Etnolog 16 (2006) ALEKSANDRINKE – @IVLJENJE V EGIPTU IN DOMA Da{a Koprivec 97 IZVLE^EK V prispevku avtorica predstavi rezultate raziskave o aleksandrinkah, ki jo je v letih 2005 in 2006 izvajala na Gori{kem. Raziskava zajema obdobje od leta 1925 do leta 1958, vklju~uje pa tudi pri~evanja otrok in vnukov aleksandrink vse do danes. Predstavljeno je `ivljenje v Egiptu in `ivljenje doma, kot se ga spominjajo tri generacije. Gradivo s terenske raziskave je tokrat prvi~ predstavljeno, in sicer predvsem gradivo t. i. nesnovne dedi{~ine, kamor avtorica vklju~uje spomine in druge pripovedi informatorjev, ki jih je zabele`ila kot dokumentarne terenske zvo~ne zapise. Klju~ne besede: aleksandrinke, izseljenstvo, nesnovna dedi{~ina, spomini, Egipt, Gori{ko ABSTRACT The article presents the results of the author’s research into the phenomenon of the Alexandrian Women carried out in Gori{ka in 2005–2006. The article addresses the period of this phenomenon from 1925 to 1958. It also includes stories from children and grandchildren of Alexandrian Women to the present day. It further presents life in Egypt and at home in Slovenia as recalled by three generations. The material from the field research is here presented for the fi rst time and mainly consists of material from the intangible heritage, including memories and other stories by informants, preserved as documentary audio records. Key words: Alexandrian Women, emigration, intangible heritage, memories, Egypt, Gori{ko Aleksandrinke V svojem prispevku izhajam iz tega, da je termin “aleksandrinke” v slovenskem dru`boslovnem in humanisti~nem raziskovanju `e dobro poznan in da v pri~ujo~em prispevku zato ne potrebuje dalj{ega opisa. Na kratko povzeto pa velja, da so bile aleksandrinke `ene in dekleta z Gori{kega, ki so se zaposlovale v Egiptu. Selitev bogatej{ih in bolj izobra`enih evropskih dru`in (zdravniki, gradbeniki, in`enirji) v Egipt se je za~ela po izgradnji Sue{kega prekopa (1869) in prva dekleta z Gori{kega so spremljale italijanske dru`ine iz Trsta in Milana, pri katerih so do tedaj slu`ile, potem pa so skupaj z njimi od{le v Aleksandrijo ali v Kairo. Zato jih na Gori{kem, v krajih, ki sem jih obiskala, pogosto imenujejo tudi “Egip~anke”. @e v osemdesetih letih 19. Etnolog 16 - 06.indd 97 11/26/06 10:59:23 PM Da{a Koprivec 98 Marija ^erne (leva) na sprehodu s prijateljico v prostem ~asu, Aleksandrija, 40. leta 20 stoletja (Dokumentacija SEM) stoletja je odhod deklet in `ena z Gori{kega dobil mno`i~no obliko, saj se po dostopnih zgodovinskih virih ocenjuje, da je bilo pred drugo svetovno vojno v Aleksandriji 4500 Slovenk in v Kairu 1500.1 Pri bogatih evropskih, najpogosteje judovskih dru`inah so se zaposlovale kot dojilje, sobarice, varu{ke otrok in tudi kot guvernante ter spremljevalke `ena bogatih poslovne`ev. V pri~ujo~em prispevku zajemam obdobje od leta 1925 do leta 1958. Ker `elim predstaviti prvenstveno osebna pri~evanja, sem za ~asovno izhodi{~e vzela tisto letnico odhodov, ki so jo informatorji osebno do`iveli, in zaklju~ujem z letnico mno`i~nega odhoda evropskih dru`in iz Egipta, ki pomeni zato hkrati tudi konec prihajanja aleksandrink v Egipt.2 Empiri~na raziskava V letih 2005 in 2006 sem izvajala terensko raziskovanje na Gori{kem, v vaseh Prva~ina, Gradi{~e nad Prva~ino, Bilje, Bukovica, Zalo{~e, v [empasu in v [empetru 1 Povzeto po Makuc 1990: 221. 2 Politi~na situacija v Egiptu se je za~ela spreminjati `e leta 1952, ko se je kralj Faruk moral odpovedati prestolu in je Egipt postal republika. Zaradi podr`avljanja Sue{kega prekopa leta 1956 so nastali veliki spori med Egiptom na eni strani ter Veliko Britanijo in Francijo na drugi, posredno pa so postajali vse bolj osovra`eni tudi francoski in angle{ki dr`avljani v Egiptu. Politi~na napetost se je stopnjevala in dosegla vreli{~e leta 1958, ko se Egipt priklju~i t. i. “Zdru`eni Arabski republiki”, angle{ke, francoske in judovske dru`ine pa so ga morale zapustiti prakti~no ~ez no~. Povzeto po Egipt 1997: 931–933. Etnolog 16 - 06.indd 98 11/26/06 10:59:24 PM Aleksandrinke – `ivljenje v Egiptu in doma pri Novi Gorici.3 Zbirala in raziskovala sem podatke o aleksandrinkah s tega obmo~ja. Pri tem sem sodelovala z Gori{kim muzejem in z Dru{tvom za ohranjanje kulturne dedi{~ine aleksandrink, s sede`em v Prva~ini. Prav doma~ini v Prva~ini so bili namre~ tisti, ki so prvi dali pobudo za vzpostavitev lokalne muzejske zbirke, v kateri bi predstavili dedi{~ino aleksandrink iz njihovega kraja.4 Tako se je moje terensko delo za~elo kot spoznavanje z ohranjenim materialnim gradivom, saj sem bila povabljena, da bi pomagala evidentirati gradivo in ga pripraviti za lokalno muzejsko zbirko.5 Raziskovalno delo pa me je kaj kmalu potegnilo vase in vse bolj sem ugotavljala, da sta pomembni obe vrsti gradiva, tako materialno, ki pri~a o aleksandrinkah, kot tudi gradivo nesnovne dedi{~ine, to so spomini ljudi, s katerimi sem se pogovarjala in njihove pogovore bodisi posnela kot avdio gradivo ali jih samo pisno zabele`ila. Materialno gradivo, to je tisto, kar je od tiste dobe ostalo predmetnega: fotografije, dokumenti, nakit, obleke, bauli6 99 in drobni osebni predmeti so budili spomine in spodbujali pripovedi informatorjev. Prav preko zbiranja in evidentiranja materialnega gradiva sem zbrala bogato kolekcijo posnetih pripovedi z informatorji, ki jih sedaj hranimo v dokumentaciji Slovenskega etnografskega muzeja.7 Pri svojem delu sem spoznala aleksandrinke in se pogovarjala s tistimi, ki so se vrnile domov, `al pa do sedaj {e nisem imela mo`nosti oditi v Egipt in tam dopolnjevati terensko delo. Moja raziskava zajema pri~evanja aleksandrink, ki danes `ivijo na Gori{kem. Spoznala sem tudi otroke aleksandrink: tiste, ki so se rodili v Egiptu ali so tja od{li skupaj s star{i, tam pre`iveli del `ivljenja in kasneje pri{li `ivet na Gori{ko; tiste, ki so ostali doma kot zapu{~eni otroci aleksandrink in so del