OR DAY" AMERIŠKA if tES(— AMERICAN IN SPOUT FOREIGN * I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ML CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV • p zopet gleda na Bolgarijo :morro« j,| vi ■ A id .ka zračna sila bo tako začela z bombardirali njem po Bolgariji, čim stopi nemška vojska na _ I njeno ozemlje. To je ultimat angleške vlade %m fiolgariji. ik -- ur ol AU" bein? ind rRuSKA MISIJA JE BAJE NA POTU V BOLGARIJO V VAŽNI NALOGI d !a' Bolgarija, 8. febr. — Angleška vlada je obvestila bol-vlado, da bodo začeli angleški bombniki takoj bombardi-jiOlgarske vojaške postojanke in predmete, kakor hitro stopi )f?f_armada na bolgarsko zemljo. Svarilo je izročil bolgarski D-t?f; # ne potrebuje itl?skih vojakov, pravi «1. C king t about irhood' . mguaj Klin; 9: febr-v radi0 g0" n; A»rv lSe je oddajal po vsem 1 Heie" je danes govoril premier the »S!111' ki Je izjavil in oblju-Al^Hja končala boj s >SodŽ?'vm brez v°jakov iz Ame-rfoyrW^ ,zadnji V0Jni .l'e Posla-Wfe. 2,000,000 svojih si- ju^ reko Atlantika. Toda se-—jKv°jna'ne potrebuje dosti crlbe £ in mi ne potrebujemo kA jfiK* vojake ne letos, ne to in ne kdaj pozneje, prrltff Potrebujemo ogromno Ki»*frestano zalogo vojnega 'FWF' in da ga dobimo> P°- u -fm° še več ladij." JiU je nadaljeval, da E $f*ka armada že v Bolga-na tisoče nemških vo-fgrf priPravlja zrakoplovne RC# Z&. nemško zračno silo. "mE«"' se je že napravilo v pri-iE"jžlžuZa pohod nemške arma-SSSSf® Bolgarije in morda se J Q0'1 že pričel, je zatrdil potfffa govor je odgovorila sro v(f«a vlada, da drugih Vojakov ni v Bolgariji JJgf ' ki vežbajo bolgarsko Sr0 v rabi orožja, ki je ve-*a kupljeno v Nemčiji. je vstopil k Jfnci kotkurat gR ShlI1gton, D. C. — Rev. dr. F pjt S" sheehy, načelnik ver-t na katoliški univerzi assicjf^gtonu, je stopil v ame-bojno mornarico kot ku-tructi| Zrok za ta korak je nave- ieTO i"i ne more več sedeti na ruDJSj-JJ gledati na obe strani. hm««-a ieehy je govoril na radiu 69751; Vll> da se je odločil za ta |^Lmnogo tudi radi tega, ker bral v Dantejevih deft 11 »ngelih, ki s0 sedeli na plo-51lb hoteli bojevati ne df ^ vladi angleški poslanik. Dalje je Anglija izjavila, da bi rada prizanesla Bolgariji, toda če bi začela nemška armada s pohodom preko bolgarskega ozemlja, bi bila Anglija prisiljena uporabiti svojo vojaško silo, čeprav bi ji bilo zelo neljubo bombardirati bolgarske naprave. Angleško poslaništvo je pripravljeno, da lahko vsak trenutek odide iz Bolgarije. Iz diplomatskih virov se nadalje poroča, da je na potu v Bolgarijo ruska misija, da se pogovori z bolgarsko vlado o položaju, ki bi nastal, če bi nemške čete začele s pohodom preko Bolgarije, da udarijo na Turčijo in Grčijo. Bolgarski voditelji so Se baje obrnili na Rusijo, da zvedo njeno stališče v slučaju nemške invazije in če bi Rusija pomagala Bolgarom, ako se zpperstavi-jo nacijem. V diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je postal položaj na Balkanu s padcem Ben-gazi zelo kritičen, ker bo poskusil Hitler s kako akcijo za pomoč Italiji in to bi bilo najbrže to, da bo udaril na Grško in Turško. Angleška armada v severni Afriki je dosegla svoj namen Sueški prekop je zdaj varen; nadaljna akcija armade je tajnost