske meje, Čc ostane južna železnica privatna družba, kakor je sedaj, potem bo stala vsa ta proga pod enotno upravo. Če 5e pa posamezni deli podržavijo, potem bi bilo, če bi se hotela doseči tarifna olajšava za prevoz izvoznega blaga, treba pogajanj s celo vrsto državnih uprav, kar bi povzročalo velike, skoro nepremagljive težkoče.
Kaj pa vojaški oziri? Znano je, da tvorijo železnice važen del obrambne organizacije v vojnem slučaju. Morebiti bi bilo torej z-vojaškega stališča bolje, da so vse železnice v državni posesti. Tudi ta pomislek ne more biti odločilen. Izkušnja zadnje vojske namreč kaže, da se v slučaju vojske postavijo vse železnice, bodisi privatne, bodisi državne, pod strogo vojaško kontrolo in vodstvo. Vojaški interesi oa so zadostno varovani s tem, da ima južna železnica za jugoslovansko omrežje por^o-no ravnateljstvo v Ljubljani, kojega osebje obstoji iz naših državljanov. Če torej vse momente premotrimo, pridemo do zaključka, da v sedanjem času ne bi bilo priooro-| čati, da se z naše strani, pospeši podržav-I Ijenje južne železnice. To vprašanje bode morebiti godno šele čez mnogo let, ko bodo finančne zadeve pri nas in drugod v boljšem stanju, tako tla bo država brez težkoč zmogla visoko vsoto, ki bi jo bilo treba odšteti za proge in naprave južne železnice, nahajajoče se na našem ozemlju — če tudi tedaj ne bodo prej navedeni oziri na važnost mednarodnega železniškega prometa gvirali izvršitve podržavljenja.
Vladna kriza.
LDU Belgrad, 13. avgusta. Sinoči so 'se sestali zastopniki parlamentarne zajednice dr, Vesnič, dr. Ninčič in dr. Jankovič ter zastopniki demokratske zajednice Ljuba Davidovič, Milorad Draškovič in Sv. Pribičevič, da izmenjajo misli o osebah, ki bi vstopile v novo koncentracijsko vlado. Sestanek je trajal dalje časa,
LDU Belgrad, 12. avgusta. V političnih krogih parlamentarne in demokratske zajednice zatrjujejo, da je še prezgodno govoriti o osebah, ki bi vstopile v novo vlado. V krogih demokratske zajednice trdijo, da bo mesto Davidoviča postal minister za notranje stvari Draškovič,
Jugoslovanska trgovska zbornica v New-yorku.
LDU Belgrad, 12. avgusta. V Newyor-ku je osnovala skupina naših kapitalistov trgovsko zbornico, ki ima nalogo, olajšati trgovsko poslovanje med jugoslovanskimi državljani in Ameriko.
Italijanski golobi-pismonoše v Belgradu.
LDU Belgrad, 12. avgusta, »Tribuna«' poroča, da je bilo v Belgrad poslano večje število golobov, da bi prenašali pošto za Italijo. List poroča, da je že vojno ministrstvo storilo potrebne korake glede te zadeve, opozarja pa tudi policijo na navedeno dejstvo, da ne bodo vršili Italijani vohunska službe v sredini države.
—t-:--
Polgstat,
LDU Poznanj, 13. avgusta. (DKU] Poljski parlamentarji so se včeraj vrnili v Varšavo. Sovjetska vlada je predlagala, naj poljska delegacija prekorači rusko fronto 14. avgusta zjutraj. Poljska vlada bo ob naznačenem času poslala svoje zastopnike-
LDU Pariz, 13. avgusta, (DunKU — Brezžično.) Po poročilu »Tempsa« je poljsko odposlanstvo, sestoječe iz ravnatelja poljskega departementa v ministrstvu za zunanje stvari Hokenskega in majorja Ster-hiranskega odpopovala v sredo ponoči, da se sestane z ruskimi delegati.
LDU Moskva, 13. avgusta. (Brezžič-no.) Frontno poročilo z dne 12. t. m.: Dne 10. avgusta smo zavzeli Mlavo, Pultusk, Sjedlec in nekaj krajev 12 vrst zahodno od Bukova. V smeri proti Cholmu smo prekoračili Bug in dosegli cesto Vlodava —Cholm. V bližini mesta Vladimir Volyn-skij smo zavzeli Grubešov in Krylov.
LDU London, 13. avgusa. (DunKU) K očitkom francoskega časopisja, da je Lloyd George poljski vladi nasvetoval, naj sprejme mirovne pogoje, ne da bi poprej Francijo obvestila o tem, se uradno objavlja, da je rekel Llyd George samo, »dabo sporočil poljski vladi splošne -"tise mirovnih pogojev«, kar je tudi storil ter se pri tem posluževal čisto splošnih izrazov, ne da bi bila vsled tega na kakršenkoli način vezana Francija v svoji bodoči politiki,
LDU Pariz, 13. avgusta. (DKU) Tukajšnje rumunsko poslaništvo objavlja v časopisju, da je vest nekega pariškega jutranjega lista, po kateri je Rumunija na prigovarjanje zaveznikov privolila na prehod enega armadnega kora vojske generala Wrangla preko rumunskega ozemlja v Galicijo, neutemeljena.
LDU Pariz, 13. avgusta. (DKU — Havas) Osrednji odbor francoske socialistične stranke je sprejel sklep, ki se glasi, da se mora Poljski zagotoviti neodvisnost z ozirom na samoodločevanje narodov, ker je Poljska važen faktor za evropski mir,
LDU London, 13. avgusta. (DKU — Havas) Vse kaže, da se bo angleško-fran-coski spor, radi priznanja W.ranglove vlade na zadovoljiv način pomiril,
LDU Moskva, 13. avgusta. (Brezžično) Francoski general v Črnem morju je mesto Odeso obvestil, da bodo francoske oklopnice začele mesto obstreljevati, ako sovjetske oblasti takoj ne vrnejo zaple-njenih letal. Sovjetska vlada je protestirala proti temu nasilju, ki spravlja v nevarnost tisoče ljudi, ker se Odesa kot od1 prto mesto ne more braniti.
Anglija.
Položaj v Londonu.
LDU Berlin, 13. avgusta. (DKU) »U« kalanzeiger« poroča iz Londona, da je glasom vesti »Pall Mali Gazette« bil francoski upravnik sinoči pozvan v Foreigu Office, kjer je imel ponoven razgovor z lord Curzonom. Sodijo, da sc bosta v nekaj dneh vprvič sestala Millerand in Lloyd George, bodisi v Boulognu ali pa v kakem angleškem mestu. Za vse primere je skoro gotovo, da bo Lloyd George v ponedeljek podal v poslanski zbornici izjavo v vprašanju stavke. V poslanski zbornici se je izjavil Macleon o novem položaju nastopa no: Ako prinaša pariško poročilo v resnici sklep francoske vlade, potem mora Francija svojo pot nadaljevati sama. Ali je namen vlade, je vprašal poslansko zbornico, poslati v teh razmerah parlament na počitnice. Bonar Law je izjavil, da je bolje, ako se zbornica sestane zopet v ponedeljek. Upajo, da se bo položaj do tedaj pojasnil.
Razmere na Irskem. LDU London, 13, avgusta. (PunKU) »Evcning News« so zvedele iz neoporeče-nega vira, da se v ulsterski provindjl pripravlja kriza, ki bo usodepolna za Irsko in britansko državo. Veliko število Carso-novih pristašev je odreklo svojim vodite-« ljem pokorščino.
Stalila.
Vojaški vpoklici. LDU Rim, 13, avgusta, (Brezžično! Ministrski svet je sklenil da se 1. novembra vpokliče letnik 1901 in dopustniki letnika 1898,
MaZarska.
Vlada se ne vmešava v zunanje dogodka* LDU Budimpešta. 12. avgusta. (DKU) Madžarski korespondenčni urad poroča: Ponovno se objavljajo v inozemskih virih nastale vesti, po katerih zasleduje Madžarska agresivno politiko in da se hoče vmešavati v sedanje dogodke, ki se odigravajo v Evropi in na katerih ni neposredno interesirana. Z ozirom na to »o madžarski vladni krogi in vsi odgovorni činitelji madžarske države že ponovno in tudi v najnovejšem času izjavili, da polaga Madžarska vso svojo pozornost izključno na notranjo konsolidacijo in da niti ne misli na to, da bi posegla na kakršenkoli način v evropske razmere.
Dogodek v Fiirstenieldu. LDU Budimpešta, 12. avgusta. (DKU) Madžarski korespondenčni urad poroča: Kakor javljajo s pristojnega mesta, tvori dogodek prejšnjega tedna v Fiirstenfeldu predmet pogostim razpravam v avstrijskem časopisju. Preiskava je dognala, aa je ta puč povzročil avstrijski stotnik Anton Bardorfer, ki so ga vznevoljenega nad političnimi razmerami pregovorili k de«
čez nekaj minut je oddal bratu fotografijo, rekoč:
»Srečen si, Viktor, Drugič boš pre-Svel to pesem življenja. Jaz, ki nisem preživel nobene ,.
»Da, da,« ga je prekinil Viktor, »zakon s to žensko se resnično lahko imenuje pesem,«
Sedel je poleg brata in mu začel ob-lirno pripovedovati o dobrinah in čednostih svoje neveste. Ni varčeval s podrobnostmi: ljubljeno žensko je naravnost razkrival pred svojim poslušalcem bodisi v telesnem ali v moralnem oziru. Razgrel se je in sc dvignil do tiste stopinje, da so sc mu pesniški in vzvišeni izrazi vpletali v govorico. Njegove oči so dobile silen blesk, njegova lica rdečico. Govoril je dolgo in povedal ime nevestino. Bila je to mlada vdova, ki prvega moža ni ljubila; imela je premoženje, kar nikdar in nikomur ne škoduje; razloček v letih je malo prevelik, toda to mu ne napravlja najmanjše skrbi, kajti najprvo se sam čuti zdravega, močnega in še mladega, a potem ve tudi dobro, koga jemlje in kako popolnoma more verjeti v pristnost, plemenitost in nagnjenje tc ženske do sebe.
Zcuon je poslušal to zaupno pripovedovanje; oči si je bil zaslonil z dlanjo, kakor bi mu bila slika velike sreče jemala vid. Ko je končno Viktor umolknil, jc od-slonil oči in dejal z malce temnim glasom:
?Česar ti najbolj privoščim. Viktor, je
to, da boš z ženo stal na eni stopinji, boš epih misli. Mogel bi in hotel bi ti celo povedati, kako daleč vpliva različnost misli in okusa na potrtost duha .,.«
•»Toda Ainelija je zelo, zelo izobražena!« ga je živo prekinil Viktor. »Čita veliko, ima več lepih talentov in v družbi je v resnici divna. Drugače jc ne bi jemal. Da bi za svojo vedno spremljevalko vzel .gos ali putko; hvala. Dolgočasnost doma in sram pred ljudmi,,.«
Zopet je veliko pripovedoval o duševnih in družabnih vrlinah prejšnje žene; toda to je bil že popoln samogovor, kajti Zenon jc po dvakratnem brezuspešnem poizkusu, da bi odprl svojo dušo pred bratom, zopet zaklenil samega sebe in molčal Jto stena. Toda tudi Viktorjeva zgovornost je slabela, se začela ustavljali in že nekaterikrat je nabral in zopet široko odprl trepalnice kakor človek, ki čuti veliko potrebo po spanju.
Zenon je pogledal na uro.
»Že je čas, da po dolgi poti zauretu-lješ. Lahko noč!-
Podal jc bratu roko in hotel njegovo samo stisniti, toda Viktor ga je pritisnil k sebi i;i ga večkrat poljubil na lice.
vKako dobro mi de, neskonč o do-, hro, da te vidim zdravega, zadovoljnega, srečnega, ko vidim, da se ti dobro godi!
t.ll.. _	i____.•	T . 1.1
uflimu nu<_, uiagi muj: l.uiii-.ij noč:«
To jc dejal s prekipevajočimi čuvstvi. Trcpalnice so sc mu povesile na oči. Vi-
deti je bilo, da se bo komaj dotaknil z glavo blazine, bo spal ko ubit. Zato pa ga je delo v podjetju, ki je bilo težko, polno skrbi, navadilo, da je zgodi-j vstajal.
Zemn ga je našel zjutraj precej zgodaj ne samo že opravljenega, temveč žc pri pisanju pisem. V elegantni domači suknji je sedel pred mapo, polno papirjev in najrazličnejših kuvert in bil v pisanje tako zatopljen, da bratovega prihoda izprva ni niti opazil, a ko je po nekaj minutah zaznal njegovo prisotnost, se ni obrnil, temveč je kratko rekel:
»Dober dan, Zenekl Reci, dragi moj, naj mi prineso tu sem čaj, ker imam tega pisanja še za nekaj ur. Kakor hitro dokončam, pridem tja doli k vam ...«
Čez nekaj minut je šel gori Filipek in nesel taso obloženo z vsemi mogočimi prigrizki, ki jih je na deželi mogoče dati k jutranjemu čaju, a za njim je prav do duri svakovih hitela Sabina in stregla, da ne bi česa po poti uganil ali razbil, Zenon je hodil okoli skednja in hleva za živino; razgovarjal se jc z gumničarjem in hlapci, ko se mu jc približal Pavlek in začel govoriti o neki gospodarski zadevi. Šlo je za par vprežnih konj, od katerih se jc en okresal, zato ga ne bo mogoče nekaj časa poslati na polje s plugom, a oranja za jesensko setev je še mnogo. Skrbi. Kaj bi sloni i Kak o bi se bilo mogoče ogniti, da se ne bi oranje zakesnilo'/ Ali bi poslali po živinozdravnika, da obve.žr bolnega
konja? Ali se je konj res okresal aH jel morda lo krivda hlapčeva, ki je navadno s tem parom delal?