svojega `ivljenja pre`iveli brez matere, v oskrbi starih star{ev ali sploh izven primarne dru`ine, v oskrbi tujih dru`in; in tiste, katerih matere so od{le v Egipt pred njihovim rojstvom in pred poroko, da so si nabavile balo ali si kako druga~e materialno opomogle – njihove h~ere se spominjajo pripovedovanja o dekli{kem obdobju bivanja svojih mater v Egiptu. Spoznala sem tudi vnukinje aleksandrink, ki so bile v ~asu raziskave stare od {tirideset do {estdeset let, saj je bilo aleksandrinstvo tako dolgotrajen pojav, da opa`amo pri vnukinjah {irok starostni razpon. Informatorji in informatorke so mi pripovedovali o `ivljenju v Egiptu; to so bile pripovedi aleksandrink samih in tistih, ki so tam `iveli kot otroci, ali pa obnovljene pripovedi preko spomina tretjega, najve~krat h~era, vnukinj in ne~akinj, ki so bile neko~ poslu{alke pripovedi svojih mam, non in tet. Pogovarjali smo se tudi o `ivljenju 3 V [empasu in [empetru sem se pogovarjala z informatorkami, ki so po rodu iz Prva~ine, Gradi{~a nad Prva~ino in Bukovice. 4 Pobudo v Prva~ini so dali v za~etku leta 2004, Dru{tvo za ohranjanje kulturne dedi{~ine aleksandrink, s sede`em v Prva~ini, smo skupaj ustanovili novembra leta 2005, ko se je tudi evidentiranje gradiva na terenu dodobra razmahnilo. Lepa muzejska zbirka z naslovom “V spomin aleksandrinkam” je bila v Prva~ini na ogled od julija do novembra 2006. 5 Povabljena sem bila kot kustodinja z oddelka za slovenske izseljence in zamejce, ki deluje v Slovenskem etnografskem muzeju. 6 Baul – primorski izraz za potovalne kov~ke. 7 Pri citiranju pogovorov z informatorji bom navajala oznake posnetih avdio kaset, kot so ozna~ene v dokumentaciji SEM. Pogovori pa so tudi v celoti transkribirani, za kar se zahvaljujem Roku Stra`i{arju, {tudentu z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF. Etnolog 16 - 06.indd 99 11/26/06 10:59:25 PM Da{a Koprivec doma; to so bile pripovedi otrok o dru`inskem `ivljenju doma v odsotnosti matere, o njihovih osebnih izku{njah in ob~utkih. Sem uvr{~am tudi pripovedi vnukov, ki pa so druge narave: niso tako ~ustveno prizadete, ampak pripovedovalci mno`i~no odhajanje aleksandrink `e sami analizirajo kot dru`beni pojav njihove socialne skupnosti. Sku{ajo ga razumeti in analizirati v smislu, kaj je pomenilo za njihovo skupnost, kak{ni so bili vzroki za odhajanja in kak{ne posledice je imelo. V raziskavi, ki sem jo izvajala v vaseh na Gori{kem od maja 2005 do maja 2006, je sodelovalo petindvajset informatorjev in informatork. Vsem se za njihov prijazen sprejem, za njihove pripovedi in vpogled v doma hranjeno gradivo iz Egipta najlep{e zahvaljujem.8 100 Odhod od doma Zgodovinski pisni in dana{nji ustni viri pri~ajo, da je bilo Gori{ko v obdobju po prvi svetovni vojni v veliki ekonomski, nacionalni in socialni stiski. A obstajala je mo`nost za izbolj{anje dru`inskega gospodarskega in socialnega stanja – odhod deklet in `ena v Egipt, kar je imelo na Gori{kem v dvajsetih letih 20. stoletja za seboj `e ve~desetletno tradicijo.9 Obstajala je torej mo`nost izbire, toda predvsem za `enske, mo{ki pa, ki so ostali doma s precej majhnimi mo`nostmi za zaposlitev, so do`ivljali socialno in ~ustveno stisko. Po eni strani so se zana{ali na dohodek `ene ali h~erke iz Egipta, ki je bolj ali manj redno prihajal in je pomagal re{evati ekonomske probleme marsikatere dru`ine, po drugi strani pa so sami ostali v nekak{ni letargi~ni poziciji. Mo{ki so se lahko zaposlovali prilo`nostno, na primer kot sezonski zidarji v [vici, ali pa so se odlo~ili za izselitev v Argentino, kar je bila zlasti za poro~ene skrajna izbira.10 Veliko mo` je ostalo doma, ali pri svojih ali pri `eninih star{ih, odvisno, kje so si ustvarili dru`ino. Dru`ina je zato v teh primerih funkcionirala druga~e kot po veljavnih predstavah o “pravilni delitvi dela” med mo`em in `eno, saj je v njih `ena slu`ila kruh in so mo`je doma “varovali” otroke.11 Nekateri mo`je so to stisko re{evali tudi z alkoholom. Z dana{njo ~asovno distanco je o tem spregovorila gospa Bo`a iz Prva~ine, vnukinja dveh aleksandrink, po mamini in po o~etovi strani: “Ti mo{ki so ostali sami doma, `enske so res delale, slu`le za zemljo in take stvari, ne ... In ti mo{ki razen gostilne in otrok in tistih `en, ki so ostale doma, niso mel nobenga. In potem so {li u gostilno, dva kozarca gor, dva dol in verjetno so jim natikali vse sorta, ne ... Od tistga je pr{u tisti glas, da te, ki so pr{le domov, bi mislili, da bi rekli hvala lepa za vse, dejansko so se ~utle nekam odrinjene. In od ta{~, mo`ev in od otrok, ki so jih pozabli. Najbolj so bli 8 Z zbranim, zlasti fotografskim gradivom smo lahko lepo dopolnili izseljensko zbirko v Slovenskem etnografskem muzeju. Predstavili ga bomo tudi v 2. delu na{e stalne razstave. 9 O splo{nih gospodarskih in politi~nih razmerah na Primorskem po 1. svetovni vojni, ki so imele vpliv na odhod aleksandrink glej Makuc 1993; Kalc 2002. 10 Kljub te`ki odlo~itvi za odhod v Argentino sem sre~ala ve~ informatork, katerih o~etje so se v 20. in 30. letih 20. stoletja odlo~ili za nekajletni odhod v Argentino ali tam celo ostali. Ve~ o izseljevanju iz Primorske v Argentino v 20. in 30. letih 20. stoletja glej Kalc 2002; Sjeklo~a 2004. 