Kaira, Egipt. — Angleži trdijo, da so dosegli svoj namen s tem, da sd izgnali Italijane iz Libije, s čemer je dosežena varnost za Sueški prekop. Nadaljna akcija angleške armade v severni Afriki je še zavita v temo. Tripoli, zadnja utrjena postojanka, ki jo imajo Italijani še v rokah, je 600 milj od Bengazi. Angleško vrhovno poveljstvo bo dobro premislilo, če bo poslalo armado tako daleč, ker na vsej tej poti ni skoro nobene vode. Vsi nadaljni načrti v severni Afriki so odvisni od zadržanja francoske armade v Tuniziji, ki meji na italijansko Tripolitanijo. Angleške in avstralske čete, ki so zavzele Bengazi, še vedno preganjajo bežečo italijansko armado, ki omahuje proti Tripoli. Angleži dobe vsak dan nove ujetnike v roke. Baje beži proti Tripoli 50,000 italijanskih vojakov. Od Bengazi do Tripoli je 600 milj pota ob obrežju, a po moi»-ju je samo 400 milj, zato nekateri vojaški izvedenci sodijo, da bodo Angleži napadli Tripoli z bojno mornarico, ki še vedno obvladuje Sredozemsko 'morje. V Eritreji, Etijopiji in Somali zemlji angleška armada še vedno pritiska za umikajočimi Italijani. Grki so nakleslili italijanske črnosrajcni-ke pri Klisuri Fašisti so bežali v neredu, pustivšii mrtve in ranjene na mestu mv - !am Boga in ne na strani >ay ,a. ,,rr; , ... i reP; 11 80 bili v prvi vrsti c M*"8* in ne za pomoč bli- fipt j rekel dr. Sheehy. n at • 6 je izjavi1, da se v Po1" . i rmja z ameriškim obram- ►0UJ nacrtom in z vsem, kar je ir "amen. "Prepričan Vgjg dr. Sheehv. "d» fc m*- & sem, Sheehy, "da je zade držav, zadeva svobode ,eva krščanstva." , Veselo godovanje Joseph Roitz, 6621 Bon- r*!r'-,hČerka EsteHe, Mrs. ^ Milavec iz 1001 E. 71. St. Y "1 «ose, so imele rojstne J|f VSl v teku enega tedna. hS! t0 skuPno slavili zad-cfC °t0 v A1Pine Village v JL^f8' JosePh Roitz'Mr ft(P L.Frank Mramor, Mr. in lVV ^chael Piks ter Mr. in J°s-,Zakrajšek. Še na ter?a leta! Willkie pravi, da bomo v vojni, če ne bomo pomagali Angliji New York, 9. febr.—Wendell L. Willkie, ki se je danes vrnil z obiska v Angliji, se je ob svoji vrnitvi izrazil sledeče: "Nasprotniki za pomoč Angliji trdijo, da če bodo Zed. države pomagale Angliji, da se bomo zapletli v vojno, medtem, ko če ne bomo pomagali, bomo živeli v miru. Toda to je popolnoma napačno domnevanje. Po moji sodbi je tako, da če bomo dali pomoč Angliji, se bomo izognili vojni, ako pa ne damo te pomoči, bomo najbrže zapleteni v vojno." Več Willkie ni hotel povedati, ker bo šel v torek pred senatni odsek, kjer>o zagovarjal predlog za pomp^ Angliji, ki ga je sprejela poslanska zbornica. V nekaj dneh ga bo poklical na razgovor tudi predsednik Roosevelt, da mu bo Willkie poročal o svojem mnenju glede evropskega položaja. —_—o—- Nove uradnice Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ je izvolilo za letos sledeč odbor: Predsednica Genove-fa Zupan, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Dorothy Strniša, 13608 Coit Rd., telefon MUlberry 2730, zapisnikarica Julia Brezovar, blagajničarka Josephine Zivoder, nadzornice: Rose Leustik, Pauline Durjava, Mary Bradač, vratarica Paula Zigman. Graduiranec Joseph Franck iz 9206 Prince Ave., je graduiral iz South High šole. Naše iskrene čestitke in mnogo uspeha v nadaljnem