Zenon je slabovoljen radi gospodarske nezgode ali pa še bolj razdražen vsled nečesa skrivnega, ki mu samemu ni bila popolpoma jasno, odgovoril Pavleku malo osorno in ncpctrpežljivo; potem pa je vendar opazil, da je. bil mladenič bled, otožen* da se je ogibal njegovega pogleda, in bilo mu je žal. Pomiril se je, začel je govoriti zaupno ia prijateljsko; končno je položil svojemu varovancu roko na ramo in ga vprašal:
»Kaj ti je? — Nikoli te nisem videl še tako bledega in shujšanega. Mogoče se ne počutiš zdravega, tedaj ne pojdi danes na polje in odpočij si!...«
Ni še dokončal teh besed, ko je Pavlek vzel njegovo roko raz svojo ramo in jo začel vroče poljubovati. Pri tem so mu solze medic oči.
»Zdrav sem in takoj odidem v polje. Za vas bi rad šel na konec sveta...«
Živo se jc okrenil, odhitel in čez nekaj minut je že dirjal na konju proti oračem, katerih delo jo moral nadzirati. Tudi Zenon je odšel skozi vrata na dvorišču in sc podal proti btlžnjcmu gozdu, odkoder so danes začeli voziti drva za zimo, Treba bo odtam vzeti par konj in ju por slati s plugom v zameno za onega, ki bo nekaj časa brez koristi stal v hlevu. Med potjo si ie mislil:	(Dalje.l
janju. Bardorfer je pustil svoj načrt izvesti po avstrijskih in madžarskih verižni-kih, ki stanujejo ob meji, ki pa so po izja-lovljenju načrta pobegnili na madžarsko ozemlje. Pri prehodu meje je došlo do spopada med našo obmejno stražo in tihotapci. Ugotovljeno je, da se je na udeležence puča z madžarske strani streljalo, da pa so se naši obmejni stražniki morali radi premoči nasprotnikov umakniti. Izsleditev na madžarsko ozemlje zanešenega orožja se je kljub dejanskemu stanju v tem pri-.meru izrabilo za obdolžitev, da goji Madžarska napadalne namene proti Avstriji. Najboljši dementi so ogrske razmere. Mirovnih namenov nc dokazujejo le ponovne izjave vladnih zastopnikov, temveč tudi politične vojaške in gospodarske odredbe in ukrepi.
Razna poročili!.
Napad na Venizelosa.
LDU Pariz, 12. avgusta. (DunKU) Ko
J® hotel danes zvečer Vcuizelos odpotovati iz kolodvora v Lyonu v Nico, sta dve osebi dvakrat ustrelili nanj iz samokresa. Veni-zelos je ranjen, vendar, kakor upajo, ne težko. Oba atentatorja so prijeli.
LDU Pariz, 13. avgusta. (DunKU --Havas.) Listi prinašajo v obširnih člankih podrobnosti o atentatu na Venizelosa. — Zdravniški buletin konštatira zmečkanino. Krogla je ostala v mehkem mesu v bližini (rame. V splošnem je zdravstveno stanje iz-borno i nne nevarno. Med grškimi kolonisti fe povzročil atentat veliko razburjenja.
Spor med Anglijo in Francijo.
LDU Pariz, 13. avgusta, (DunKU — Wolff.) Jutranji listi javljajo iz Washingto-na, da Amerika zaenkrat še ne namerava zavzeti stališča v anglcško-francoskem konfliktu.
LDU Pariz, 13. avgusta. (DunKU — MCoMf.) V proglasu na francosko delavstvo je izjavila sovjetska vlada, da je s tem, da s* prizna južnoruska republika, morda dana možnost rusko-francoske vojne. V trenotku, ko se jc nameravalo s pravičnim poljsko-ruskim mirom dali mir vsemu svetu, je Francija s svojim dejanjem povzročila ukinjenje poljsko-rus. pogajanj, Vsled izjave francoske vlade je dana možnost za izbruh nove svetovne vojne. Frari-Osko delavstvo ima na ta način v svojih rokah usodo vsega sveta.
LDU London, 13. avgusta. (Brezžično.) Angleško časopisje vseh strank je zelo presenečeno vsled tega, ker je Francija priznala Wrangla. »Times« pišejo, da je učin-Scovala izjava francoske vlade kakor bomba. Francoski listi pa obžalujejo, da ena od obeh velesil tako samoltsno postopa, Idruga pa, da jo hoče vezati v politiki.
Rim, 13, avgusta. Francosko prizna-ftje vlade generala Wrangla bilježijo jutranji listi z velikim presenečenjem, »Mes-saggero«, ki je ostal Nittijevo glasilo, pravi, da je vest, ki jo je objavila Agence Havas, izredno resna. Francija se tako približuje odločni opoziciji proti sovjetski Rusiji, pri čemer zasleduje pot, ki se popolnoma razlikuje od poti Italije in Anglije. Francija si je dobila tako zopet svobodne roke, s čemer morata Anglija in Italija računali. Za svoja dejanja mora nositi vsakdo sam odgovornost, Italija mora postopati v imenu svojih idej ter ima danes vršiti evropsko misijo.
Francosko-belgijski vojaški dogovor.
LDU Bruselj, 12. avgusta. (Brezžično.) V zbornici se je socialistični poslanec Branquart živahno zavzel za sklep francosko - belgijskega vojaškega dogovora. Izvajal je: Potrebno je, da se branita Moža in Chambre, da ne bo francoski generalni štab zopet prisiljen, umakniti se pred pariška vrata, da more prizadeti sovražniku milostni sunek. Ako sklenemo to defenzivno zvezo, jp rekel Branquart, ne bo potrebno žrtvovati Belgije in dela Francoske. Potem bo stalo za Mozo milijon vojakov in tega dne bo Liege drugi Verdun.
PolKIfne nov ice.
4-: Dr. Bencš v Belgradu, češkoslovaški minister za zunanje stvari dr. Beneš pride v soboto v Belgrad.
+ Pribičevič učiteljstvu. »Učiteljski tovariš« (št. 28 t. 1.) je objavil vsebino Pri-bičevičevega govora o priliki učiteljskega kongresa v Belgradu. Z debelim tiskom je »Učiteljski tovariš« poudaril le dve mesti v ministrovem govoru. Obe mesti sc tiče-ta vere. »Država nc more trpeli nadvlade ene vere nad drugo «. To izjavo lahko mirno preidemo. O prepirih posameznih verstev za nadvlado v naši državi mi ničesar ne vemo. Ako »Učiteljski Tovariš« za po-vzdigo našega šolstva ne ve boljšega sredstva, kot jč boj proti verskim prepirom, ki jih ni, jc to njegova stvar. Nc smemo pa prezreti druge zahteve ministra Pribi-čeviča in svobodomiselnega učiteljstva: »Šola bodi prosta vsakega varuštva. Rešena bodi vpliva strank, a tudi vmešavanja cerkvc.Nepremišljenost lc zahteve
sta začutila minister in »Učiteljski tovariš« sama. Popravila sta jo z Masarykovi-mi besedami, ki jih navajata: »Šola ni učiteljeva, ampak narodova« in sta se tako nehote postavila na stališče, na katerem stoji Slomškova zveza: »Hočemo, da sodelujejo pri šolstvu vsi činitelji, ki imajo zvezo s šolstvom, ker šola je v prvi vrsti vzgojevalnica, potem še le učilnica.« (»Slov. Učitelj« 1. 1920, str. 118.) — »Svobodomiselno učiteljstvo« odklanja »vmešavanje cerkve« v vzgojo mladine. Izjavlja, da hoče »vzgojiti deco v narod, ki bo znal ceniti in spoštovati značaj, poštenje, pravico in čast« (»Učiteljski tovariš« št. 28), Lepe besede! Toda ali so »značaj, poštenje, pravica in čast« kaj več kot same besede, ako njih vsebina nc sloni na tistem krščanstvu, katerega poklicana čuva-rica je cerkev. Celo starši, ki se sami verskega življenja nc drže, ne zaupajo zlepa vzgojitelju, ki vzgaja za »značaj, poštenje, pravico in čast« v drugem smislu kot zahteva krščanstvo, koliko manj bodo mogli kdaj verni starši privoliti, da bi bila šola rešena vsakega varuštva in vmešavanja j cerkve in izročena v najvažnejših vzgojnih vprašanjih poljubnosti onim, ki si la-ste nad otrokom pravico, kakršne nimajo. Nevarna navodila daje Pribičevič učiteljstvu, najbolj nevarna za učiteljstvo samo. Mislimo le na prežalostne dogodke na ljubljanskem učiteljišču v teku preteklega leta. Narod odgovori s tem, da se v smislu mariborske resolucije krščansko mislečega učiteljstva z vso skrbjo zavzame za učiteljski naraščaj, ki bo po svoji izobrazbi in svojem življenju zmožen razumeti in na sebi občutiti moč največje vzgojne sile, ki jo pozna svetovna zgodovina.
Sokolska blejska divjaštva v italijanskih listih. Kakšen učinek je povzročilo prostaško zadržanje Sokolov na Bledu v inozemstvu in kako znajo naši sovražniki te dogodke takoj izrabiti proti naši državi, jc razvidno iz poročila italijanskega lista »L' Era Nuova« z dne 12, avgusta t. 1., ki se glasi: »Protisrbske demonstracije v Sloveniji. Povodom nekega izleta na Bled, katerega so se udeležili tudi Francozi in Čehi, je došlo do proti-srbskih demonstracij; prebivalstvo je žalilo izletnike. Zato ie bil predsednik deželne vlade prisiljen, da je posetil užaljene inozemske goste in se opravičil,«
f Republikanci v Belgradu, V republikanskih belgrajskih krogih se čuje, da kandidira republikanska stranka za predsednika belgrajske občine ing. Dušana Božiča in za podpredsednika advokata Bora Popoviča. Na čelu liste stoji narodni poslanec in profesor Jakob Prodanovič.
-[- Naše trgovske agencije. Ministrstvo trgovine je dovolilo, da se ustanovi v Parizu trgovska agencija, ki bo delala na to, da sc bodo olajšale trgovinske zveze med Francijo in Jugoslavijo, Tudi v Turinu se bo ustanovila trgovska agencija,
+' Kje je mogoča revolucija? Na kongresu tretje internacionale v Petrogradu je izjavil Ljenin, da v Franciji sedanje raz mere ne dopuščajo revolucije. Med tem so pa priprave za revolucijo v Nemčiji v polnem teku, ali da bo še prej izbruhnila v Italiji.
+' Razočaran Maksim Gorki. Nedavno jc objavil Maksim Gorki v boljševiških listih svoje mišljenje o ruskih razmerah in rabi sledeče besede: Narod je v resnici gospodar vsega, ali nered in uničevanje se ne manjša, temveč raste, Zgradbe se zrav-navajo z zemljo, dragoceno pohištvo gori kot navadna drva, znamenita slikarska platna se porabljajo kot papir za zavijanje, da ne govorimo o uničevanju drugih potrebnih in dragocenih stvari. Ustvarja !i sc kaj novega? Ali jc mogoče opaziti kaj produktivnega dela dostojnega svobodnega naroda? Samo čas se trati in ker se na spoštuje lastnega dela, sc uničujejo dobrine in gospodarsko življenje družbe,
-j- Socialistični kongres v Ženevi proti boljševikom. Mednarodni socialistični kongres v Curihu je odklonil boljševizem in sovjetsko diktaturo. Scheidc-mann je izjavil v imenu Nemčije; Nemški socialisti se niso bojevali proti diktaturi pruskih junkerjev za to, da bi jih zamenjala zdaj diktatura ljudi, kateri se smatrajo pravim, edinim zastopnikom prolc-tarijata.
+ Nemščina v francoskih šolah. Zbor francoskih profesorjev podpiran od prejšnjega predsednika republike, Poincareja se protivi temu, da bi se odpravil nemški jezik iz francoskih šol. Profesorji utemeljujejo svoj predlog s tem, da sc mora nemški jezik znati, ako sc hoče imeti zasedeno levo obal reke. Rena,
H- Položaj na Irskem. Angleški in francoski časopisi objavljajo sedaj opise, kako izgledajo velika mesta na Irskem. Normalno poulično življenje v Dublinu, Belfastu, Londonderryju in v Sireamstow-nu jc skoraj popolnoma prenehalo. Vozovi nc morejo voziti, ker zapirajo ceste in ulicc barikade in žične ograje. Patrulje kampirajo pod milim nebom. Vstaši zažigajo angleškim vojakom odvzeti plen kar na cestah. Iz hiš plapolajo raztrgane irske zaslave in angleške zasta\c, katere raz-
obešajo angleški vojaki, ki trgajo irske zastave. Povsod sc vidijo sledovi najbolj divjih pouličnih bojev.
Dnevne novice.
—	Odlikovanje, Voj. kurat Alojzij De-jak, ki službuje sedaj v Skoplju, jc odlikovan z zlato svetinjo za izvrstno službovanje na Koroškem.
—	Pododbor SDZ za Škofjeloški okraj uprizori v nedeljo, dne 15. t. m. ob devetih zvečer v društvenem domu v Škofji Loki Medvedovo igro »Črnošolec«, Vabimo!
—	Iz Dola pri Ljubljani. »Orel« v Dolu priredi s prijarnim sodelovanjem bratskih odsekov javno telovadbo v nedeljo, dne 22. avgusta t. 1. ob štirih popoldne (novi čas). Po prireditvi prosta zabava. Prijatelji našo organizacije vljudno vabljeni! (k)
—	Cerknica. V nedeljo 8. t. m. so priredila vsa narodna društva v Cerknici vrtno veselico v prid koroškim Slovencem. Občinstvo trga in okolice, ki vidi od blizu zatiranje naših po Lahih zasužnjenih bratov, so jo odzvalo povabilu polnoštevilno; tudi Novovaščanjo so se odzvali. Gmotni uspeh je bil naravnost sijajen in presenetljiv. Odbor je poslal čistega dobička 16 tisoč kron na Narodni svet v Velikovcu. Da je bil tako lep uspeh, se imamo v prvi vrsti zahvaliti narodnemu ženstvu, zlasti gospem pri šotorih. Gospe Ivane in Ribni-kar sta ae nad vse potrudili, cla se je nabralo toliko peciva zastonj. Sploh se zahvaljujemo vsem sotrudnicam, sotrudni-korn in občinstvu, ki so pripomogli k uspehu. Vsa čast in hvala tudi gospodu Kopitarju, ki jc dal brezplačno svoj vrt na razpolago.