11 O razkorakih med predstavami in realnostjo pri konceptih dru`ine in spolni delitvi dela glej Barbi~, Brezigar - Miklav~i~ 1999 in Makarovi~ 2002. Etnolog 16 - 06.indd 100 11/26/06 10:59:25 PM Aleksandrinke – `ivljenje v Egiptu in doma pa otroci tisti, ka so se odtujili. To je bla tista {koda. Pol tistga denarja nobena stvar ni odtehtala, bi se reklo ...”12 Vedeti je namre~ treba, da pri aleksandrinkah, ki so ostajale v Egiptu deset, petnajst ali celo dvajset let in so imele na Gori{kem svojo dru`ino, kateri so ves ~as po{iljale denar, ni {lo za odhod v Egipt, ampak za sprejeti na~in `ivljenja, na katerega so tako ali druga~e pristali vsi odrasli dru`inski ~lani. Pri tem so morale nekatere `enske za dru`insko pre`ivetje `rtvovati ve~ – na primer dojilje, ki so doma zapustile svojega otroka, druge manj – te so od{le samo pred poroko. Med pogovori z informatorkami sem bila presene~ena nad tem, da so poudarjale ob~utek `alosti ob odhodu od doma, nikoli pa niso dejale, da so bile jezne, ker so morale oditi, zapustiti mlado dru`ino in se znajti v te`ki ~ustveni in fizi~ni situaciji ob prihodu v Egipt. Kot bi bila `alost v tedanjem okolju dru`beno {e sprejemljiva, jeza pa veliko manj. 101 Mnogo okoli{~in, {tevilni ekonomski razlogi, mnogo ~ustvenih vzgibov je botrovalo odlo~itvi za odhod. Aleksandrinke pa so bile tudi individualna bitja in vsaka se je odlo~ila iz razli~nih razlogov, vendar pa je vsem skupno, da so sprejele druga~en na~in `ivljenja od dotedanjega. Pri tem so bile ekonomske razmere dru`ine lahko vzrok, v~asih pa tudi le povod za odhod, ki je pomenil mo`nost izhoda iz situacije, ki je dolo~eni `enski povzro~ala stisko v njenem doma~em okolju. Ekonomsko stanje je bilo tedaj dobrodo{el povod za odhod v Egipt, kjer so la`je `ivele. Distinkcija med povodom in vzrokom za odhod doslej {e ni bila dovolj poudarjena, oziroma sta se povod in vzrok v dosedanjih predstavitvah aleksandrinstva morda preve~ ena~ila, ker je lo~nica med njima zelo subtilna in bi le malo `ensk priznalo, da so ob odhodu za~utile (tudi) olaj{anje. Bile so razli~ne oblike odhodov: {la so dekleta in si v Egiptu ustvarila novo `ivljenje; {la so zaro~ena dekleta, nekaj let pred poroko, da so si prislu`ila za balo, pri{la domov, se poro~ila in se niso ve~ vrnila v Egipt; bila so pa tudi dekleta, ki so {la sicer pred poroko, se po vrnitvi domov poro~ila, rodila otroka, ~ez nekaj ~asa spet {la, tudi kot dojilje, se vra~ala in odhajala. [le so h~ere, da bi pomagale dru`ini svojega o~eta, {le so mlade zakonske `ene, da bi pomagale dru`ini svojega tasta in ta{~e, {le so pa tudi mlade vdove, ki so `e imele otroke in si niso znale pomagati druga~e kot z zaslu`kom v Egiptu. Svoje otroke so pustile pri svojih star{ih, pri ta{~i in tastu ali tudi v reji pri drugih dru`inah v vasi. Presenetilo me je {tevilo mladih vdov v teh krajih, v starosti od 22 do 25 let, `e z dvema otrokoma, ki jim je umrl le nekaj let starej{i mo`, najpogosteje za plju~nico. [tevilne so se odlo~ile za odhod v Egipt in njihovi otroci so bili pogosto `e odrasli, ko so se vrnile domov. Ob razli~nih vzrokih in povodih za odhod se sre~amo tudi z neverjetno {iroko in prepredeno mre`o sorodstvenih relacij pri aleksandrinkah v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja: “Mama je bla tudi. In teta. [tiri sestre od tate so ble tudi v Egipti. Pa nona je bla tudi, brez skrbi, tudi nona je bla. Je {la ke doli za dojiljo, je pr{la domov, tu je rodila otroka in polej je {la dojit dol u Egipt. Ja, da si je prpravla nekej zemle, da so kupli, ne.”13; “Ma to je blo tko, da so hodile po {tiri, pet rodov ... So bli taki razmaki, 12 Dokumentacija SEM: AO5–09. 13 Dokumentacija SEM: A05–08. Etnolog 16 - 06.indd 101 11/26/06 10:59:25 PM Da{a Koprivec ka so hodile, rojevale, hodile dol, pr{le nazaj ... In to je blo tako `ivljenje se mi zdi, da ni za opisat.”14 Gospa Marija iz Bilj, rojena leta 1912, je od{la zaradi ekonomskih razlogov. O svojem odhodu in o tedanjih okoli{~inah doma mi je pripovedovala: “Smo kupli hi{o in tata je ni spla~al vse, veste. Za to hi{o je dal 21.000 lir, 5.000 je bil {e dol`en. Ja, ~ude` se je mogu zgodt, da je pla~u tistih 5000, je mogu se zadol`it na posojilnici. Tata je bil mizar, s pla~ami je bla velka kriza. Delal je, pa je mel zgubo. Pomislte, on je hodu delat ven, u Trst ... S kolesom je hodu delat vsaki dan. Slu~ajno je nekdo mu pisou, ne vem, a ka{ni sorodniki al kej, iz Argentine. Da se 102Eda tko dobro slu`it, posebej ti, ki si rokodelc. In tri tedne, ka se je odpravu in je {ou in si je spet sposodu denar na posojilnici, za potovanje, za malo oblej~t. Sej na za~etki ni blo tak slabo u Argentini. Leta 1929 je bla pa velika kriza u Ameriki, je {lo vse slabo. In potem je zgubu tudi delo tam u Argentini, u Buenos Airesi. Ino potem je postou bolan, jst sm {la leta '31 u Aleksandrijo, tako da ga sploh nism vidla. On je pr{u domov leta '32. Jst sm po{ilala dol vsaki mesec, jst sm pla~uvala sam obresti, veste, ker so ble velike obresti. In potem, jst sem pr{la {ele leta '36 domov prvi~. Ne, nisem mela namen se vrnit {e enkrat u Egipt, ma tata mi je reku, ~e bi ti {la, ~e bi pla~uvala vsaj obresti, smo ostali dol`ni 12.000 lir. Jst takrat sem mela 24 let. Je reku tata, lej ti bom dal polovico hi{e. Sm mu oblubla, da ja, tko da sm jst devet let odpla~uvala za vse to. Veste, '39. mi je umrla mama, ino tisto leto sm jst nehala pla~uvat tistih mojih 6000 lir talijanskih. Tako je pr{lo pol, da so odpla~al, k je pr{la vojna, taljanska lira je zgubila, tako da oni so odpla~al tudi {e 6.000. Ma, poli me je {e prosu, je reku, da bi kupli eno kravo, da bi se pre`iveli, ne. Pol je bla vojska, pa nismo ve~ po{ilali denarja domov. Taku, da jst sem zgubila o~eta in mater, brez da jih vidt, so umrli oba.”15 Gospa Marija je od{la v Egipt in tam ostala ve~ kot petintrideset let. Ko mi je pripovedovala svojo `ivljenjsko pot, sem ve~krat pomislila, kako mo~no je ekonomski vidik zaznamoval tudi odnose znotraj njene dru`ine, saj je Marija po svojem odhodu o~eta videla samo {e enkrat, po desetih letih, leta 1936. Ko je pri{la naslednji~, to je bilo leta 1947, sta bila o~e in mama `e pokojna (mama je umrla leta 1939, o~e leta 1947). V veliko primerih je bilo tako, da je v za~etku na~rtovani kratki, nekajletni odhod pomenil za~etek dokon~nega slovesa. Gospa Marija je ostala v tujini, v Egiptu in kasneje {e v ZDA, polnih dvainpetdeset let in se {ele leta 1982 vrnila v doma~o hi{o. Druga~e se spominja svojega odhoda od doma gospa Lidija iz Bukovice: “Ma sm {la tako veselo ... In moja mama mi je pravla vse od tam dol, ka je bla dol pet let ... in jst sm bla vesela, da bom vidla tiste kraje, kjer je bla moja mama. In potlej me je moja teta peljala tam, kjer je moja mama delala, me je peljala tudi k tisti gospe.”16 14 Dokumentacija SEM: A05–09. 