življenju. Trgovski dogovor med Jugoslavijo in Italijo Rim. — Sredi tega meseca se bodo začeli trgovski dogovori med Italijo in Jugoslavijo. Zastopniki obeh držav se bodo se-šli ali v Opatiji ali na Reki. Italija bi rada prodala več umetne svile in predilnih izdelkov Jugoslaviji in dobila v zameno vfeč živine in mineralij iz Jugoslavije. Van Devanter umrl Washington. — Willis van Devanter, bivši član najvišjega sodišča Zed. držav, je umrl v soboto v starosti 81 let. Iz urada je stopil 2. junija 1937 potem, ko je služil 26 let v najvišjem sodišču. Bil je znan kot neizprosen sovražnik novega deala. Atene, Grčija, -h Italijansko poveljstvo je poslalo proti Grkom izbrane čete črnosrajčni-kov, da bi pregnale sovražnika iz prelazov severnd od Klisure. Vnel se je boj, kakršnega ti kraji še niso videli' Toda italijanski naval je najprej1 ustavilo grško topništvo in ko je umolknilo to, so se vrgli grški pešci z nasajenimi bajoneti na fašiste, črnosrajčniki navala niso mogli vzdržati in začeli so bežati vse-prek doli po hribu. Bojno polje je bilo posuto z mrtvimi in ranjenimi Italijani, ki jih tovariši niti niso imeli časa vzeti s seboj. Grki so zajeli več ; italijanskih častnikov in več sto .vojakov. Ko je madžarski dnevnik Magyarsag prinesel; vest, da je Anglija izkrcala štiri divizije vojaštva v Solunu, so 'Grki to odločno zanikali. Pravijo, da imajo take vesti samo :namen dati Nemčiji izgovor, da pošlje svojo armado proti Grčiji. * Rim. — Italijanska vlada je po radiu naznanila padec Ben-gazija, toda pravi, da je nalašč izpraznila mesto, samo da obvar-je civilno prebivalstvo ter da padec Bangazija nima z.a Angleže nobene strategične vrednosti, časopis Lavoro .Fascista piše, da Angleži ne bodo dobili vojne, tudi če pride angleška armada do Tripolisa. Nižja zbornica kongresa je sprejela predlog za pomoč Angliji z 260-165 Glavne točke najemninsko-posojilnega predloga Seja škrjančkov Nocoj ob 7:30 se vrši seja mladinskega pevskega zbora Škrjančkov v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Starši so prošeni, da se udeleže. -o- Se mu ni izplačalo Danville, III. — Nek meščan je spoznal, da je včasih le dobro držati jezik za zobmi. Prišel je na policijo in se pritožil, da mu je žena, vzela iz žepa šest dolarjev-Policija je vzela to nazna-nje, obenem pa moža spoznala pijanim ter* ga obsodila na $7.50 kazni. Clevelandski fant je srečno dospel domov iz ruskega ujetništva Leonard Pluto, star 15 let, ki ga je zajela ruska, armada na Poljskem in je potem prebil devet mesecev v Sibiriji, je bil včeraj zopet srečno doma pri svojih starših v Clevelandu. Ameriška vlada je izposlovala, da so ga Rusi izpustili. Fant je dospel v soboto v San Francisco iz Japonskega z ameriško ladjo President Taft. Iz San Francisca se je pripeljal z letalom v Cleveland. Njegovi starši so Mr. in Mrs. Pluto, ki vodijo gostilno na 4034 E. 123. St. Leonard je bil odšel iz Clevelanda s svojim stricem duhovnikom, da bi nekaj let pohajal v šolo na Poljskem v svr-ho večjega znanja poljščine. Ko so leta 1939 Rusi zasedli ta del Poljske, so odgnali vse otroke v Sibirijo, med njimi tudi Leonarda. Štirinajst dni so se vozili v živinskih vagonih do neke vasi blizu Omska, Sibirija. Toplomer je kazal 