—	Kamna gorica. Delavsko bralno društvo vprizori dne 15. avgusta ob pol 4. uri popoldne s sodelovanjem domačih študentov v zadružnem skladišču F- S. Fin-žgarjevo narodno igro »Divji lovec«. Pred igro poje mešan zbor. Ker jc čisti dobiček namenjen za dobrobit plebiscita na Koroškem, vabimo k obilni udeležbi. — Odbor.
—	Sokolska manfra. V nedeljo 8. avgusta, ko so imeli Sokoli svoj sestanek na Bledu, so prišli okolu ene ure popoldne v cerkev na Otoku 15 Sokoli v kroju. V cerkvi so imeli čepice na glavi, vlekli so vse trije naenkrat »zvon želja« mod glasnim smehom in govorjenjem. Po končani »pobož nosti« so cerkev z hrupom zapustili.
—	Dobrava pri Vintgarju. Ker so letos vsi hoteli in gostilne na Bledu prenapolnjene, priporočamo vsem ietoviščni-kom in izletnikom novo otvorjeni hotel Stol na Dobravi pri Bledu (prva železniška postaja na progi Jesenice—Bohinjska Bistrica, kjer je še nekaj sob na razpolago. Ime hotelirja Avguština Zajca jamči za nizko ceno in točno postrežbo.
—	Šole! Tehnični zavodi! Šolsko leto sc kmalu začne in dobro jc, da si šole že danes preskrbijo risalna orodja po znižani ceni. Tvrdka Faschings nasl. Petrovič & Co,, Graz, razpolaga še z veliko množino šolskega risalnega orodja in odda istega brez nabitka vsako množino toliko časa, cla zaloga traja. Cene in vzorci se dopoš-ljejo na željo z obratno pošto. Brzojavni naslov: Pefa, Graz.
—	Razstava planinskih slik. Slovensko planinisko društvo javlja, da priredi jeseni ali pa tudi šele v prvih mesecih novega leta razstavo planinskih slik, nakar že sedaj opozarja vse interesente, slikarje in fotografe ter jih vabi, da prijavijo svojo udeležbo v svrho eventuelnih dogovorov.
—	Sestanek poštnih uradnikov in uradnic v Sevnici. V nedeljo, dne 8. avgusta se je zbralo veliko število uradnišiva posavskih poštnih uradov v lepi dvorani hotela »Triglav«, katera je bila prenapolnjena, da se pogovorijo o različ"!', službenih interesih, kateri bi naj koristili ne samo ugledu osobja, temveč tudi prometu. Sklicatelj sestanka je pozdravil navzoče, pojasnil pomen sestankov, kateri naj bi se vršili vsak mesec enkrat v enem, drugič v drugem kraju, na katerih bi gojili družabno življenje, spoznali tovariše in tovaris!-ce, premišljevali naše skupne naloge, iskali skupna pota, ki peljejo k razvoju naših interesov, ter se obenem posvetovali o različnih naredbah za enakomerno delo, katero bi gotovo najbolj koristilo ugledu poštne uprave. Sestanka se je udeležil tudi predsednik društva poštnih uradnikov in uradnic, ki je poročal o delovanju našega društva in razložil bodočo pragmatiko, katera bi naj še letos zagledala luč sveta. V debato je poseglo več tovarišev in tova-rišic, kateri so soglasno sklenili poslati dve obširni resoluciji poštnemu ministrstvu v Belgrad in ravnateljstvu v Ljubljano. Vsi tovariši so z veseljem pozdravljali v tem smislu namenjene sestanke in sklenili, da se prihodnji sestanek vrši meseca septembra, katerega dan in kraj se pravočasno naznani.
—	Sprememba Imena, Dovoljenje, da nosi ime ženina, ki je kot častnik umrl v ruskem ujetništvu, je dobila od deželne vlade gdč. Lujiza Kocijančič, ki sc odslej piše Zickero. Isto pravico imata njena otroka. Tudi ji pristoja naslov »gospa«.
—	Za Hospodarsko izobrazbo učitelj.
stva na Hrvatskem, S prihodnjim šolskim letom se otvori v Križevcih enoletni gospodarski tečaj za učitelje. Udeleženci tečaja bodo dobili potreben dopust z vso plačo. Pouk bo teoretičen in praktičen iu bo obsegal tudi zadružništvo.
—	Ugodno stanje dela na avstrijskem štajerskem. Glasom uradnih podatkov jc bilo na Štajerskem meseca julija samo še 670 brezposelnih oseb obojega spola. Ako bodo dobile industrije dovolj kuriva, se boje, da nastane pomanjkanje delavnih moči, kar se v poljedelstvu že sedaj čuti,
—	Odtegnitev 10,000 kronskih avstrijskih bankovcev iz prometa. Do dne 30. septembra 1920 se bodo odtegnili iz prometa avstrijski 10.000-kronski bankovci emisije z 2, novembra 1918. Do 30. septembra 1926 bo tc bankovce šc zamenjavala Avstro-ogrska banka.
Oz zasedenega ozemlja.
z Kar je prav, je pravi Iz Trsta sc nam poroča: Kavarna »Commcrcio«, ali kakor se imenuje sedaj, »XXX. ottobre«, je zopet odprta. Fašisti so jo napadli dvakrat in jo dvakrat razbili, a sedaj jc zopet vse celo in vse v redu, samo da je kavarna, ki je prej imela zelo živahen promet, sedaj — prazna. Prišla pa je ta stvar tako-le: Kavarno so napadli fašisti prvikrat kot zbirališče naših ljudi, posebno trgovskih krogov. Lastnik kavarne, Šorli, je dal hitro popraviti, kar je bilo razbitega, in nekaj dni po napadu je bila kavarna zopet odprta. Odprla pa je ostala samo dva dni, kajti prišli so zopet fašisti in jo zopet razbili, češ, ker se je govorilo slovenski v kavarni. Obenem pa se je raznesla tudi vest, da fašisti zato razbijajo Šorlijevo kavarno, češ, ker je njegova hčerka pozdravila v Ljubljani regenta Aleksandra v imenu neodre-šenih primorskih Jugoslovanov. G. Šorli se je nato obrnil na »Edinost« in »Edinost« je potem objavila med domačimi vestmi na prvem mestu notico, da deklica, ki je v Ljubljani pozdravila regenta Aleksandra, ni bila hčerka tržaškega kavarnarja Šor-lija, temveč hčerka bivšega puljskega notarja dr. Ive Šorlija. In to je pcmagalo. Fašisti so se prišli opravičevat k Šorliju. Povrnila se mu je storjena škoda in v sredo, 4. t. m. zvečer se je vršil v Šorlijevi kavarni fašistovski banket, ki je zbrisal na eni strani ves fašistovski srd proti Šorliju, na drugi strani pa tudi ono malo, kar je bilo v resnici, seveda še bolj tisto, kar jc bilo navidezno našega v kavarni. Kavarna se je torej ponovno odprla z najslovesnej-šim fašislovskim blagoslovom, ki je kar hipoma zadušil jugoslovenske bacilc, ki so dotlej ogroževali pristno italijanstvo kavarne in vsega, kar jc v zvezi ž njo. V kavarni se ne sme več govoriti naš jezik in tudi naši listi se ne smejo čitati več v njej. Pristni italijanski značaj Trsta jc tako rešen in ohranjen za večne čase. Pripomniti bi bilo tu le šc, da se nam vsem tržaškim Jugoslovenom, ki pač kolikortoliko poznamo razmere, zdi naravnost čudno, kako sc je moglo priti na pretvezo, češ, hčerka kavarnarja Šorlija je pozdravila regenta Aleksandra v Ljubljani, ko je vendar znano vsakemu Tržačanu, da ima kavarnar Šorli za ženo zagrizeno Italijanko, da ima od-rastle, omožene hčere, ki so bile vzgojene v tako zagrizenem italijanskem duhu, da niso nikdar prestopile praga našega Narodnega doma, da sploh našega jezika zna-| le niso in da je bila njim kakor materi ' stalno na jeziku psovka »ščavi«. Z eno Šor-i lijevih hčera se je poročil iz vojnih časov s svojim preganjanjem zavednih Jugoslovenov prosluli puljski policijski komisar Mlekusch, ki vkljub svojemu pristnemu slovenskemu imenu menda niti še danes ne zna našega jezika, dasiravno morda službuje kje v Jugoslaviji. V ostalem pa so zavednejši in ponosnejši tržaški Jugosloveni že od letošnjega novega leta sem bojkotirali kavarno Commercio, ker kavarnar kljub temu, da je bila med gosti velika večina naših ljudi, ni hotel slovenskih kole-i darčkov, temveč samo italijanske, češ, da j so se časi izpremenili in da se je treba ravnati po razmerah. Ko bi bil fašisti vedeli to, bi najbrž sploh nc bili razbili kavarne, na kateri je itak ob vsaki priliki visela italijanska zastava.
z K dogodkom v Puli. Socialistični poslanec Alessandri jc bival nekoliko dni v Puli in se jc na licu, mesta informiral o zadnjih žalostnih dogodkih, ker namerava o tem poročati v rimskem parlamentu. Za sedaj je pa napisal v tukajšnjem Lavora-toru,« nekaj poročilnih člankov; preveli smo v sledečem par odstavkov: »Dne 13. julija so fašisti' napadli Narodni dom • v Pulj in ga zažgali; ali v hiši slovenskih nacionalistov bivajo tudi italijanske rodbine: to ne moli nikogar. Neki Italijan protestira, ali častnik mu, odgovarja: »Tem slabše za Vas, ko ste tako slab Italijan, da ste šli stanovat v slovensko hišo.« Stanovanjska kriza iz vidika narodnosti! Ni treba omenjati, da oblast ne nastopa niti proti neznanim^ radi ropa in požiga. Nacionalistični zločinec jc »tabu«, Medtem ko se vrši patriotično požiganje, poživlja bojevnik množico, naj napade delavsko zbornico, ker tam so ubili
nekega korporala. Šest častnikov hiti v delavsko zbornico, kjer se pa takoj prepričajo, da je vse izmišljotina, da bi se ljudstvo razjarilo. Tega bojevnika tudi ne kaznujejo, ki je uradnik na civilnem komi-sarijatu; oblast izjavlja, tla ga pozove k redu —- ker je uradnik. In kazenski zakonik? Italijanskega ni v veljavi; avstrijski pa ima lc en paragraf, namreč 305 proti časopisju. Dne 14. julija drugi junaški čini. Po polnoči se je napotila tolpa na Veli vrh, pred Pulo, pod vodstvom častnikov. Med potoma napadejo skladišče orožja v VoJgolante. Ali tu se protivi z orožjem major poštenjak, dokler ne zapodi tolpe, ki se razdivjana vrže proti Velemu vrhu. Med potoma vržejo ročne bombe, da oplašijo ljudstvo. Dospejo tako do cilja: k sedežu socialističnega krožka in haid oro-ti njemu. Ulomijo vrata in razdenejo vse, ,kar so našli od knjižnice do slik. Sukajo bodala, kakor se pozna na poštni skrinjici iz debele pločevine. Oboroženi so bili s puškami: ker našel se je zapirač. Pobral sem ga, da ga pokažem N. E. Mosconiju v Trstu. Morda poišče oblast ostali del puške in njenega lastnika. Ali dokazano je, da »o bili pri naskoku na Velem Vrhu udeleženi »fašisti«, vojaki in nevojaki, z vojaškim orožjem pa vsekakor. In ravno tako je dokazano, da ni bil nihče teh zločincev niti najmanj nadlegovan. Tudi to je kriv-Ida avstrijskega zakona, ki ne smatra za kaznjivo devastacijo socialističnih lokalov. Ti barbarska Avstrija.«
1 z Nadziranje trgovin na Reki. Da bi piotoirile zapeljano ljudstvo in se izognile novi nezadovoljnosti, so določile reške oblasti posebnega komisarja, ki naj nadzira jcene v trgovinah. To nadziranje se vrši na :ta način, da se cene, označene na blagu, izravnavajo s cenami na računu. V prime-iru, da so cene pretirane, je trgovec občutno kaznovan ter se mu trgovina zapre. Na zaprtih trgovinah izobesijo napis: »Zaprto radi pretiranja cen.