15 Dokumentacija SEM: A05–13. 16 Dokumentacija SEM: A05–06. Etnolog 16 - 06.indd 102 11/26/06 10:59:25 PM Aleksandrinke – `ivljenje v Egiptu in doma Gospa Lidija, rojena leta 1916, je rada od{la v Egipt, ker jo je zanimalo vse novo; in mamino pripovedovanje je bilo pomemben ~ustveni vzgib za odhod. ^eprav so bili razlogi tudi ekonomski, saj so star{i z izposojo v hranilnici in nezmo`nostjo vrniti dolg izgubili del zemlje; zato so poslali h~er Lidijo v Egipt, da bi z njeno pomo~jo zemljo ponovno odkupili. Pa vendar menim, da je tudi pripovedovanje mam, tet in drugih sorodnic, ki so Egipt `e do`ivele s pozitivne strani, vplivalo na odlo~itev novih deklet za odhod. Tako je pri osemnajstih od{la tudi Lidija in v Aleksandriji in Kairu pre`ivela skoraj dvajset let svojega `ivljenja. Gospod Dragotin, rojen leta 1922 v Gradi{~u nad Prva~ino, se spominja dru`inskih razmer, ki so v Egipt odpeljale njegovo mamo: “Mama je pomagala tu, na domu, ma tata ni bil ta pravi za delat. Nonoti so bili 103 prav tisto – delat, delat, delat … Moji stari star{i so imeli {e vinograd doli. Ta vinograd je ostal tatu, ma … on je obdelaval, obdelaval … Polej, po~asi, po~asi je zapustil vse, tako … So zgubili vse tisto, je ostalo tukaj en kos zemlje, en gozd. Potem … mama se je odlo~ila … Ko je vidla, da ni blo re{enje, ni blo re{enje … Mama je bila `e doli od '25. leta. Ja, sem imel tri leta, ko me je pustila. Poli me je poklicala doli …” 17 Dragotin je od{el v Egipt k svoji materi, ko je bil star deset let. Svojega prvega sre~anja z mamo se po sedemletni lo~enosti spominja takole: “Jaz, ta prvi dan, ka smo {li u Egipt, smo pr{l pono~i ke doli. Je blo okol desete ure zve~er, decembra je blo, so ble `enske pred mano, so mi rekle, kdo je tvoja mama tam. Ta, sem reku. So mi rekle, ne ni ta; je bla njena sestra. To se spomnim {e zdaj.”18 Gospa Violetka z Gradi{~a nad Prva~ino, rojena leta 1928, se spominja, da ekonomski razlog ni bil edini vzrok za odhod njene mame v Egipt, saj so imeli doma veliko kmetijo in niso trpeli pomanjkanja: “Tata je reku, kaj je {la ke doli, ka bi druga~i lahko imeli {e ka{nega otroka na tako posestvo, ne. Nazadnje smo bli samo jst pa brat. Tako je bla usoda.”19 Gospa Violetka si {e danes `eli, da mama vsaj ne bi od{la za tako dolgo. Prvi~ je od{la, ko je bila Violetka stara dve leti, in ostala {tiri leta (od leta 1930 do leta 1934), se vrnila, leta 1935 rodila njenega brata in kmalu spet od{la, za dolgih 12 let (od leta 1935 do leta 1947). Violetka jo je ponovno videla {ele, ko je bila stara `e skoraj dvajset let, otro{tvo in mladost je pre`ivela v varstvu none in nonota. Maminega prihoda domov se spominja: “Je pr{la u bendini20. Je pr{la, sm bla jst glih tamle na onih vratah. ´Dober dan, kdo si ti?´ He he ... Kdo si ti?! ´Ta in ta.´ ´Ooo, kako si umazana!´ To je bil pozdrav! Veste kaj, ona se je odtujila od nas, ne. Tudi mi …, veste, mi smo meli nono za mamo. Je ona nas rihtala.”21 17 Dokumentacija SEM: A05–07. 18 Ibd. 19 Dokumentacija SEM: A05–08. 20 Ob trgatvi. 21 Dokumentacija SEM: A05–08. Etnolog 16 - 06.indd 103 11/26/06 10:59:26 PM Da{a Koprivec 104 Jo`efina Per{i~ (desna) in prijateljica pri varovanju otrok v parku, Aleksandrija, 30. leta 20. stoletja (Dokumentacija SEM) Etnolog 16 - 06.indd 104 11/26/06 10:59:26 PM Aleksandrinke – `ivljenje v Egiptu in doma Tudi gospa Bo`a iz Prva~ine, vnukinja dveh aleksandrink, je opozorila na subtilne nianse med~love{kih odnosov v dru`inah, ki so lahko pripeljali do odhoda mladih `ena v Egipt, tudi kadar ekonomske razmere niso bile tako pere~e: “Morte pogledat tud to, kako je blo v dru`in. Nevesta se je poro~ila, je pr{la v dru`ino, tuki je bla ta{~a in ta jo je hotla `ivo po`rt. Dostikrat se je prav tuki za~elo. Mlada se ni imela kam umaknt. Ta{~a je mela otroke, ki bi lahko ji bli vnuki, ko je blo v~asih tud dvajset let razlike med starej{im in najmlaj{im. In ni n~ hotla spustit. Pol je mlada {la u Egipt, je treba tud to vidt.”22 @ivljenje v Egiptu Pri svojem delu na terenu sem bila prevzeta nad spoznanjem, kako bogato znanje z 105 razli~nih podro~ij so pridobile aleksandrinke tekom svojega `ivljenja v Egiptu. Govorile so po ve~ jezikov; tudi sama sem spoznala nekatere, ki {e danes lahko komunicirajo v {tirih: franco{~ini, angle{~ini, nekoliko tudi arab{~ini in gr{~ini in seveda italijan{~ini.23 Pridobile so znanje o vzgoji in psihologiji, saj so bile varu{ke otrokom v drugem okolju in drugi kulturi (Egipt) in druge religije (judovske). Bile so guvernante ali dru`abnice `enam bogatih poslovne`ev. Tudi za to so morale obvladati dolo~eno ve{~ino komunikacije. Osvojile so higienske standarde, ki so bili vi{ji kot doma. Bile so se sposobne prilagajati, saj so se prilagodile druga~ni klimi, druga~ni hrani, druga~ni obleki, drugemu ritmu dela in tudi drugim opravilom, kot so jih imele doma. Pri aleksandrinkah, ki sem jih spoznala, je {lo za individualno vklju~evanje v dru`ine, pri katerih so delale; ~eprav so se v redkih trenutkih prostega ~asa dru`ile tudi med seboj in jih danes obravnavamo kot skupino, to dejansko niso bile. Vsaka se je morala sama prilagoditi dru`inskim ~lanom delodajalca, njihovim medsebojnim odnosom, vzdu{ju v dru`ini, pravilom in za vsako dru`ino zna~ilni “skriti govorici”. V svoji raziskavi se nisem sre~ala z aleksandrinkami dojiljami, pa~ pa z varu{kami, sobaricami in dru`abnicami. Slednji je izraz, ki ga same uporabljajo in pomeni `ensko, ki je spremljala `eno svojega gospodarja pri vseh njenih bolj osebnih opravilih: skrbela je za njeno obleko, ji pomagala pri osebni higieni, jo spremljala na sprehodih in ji bila za dru`bo ~ez dan, pa tudi ob ve~erih. Tako se gospa Lidija iz Bukovice, ki smo jo v tem tekstu `e omenili, najbolj spominja dolgih ve~erov, ki so se pogosto raztegnili v no~, v katerih je ure prebila s kartanjem z gospo.24 Delo res ni bilo te`ko, je pa bilo pogosto psihi~no naporno. Na splo{no lahko ugotovimo, da so bile tudi na{e aleksandrinke v Egiptu, tako v Kairu kot v Aleksandriji, socialno razslojene. Ene so kot guvernante, vzgojiteljice in v~asih kot sobarice slu`ile pri zelo bogatih dru`inah, v glavnem judovskih z angle{kim ali francoskim dr`avljanstvom. Njihovo delo je bilo to~no predpisano in se je vklopilo v 22 Dokumentacija SEM: A05–09. 