Viški pohodniki »Po poteh
vojnopolitičnega
vodstva
NOV
in POS«
16. junija 1979 je bila v Tacnu pod Šmarno goro veli-častna proslava ob 60-letnici KPJ (ZKJ), SKOJ in revo-lucionarnih sindikatov in 40-Ietnici državnega posveto-vanja vodilnega kadra KPJ. S proslave je krenilo na Iridnevni pohod tudi 40 mladincev v sestavi mladinske pohodne enote »Ljubljana — mesto heroj«. V tej po-hodni enoti, ki jo organizira Mestna konferenca ZSMS Ljubljana, je sodelovalo tudi petnajst pohodnikov viške mladinske pohodne enote II. SNOUB Ljubo Šercer.
Iz Tacna nas je pot vodila preko Toškega čela in Do-brove na Brezovico, kjer smo prvič prenočili. Zaradi iz-jemno slabega vremena, saj nas je dež spremljal vso pot, smo na Brezovico prišli popolnoma premočeni.
Na tem mestu je potrebno poudariti velik prispevek Fajtove domačije iz Radne v KS Brezovica, saj so nam
omogočili, da smo vsi pohodniki posušili premočeno obleko in čevlje, dekleta so prespala v hiši ob zakurjeni peči, za fante pa so pripravili dovolj veliko »seneno spalnico«. Zazares izjemen prispevek k dobtemu vzduš-ju se jim celotna pohodna enota najlepše zahvaljuje.
Preoblečeni smo se pohodniki srečali z mladino in s predstavniki KS Brezovica. Po prisrčnem pogovoru smo zbrali še toliko moči, da smo se zavrteli v mladinskem klubu v prostorih krajevne skupnosti.
Drugo jutro, v nedeljo nas je navsezgodaj pozdravilo sonce. Prisrčno slovo od domačinov in že smo hodili. Pot nas je vodila mimo posestva Ljubljanskih mlekarn na Gmajnici in po barjanskih poteh do brega Ljubljanice. Pred prehodom Ljubljanice smo izvolili »miss pohoda« in »krstili« vse, ki so prvič sodelovali na pohodu.
Prehod čez Ljubljanico smo opravili s čolni le malo stran od mesta, kjer je spomladi 1943 enak prehod opravilo vojnopolitično vodstvo NOVjn POS s svojo zaščitno enoto.
Naprej rias je pot vodila skozi Tomišelj do spomenika Ljube Šercerja in ostalih domoljubov, ki so bili na tem mestu v decembru 1941 ustreljeni.
V Tomišlju so nas ob kosilu obiskali tudi domači mla-dinci in skupaj smo dve uri preživeli v zares veselem raz-položenju, za kar se jim zahvaljujemo.
Sledila je še zadnja preizkušnja drugega dne: pohod po gozdni poti do Rakitne. Na tej naporni poti nam je spet zagodel dež. Slabo vreme in naporna pot sta nare-dila svoje: za večino deklet je bil potreben prevoz na zadnjem delu poti in tudi nekaj fantov ni zdržalo.
Na Rakitni smo se nastanili v mladinskem klubu in najvzdržljivejši so spet lahko zaplesali.
Ponedeljkovo jutro je bilo še vedno klavrno, vendar nas je na poti do gornjega Igaže pozdravilo sonce. Sledi! je pohod proti partizanski bolnišnici Krvavice, kjer smo se seznanili z zares enkratno lokacijo in tudi s težavami pri delu te bolnišnice. Od tu smo se spustili v Iški vintgar in nato spet v dežju nadaljevali proti Igu. V Iški vasi smo zaradi slabega vremena in splošne utrujenosti pohodni-kov naročili posebni prevoz — traktor s prikolico, ki nas je pripeljal do Doma obrambne vzgoje na Igu. V domu smo imeli zaključno brigadno konferenco pohodne enote, srečali smo se z Odborom zaščitne enote vojno-političnega vodstva NOV in POS, s predstavniki KS; učenci OS »Ljubo Šercer« pa so nam pripravili kulturni program.
Po prihodu v Ljubljano smo s Trga osvoboditve odšli na grobnico narodnih herojev, kjer smo s položitvijo venca na grobnico herojev tudi zaključili naš tridnevni pohod.
Poleg samo hoje je bil velik del pohoda namenjen tudi seznanjanju pohodnikov z zgodovino krajev in območja, skozi katerega smo hodili. Imeli smo tudi pogovore z borci in krajani, z odborom zaščitne enote vojnopolitič-nega vodstva NOV in POS in s tovarišem Matijo Boži-čem, izvršnim sekretarjem komiteja MK ZKS Ljublja-na, mentorjem pohodne enote.
Na našem pohodu smo se ustavili ob devetih spomin-skih obeležjih, kjer smo položili "vence in se s kratkim kulturnim programom in minuto molka poklonili spo minu na dogodke iz naše polpretekle zgodovine.
Pogovori z borci, ki smo jih imeli ob spomenikih na Toškem čelu, v Tomišlju in v Domu obrambne vzgoje na Igu, so prinesli poleg osvetlitve dogodkov iz NOB tudi mnogo novih spoznanj, ki bodo mladim v pomoč pri krepitvi obrambne vzgoje in nalog s področja LO in družbene samozaščite.
Tov. Božič, ki nam je spregovoril o delu zaščitne enote vojnopolitičnega vodstva NOV in POS med NOB ob našem prihodu čez Ljualjanico in nato še v Iškem vint-garju, nas je seznanil z delom enote, ki ga ohranja mla-dinska pohodna enota »Ljubljana — mesto heroj«.
Na zaključku pohoda smo ocenili priprave na pohod, izvedbo in tudi vtis, ki ga je napravila pohodna enota s svojo prisotnostjo v krajevnih skupnostih, skozi katere smo šli.
Splošna ocena, ki so jo dali tudi člani Odbora zaščitne enote vojnopolitičnega vodstva NOV in POS na zak-ljučku v Domu obrambne vzgoje na Igu, je zelo visoka. Pohodna enota je res naredila vtis pripravljene in homo-gene celice, ki je v vsakem trenutku vedela(kaj hoče. Okoli takega jedra je potrebno v čim krajšem času zgra-diti močno, enotno in idejno osveščeno mladinsko po-hodno enoto »Ljubljana — mesto heroj«.
Naj za zaključek tega prispevka navedem še misel, ki jo je izrekel prvoborecs Podutika, ki nam je spregovoril ob spomeniku na Toškem čelu: »Mi starejši smo med NOB morali opravljati take pohode, da smo lahko izbo-rili zmago, zato ima vaš pohod v takih vremenskih oko-liščinah, v svobodi še večji pomen, kajti le tako zares do-kazujete, da se med NOB nismo borili zaman in da gre naša revolucija pravo pot!«
ALOJZ TOMC