Prekmurje.
p Redni občni zbor Gospodarske zadruge za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice bo v nedeljo, dne 22. avgusta, v dvorani posojilnice v Gornji Radgoni ' ■ H
p Napeljava elektrike na progi Marl. bor—Ptuj, Varaždin, Ljutomer, Zg. Radgona, Prekmurje. Ptujsko polje, Medži-murje, Slov, Gorice do Ljutomera in Zgor. Radgone ter Prekmurje naj se razsvetli v električni luči, že obstoječa industrijska podjetja in gospodarski obrati naj dobijo električno silo, nova industrija se naj razvije v tem bogatem delu naše države. Obsežna preddela v svrho električne spojitve teb pokrajin z elektrarno na Fali vodi, kakor znano, pripravljalni odbor za nabavo elektrike v Ptuju. (Predsednik g. Franjo Čuček, tajnik g. dr, Ivan Fermevc.) Ravno te dni je prepotoval ravnatelj elektrarne Fala z inženjerji tvrdke Simens Schuckert-IWerke in Električne družbe, poprej Pich-ler, vse navadene kraje, da se zberejo potrebni podatki za sestavo vseh tozadevnih načrtov. Imenovani tvrdldi imata naročilo, da izdelata čimpreje proračune za celo napravo, torej-za celo omrežje in transformacijske štacije. Upati je, da bodo v začetku septembra načrti in proračuni že predloženi pripravljalnemu odboru v Ptuju. Iz teh proračunov bodo razvidni celotni zgradbeni stroški in se bo dalo preračunati, koliko bi stala vsakega posameznika napeljava elektrike. Na podlagi teh proračunov se bode potem odločilo, na kakšen način se naj zbere ^potrebna glavnica. Kakor nam zatrjujejo izvedenci, ne bodo v tem pogledu posebne težkoče, ker so že dosedanje poizvedbe dognale, da je potreba elektrike v vseh navedenih krajih velika in da ni dvomiti na rentabiliteti naprave. Samo rentabiliteta v smeri Ljutomer Radgona in Prekmurje še ni zadostno zagotovljena in bo za te pokrajine vsaj v prvem času treba državne subvencije, da se tudi ti važni kraji ne izločijo in se jim omogoči razvoj industrije. Izvedenci, ki so na povabilo pripravljalnega odbora prepotovali celo ozemlje, ki pride v poštev, nam zagotavljajo, da jc veliko podjetje v do-glednem času izvršljivo. Ako se pa podiz-vede financiranje brez posebnih zadržkov, potep se more še pred koncem tega leta pričeti z inštalacijskimi deli in je upati, da se vsaj glavni vod v teku enega leta zgradi. Občutimo pač vsi veliko pomanjkanje petroleja, premoga, občutimo neznosne cene teh predmetov. Kdo bi si torej nc želel moderne električne razsvetljave in električnega ^ogona v svojem obratu! Vsa natančnejša pojasnila podaja »Pripravljalni odbor za dobavo elektrike v Ptuju«.
p Ciganska nadloga. Oblasti zasledujejo cigane Miho Cenerja, Marijo Cener-jevo, Martina Kokaža. Josipa Kovača, Ka-rola Baranjo in Julijo Baranja, kateri bivajo v Barejciht oziroma v Vančavcsi pri Murski Soboti, ker so osumljeni, da so ukradli različno perilo, obleko, jedila in zlatnino, v vrednosti nnrt 4000 K Francu Mulccu. Ivanu Vučnku, Štefanu Šiftarju. Juditi SaDačevl. Mutiiu Habetu. Ljudevitu
Cipata, Jakobu Pavliču, Ivanu KlemenČi-ču, Josipu in Lidi Varga, Edmundu Rad-koju in Janezu Pitza. Čo so navedeni cigani aretirajo, naj ae izroče v zapore okrajnega sodišča v Murski Soboti,
Korolke novice.
k Umrla je v Beljaku usmiljenka sestra Frančiška Inolda Jakopi
k Slovenske razglednice o Koroški,
Generalni komisarijat za tujski promet je založil 14 različnih razglednic o Vrbskem in Baškem jezeru ter njihovi bližnji okolici. Razglednice so po fotografijah znanega fotografa amaterja nadučitelja gosp, Tavčarja, za današnje razmere prav lično izdelane ter bodo prišle prav vsakemu slovenskemu rodoljubu na Koroškem. Dobivajo se pri generalnem komisarjatu za tujski promet v Ljubljani, Dunajska cesta št, 18 ter v vseh ljubljanskih knjigarnah in prodajslnah papirja.
k Prevalje. Kako bi nemška pravičnost napram Slovencem izgledala, če bi prišli oni zopet do moči, pokazalo se je prav jasno v zadnjem času. Že sedaj, ko je cona A v jugoslovanski upravi, požigajo ondi zavednim Slovencem poslopja, polagajo na tračnice ovire, da bi se lahko ponesrečilo mnogo nedolžnih ljudi, pri nas na Prevaljah pa so hoteli zažgati tiskarno Dr. sv. Mohorja. V noči od nedelje 1. avgusta na ponedeljek 2. avgusta jc neznan hudobnež potrupal tam okno, zlezel v tiskarno, zažgal kup papirja, ki pa je na srečo sam ugasnil, Presenečenje je bilo veliko, ko so nastavljenci zjutraj našli sledove tega zlobnega dela- Če bi sc bila nakana zlobnežu posrečila, bi lahko nastal velik požar, ki bi uničil nc samo tiskarno, ampak tudi vsa bližnja poslopja, kjer stanujejo večinoma delavci, kojim bi bil požar vse uničil. Tako imamo Slovenci že nekak predokus nemškega gospodstva, če bi se jim izpolnile njihove srčne želje. Merodajne oblasti opozarjamo, da smo tukaj izven plebiscitnega ozemlja v Jugoslaviji, kjer oblast lahko nastopi z vso odločnostjo napram ro-varjem, Ce se pa takim ljudem, ki jim pri nas ni ničesar prav in čez vsako stvar le zabavljajo in ščuvajo, na prste stopi, pa cvilijo, da je joj! Silo bomo odslej s silo odvrnili.
k Pliberk. V nedeljo 15, t. m., na dan vnebovzetja Dev. Marije, bo v »Narodni šoli« šolarslaa veselica. Na sporedu je petje, deklamacija in igra »Jagode«. Po veselici na vrtu telovadba dečkov in deklic. Pričetek ob 3. uri popoldne (letni čas). Ljubitelji otrok prisrčno vabljeni!
k Grebinjski Klošter. V zadevi zavrat-nega umora kmeta Petra iz Kleč namiga-vajo celovški lažnjivi listi, kakor bi jaz bil v kaki zvezi s tem hudodelstvom- Mislil sem to strastno obrekovanje ignorirati, toda da bi se morda ljudje dobre volje ne pohujševali, naznanjam sledeče: Ko sem se lani v juniju vrnil ia Radiš, reklo se mi je od več strani, da sc je imel rajni oče Peter in njegova hči izraziti, »da se bo že kdo znašel, ki bo klošterskega farja ustrelil.« (Sedaj to hči Petrova zanikava.) Vsled tega sem pisal tej družini pismo in to že poleti lani, naj me pri miru pustijo, saj jim nisem nikdar kaj žalega storil, sicer si bom mir poiskal. Naj si zapomnijo, da kdor duhovnika kot takšnega sovraži, ima, kakor skušnja uči, navadno žalostno smrt. (Navedel sem 2 takšna žalostna slučaja iz naše fare.) To je bilo vse. In res sem imel od te družine mir. Ko pa sem pozneje slišal, da pravijo Petrovi ljudje, da sem jim prepovedal v kloštersko cerkev hoditi (se ve: laž) in ker sem to družino od nekdaj spoštoval, sem jim dal dvakrat naznanilo, naj zopet hodijo v svojo farno cerkev, pa ne po nepotrebnem drugam. O za-vratnem umoru očeta Petra, ki je bil dober in skrben oče, sem izvedel šele na dan umora od svojega cerkvenega pomočnika v zakristiji v Kloštru popoldne, Predpol-dnem, ko se je umor izvršil, sem imel opravilo na podružnici v Šmihelu. Oborožen tat, zasačen pri nameravani tatvini pri ka-šti, je bil od očeta Petra zasačen, oba sta se poznala; da ne bo tat prijet, je kratko-malo Petra ustrelil in da ga pok ne izda, ne da bi utegnil kaj ukrasti, je zbežal v bližnji gozd. To je prepričanje vseh ljudi, ki so dobre volje. Politični umor more videti le kakšen bivši folksverovec Morak in njegovi somišljeniki. Moraku svetujeva zadnjikrat podpisani in vovberski župnik, naj kroti svoj jezik, ker če bova prisiljena, zapoje.va nut tako pesem, da ga bo zelo grevalo. Gradiva imava dovolj, V marsi-kaki jetnišnici jc še prostora za takšne su-roveže- In skrajno surovo se je Morak zoper moje ljudi in župnika Ebnerja obnašal. Kdaj, bo že sam dobro vedel.
Jakob Kindlman. župnik, k Vilšta:ij. Tudi pri nas se dobi še par Slovencev, ki slišijo na ime nemčur. In vročekrvni so naši nemčurji, da jc strah! Ko je Pobegnov Nuža šel predzadnjo nedeljo z nami na shod v Velikovec jih jc pohabila taka »sveta« jeza, da so izgubili slednjo trohico pameti. Neki nemčurski pn-balin (pa nikar ne mislite da jc bil kateri ' izined Jezernikovih!) jo od same jeze za-
lajal — pardon, zahajlal! —, ko smo se po končanem shodu peljali mimo Jezerniko^ ve hiše. Nemčurji, siroteji, smilite se nam!
k Labud. Proti ententni komisiji se nosijo Nemci in nemčurji kot preganjane ovčice, proti našemu ljudstvu so zverine, Ne samo, da zavednim Slovencem grozijo, da jih bodo križali, da njim šipe pobijajo, strežejo njim naravnost po življenju. Ko so se Libeličani in Labudčani vozili dne 25. julija iz Velikovca od Dravograda do postajice Libeliče-Rabenštajn nazaj, zapazi strojevodja ravno na kraju, kjer vodi proga strmo nad Dravo, da so traverze vzdignjene in da ležijo na progi železne zapreke. Nepopisna nesreča bi se lahko zgodila. V trgu so pa za deklicami, ki so se domov vračale, nemčurski Labudčani kamenje metali. To so tisti ljudje, ki so lani divjali in ki so v vojski po Srbiji in Galiciji morili.
k Libcliče. Ententna komisija je tukaj! Ta je na naSi strani! Tako si šepe&ejo nemčurji v Pliberku in v okolici, pa tudi tukaj eden drugemu v uho, tako nalašč govore pred preprostim in zavednim slovenskim ljudstvom. Hočejo še pokazati, kako so veljavni in kako še mogočni. Dobri pa nevedni ljudje se jih pa res bojijo.
k Žihpolje, Dne 25, julija se je poročila pridna in zavedna članica ženskega društva, g. Tončka Urek z g. Miha Kramarjem .trgovcem. Obilo sreče želi mlademu paru žensko društvo.
Št&Jterske novice.
š Odlični gosti v Rogaški Slatini. Došel je v svrho zdravljenja v logaško Slatino prevzvišeni škof dr, Juraj Caric iz Splita. Nahajajo se v zdravilišču tudi generali; Rasič, Vasič inGjurišič. Te dni pride tudi general D o k i č s soprogo in hčerko iz Ljubljane.
š Tabor za žene in dekleta bo zboroval 29. avgusta v Cirkovcah pri Prager-skem,
g Narodni tabor obmejnih Slovencev v Gornji Radgoni. Dne 8. t. m- se jo vršilo v Gornji Radgoni veliko manifestacijsko zborovanje za našo severno mejo, ki sta ga priredili društva »Narodna Obrana« in podružnica »Jugoslov. Matice« v Gornji Radgoni. Zborovanje se je razvilo v pravi narodni tabor. Udeležba je bila kljub slabim prometnim zvezam presenetljivo lepa. Šesttisočglava množica se je zbrala na prostoru pred tamošnjo Posojilnico. Ker je imela prireditev nestrankarski značaj, so nastopili Orli, Sokoli in požarna društva. Pred iaborom se je vršil obhod z godbo in pevci čez Podgrad mimo Mure, ki tvori sedaj državno mejo, pred posojilnično poslopje. Tukaj jo govoril z balkona gerent nadučitelj Mavric, daljši govor pa je imel dr. Medved iz Maribora. V imenu Prek-murcev sta nastopila civilni komisar dr. Lipovšček in odvetnik dr. škerlak, oba iz Murske Sobote. Govorila sta še komisar Zavadlal iz Ljutomera in Jerebič iz Zgornje Radgone. Odvetnik dr. Boezio je na to prečital resolucije, ki so jih navzoči z velikanskim veseljem sprejeli. Resoluciji ste dve; ena je naslovljena na dež. vlado, druga pa se dostavi delimitacijski komisiji. V resolucijah se odločro in ogorčeno protestira proti nezaslišani krivici, ki se nam je zgodila s tem, da so nam xigrabili in izročili Avstriji Radgono in okoliške vasi, s čimer so nas tudi na tako nenaraven način ločili od Prekmurja. Zahteva se, da nas vpoštevajo pri uredbi meje na Ogrskem in nam dodelijo 9 slovenskih občin v št. got-hardskem okraju v severnem Prekmurju. Dalje se naglašajo važne obmejne potrebe in sicer direktni jugoslov. vlaki na progi Maribor—Ljutomer za osebni in tovorni promet, železniška zveza s Prekmurjem, gradba mostu čez Muro v Prekmurje, prosti tranzit preko radgonskega ozemlja v smislu mirovne pogodbe brez vsakih kompenzacij, ustanovitev polit, ekspoziture v Gornji Radgoni. Po govoru komisarja Za-vadlala so zborovalci s trikratnim »Živijo« pozdravili kralja — Osvoboditelja- Tabor v Gornji Radgoni je pokazal, da stoji za našimi mejami čvrsta straža narodno zavednega prebivalstva. Naj merodajni krogi slišijo ta krepak klic, ki prihaja od severne meje! 'Naj se vendar zgane naša javnost in naša vlada.
š Orlovski odsek bodo ustanovili 15, avgusta v Ribnici na Pohorju. Veselico bo priredil isti dan »Orel« v Jarenini. — V mali župniji Marija Nazarje se je 29, junija ustanovil Orel, ki šteje dosedaj že 40 telovadccv. — V Šmarlnu na Paki in na Laškem so ustanovili 8. avgusta odseka Orlov in Orlic. — Orel se bo v kratkem ustanovil pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
š Organizacija vinlčarjcv pridno deluje. Dne 8. t, m. jc bil dobro obiskan shod viničarjev v Št, llju v Slovenskih goricah in pri Novi cerkvi v Halozah, Oba shoda sta prav dobro uspela. Odbor zveze viničarjev mariborskega okrožja bo imel svojo redno mesečno sejo v nedeljo 22. avgusta v Mariboru.
š Celj[i!;i socialni demokrati in komunisti 10 razvili veliko agitacijo za občinske
volitve v okoliški ob&ni. Naši pristaši naj gledajo na to, da se bo vsak do 20, avgusta vpisal pri občini v volilni imenik.
š Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žalcu ni bilo v pretekli dobi nobenega popra-ševanja po starem hmelju, novega pa še ni nič prišlo na trg. Skoraj povsod se je ie začela doba obiranja novega hmelja.
š Znamenje sedanjega časa. Te dni je zasačila državna policija v Rogaški Slatini nekega 48 let starega berača, ki je dohajal iz okolice beračit. Pri njem ^o našli svoto 4926 K, ki si jo je le v polovici sezije na lahek način pridobil. Stražnik ga je ravno zalotil v onem trenotku, ko mu je dala neka gospa 1 dinar, kar pa je bilo beraču premalo. V dokaz njegove delazmožnosts priča dejstvo, da sta imela stražnik in orožnik težek posel, ko sta ga spravljala na: varno. Berača so oddali okrajnemu sodi« šču v Rogatec.