23 Italijansko so se u~ile v osnovni {oli, ki so jo obiskovale v ~asu, ko je Gori{ko pripadalo italijanski dr`avi, ostale jezike pa v Egiptu. Informatorke, ki so bile rojene v Egiptu, ali od{le tja v zgodnjem otro{tvu, govorijo in pi{ejo v arabskem jeziku – slednje je bila za mene zelo zanimiva terenska izku{nja. 24 Dokumentacija SEM: A05–06. Etnolog 16 - 06.indd 105 11/26/06 10:59:29 PM Da{a Koprivec 106 Arabski rokopis gospe Alberte Gregori~, Prva~ina, 15. 6. 2005 (Dokumentacija SEM) hirearhijo drugih hi{nih opravil in poslov. Gospa Marija iz Bilj, ki je pri judovski dru`ini z angle{kim dr`avljanstvom v Aleksandriji pre`ivela kar 22 let, se spominja: “So ble tri osebe, je bil sine inu `ena inu mo` ... Enajst oseb za tisto dru`ino smo delali. Je bil kuhar, je bil pomo~nik od kuharja, sta bla dva, k sta stregla mizo, dva k sta delala stanvanje, jest svoje sobe nisem pometala sama. Ma, dela je blu vsak dan velik. Polej je bil vrtnar, je bil tisti, ki je prav avte, so meli {oferja, so meli no~nega ~uvaja, pol kaj {e, pericu. Jest sem delala sobaricu.”25 Pri naslednji dru`ini je gospa Marija delala kot varu{ka. To je bila judovska dru`ina s francoskim dr`avljanstvom. Gospodar je bil zdravnik – kirurg in leta 1958 so morali skupaj zapustiti Egipt. Po nekajletnem `ivljenju v Bejrutu so skupaj od{li v ZDA, v Boston. Gospa Marija, ki danes `ivi v Biljah, stara 94 let, se ~ila in bistrega duha skupnega `ivljenja spominja takole: “Ti otroc so me mel prou za mamo, bi jst rekla. Sm dosti z njimi mela potrpljenja in to. Sej ne, da ni bla dobra mati, ma tako, so se zelo zelo navezali, ne. En na druzga smo se ... Jest govorim francosko, zato ka u hi{i smo govorili francosko, to sm se navadla u Egipti ... Ka italjiansko niso znali. U Egipti so znali francosko, angle{ko, italijansko, gr{ko, arabsko, armensko ... ino tako. Govorim italijansko, francosko ... Angle{ko dosti razumem, ma doma smo govorili francosko, tako angle{ko se mi bl te`ko ... Za razumet razumem.”26 Aleksandrinke, ki so slu`ile pri bogatih dru`inah, se rade spominjajo udobja, ki so ga tam imele. Tako tudi gospa Alberta iz Prva~ine, rojena leta 1927. Najprej so bile v Aleksandriji njena nona, mama in dve mamini sestri, potem tudi o~e in ko je bila stara {est let, so poslali tudi po njo. V Aleksandriji je pre`ivela dvanajst let svojega 25 Dokumentacija SEM: A05–13. 26 Ibd. Etnolog 16 - 06.indd 106 11/26/06 10:59:29 PM Aleksandrinke – `ivljenje v Egiptu in doma Vo{~ilnica, ki jo je od nekdanjih varovancev prejela gospa Marija ^erne, Bilje, 80. leta 20. stoletja (Dokumentacija SEM) 107 Etnolog 16 - 06.indd 107 11/26/06 10:59:30 PM Da{a Koprivec `ivljenja, od leta 1933 do leta 1945. Z osmimi leti je `e bila varu{ka pri dru`ini z dvema otrokoma. Pripoveduje: “Gospa je bla bolna, pa je imela predpisano sladko smetano in malo kakava povrhu za pojest in je zmeri tudi meni dala. Sem imela vse odprto, vse. Sem zjutraj lahko vstala in sem si vzela iz hladilnika, kar sem hotla. Sem zjutraj vstala, pa sem imela kavo, z mlekom in velik kos kruha. Danes bi bila gospa, ~e bi ostala tam doli.”27 Gospa Violetka z Gradi{~a nad Prva~ino se svoje tete Rafaele in njene odlo~itve za `ivljenje v Egiptu spominja: “Ja, veste kako, ... je dobila drugo prilo`nost tam doli, ne. Je izkoristla. Prav vse je mela. 40 let je rekla, da ni niti mignla ..., da ni niti umila tisto `lico, je mela kuharje, je 108 mela tistga ... dejmo re~t, kelnerja, ne kelnerja, stre`nika. Fajn `ivljene je imela, ne.”28 Rafaela Volk, poro~ena Kouhi, se je rodila v Gradi{~u nad Prva~ino leta 1909, od{la v Egipt leta 1929 in se tam poro~ila z bogatim tovarnarjem Neom Kouhi. Danes sta oba pokopana na pokopali{~u v Gradi{~u. Teta Rafaela je bila v dru`ini simbol bogastva in mo`nosti dose~i lepo in bogato `ivljenje z odhodom v Egipt. Dru`ini doma je pomagala na razli~ne na~ine, z obleko, denarjem. Tudi mene je presenetil pozitiven odnos informatorjev do Egipta. Na podlagi strokovne literature na temo aleksandrink, ki sem jo prebrala pred odhodom na teren, sem bila bolj pripravljena na slabe in `alostne spomine, pa ni bilo tako. “Egipt je zelo lepa de`ela, to naj najprej povem, in Aleksandrija je zelo lepo mesto,”29 mi je dejala prva informatorka na terenu in me ~isto presenetila. Potem sem lepih spominov sli{ala {e veliko. V svoji raziskavi doslej {e nisem mogla zajeti vseh z aleksandrinkami povezanih dru`in na obravnavanem podro~ju in vse razvejanosti odhodov, saj so tudi informatorke dejale: “So ble punce, so {le in so se poro~ile tm doli. So ble `ene, ka so pustile otroke in mo`a, no so tam dol ostale in tam tudi umrle.”30 in“Neke so ostale doli, neke so pr{le domov, neke so pomrle tam doli. Ka so pozable na otroke, so pozable na mo`e, so pozable vse. ^e so pr{le domov, so pr{le glih pogledat in so {le nazaj.”31 Vendar iz dosedanjih raziskav lahko re~em, da so informatorji, ki so sami do`iveli Egipt, bodisi Kairo bodisi Aleksandrijo, o tamkaj{njem `ivljenju govorili zelo pozitivno. Povsem druga~en odnos pa imajo informatorji, ki so kot otroci brez matere – aleksandrinke ostali doma na Gori{kem. @ivljenje doma Aleksandrinke so se morale po prihodu iz Egipta ponovno prilagoditi doma~emu okolju. Njihovo v Egiptu pridobljeno znanje (na primer jezikov) ni imelo veljave in ga ni bilo mo~ konstruktivno uporabiti. Odnos z lastnimi otroki je bil odtujen. O odnosu z zakonskimi mo`mi nazorno pri~ajo tele besede: “Nekatere sploh niso hotle prit domov, dokler so bli mo`je {e `ivi…”32 in “In pol se je za~ela pija~a in se nista mogla ve~ vidt 27 TZ I / 2005. 28 Dokumentacija SEM: A05–08. 29 TZ I / 2005. 30 Dokumentacija SEM: A05–08. 31 Ibd. 32 TZ I / 2005. Etnolog 16 - 06.indd 108 11/26/06 10:59:31 PM Aleksandrinke – `ivljenje v Egiptu in doma Stran iz u~benika, iz katerega se je v osnovni {oli u~ila Nadja Suli~, Aleksandrija, 50. leta 20. stoletja (Dokumentacija SEM) 109 Etnolog 16 - 06.indd 109 11/26/06 10:59:31 PM Da{a Koprivec in se nista mogla in se nista mogla …”33 Materialni standard ob vrnitvi domov je bil v primerjavi s tistim v Egiptu zelo slab. Domnevamo lahko, da bi se jih vrnilo precej manj{e {tevilo, ~e bi ne bila vrnitev prisilna, ob spremembi politi~nega sistema v Egiptu v petdesetih letih 20. stoletja. Skupaj z bogatim gospodarskim slojem evropskih dru`in so od{li tudi njihovi posli, se pravi tudi na{e aleksandrinke. Tiste, ki so se vrnile v obdobju od leta 1952 do 1958, niso pri{le, zato, ker bi se `elele vrniti domov, ampak so Egipt zapustile, ker niso imele druge izbire.34 “In pol, ko so pr{le nazaj, so ble {okirane! Nobena ni to pri~akovala. Saj {e tako, ~e si vsak dan z otroki, so problemi, in to ne majhni. Kaj {ele, ~e pride{ in dobi{ `e izdelanega fanta al pupo. Pa tudi, odvisno, kak{ne besede je uporabljal mo`. Veste, so bile navajene omike, vzgoje, tam doli.”35 Tako se spominja gospa Bo`a in omenja tudi 110 napetost v odnosu med njenim o~etom in njegovo mamo in prav tako med njeno mamo in nono, saj sta bila tako o~e kot mama otroka aleksandrink: “Poleg tega pa moja mama tud ni mogla vidt nobene fotografije iz Egipta, zarad tega, ker je njena mama tud bla u Egiptu in jo je domov poslala, ka je bla tri mesce stara.”36 Gospa Violetka se skupnega `ivljenja z mamo po njeni vrnitvi iz Egipta in dvanajstletni odsotnosti spominja: “Se nismo glihali, zato, ka mi nismo bli navajeni na njo. Smo bli navajeni na nono. In mama tudi ve~ ko tolko, dejmo re~t, je bla navajena tam doli in s tistimi otrocmi, ne. Sej jest sm mela tudi tiste slike, tiste otroke, ka je ona merkala. Samo ne vem, kam so pr{le, to je `e dolgo let, ne.”37 Zato je `ivljenje v Egiptu po prihodu aleksandrink domov dolgo ~asa ostajalo skrita tema: “Ma, `enske niso hotle govorit o tem. So spustile eno generacijo, mojo mamo so spustile, mene so spustile. Niso hotle govorit o tem navzven. Med sabo so govorile, ampak same, ~e mo`a ni blo zraven. Niso hotle, je bla taka tema.”38 Menim, da je bila ena od mo~nih identitet aleksandrink prav njihova vsakokratna druga~nost: druga~ne so bile v Egiptu, kjer so se morale prilagoditi novi dru`ini, tamkaj{njemu obla~ilnemu videzu, prehrani, podnebju in se nau~iti jezikov, in druga~ne so bile spet doma, kjer so se morale ponovno prilagoditi. To druga~nost, hkrati pa isti princip reakcije okolice na aleksandrinke lepo ponazori primer z jezikom. V knjigi Aleksandrinke avtorica Dorica Makuc predstavlja pripoved gospe Andrée Sidhan, ki jo je v otro{tvu negovala aleksandrinka Marija Mozeti~ iz Mirna. Gospa Andrée se spominja tudi, da je bila na sprehodih v park, kadar se je njena varu{ka sre~ala s prijateljicami, “jezna, ko so Slovenke govorile med seboj, otrok pa jih ni popolnoma ni~ razumel” (Makuc 1993: 121). Na identi~ne pripovedi sem naletela med svojim raziskovalnim delom na Gori{kem; v njih so se informatorji spominjali, da so aleksandrinke rade poklepetale med seboj, na primer ob nedeljah po ma{i, vendar pa so takoj ko se jim je pribli`ala odrasla oseba 33 Dokumentacija SEM: A05–12. 34 Glej opombo 8. 35 TZ II / 2005. 36 Dokumentacija SEM: A05–09. 37 Dokumentacija SEM: A05–08. 38 Ibd. Etnolog 16 - 06.indd 110 11/26/06 10:59:32 PM Aleksandrinke – `ivljenje v Egiptu in doma izven njihovega “egiptovskega kroga”, umolknile ali pa so se za~ele pogovarjati v francoskem, angle{kem ali celo arabskem jeziku, kadar se jim je pribli`al otrok: “Te niso spustile zraven, nikogar niso spustile zraven!”39 Kolikor se je dalo, so se doma~emu okolju prilagodile, da bi ne izzvale {e ve~ nasprotovanja: “Doma pa so vedno ble oble~ene u ~rno, tko, ka so ble navajene,” mi je dejala gospa Bo`a, ko sva si ogledovali fotografije bogato oble~enih njenih non in tete na fotografijah iz Egipta. Zdaj mineva `e petdeset let od prihoda zadnjih aleksandrink domov in njihova osebna pri~evanja so vse bolj redka in vse bolj dragocena. Aleksandrinstvo se danes ka`e kot zelo razslojen dru`beni proces, do katerega vsi doma~ini ne morejo imeti enakega odnosa. Predvsem je ta razli~nost, kot smo `e omenili, generacijsko in osebno 111 izkustveno pogojena. Spremembe v ~asu pa so pustile svoj pe~at tudi v dedi{~ini aleksandrink. ^eprav je bil odhod `ena in deklet iz doma~ega kraja ekonomsko pogojen, je danes njihov ekonomski u~inek pravzaprav najmanj viden. Temu so botrovale velike dru`bene in politi~ne spremembe po drugi svetovni vojni, skupaj z nacionalizacijo agrarnih posesti, ko so bile mnoge parcele, ki so jih s svojim delom v Egiptu dru`ini prislu`ile prav aleksandrinke, nacionalizirane. Po drugi strani pa je kme~ka zemlja, zaradi hitre industrializacije v {estdesetih letih 20. stoletja, postajala v povojnem ~asu vse manj vredna in vse manj obdelana. Mladi so se zaposlovali izven vasi in zemlja, ki so jo prislu`ile aleksandrinke, je {e danes marsikje zara{~ena in neobdelana, saj ni nikogar, ki bi jo lahko obdeloval: “Sej vidte, da je bla kmetija, zdej je vse zara{~eno, ne.”40 Po drugi strani pa je ekonomski standard na Gori{kem po drugi svetovni vojni tudi vse hitreje rasel in mnogo tistega, kar so aleksandrinke prihranile ali prinesle s seboj domov, v novih okoli{~inah ni imelo ve~ enake ekonomske vrednosti: “Moja mama je kot punca {la v Egipt, je tam slu`ila. [tiri leta je bla, si je komplet celo balo sama tam se{ila. Je mela tolk ~ipk, kva~kanih ~ipk. Pa ni n~ od tega ostalo, se