LJu&iJsnske novice.
lj Komandant orožniške brigade t Ljubljani polkovnik MUenkovič se je v
četrtek poslovil iz Ljubljane, da nastop! svoje mesto kot pomočnik vrhovnega orožniškega komandanta v Belgradu. Že časa zasedbe Celovca po naših četah ie bil polkovnik Milenkovič mestni povelj« nik v Celovcu, ter si je tam pridobil sim« patije ne samo Slovencev, temveč tudi ostalega prebivalstva. Kot srbski vojnik je bil ranjen na solunski fronti ter je z ostalimi častniki svojega polka delil njihovci usodo. Želimo, da bi g. polkovnik, ki se je v: kratkem času dveletnega službovanja na Slovenskem vglobil v slovensko duSo, ohranil svoje objektivno službovanje v korist države in ljudstva tudi na svojem velevažnem visokem mestu.
lj Poročita se danes, 14. t. m, kemigraf Jugoslov. tiskarne g. V. Scheuer in knjigo-vodkinja tvrdke A. Stacul gdč. Hermina Knol.
lj Umrla je Marica Gogola, hči Josipa:
Gogala, ravnatelja trgovske šole v Ljubljani. Pogreb bo v nedeljo, 15. t. m., ob' 4. uri popoldne iz žalne hiše Streliška ulica 22.
lj Imenovanja v tobačni tovarni. Za
kontrolorje so imenovani: Babnik Janko, Golob Fran in Aleš Fran; za oficijale: Gr« čar Pavel, Jelčič Cvetko; za asistente; Lojk Bernard, Pranjfalk Fran, Lindtnet; Pavel; za oficijale mojstri Lojk Josip, Za« lesjak Henrik in Smole Jakob. Dr. Koše« nina Peter dobi prejemke VIL č. r., dr, Hogler višje prejemke. Za delovodje so imenovani pazniki: Boltažar Fran, Lajoviti Anton in Kanduč Fran.
lj Mohorjani iz šentpeterske župnije! Vzemite že enkrat knjige, ki jemljo pro« stor v moji pisarni. Gotovo jc še tretjina' vseh knjig nerazdeljena. — Župnik.
lj I. ljubljansko delavsko konsumnd društvo vabi svoje člane na važen sestanek jutri (15. avgusta) ob 4. uri popoldno v spodnje prostore na Kongresnem trgu,
lj Proces Pollak. Prejeli smo: Proces, ki je svoje dni povzročil toliko pisanja in govorjenja, je bil te dni končan. Preiskavo je vodilo najprej policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, potem okrajno glavarstvo za Ljubljansko okolico in končno državni urad zoper uavijalce cen in verižnike v Ljubljani. Kljub devetmesečni trajni in obširni preiskavi ni mogel nobeden nave« denih uradov najti ničesar kaznjivega in tudi nikakega pravega vzroka, zakaj je bil svoje dni g. Karol Pollak ml. in njegovi uradniki v preiskovalnem zaporu. Dne 6. avgusta je šele izdal državni urad zoper navijalce cen v Ljubljani odlok št. 2516/1, da se zanočeto kazensko postopanje proti g. Karolu Pollaku radi prestopka veriženja in navijanja cen v smislu min. naredbe z dne 7. marca 1919, št. 2684, Ur. list 31, ozir. dež. vladne naredbe št. 703 z dne 8. novembra 1919 ustavi, ker po uspehih tozadev« nega raziskovanja ni podan nikak razlog daljnemu zasledovanju.
lj L splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev vabi svoje člane in njih prijatelje na društveni sestanek v soboto, dne 14. avgusta 1920 ob 19. uri v Krsni-kovi (Novi) ulici št. 5 v Ljubljani. Odbor.
lj Oklic vsem najemnikom stanovanj v Ljubljani, Zastopniki hišnih gospodarjev se zberejo te dni v Belgradu, da sklepajo o pridobitvi baje izgubljenih pravic hišnih gospodarjev, o povišanju najemnin, o znižanju hišnih davkov, o prosti odpovedi stanovanj itd. Najemniki stanovanj! Preti vain v tej stanovanjski bedi in v tej splošni draginji še novo, občutljivo breme povišanja stanarin. Proti že dobro organizirani močni organizaciji hišnih posestnikov vam ne ostane drugo sredstvo nego edino le samopomoč, v močni protiorganizacij najemnikov, vsled česar sc ustanovi društvo stanovanjskih najemnikov, katerega društvena pravila so žc od vlade potrjena. Zgled drugih tnesi, kakor u. pr. Trst, kjer je žc slična močna, 20.000 članov broječa organizacija, ki se bori z uspehom proti pohlepnosti hišnih posestnikov, bodi v vzpodbudo. Kdor uvdeva nujno potrebo te organizacije v lastno obrambo, naj se prijavi pri hiš-' niku inšpektorata drž, žel, v, Liccju ali pa
v Gradišču št. 7, pritličje levo, druga soba. Pristopnina znaša 1 K v pokritje tekočih stroškov. — Občni zbor in volitev vodstva se naznani čim najprej mogoče potom časopisja. — Pripravljalni odbor,
lj Gg. Stacul iu Szantner nočeta biti med milijonarji. Prejeli smo: Kot zastopnik gg. Antona Stacula, trgovca z delika-lesami v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 4 in Franceta Szantner, trgovca s čevlji v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 4, Vas uljudno prosim, da blagovolile notico v današnji številki »Slovenca« pod naslovom: »Menjali so stanovanje« resnici na ljubo v toliko popraviti, da gospoda Anton Stacul in Franc Szantner nista bila iz svojih stanovanj deložirana in premeščena v vagone, temveč da se je deložiranje omenjenih gospodov ustavilo, ker sta sc oba gospoda, ki nikakor nista milijonarja, prostovoljno zavezala ,da prispevata svojim dejanskim imovinskim razmeram primerno k stanovanjski akciji. Z odličnim spoštovanjem vdani dr. Jos. Sa-jovic, odvetnik.
lj Zadruga kramarjev, branjcvcev itd. Bas prosi za objavo naslednjih vrstic: Bra-njevke na tukajšnjem trgu so postale zelo živahen predmet po časopisju. Nekemu dopisniku so zelov želodcu, tako da obrekovanj ni konca. Zato naj mu služi sledeče iv odgovor: Črešenj je bilo letos dosti, toda domači kmet jih jc zelo malo pripeljal na tukajšnji trg, glavni vzrok je bilo vedno deževje, in kar jib je imel, jih je v ljubljanski okolici pokupil zunanji prekupec, ki nima s tukajšnjimi branjevci nobenega stika, in jih prodal tudi zunaj Ljubljane. Mestni magistrat je nastavil ceno 3 K za liter, ne pa kilogram, kot dopisnik v »Ju-golaviji« z dne 7. avgusta trdi, kar pa jc velika razlika.Liter tehta 60 dkg. Veliko tega živeža je kmet namočil za kuho žganja. Vse, kar je prišlo, je bilo iz Štajerske. Lahko se z računi dokaže, koliko jc stala, embalaža in vožnja po žclesnici. Za čebulo jo bila cena postavljena 1.50 K za kg; kmetje so jo peljali v Kranj na semenj, kjer ISO jo prodali po 3 K kg. Dobili smo dopis radi tega. predmeta iz Ptuja, kjer penuja trgovec 1 kg po 2 K 20 vin. Poslati mu je treba vreče, in mislim, da je treba tudi transport plačati. Pozivamo dopisnika, naj iyim dokaže javno, ne za kulisami, kje delamo s 100%. Dokaže in z imeni naj javi onih 8 milijonark, ker zadruga kramarjev in branjevcev si šteje v dolžnost, da ščiti svoje člane in gleda na to, da nc bodo med nami ljudje, kateri nc spadajo k nam. (Trdimo pa lahko, da pri prodaji sadja ni postal nobeden milijonar, za to poskrhe že oblasti same. Neka '-ranjevka je kupila na kmetih krompir po 2 K kg, prodajala ga po 2 K 20 vin. kg in bila zato obsojena na 24 ur zapora in 150 K globe. Navedli bi lahko še mnogo drugih stvari. Dopisnika pa še enkrat pozivamo, naj pride z dokazi, tudi mi bomo prišli; če se ne javi, ga moramo žigosati kot podleža, Pripravljalni odbor: Lauter Franc, Ana Česen, Anton Bucek, Alojzij Glavnik.	(K)
lj Tvrdka Fosiikvar in drug, prva slov. tvrdka v svoji stroki, naznanja p. n. občinstvu otvoritev mehanične delavnice. Glej inserat.
lj Za detektiva se je izdajal čevljarski mojster I, O., ki je zahteval od moko vozečega Antona S, listine, češ da je detektiv verižniškega urada. Toda kmalu nato je prišel na lice mesta pravi detektiv verižniškega urada g. A. B-, ki je legitimiral napačnega detektiva.
lj Pobegnila je od staršev 16letna Jo-sipina Mavc; najbrže je šla v Niš.
lj Tatvina na glavnem kolodvoru. Du-najčan Holler Franc se je pripeljal iz Trsta v Ljubljano in je prenočil, ker ni mogel dobiti nobene sobe, kar na kolodvoru. Ko je spal, mu je vzel neki tat listnico, vse dokumente s približno 169 K in vozni listek do Bukarešta. Na policiji in na avstrijskem konzulatu so poskrbeli, da se je odpeljal Holler na Dunaj.
lj Ljubljanski trg. Na ljubljanskem trgu se občinstvo često zgraža nad navidezno nezrelim sadjem, osobito slivami, kar dobi izraza tudi v našem časopisju. Opozarja se občinstvo, da gotove vrste sliv nikdar ne postanejo rdeče ali modre, temveč ostanejo deloma zeleno, čeprav so popolnoma zrele. Zrelost naj se skusi le na mebkoto. Opozarja se občinstvo, da veliko najtežjih slučajev griže povzroča s prahom in drugo nesnago inficirano sadje, ki se vživa nezadostno oprano in ncolupljeno, <— Mestno tržno nadzorstvo.
lj Hlače posodil je te dni zasebni uradnik Božidar Paternost v hotelu Lloyd tam prenočujočemu »trgovcu« Francu Modrijanu, ki je rekel, da mu jih bo vrnil čez eno uro. Modrijan, če jc to pravo ime, je pa še isti dan odpotoval iz Ljubljane in je »pozabil« g. Patcrnostu vrniti posojene mu
lepe črne hlače.
Ij Pogrcfon sc kaplar Anton Jevnikar. lj Kolo, vredno 2000 K, jc bilo ukradeno gospodu Francu Šornu.
lj Prelrigani Američan, Neki Američan z Dolenjskega se je vračal preko Ljubljane v Ameriko. Ker jc bila menjalnica v Kolodvorski ulici zaprta, je na na-/>¥«& nekega prijaznega človeka zamenjal
blizu kolodvora pri nekem ljubeznjivem možu 10 dolarjev po 76 kron. Čez nekaj časa je pa zopet potreboval denarja in jc šel s posredovalcem menjat 20 dolarjev, ki jih je pomotoma zaračunal posredovalec po 176 kron dolar. Ko sc jc pomota našla, jc bil Američan pripravljen poravnati diferenco in je dal menjalcu nekaj dolarjev, toda ta je pozabil si zaračunali diferenco in je prišel na to, da je izplačal Amerikancu 26(30 kron preveč, šele potem, ko jc bil Amerikancc že v Trstu.
lj Hitro izsledeni ukradeni l:oni m voz. V noči od 10. na 11. t. m. je bil ukraden v Smarci Mariji Jeram konj z opremo in nekemu gostilničarju v Šmarci voz za-pravljivček. V torek ob 3. uri popoldne je bil obveščen o tatvini konja gosp. okoliški nadzornik Podrcberšek in pričela so se poizvedovanja, ki so dognala, da je pripeljal Ivan Šuštar konja z vozom zaprav-Ijivčkom v Ljubljano, kjer je naročil nekemu znancu, noj proda konja z vozom za 9000 K, kar je policija hitro izvedela in neki informirani policijski stražnik je aretiral Ivana Šuštarja, ki je g, Podreberšku pripoznal, da ni ukradel samo konja, marveč tudi voziček zapravljivček.
lj Prcdsnica, Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju pre-denice, ki je nabit po mestu,
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 25. julija do 31. julija 1920. Število novorojencev 19, mrtvorojencev 3, umrlih 47, Od umrlih je domačinov 34, tujcev 13. Umrli so za osepnicami 3, za grižo 11, za jetiko 3, za različnimi boleznimi 28, za pljučnico 2, — Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in siccr: za škrlatico 1, za tifuzom (oba vojaka) 2, za grižo (vmes 6 Uijccv in 13 vojakov) 51.
l^lraiep^ pgsmgila.
ENTENTNA OBMEJNA KOMISIJA V
MARIBORU.
LDU Maribor, 13. avgusta. Danes popoldne so dospeli semkaj entenini člani komisije za razmejitev Avstrije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in sicer angleški polkovnik A. J. Craven, ki bo vodil predsedstvene posle, in angleški tehnični izvedenec, nadalje francoski delegat komandant Andre Jocard, japonski delegat komandant Genji Nagamochi ter italijanska iz treh častnikov obstoječa delegacija, kateri načeljuje alpinski major Enrico Calma. Na kolodvoru so jih pričakali vsi člani jugoslovanske delegacije z generalom Pliveličem na čelu, nadalje člani avstrijske delegacije, ki jc dospela že včeraj, kot zastopnik vlade poverjenik dr. Dušan Scmec, okrajni glavar dr. Lajn-šic in vladni komisar dr. Leskovar ter veliko število častnikov. Došlece je pozdravil v imenu vlade poverjenik dr. Sernec ier nato predstavil druge navsočne. Člani komisije so se nato odpeljali v hotel »Meran«, kjer stanujejo. Ob 11. uri jc bil na čast razmejitvene komisije v mestnem parku koncert, kateremu so prisostvovali člani komisije Ier mnogobrojno občinstvo. Prvi sestanek komisije, ki bo določil razdelitev dela, bo jutri. Prostori, kjer bo de-| lovala komisija, bo v gospodinjski šoli »Vesna«.