je vse pogublo.”41 Zato se je tudi vsakodnevno uporabnih predmetov aleksandrink na terenu ohranilo manj, kot so pomenili v tedanjem ~asu; ve~ se je ohranilo predmetov, ki imajo simbolno vrednost, spomin na none, kot so razli~ne lepe {atulje, bro{ke, nakit, spominki iz Egipta v obliki piramid, kamel itd. ^e je za pretekla desetletja veljalo, da so bile aleksandrinke tema, ki se je v pogovorih na Gori{kem raje ni omenjalo, danes ni ve~ tako. Zlasti generacija vnukinj in pravnukinj se vse bolj s ponosom pogovarja o svojih nonah in pranonah. Poudarjajo, da so njihove none prinesle domov “svetovljanski izziv”.42 Prinesle so {irino sveta, pripovedi o Parizu, [vici, Nici, kjer so s svojimi varovanci pre`ivljale poletja, ko `ivljenje v vro~i Aleksandriji za bogate priseljence iz Evrope ni bilo zdr`no. Prinesle so evropsko modo v obla~enju, znanje tujih jezikov, novosti v prehrani, ko so doma za~ele pripravljati kek, 39 TZ III / 2006. 40 Dokumentacija SEM: A05–08. 41 TZ I / 2005. 42 Ibd. Etnolog 16 - 06.indd 111 11/26/06 10:59:33 PM Da{a Koprivec maluheijo, humus, tabbouleh, fou.43 Domov so prinesle druga~nost, ki se je zlasti tretji in ~etrti generaciji globoko vtisnila v zavest: “Jaz sem vnukinja in jaz vem ve~ ko moja mama. Ker se niso zanimal, moje mame to ni zanimal. Nas otroke pa je zanimal, ampak zanimal nas je kot fantasti~ne, kot neverjetne zgodbe, ki niso resni~ne, si morte mislt. In {ele danes vidim, da so bile resni~ne! Vse tiste zgodbe, ki jih je pravla nona, tiste `ivali, pa `ivalski vrt. Ko smo tako zve~er sedel, lu{~il fi`ol, ali kaj takega, pa nam je nona pravla pravljice iz Egipta. In smo otroci poslu{al kot neki neverjetnga.” 44 Tudi lepo se je ohranilo v spominih ljudi. Prav tako kot hudo, kot spomin na neprijazno obdobje v njihovi zgodovini, ko so aleksandrinke po{iljale denar domov, 112Eker je bila na Gori{kem rev{~ina. “Rev{~ina, gotovo, da je bla rev{~ina. Pri nas ni blo tako hudo, ko smo meli kmetijo, ne. Ma to, na{a nona je zmeri mela kak{no `ensko, da je pr{la prat al kej {ivat, al kej tazga. Ma verjemte mi, da one so ble kontente delat, da jim je dala eno ko`o45, da so nesle domov, malo ka{ne moke, za polento, da ko so pr{le domov, da so skuhale dru`ini.”46 V krajih Prva~ina, Gradi{~e nad Prva~ino, Bilje, Bukovica, Zalo{~e, [empas in [empeter pri Novi Gorici, ki so bili v letih 2005 in 2006 zajeti v pri~ujo~i raziskavi, spominja torej na aleksandrinke ohranjena materialna kulturna dedi{~ina, ki je vidna `e ob vstopu v marsikatero hi{o. Na pultu v kuhinji lahko opazimo fotografi je vnukov otrok, ki jih je pred petimi desetletji varovala aleksandrinka iz Bilj, ki nam je danes zaupala svojo `ivljenjsko zgodbo. Otroci, ki jih je pazila, ji {e sedaj pi{ejo za rojstni dan in za vse ve~je praznike ter ji po{iljajo fotografi je svojih otrok in vnukov, jo obve{~ajo o pomembnej{ih dogodkih iz svojega `ivljenja. Vasi na Gori{kem ostajajo povezane s svetom tudi zaradi aleksandrink. Poleg materialne kulturne dedi{~ine pa ostaja v teh krajih mo~na vez z Egiptom tudi znotraj t. i. nesnovne dedi{~ine, v spominih, znanju, medsebojnih stikih. Prav v zadnjih petih letih se je razvilo mo~no spletno dopisovanje med tistimi, ki so kot otroci ali mladina zapustili Aleksandrijo in Kairo, in te povezave segajo tudi v vasi na Gori{kem.47 Zato bi pri~ujo~i prispevek rada zaklju~ila s pripovedjo gospe Nadje iz [empasa. Gospa Nadja se je rodila v Aleksandriji star{ema, ki sta v Egipt pri{la iz Prva~ine48. Dvanajstletna se je leta 1958 s star{i preselila v Prva~ino. Danes je na njenem domu ohranjenega veliko, kar jo spominja na njeno otro{tvo v Aleksandriji. Zlasti so to {olski u~beniki v arabskem jeziku, slikanice, nekaj knjig in seveda razli~ni dokumenti ter mnogo dru`inskih fotografij tamkaj{njega `ivljenja. To je povedno materialno gradivo in kar presenetilo me je, koliko raznolikega gradiva o 43 Recepte svojih non so pripravile ~lanice Dru{tva za ohranjanje kulturne dedi{~ine aleksandrink s sede`em v Prva~ini. Doma~ini pa poznajo tudi recepte Claudie Roden, avtorice ve~ knjig z recepti z Bli`njega vzhoda, ki je bila rojena v Kairu in kjer je bila njena varu{ka Marija Koron, aleksandrinka iz Batuj. 44 TZ II / 2005. 45 Ko`o – pomeni ko`o od slanine ali prekajenega mesa, se pravi manj kot ko{~ek mesa. 46 Dokumentacija SEM: A05–08. 47 Glej spletno stran www.aaha.ch , na katero so me opozorile informatorke iz Prva~ine in [empasa. 48 Nadjin o~e je bil v Aleksandriji pek in sodi med manj{e {tevilo mo{kih iz Gori{kega, ki so prav tako na{li delo v Egiptu. Zgodovinski viri ocenjujejo njihovo {tevilo ok. 300. Glej Makuc 1999; @igon 2002. Etnolog 16 - 06.indd 112 11/26/06 10:59:33 PM Aleksandrinke – `ivljenje v Egiptu in doma aleksandrinkah hranijo na domovih v krajih na Gori{kem. Dotaknila pa se me je tudi Nadjina pripoved: “Moji star{i so bili dolgo v Egiptu, ve~ kot trideset let. In ves ~as sta imela domoto`je po domu. Jaz tega nisem mogla razumet. Sploh pa nisem mogla razumet po tem, ko smo pri{li sem. Kako sta lahko imela domoto`je iz tistega raja priti sem, v to bedo, ~e lahko tako re~em. Ma je bla beda, seveda je bla razlika. Nisem mogla razumet. Ma zdaj pa razumem bolj, zdaj, ko sem tud jaz starej{a, ko imam pa jaz domoto`je po svojem rojstnem kraju, ne, po Egiptu.”49 Aleksandrinstvo je torej zanimivo z ve~ vidikov. Zato `elimo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevati z njegovim raziskovanjem tudi v bodo~e, saj je bilo kot eden izmed mno`i~nih izseljenskih valov, ki so slovenski etni~ni prostor zajeli v 113 19. in 20. stoletju, tudi nacionalno pomembno. LITERATURA BARBI^, Ana; MIKLAV^I^ - BREZIGAR, Inga 1999 Ob~asne migracije pode`elskih `ena na Gori{kem : gospodinjsko delo v tujini – nuja in prilo`nost neko~ in danes. V: Glasnik SED 39, {t. 3–4, str. 39–48. BRIC R., Neda 2005 Trieste – Alessandria EMBARKED : {torija od le{andrink. Ljubljana: Maska produkcija. ^ERNE, Tea 2002 Slu`abnice z `ulji na du{i. Na{a `ena, {t. 11 (november), str. 38–39. 