VLADNA KRIZA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 13, avg. Demokratska za-jednica, ki je zavlačevala pogajanja za sestavo nove vlade gotovo mesep dni, ker so se morala pogajanja prekiniti večkrat radi Davidovičevcga odhoda na agitacijo, je včeraj popustila in pristala na sporazum s parlamentarno zajednico, Demokrati so zahtevali, da se naj tekom 24 ur sprejmejo vse točke sporazuma, ki vsebuje osnovne točke dela nove vlade. Jugoslovanski klub je podal svoje opazke k protokolu sporazuma ter izrazil svoje mnenje o tem, da se izroči trgovinska politika finančnemu ministru, Za tem je zahteval pojasnila radi postopanja finančnega ministra tako, da so bila danes ob štirih popoldne pogajanja od strani Jugoslovanskega kluba formalno končana. Narodni klub je zaprosil za podaljšanje roka glede označenja svojega stališča, dokler se nc posvetuje s svojimi člani v Zagrebu, ki so bili telefonično pozvani v Belgrad.
Belgrad, 13. avg. Radi žaljivih napadov demokratskega tiska, zlasti zagrebške »Riječi«, je zahteval minister dr. Drin-kovič, da naj finančni minister Stojanovič prekliče vse lažnjive informacije, ki so izšle iz njegove okolice in ki jih je dal Pribičeviču in časopisju. Dr. Drinkovič je izjavil, da nc bo tako dolgo sodeloval z njim skupaj v kabinetu, dokler tega nc izvrši.
Belgrad, 13. avg. Ko jc bil včeraj Sv. Pribičevič pri dr. Vesniču, jc apeliral dr. Vesnič na rodoljubje in patriotizem Pribičeviča ter zahteval, da v interesu doseženega sporazuma in sloge ne vstopi v kabinet. Pribičevič na lo zahtevo ni hotel pristati ter hoče na vsak način vstopili v novo vlado. Pribičeviču gra or - v «rvi vrsli za zunanjo čast.
Belgrad, 13. avg. Ni resnična trditev demokratskih listov, da je parlamentarna >:ajednica popuslila v agrarni reformi. Parlamentarna zajednica ni v nobeni točki popusiila od predloga, ki ga je izdelal glede tega vprašanja Stojan Protič, medtem ko so demokrati popolnoma osvojili v agrarnem vprašanju Protičevo stališče.
DR. KUKOVEC PROTI AVTONOMNI UPRAVI SLOVENIJE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Eclgrod, 13. avg. Današnji listi pišejo, c!a jc dr. Kukovec odpotoval v Ljubljano, kamor je odšel na posvetovanje s slovenskimi demokrati, ki zahtevajo, c!a se ukine avtonomna utirava v Sloveniji in da se vse centralizira v Belgradu.
ORGANIZACIJA ČASNIKARJEV.
LDU Zagreb. 13. avg". Hrvatsko novinarsko društvo je spreejlo na svoji današnji skupščini naslednjo resolucijo: Na svoji izredni skupščini dne 13. avgusta 'izjavlja Hrvatsko novinarsko društvo z ozirom na organizacijo jugoslovanskih novinarjev; 1, po sklepu I. jugoslovanskega novinarskega kongresa se ima osnovati edinstveno jugoslovensko novinarsko društvo kot reprezentativna in humanitarna organizacija vseh novinarjev naše države. Hrvatsko novinarsko društvo vidi v takem jedinstvu jugoslovcuskih novinarjev nujno potrebo vsega stanu ier zahteva, da sc čimprej udejstvi sklep kongresa in pozivlje vsa novinarska društva v državi na hitro delo, Ker pa novinarji po poklicu čutijo potrebo svoje posebne strokovne organizacije, smatra Hrvatsko novinarsko društvo to akcijo oficielno za paralelno organizacijo z Jugoslovenskim novinarskim društvom in pozdravlja s simpatijo iniciativo slovenskega novinarskega društva v Ljubljani v tej smeri.
POMOČ POLJSKI.
LDU Pečuh, 13. avgusta, Po vesteh iz Dunaja javlja Češkoslovaški tiskovni urad, da je češkoslovaška vlada odredila delno mobilizacijo. Poslali bodo vojake na poljsko mejo, da v primeru poljskega .vpada na češko ozemlje rasorože Poljake.
LDU Pečuh, 13. avgusta. Iz Budimpešte javljajo, da se tamkaj razširjajo vesti, da se Madžarska in R'imunska pripravljala na skupno vojno za odrešenje Poljske. pod vodstvom francoskih častnikov. Čeprav avtentičnost te vesti ni potrjena, vendar je nekaj resnice na tem, ker je Madžarska ukrenila vse potrebno glede vojaških odredb, samo pogajanja še niso dovršena.
BORZA.
LDU Zagreb, 13. avg. Devize: Berlin 190—200, Italija 474—477, London 335 do 350, Newyork 90—92, Pariz 670—678, Praga 154.50—155, Švica 14.80—15.00, Dunaj 39.50—40.00. Valute: dolarji 91 do 92, avstrijske krone 4C—40,50, carski rublji 134—138, francoski franki 630—0, napolecndori 340—343, nemške marke 194.50—196, rumunski leji 191—0, italijanske lire 474—475, turške lire 0—400, angleški funti 328—340, češkoslovaške krone 155—0, švicarski franki 1450—0.
Prosveta.
pr Marij Kogoj: Troja solospevov. — »Jugosl. Obnova — Njiva« prinaša v svoji 25. štev. kritiko Kogojevih skladb ocl Anteja Dobroniea, ki se glasi: »Pomlaja se tedaj tudi med Slovenci glasbeni naraščaj, ki gre preko naših zastarelih in de-lomu tudi diletantskih tradicij. Obžalovati je samo, da v vsakem našem kulturnem središču naš mladi glasbeni naraščaj o rjo jitaro ledino brez splošnega j edinstvenega programa, kakor tudi brez medsebojnega poznavanja del ter njih postanka. Eden od teh nasplošno šc neznanih je Slovonec Marij Kogoj, ki se je ravnokar predstavil naši javnosti s tremi pesmimi za solospev in klavir, a v teh pesmih spoznamo na prvi pogled komponista ne samo tehnično popolnoma dovršenega, nego tudi lopo in-vencijo ter nad vse napredno muzikalično umetniško ideologijo. V konceptu samem jo sicer jasen vpliv Schreckerja in Schon-berga, toda ni niti govora, da bi ubiral njuna pota. Kogojeva melodična črta je v pevskem delu razmeroma široka, a mestoma za pevca tudi hvaležna. Itd. V svojem psihološkem značaju je Kogoj mehka lirična natura. — Koncem vsega je Kogoj zanimiv pojav, ker zastopa v naši produkciji nekaj novega in posebnega, kar je treba vzeti ne samo kot reakcijo proti našemu občemu glasbenemu konservatizniu, j nego tudi kol odpiranje novih"vidikov in j novih možnosti izražanja v naši specifično narodni glasbi. Ker taka glasba nc : /.avojuje« takoj na prvi pogled in pri prvem poslušanju, zato svetujemo onim, ki žele, da, tiG v njo vžive — in to j c treba prod vsem za objektivno kritiziranje — da pridno in z vztrajnim delom prodrejo v njeno bistvo«.
pr »Športu, 7. -aovilka lega novega ■ slovenskega IlusLrovanega lista, ki sc bavi izključno s šporlcm. i o izšla. List prinaša
podrobna poročila o raznih tekmah in izletih naših športnih klubov. Poročila krasijo in razlagajo lepe, dobro uspele fotografije, ki so zelo mnogoštevilne.
pr »Tehnlčkl list«, glasilo jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, ki izhaja v Zagrebu, prinaša v zadnji dvojni številki (11 in 12) med ostalo interesantno tvarino predavanje g. tir. ing. Milana Vidmarja ob priliki otvoritve slovenske tehnike v Ljubljani pod miBlovoin: Inženjer filozof in | iitroj velikan.
pr Zemljepisni atlas za naše šole bo izš«žl v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, To bo krasno domače delo, prve tc vrste v domači založbi in v več barvah. Izdalo bo atlas »Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani«. Do sedaj sta tiskana dva lista: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Političen pregled in železnice), Slovenske dežele in Istra, ki sc že dobita. Oba lista .vta krasno izdelana, nomenklatura čisto slovenska. Na to delo, o katerem bomo se spregovorili natančneje, opozarjamo že danes in ga toplo priporočamo.
CerkvanS vestnlk.
e Praznovanje sv. Roka. V nedeljo popoldne ob 5. uri pri sv. Krištofu govor in litanije v čast sv. Roku, ki ga častimo med drugimi pomočniki zoper razne bolezni.
Oslovski vesftnfk.
Nosotnctna tekmo. V nedeljo 15. t. m. se vrši na prostoru S. K. Ilirije, nogometna tekma med Konib- moštvom S. K. Slovan: S. K. Jadran. Tekma se prične ob nul 10. uri.
(k)
^cssniSki cdsek Orla naznanja, da je nekdo izmed izletnikov istega dne, ko so pri šli gostje na Bled z mariborskega tabora, pozabil na poti Ljubljana—Jesenice v železniškem vozu dežni plaže, ki je sedaj na policijski ekspozituri na Jescuicah.
Orlovski tabor pri sv. Gregorju 5. septembra 1920.
DSf&škS vestnik.
d Sochlcn tečaj na sr. Joštu. Gorenjska podružnica SDZ. priredi v soboto dne 23. in nedeljo dne 29. avgusta socialen tečaj na sv. Joštu nad Kranjem. Prvi dan bomo razpravljali c sledečih vprašanjih: 1, Obris slovenske socialne zgodovine. (Tov, Milač.) 2. Temelji krščanskega socializma. 3. Socializacija. (Tov. Korc"ec.) 4. Inteligenca in narod. (Tov. Žužek.) 5. Izobraževalno delo. (G. kaplan Krp5.) — V , nedeljo 29. t. m.: 1. Krščanski socializem in marksizem. (G. poverjenik dr. Gosar.j . -2. Problemi kmetskega stanu. (G. dr. Mo-Uicrič.) 3. Analiza boljševizma. (G. dr. Besednjak,) — Za stanovanje in hrano je preskrbljeno, oboje stane za oba dni 25 kron. Vrb i m o vse L.-vr.riše bogoslovce, akademike in srednješolce iz vseh poduužnic, kakor tudi gg, slarejšine in druge - rijatelje drjaštva, da se udeleže tečaja, ki naj bc skromen poslvis, obnosni ICr:k o urt-verzo na Sv. Joštu. Priglase sprejema do 23. t. m, filozof Šimen Milač, Leže 32, p Brezje, Gorenjsko. Na nepvilašene se pri preskrbi ne bo moglo ozirati. — Odbor.
d Podružnica SDZ za Ljubljano in okolico uljudno vabi vse odbornike in člane dramatskega odseka Ier črne, ki se zanimajo za dramatiko, da sc zanesljivo udeleže odborcve seje v soboto ob 4, uri popoldne, Pridite vsi, ker je stvar važna! — Predsednik.
d Izlet kat. ?iar. dijakov na Oljsko goro- Podružnica S. D. Z. v Celju priredi v dneh 18. in 19. t. m. skupen izlet naših dijakov na Oljsko goro pri Polzeli. Združen je poučen tečaj na katerem govorijo dr. P nit tar ,dr. Jeraj, g. Krošl in dijaki. Začetek je 18. avgusta ob IG. uri. Ugodne zveze z opoldanskimi vlaki. Izhodišče: postaja Polzela. Hrano prinesite seboj! Agilirajte za obilno udeležbo! Iskreno vabljeni tudi tov. iz bratskih podružnic. Na svidenje!
Hospete^siffi.
g Moderna tvornica sukna v Karlove« se bo ustanovila. V Zagrebu sc jo v ta namen ustanovila delniška družba z ustanovno glavnico 10 milijonov kron, od katerih je že polovica vplačana.
g Izvoz porcelana iz Češkoslovaške. Češkoslovaška je v prvi polovici letošnjega leta izvozila porcelana v vrednosti 85 milijonov kron, in sicer v Avstrijo za 19 milijonov, v Italijo za 12, v Jugoslavijo za 12, v Rumunijo za 11, na Ogrsko za 8, na Poljsko za 6, v Nemčijo za 5, za lVj milijona na Angleško in za 1 milijon kron v Ameriko.
g Rumunijn za svoboden izvoz. Iz Bukarešte se poroča, da namerava Ru-niunija odpraviti vse omejitve, katere sc tičejo izvoza blaga.
g Nemčija za vzpostavitev trgovine z Jugoslavijo. Beigrajska »Politika« poroča: Zveza industrijccv v Nemčiji jc naprosila trgovsko zbornico v Belgradu, nai dela na
lo. cla se v Berlinu ali v kakem drugem industrijskem centru ustanovi zastopstvo naše države.
g Petrole;ske delnice v ceni poskočile. V zadnjih dr.eh so delnice pctrolej-skih podjetij v Berlinu zelo poskočile, ker jih zelo kupujejo Francozi in Angleži.
g Italijanski kapital v Zagrebu. »As-fiicurazioni generali« namerava nadalje delovati v Jugoslaviji, toda iz političnih razlogov je ravnateljstvo sklenilo, da se ho ustanovilo v Jugoslaviji društvo pod kakim jugoslovanskim narodnim imenom. »Assicurazioni generali« nameravajo za sebe obdržati 50 odstotkov ustanovnega kapitala, 50 odstotkov bodo prispevali zagrebški .".'.arni zavodi.
gedISfe m policila.
s Z ljubljanskega trga. Ker je prodajala mleko v Šolsk. drevoredu, je morala plačati na policiji 50 K globe Marija Pire z Iga.
s Ljubljanski reveži. Pred Škofijo je ob 11. uri ponoči vinjen razgrajal železničar A. T. in privabil policijskega stražnika, ki ga je opominjal, naj sc dostojno obnaša. T. pa ni bil zadovoljen s stražnikom in ga jc nahrulil z norcem in s podobnimi priimki. Stražnik ga je odvedel za to na policijsko ravnateljstvo, kjer je plačal 500 K globe.
s Ker je prekoračil demarkacijsko črto brez vizuma jugoslovanskega delegata v Trstu, je moral plačati pri policiji v Ljubljani Bedrich Havelka 50 K globe.
s Okradena je bila Skok Uršula s Kav-škove ceste. Oškodovana je bila za 300 K. — Služkinji Dragici llaš pri Lemicu je bilo ukradenih par čevljev vrednih 450 K.
s Lep uspeh ljubljanske policije. Pred petimi tedni je bil okraden g. Lovro Koman na Opekarski cesti. Zmanjkala jc hranilna knjižica z vlogo 5100 K, 1000 K gotovine in zlata verižica, vredna 1000 K. Detektivi I. oddelka so po pridnih poizvedbah dognali, da je g. Komana okradla
Josipina Konjar, ki je zdaj v Begunjah zaprta. Hranilno knjižico so že vrnili lastniku.
s Tat in dezerter. Večkrat je dezer-tiral od vojakov in kradel Ivan Ježek iz Podgoricc. Zaradi tatvin se jc moral zagovarjati pred ljubljansko deželno sodnijo. Ježek je obtožen, da je ukradel 1. 1913. Andreju Aliču kolo, iz zaklenjenega vagona v Zalogu 20 kg marmelade, 1. 1918. Frančiški Pance 200 K, Urši Princ denarja 661 K 20 v, letos pa Ivanu Kosu 380 K, Rakarju 300 IC in ukradel je tudi svojemu očetu raznega blaga za 1425 K. Brez opravka in brez posla se je tudi potikal po svetu. Sodišče jc obsodilo Ježka na dve in pol leta težke ječe. Po prestani kazni bo podvržen policijskemu nadzorstvu. Preiskovalni zapor sc mu ni zaračunal.
s Velika tatvina na Zidanem m.stu.
Gospodu Jovanu Miloševiču iz Chikage v Ameriki je bilo ukradeno iz kovčega obleke v vrednosti 21.700 kron.
s Gonilni jermen, vreden 500 K, je bil
ukraden Josipu Krpetu v Mostah.
a Telečje meso. »Vnovčevalnica za žl*
vino in mast« oddala jc za v soboto 14. in nedeljo 15. t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo: Ahlinu, Cuzaku, Dol« ničar Josipini, Ham Mariji, Jcsihu, Kaste-, licu, Kocjanu, Makovcu, Novaku, Štruklju, Žganjar Josipu, Žganjar Antonu, po dva teleti; Breceljniku, Janežu, Prezclju, Po-renti, Rihtar mL, Rihtar star., Kočarju, Lebnu, Novljanu, po tri teleta; Bizilju Štiri in Janežiču (i telet. Kilogram telečjega mesa velja: sprednjega 17 K in zadnjega 18 K. Vsaka stranka dobi največ 1 kilogram mosa.
llhjj se je srednje velik rujav pes. IU!'-! Komur je kaj znano o njem, naj sporoči Francu Godnov, mesarja
v Tržiču,	3260
dvakratno objavo v tsdr'3 računa S kren.)
ELEKTROTEHNIKA* »Svetla", Mestni trg 23. Verbajs A- Linhartova ulica
FOTOGRAFSKI ATELIJE; Grabietz Fran;?, Miklošičeva c. 6,
JAVNA SKLADISČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol. Flor, ul. 13.
Prispevajle m sklad S. L. S.
Priporočalo se sledeče cfo maže tvrdke
KNJIGARNE Jugosiov. knjigarna, Pred škofijo,
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c, 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva uL (7.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta-
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
PREVOZNO PODJETJE Erman Štefan, Št. Vid n. Ljublj,
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Zuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Cerne Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (TeL 366.) Uher F- & Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud, Wol!ova ulica 3.
(Za dvakratno obiavo v tedna si računa 8 kron.)
jTRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN, MikuS L, Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED, STROJI
Erjavec & Turk pri »zla« lopat!«*
Valvazorjev trg št 7. Zalta & žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
TRGOV. Z USNJEM IN CEV. LJARSKIMI POTREBŠČINAMI Sever Andrej, Prešernova ul. 9.
ZALOGA POHIŠTVA.
Fajdiga Filip, Ljubljana.
Slaoovanie dveh sos lSL^
vanjem 3—4 sob. Stranka mirna, samo odrastle osebe. Ponudbe pod »Zamenjava 2—4« na anonCno ekspedtcijo A!. Mateltč, Ljubljana.	3245
StOjl!
ili 13
Silrr
me, kvod.°"
kinjo ali blagajničarko išče modna trgovina. Ponudbe, pismeno in ust-mene tvrdki Soss, Ljubljana, Mestni trg 19 (2.—4.).	3290
Ljubljana; Dvorni trg 1 ne ordinira do 4, sept,
Preminula je danes popoldne naša ljubljenka
Savina
v nežni starosti 11 mesecev.
Pogreb se vrši v soboto dne 14. t. m. ob 5. uri popoludno na župno pokopališče k Sv. Martinu.
Stražišče, 12. avg. 1920.
Lco in rtlilka Matajc, etari^i.
Lco,
bratec.
Danica,
sestrica.
■nn veSča slovenskega, nem-Jud, škega in event. francoskega" jezika z znanjem klavirja se ižče. — Ponudbe z izpričevali se prosi na upravo lista pod »Dobrosrčna 3291.«
?P lt!?a z vrtom in skladiščem, uU 11 Ud pripravna za vsako obrt. Pojasnila se dobi na St 21. Šmarje-Sap.
je bil zamenjan dne 12. t. m. v jutranjem gorenjskem vlaku iz Ljubljane na Otočah. .Namesto skoro novega moškega je bil ostavljen star ženski dežnik. Gospod je bil v rumeni dežni suknji in se je vozil s svojo gospo. Vrne naj ga v upravi tega lista, kjer dobi svojega.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mati, gospa
Lucija Slivar
vdova postreščka
v petek dno 13. avgusta 1920, po dolgi, mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokoj-nice bo v soboto dne 14. avgusta 1920 ob 4. nrl popoldne iz hiše žalosti Stari trg št. 3. na pokopališče k sv. Križu,
Ljubljana, 13. avgusta 1920. Globoko žalujoči ostali.
mir n? stranki M^M H SOU? Lepa nagrada zajamčena. — Dopisi pod »Stranka brez otrok« na anončno ekspedicijo Al. Mateltč, Ljubljana.
KlHO ■ OpSFOl bremČstSPse prod* Več se poizve: ,Tan. Šemerl, S p. Hajdine, 07, p. Ptuj.	3252
Utfjnn z malim posestvom vzamem v IlijllU najem. Ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro: Hišica 3281.
poštena in pridna se sprejme !i za modno trgovino. Predstaviti se je vsak dan od 2.-4. ure na Mestnem trgu št. 19/1. Soss.	3287
ii -----------•
Kipa predstavljata Žalostno Mater božjo in" Janeža Evangelista pod križem. Visoka sta 1 meter. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. 3295.
Iva švicarska bela kozla fS«" »~gs:
ščanje. Sv. Petra nasip 45.	3299
z veliko njivo je naprodaj v ljubljanski okolici. Več se izve pri Ant. Vagaj?, Selška ul. 45/11. Sejo.
Dve moški kolesi,
dasta. PolSe, Dunajska cesta št. 47 v baraki.	3282
Lepa hrastova vrata
kolesih in molzno kozo po ccni proda Lovro Hafner, Preska 22, p. Medvode.
Dne 22. t. m. so odda na dražbi travnik na
Prodaja otavs____________________
Karolinški zemlji za pokositi. Dražba bode na licu mesta ob 2. uri popoldan pri Ižanski mitnici.
[Ifnnnp irfpnVfl 86 <akoj sPrelma
ULuiluu ali Uuull ii D pri fotogr. umetn. zavodu FRANJO GRABIETZ, Ljubljana.
Qnetr0?nir» za popoldanske ure se 1 ujli u£iII1li1 sprejme. — Paternoster,
Prisojna ulica št. 3.	3298
Qbl. l^onces. informačni zat>c&
Drago Seseljal^
Ljubljana danl^arjeno nabr. o
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.	6135
za liatniaoisin
išče za takoj Jugoslovansko lnžener-sko podjetje Maribor.	32S0
Fiat tovoru! anto
11/2 tonski ugodno naprodaj. GARAŽA GOREČ, Vegova nlica St, 8.
3283
Onrnutflo dva Put pečene, u jakosti DlIlliiMb, od c 40% te Borovlčnog ulja nudi VoOarska, povrtljarska i vino-gradarska zadruga u Kostajnlci. 3247
Srebrne Krone, srebrno novo jedilno
garnituro p_o dvanajst v šatuli odda N. Z. V. Naslov pri upravništvu »Slovenca" pod št 3279.
Tovarna za Mo, rdra°
^a dobo 10 let z vsemi potrebnimi surovinami in vodno močjo. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 3285.
teder^več ^fv ŽlV^fl 89110 P° znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno in debelo. Franc Bodla), jj-g. z apnom, Stranje, p. Kamnik. 3209
Ciimirn niirt za Diesel-motorje, tovot-mn Uljli mast, kolomaz, ctlinder-in strojno olje dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija Dravograd; zastopstvo za Kranjsko: »Komet«, Ljubljana.	3248
Galanterijsko in stavbeno kleparstvo, acetetinski ln vodni inštalater
Franc Lončar
Ljubljana, Celovška ccsta št. Zi
se priporoča cenjenemu občinstvu s točno postrežbo in po zmernih cenah sprejema vsa v to stroko spadajoča nova dela in popravila na cerkvah in stolpih.	2187
Prva slovenska in domača tvrdka *fi • J	a
za izdelovanje kirurgičnih instrumentov, ortopedičnih aparatov in bandaž, brušenje vseh ostrin in zavod za po-niklanje se priporoča in jamči za vsa izvršena dela. Ljubljana, Sv. Petra c. 33.
v vsaki množini, dokler traja zalogs, prodaja srednjo vrste po K 1'— za kg boljšo vrste po K 2— za kg Koroška jjospodarska družba v skladišču »Balkan« in sicer dopoldne od 8.—12. ure, popoldne od 2.-5. ure.
pošteno*11 fleKfe ali gospodična, ng
bo izurjena tudi v šivanju perila, se išče k trem otrokom v starosti 6—ti let za opravljanje hišnih del. Prednost imajo take, ki so bile že dalje časa v enaki službi. — Poizvo se v trgovini G. Čudež, Ljubljana, Mestnt trg.
hrolaSki mojster
LJubljana, Sv. Petra cesta S
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi popravila in obračanje oblek. — Zagotavlja se izborna ia nagla postrežba.
Zdas Se čas z a popravila!
Slamnike in klobuke
vseh vrst sprejema v popravilo FRA« NJO CERAI}, tovarna slamnikov v Stob pošta Domžale pri LiubljanL — V Ljub. ljani so sprejemajo isti pri tvrdki Kovačevič 1 Tersnnv Prešernovi oliot st. 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
se:
lepo posastvo ob glavni cesti, pol ure od Kranja z vsemi pritiklinamt in inventarjem. Posestvo obstoji iz hiSe, gospodarskimi poslopji, njiv, travnikov, sadnega vrta, gozda itd. Ozira se samo na resne kupce. Pojasnila daje anončni zavocj Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 3272
(trakovne) priporoča gg. trgovcem ljubljanska komercijalna dražba,
Ljubljana, BIeiweisova co3ta štev. IS,
se
300 m3 smrekovih in jelovih
esk
od 20 do 35 m/m debelosti. Ponudbe, franko vagon Podrožčica, je vlottti do incl. 20. t. m. na podpisano upravo, kjer se dobivajo natančna pojasnila.
Glavna oprava posestev Llechtensteln v Rožekn.

sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.

Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LlubliaiM, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
3E
3I£==
Izvleček Iz voznega reda
sw-rr maram	f
Nft prosti stojnici Vodnikov tr; daja prve vrsto
srda Uv^mii&te%
Bupagska casSa 2f5.	Telatfen U. 470.
priporoča Avto-kolesa tar vsake vrste gu-
mijavih predmetov, izolirane žtce za clek-	/0$$ L HI trično napeljavo, elektrotehnični materijal
m'M po najnižjih cenah.	W||Sj
OdtaoA iz Ljubljane:
proti ženicam....................*) 1-17	«'88	U|W J«)"
P. Kamniku....................»'-	U"-	)l»-<» 18'tu
! Novemumentu - Kočevju . .	7'33	U-8J	19--
" ZicUuumu mostu ......	<*-68	10 « 11-28 11-13 17-55 2 0'21
: A«o-^	»so	u-u« i?« i™
; Vrfiniki .................7-M	131»
Prihod v LJubljano:
£ ŽSL:Si!	»»	'»SS
s	«■» 0.43;
ia Lo«to»......................10-40	7-SU	5-34 4-44 19-33
■ VrEnik«......................1"»«	»«	I
~ Debelo tiskane Številke pomenili brzovlak; *) vozi samo ob ued. in prazn
kruSne iu sobne, kahlico za Štedilnike ima v zalogi vedno Ivan (iregorec, Mengeš, 25.
Teleton 9,	Zvonarska ulica 5 (S). Brzojavi »Montana«.
Imperl.	Eksjsort.
Prodajamo Vse vrste kovin,, rudnin in kemikalij ter vse indu-In kupujemo atrijske i/.delke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in na debelo.	kemijsko stroko.
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Ljubljana, Gosposvetska cesta žit. B 53 priporoča. ia44
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno in2 p« K 4-SO, pri večjih nar l-oCilih znaten popust. Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranovn ulica, 13. (Trnovo).
žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, l)orov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 000©
se dobi v vnnki množini po nizki ceni pri svefarju J. KOPAČU v Ljubi,ani GOSPOSVETSKA CESTA števllBa SO.
^Sfii!
nudi »DRAVA*, lesna trgovska ln industrijska delu. družba, Maribor,
Mštro!
irižitro!
Stiskalnico 33 groz-JJa Gnpeiifa sa gvoadje Kexal?tlciB f-leporasnica ttofefcaita za koruzo '»faSrtio mlčne £lstiin9ee
¥i«lj® za d-jeprogo Itd.
Prodaja ria din n?s clro**??® uedno po nainBjiiSij
„Smev" tvornica strojev Bjciovar.
Zalitevaile cenike! Zahtevajte ponudbe!
mmm nui^iaiiu M HUP^HU usansuaiaiiu m><
SnSafe-Rcba, ^sssasiifsireifa Hlca ffiz
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev
Gosposka uSica št. 10,
Hutel Pension SPEftftHZA"
Opatija.