2005 Aleksandrinke – rehabilitirane slu`abnice. Primorske novice 59, {t. 273 (25.10.), str. 16–17. ^ERNIGOJ, B.; ^OTAR, A.; FURLAN, M; VIDMAR, T.; @EJN, A. 1995 Aleksandrinke : naloga za Gibanje znanost mladini za zgodovino. Ajdov{~ina: Srednja {ola Veno Pilon. EGIPT 1997 Egipt. V: Veliki splo{ni leksikon. Ljubljana: DZS. Str. 931–933. HORVAT, Tina 2003 Bile so razdvojene kot Kristus na Kri`u. Ona 5, {t. 9 (4. 3.), str. 25–27. KALC, Aleksej 2002 Poti in usode : selitvene izku{nje Slovencev z zahodne meje. Koper : Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko ... [etc. ] MAKAROVI^, Gorazd 2002 O vsebinah sintagme “`ensko delo”. Etnolog 12, str. 63–80. MAKUC, Dorica 1990 Izseljenci v Egiptu. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 4. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 221. 1993 Aleksandrinke. Gorica : Gori{ka Mohorjeva dru`ba. MIKLAV^I^ - BREZIGAR, Inga 2001 Aleksandrinka Franca Mahni~. V: Izseljenec : `ivljenjske zgodbe Slovencev po svetu. Ljubljana : Muzej novej{e zgodovine Slovenije. Str. 109–110. 2002 Aleksandrinke. V: Kalc Aleksej, Poti in usode: selitvene izku{nje Slovencev z zahodne meje. Koper : Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko. Str. 65–68. 2004 Aleksandrinke. V: Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 5. MILEK, Vesna 2005 Lepe Vide, `erjavi in mleko. Delo. Sobotna priloga 47, {t. 204 (3.9.), str. 24–25. SJEKLO^A, Marko 2004 ^ez morje v pozabo : Argentinci slovenskih korenin in rezultati argentinske asimilacijske politike. Celje: Fit media. 49 TZ II / 2005. Etnolog 16 - 06.indd 113 11/26/06 10:59:33 PM Da{a Koprivec TOM[I^, Marjan 2004 Grenko morje : roman o aleksandrinkah. Ljubljana: Kme~ki glas. @IGON, Zvone 2003 Izzivi druga~nosti : Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku. Ljubljana: Zalo`ba ZRC SAZU. VIRI AO Seznam avdio kaset – Pogovori z informatorji na terenu: AO5–06 do 10; AO5 –12 do 13 in AO6–08. Dokumentacija SEM 2005–2006. Kustodinja mag. Da{a Koprivec. TZ Terenski zvezki I do V: Aleksandrinke. Kustodiat za slovenske izseljence in zamejce ter tuje etni~ne skupine. SEM 2005–2006. Kustodinja mag. Da{a Koprivec. TRANSKRIBCIJE 114 Transkribcije terenskih avdio zapisov. Aleksandrinke. Tipkopis, 68 strani. Kustodiat za slovenske izseljence in zamejce ter tuje etni~ne skupine. SEM 2006. Uredila Rok Stra`i{ar in mag. Da{a Koprivec. BESEDA O AVTORICI Da{a Koprivec, mag. etnologije in dipl. sociologinja kulture, zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju kot vi{ja kustodinja v kustodiatu za slovenske izseljence in zamejce ter tuje etni~ne skupine v Sloveniji. Doslej je v sodelovanju z razli~nimi raziskovalnimi in muzejskimi ustanovami sodelovala pri pripravi nekaj razstav s podro~ja slovenskega izseljevanja. Zadnja med njimi je bila razstava Slovenski priseljenci v Argentini, ki je bila na ogled v argentinskem Nacionalnem muzeju priseljevanja v Buenos Airesu v Argentini (2003) in v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani (2005). Sodelovala je tudi pri pripravi lokalne muzejske zbirke z naslovom V spomin aleksandrinkam, ki je bila leta 2006 na ogled v Prva~ini na Gori{kem. Od leta 2004 je urednica znanstvene periodi~ne publikacije Etnolog. ABOUT THE AUTHOR Da{a Koprivec is an MA in ethnology and the sociology of culture, employed at the Slovene Ethnographic Museum as senior curator in the Department for Slovene emigrants, the Slovene ethnic minorities in the neighbouring countries, and foreign ethnic groups living in Slovenia. In the past she has collaborated with various research institutions and museums in the preparation of several exhibitions about Slovene emigrants. The last of these was the exhibition Slovene immigrants to Argentina, which was on view in Argentina’s National Immigration Museum in Buenos Aires (2003), and in the Slovene Ethnographic museum in Ljubljana (2005). She has also collaborated in the installation of a local museum collection entitled In memory of the Alexandrian Women, on view in Prva~ina in Gori{ka in 2006. She has been editor of the scientifi c periodical Etnolog since 2004. Etnolog 16 - 06.indd 114 11/26/06 10:59:33 PM Aleksandrinke – `ivljenje v Egiptu in doma SUMMARY THE ALEXANDRIAN WOMEN – LIFE IN EGYPT AND AT HOME The article presents the author’s research into the phenomenon of the Alexandrian Women carried out in the villages of Prva~ina, Gradi{~e above Prva~ina, Bilje, Bukovica, Zalo{~e, [empas, and [empeter near Nova Gorica. The Alexandrian Women were women and girls from Gori{ka who found employment in Egypt. Rich and well-educated European families started to move to Egypt after the construction of the Suez Canal (1869), and the first girls from Gori{ka accompanied the families from Trieste and Milan which employed them to Alexandria or Cairo. In Gori{ka they are often also referred to as “our Egyptian women”. From the 1880s onwards, the number of girls and women who left for Egypt from Gori{ka increased steeply. Historical sources indeed indicate that about 4500 Slovene women lived in Alexandria before the Second World War, and 1500 in Cairo. They served with rich European, most often Jewish, families as wet nurses, room maids, baby sitters and also as governesses and chaperons to the wives of rich businessmen. The article covers the period 115 of this phenomenon from 1925 to 1958. It also includes stories from children and grandchildren of Alexandrian Women to the present day. The article describes life in Egypt and at home in Slovenia as recalled by three generations. The material from the author’s field research is here presented for the first time; it mainly consists of material from the intangible heritage including memories and stories by informants, preserved as documentary audio records. Etnolog 16 - 06.indd 115 11/26/06 10:59:34 PM