SaniiorlJ in veliko morsko kopališča
Crikvenica.
Palaoa-Hotal „MIRSlMflRE«
Crkvonlca Talsfon Interurb. 11,
PrlporoCa svojo bogato zalogo
vsakovrstno blago.
Hotel-1 enslon in morsKo kopaližče „JADRAH" 3u3ak-RcKa Yc!6fon interur. 2-14
Vsi botei: in sanatoriji so najmodet-neje in z \ jeui Lomfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvorjeiii skozi celo lelo. — V»c naročbe prejema iu daje pojasnila za Crikvenico. uprava hotela „MIRAMARli" v Crikvenici; za Novi: uprava hotela .SAN-MAR1N0' v Novom; za Saiak:
sredisnji ureo društva, susak-reka
Naslov jhi brzojav«
Jarfrancentrala Sušak-Raka.
Interurban telefon Stev. 9-8-9.
Hotel-Pension ,SAN-MA!tSNO"
Novi Vlnodolskl Talefon Interur. 5.
obleke.
1 g^K^la in njih zalega takoj pogine, ako uporabljate
ovratnike, zapestnice in srujce. —
Ljubljana, Poljanski nasip 4. $ygf jf Podružnica: Šelenburgova ul. 3. utvmmhmmh
„,, i , i	.......— PODRUŽNICE
Maribor	Novo mesto
Gosposka nI, 38	Glavm trg
Hotel-Pension In morska konallSča „JADRAK" Baksr.
Hotel-Pension in veliko morsko kopališča „l.l5At£J"
i Hovi Vinodolsld.
steklenica 12 K od zavoda M. Jtinker, Zagreb, Petrinjska ulica št. 3, III. nadstr.
Kočevje
Stev. 39.
Solidne cene,
Domača tordka • v
Velika izbira izgo-tovljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
Ljubljana, Prešernova ulica ši. s.
IlaSnoBBiš? kroji. ToCna pestreiba,

'-UUJIIIIBllU |I.UU1IUI1IV UIUU&VU I UjUMljm
trg št. It,	£©k. hp. it. 11,1 Si, TeSefon St. 4$7
veletrgovina z deželnimi pridelki in moko
posojila na osebni kredit (menice, zadolžnice), ter proti zastavi
vrednostnie po 6%; proti vknjižbi na posestva po 5 %;
ranžijska posojila javnim nameščeucem proti zaznambi na prejemke in polico za življensko zavarovanje po C %;
Telefon Interurban 21.	Brzojav: Rossi-Ruma.
nmJ	koruzo, pšenico, oves. rž, ječmen, me-
r ruildjd. Janico in moko v najmanjših količinah od 5000 kilogram franko skladišče ali kolodvor Ruma,
transakcije posojil, ki jih imajo javni nameščenci zavodih v Avstriji;
aBaoBflnaaam
hranilne vloge po 4 % ;
vloge v tekočem računu po 3 % %.
Rezervni zakladi koncem leta 1919........ fiOO.OOO K,
Jamstvena glavnica na deležih koncem leta 1919 . 2SCOD.OOO K,
— Pojasnila Ib prospekti brezplačno! —
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova uiica št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
|g|g§ feMMra'^ g®
lil"IIIIIIWHIiiliMlliWIIIPiiailllll"l II HIM I1
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Najmočnejši zdravilni akra-tbovrelec slovensko Štajersko, 36-2 do 37-5 stopinj C. deluje kakor Gasteiuske Toplice itd. proti protinu, revmatlzmu, ženskim in 2iv£nlm boleznim slabostim, ranam, In-flu.nd in njenim posledicam. Blago sub-alplnsko podnebjo,izvrstnaoskrba, ccno ugodne, železniška zveza od Zagroba 3. ure, od Ljubljane 2. uri. Pojasnila daje na vprašanja brezplačno
Ravnateljstvo kopaliSia postaja rimske toplsce.
'.obc po čistih
pannac naoaniraaDancaanaaaacrana j [
D
B ii D D
U u u
9
D
a
^ Ljudska posojilnica v LJubljani .le največja slovenska posojilnica in
U je imel* .koncem marca 1910 nad 411 milijonov kron vlog in nad U	X milijon onstotisoč kron rezervnih zakladov.
a

TEHNIČNO podjetje za :: UVOZ !n iZVOZ r.
fcgfcm—j,- -.....
d L|nb^ani, o lastnem dnnsm	cofa SSso. 6
obrestuje hranilno
i G/

Posojila so dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke W	in v tekočem računu.
« Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. DannnnaaaaacoDaaaaacsTjrjanaaaa J»r POZOR!! »SLOVENSKA STRAŽA« VAS KLIČE.
Pisarna moderna urejene tovarne V. MftRSANO :: gg Zastopa. prvovrstnih tovarn. — Bkspozitara: Dunaj IV., Vlktorgasse i.
SrndiSlIe: Zagreli, Illkollfcva ulita Stev.;.	iasto.istvo v »oosraHa. Bukaresiu In Solili
STROJU proti tukojšnji dostavi: : Popolna TO V AH'MIŠKE naprave: 1. Zage polnojarmen in krožne žage, i Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-oblicni stroji za rezanje nastavkov l žanje olja, škrob in drože, konserve, (Dickenhobel), oblični stroji za za- { reze (Abricht-Fiige) in oblični stroji jj za votlo izrezovanje (Kehlhobel),
valji za okrožne žago, brusilni stroji. 3. Stružni stroji, stroji za okroglo struženje (Friiss), skobelniki za kovine (Shaping), stroji za vrtanje in brzovrtanje, škarje, ognjišča za kovače, stroji za obdelovanje pločevin, snovi, pile, stroji za rezanje vijakov. 3. Posamezne pile v vsoh velikostih, različno orodje prvovrstnih tovarn.
testeutae in pohištvo. MOTORJI in LO&OMOBILIi
Elektromotorji, agregatorji, stroji, motorji na olje in bencin, lokomo-bili na paro in bencin, parni stroji, lokomotive za drž. in manjše železnice, vozovi za prevažanje blaga, vodnjaki, mali vagonCUi za pesek itd.
GRADBENI ma orijal: Nosači, tračnice, ogibalnice, strešna lepenka itd.

Brzojavni naslov
MuhiJana - Maribor - Trst - W3en
Špedicije vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — !. ljubljansko Javno skl»1li(e.
Največje domače špediciJsRo podjeife.


Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko ln Srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse foanene transakcije najkulantneje. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: Efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, terjatev, faktur. - Akreditivi. - Borza.
Ljubljanska kredit
v
Stritarjeva ulica št. 2.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Cellgu, Mariboru in Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
Delniška glavnica z rezervnimi zakladi okrog
,300.000 kron.
Sprejema V3©£|© ff^cl
m
proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje In prodaja vsa vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstna kredite.
i P*
JUGOSLA VENSKA MEDICA
tovarna lcemlLcalij In zdravil d. d. v Karlovcu
Poziv na subsRripcijo
V	kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ni nobene tovarne kemikalijskih preparatov, posebno takib, katere rabimo v zdravilstvu, tako da smo v tem oziru popolnoma odvisni od tuje industrije in trgovine.
Politična in državna neodvisnost, katero je naš narod dosegel z ujedinjenjem v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, bode nepopolna. ako se na gospodarskem polju ne emancipiramo od inozemstva in ne postavimo na svoje lastne noge.
Naslanjajoč se na tehniške in trgovske skušnje, katere je v dolgih letih svojega obstanka nabralo akcijsko društvo „Medica" v Pragh sklenili smo ustanoviti v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prvo tovarno kemičnih in terapeutskih preparatov, pod imenom ..Jugoslovanska Mediga, tovarna kemikalij in zdravil d. d. s sedežem v Karlovcu".
Ta delniška družba se ustanovlja na nedoločen čas z namenom. da sezida tovarno, katera bode izdelovala in stavljala v trgovine garantirano čiste zdravniške, živinozdravniške in industrijske preparate, kemično in fizijološko izdelajie. Tovarna se bode sezidala v mestu Karlovcu, kjer je že zagotovljeno potrebno stav-bišče in potrebna električna sila.
V	tem društvu bode zastopan češki in jugoslovanski kapital v razmerju 40% : 00°/0. Praška Medica bode dala svoji jugoslovanski sestri na razpolago ne samo svoj delavni program, temveč tudi svojo izkušeno trgovsko in produktivno organizacijo.
Naša želja je, da temu društvu pristopijo vsi oni, ki so neposredno interesirani, t. j. zdravniki, živinozdravniki, lekarnarji in mirodilničarji, kateri sc bodo pri razdelitvi delnic najprej upoštevali.
Delniška glavnica znaša K 5,000.000'—, razdeljena na 12.500 delnic po nominalnih K 400 —, t. j. 100 dinarjev in se glasijo na nosilca. Da dobimo to glavnico, razpisujemo s tem subskribcijo vseh 12.500 delnic pod sledečimi pogoji:
1.	Cena vsake delnice je določena na K 400 —, t. j. 1001— dinarjev in K 40— t. j. 10-— dinarjev za stroške izdanja (morebitni prebitek se bo pridelil rezervnemu fondu.)
2.	Pri podpisu delnice se mora plaCati v gotovini proti pobotnici 50% podpisane glavnice, t. j. K 200— ali 50— dinarjev za vsako delnico za račun stroškov. Ostanek se bode plačal pozneje v smislu tozadevnega sklepa ravnateljstva društva.
3.	Rok za prijavo in podpis delnic je določen od 1. do 31. avgusta 1920.
4.	Prijave in plačila sprejemajo sledeči denarni zavodi:
V	Beogradu: Jugoslaven. banka d. d. podružnica v Beogradu.
V	Zagrebu: Hrvatska Ekskomptna banka in Prva Hrvatska Obrtna Banka d. d. v Zagrebu.
V	Ljubljani: Jadranska banka d. d. podružnica v Ljubljani.
V	Karlovcu: Hrvatska sveopča kreditna banka d. d. podružnica v Karlovcu.
5.	Po razglasu ravnateljstva društva se bodo delnice izročile svoječasno nosilcem dotičnih pobotnic.
6.	Ustanovitelji si pridržujejo pravico reparticije delnic.
7.	Prvo ravnateljstvo društva za dobo treh let bodo imenovali ustanovitelji.
V Karlovcu, dne 25, junija
1920.
m
M. U. dr. Pavle Avramovlč, LJubljana, zdravnik. M. U, dr. Anion Brecel!, Ljubljana, zdravnik. M. U. dr. Miroslav pl. 6a6kovlč, Zagreb, vseučlliščni prof, Gustav Čižek, Zagreb, ravnatelj prve hrv. obrtne banke. M. U. dr. Jernej Demšar, Ljubljana, zdravnik. M. U. dr. Ernest Dercanl, Ljubljana, zdravnik. PH. Mr Josip Grahovac, Karlovao, lekarnar. M. U. dr. Vinko Gregorič, Ljubljana, zdravnik. PH. Mr. Josip Grškovič, Zagreb, lekarnar. M. U. dr. Jatoslav Htava, Prag, prof. patološke anatomije na če-kl universi ln president akc. društva .,Medica". M. U. dr. Ivan Honl, Prag, prof. na češki univerzi, M. U. dr Josip Hrničak, Beograd, polkovnik. M. U, dr. Gjuro Ivkov:č, Zagreb, zdravnik. M. U. dr. Ivan Jenko, Ljubljana, primarij. M. U. dr. Kotla M. Jovanovič, Beograd, zdravnik. Dr. Pnvao Klarič, Karlovac, predstojnik hrvaške kreditne banke. M. U. Dr. Alojz Kraigher, Ljiib jonn, ravnntelj Deželne bolniSnice. M. U. Dr. Dra;jutln Mašek, Zagreb, kr. vseuč. prof. M. U. Dr. M. Mikuličič, Zagreb, vseuč. prof. Ph. Mr. Milen Miskovlč. Beograd, lekarnar. M. U. Dr. G. Nikolajevič, Beograd, zdravnik. 3vetozar Oknnovič, Beograd, mirodilničar. Ph. Dr. FrantISek Plzak, Prag, prof. kemije na Češki universi in člen uprav. odb. akc. društva „Mediea". Ph. Mr. Vinko Proh&zka, Ljubljana, lekarnar. M. U. rir. Aleksn Hadosavlevič, Baograd, zdravnik. Ph. Mr, Dimitrij« Rekalič, Beograd, lekarnar. M. U. dr. Svan Robida, Llubljana, zdravnik. M. U. dr. Fran Smetanka, Zagreb, vseuč. prof. Pb. r.lr. 4niu n Soižek, Prag, ccntr. ravnatelj in člen uprav, odbora akc. društva .Medica". M. U. dr. Josip Stoje, Ljubljana, zdravnik. Ph, Mr Mileako Stojakovič. Beograd, lekarnar, slagaliste, min. narod, zdravja Beograd. Ph. Mr. Rikard Susnlk, Ljubljana, lekarnar in načelnik lekarniškega gremija za Slovenijo. M. U. dr. Alfred šalek, Zagreb, zdravnik. Prof. 31. U dr. A, šeri;o, Ljubljana. M. U. dr. Edo šlajmcr, Ljubljana, zdravnik. M. U. dr Alojz Šlechta, Ljubljana, zdravnik. M, U. dr. Božidar Splšlč, Zagreb, zdravnik.
J. U. dr. Jan Trebizkv, Prag, veletrgovec m podpreds. Akcijskega društva .,Medica". Ph. Mr. M rko Viktonn, Karlovac, lekarnar. M. U, dr Isldor Vinsky. Karlovac, mestui fizik. M. U. dr. Josip Volavšek, Ljubljaua. specialist zu plučne bolezni. M. U, dr. Vladimir Vrabčevlč, Zagreb, zdravnik.
Prol. IA, U. dr. Alojz Zalokar, Ljubljana. Ph. Mr, Josip Altman, Prag, lekarnar.

U.W/» .Cfc « fT'*l T u . s »• „
: <r»	» f p	"	. ffln frrvrvrtirrszTf*
•"•■r »to^!	st