45 stopinj pod ničlo in dva otroka sta umrla med potjo od mraza. Leonard pripoveduje, da je bila ruska tajna policija ž njim takoj bolj prijazna, ko je zvedela, da je ameriški državljan. V koncentracijskem taborišču je bila vseh devet mesecev edina hrana krompir. Mnogo jih je umrlo. Stanoval je v eni sobi z desetimi drugimi, pripoveduje. V drugih sobah jih je bilo 15 do 18 v 6nem samem prostoru, dečki, dekleta, ženske, vsi skupaj. "Vesel sem, da sem ameriški državljan," je izjavil Leonard, "sicer bi itak nikdar več ne videl Amerike." Težka poškodba Z Grdinovo ambulanco je bila prepeljana Mrs. Karolina Boje, 12627 Iowa Ave. na dom njene hčere, 16111 Huntmere Ave. Mrs. Boje si je zlomila levo nogo, ko je padla doma po stopnicah. Ogromna večina glasov kaže, da narod zaupa Roose-veltu. - Administracija ima popolno oblast v poslanski zbornici. - Vsi predlogi republikancev so bili poraženi. Najemninsko-posojilni predlog, ki nosi številko 1776 in ki ga je v soboto sprejela z veliko večino poslanska zbornica, vsebuje naslednje glavne točke: 1. Predsednik Roosevelt lahko ukaže izdelati, ali jih dobi na kak drug način, katerikoli obrambeni predmet za dežele kot Anglijo, Kitajsko in Grčijo. Predsednik da te obrambene predmete katerikoli državi, katere obrambo smatra predsednik važno za obrambo Zed. držav. 2. Potem, ko se predsednik posvetuje z šefom generalnega štaba, ali z vrhovnim poveljstvom mornarice, ali obema, sme predsednik "prodati, odposlati, izmenjati, dati v najem, posoditi ali drugače dati" katerikoli ameriški vojni material kot "darilo, prodajo ali kako drugače," katerikoli državi,, toda skupna vrednost teh predmetov ne sme presegati $1,300,000,000. 3. Predsednik lahko popravlja ali spravlja v dobro stanje kate-. gu ne da predsedniku oblast po-rikoli obrambeni promet za katerokoli državo. 4. Predsednik lahko da obenem z predmeti tudi vse potrebne tajne informacije, ki so v zvezi z izdelavo teh predmetov. 5. Predsednik lahko določi vse pogoje za oddajo obrambenih predmetov tujim državam, to se pravi, predsednik lahko določi, na kak način bodo države plačale za prejeto blago. Tako predsednik lahko smatra, da bi bila zmaga Anglije nad Nemčijo kot plačilo za vse ameriško blago, ker bi bila taka zmaga v večjo varnost za Zed. države. 6. Ta oblast predsednika poteče 30. junija 1943. 7. Vsa tozadevna naročila morajo biti oddana pred 30. junijem 1943. To se pravi, da po tem dnevu ne dobi Anglija nobenega orožja iz Amerike, ako kongres tega ne dovoli z novo postavo. 8. Nobena točka v tem predlo- slati bojnih ali trgovskih lad jih v vojno zono. 9. Države, ki sprejmejo iz Zed. držav obrambene predmete, se morajo zavezati, da jih ne bodo dale kaki drugi državi brez dovoljenja predsednika Zed. držav. 10. Predsednik mora poročati kongresu najmanj enkrat vsakih 90 dni vse izvršitve, določene v tem predlogu, razen takih, ki iz strategičnih ozirov ne smejo v javnost. 11. Kongres lahko vsak čas odvzame predsedniku to oblast, dano mu v tem predlogu in sicer z navadno večino glasov v obeh zbornicah. Taka resolucija postane veljavna, ne da bi jo moral predsednik podpisati. Tako ima kongres prav za prav vso oblast nad predsednikom. 12. Vse kupčije, ki se tičejo vojnega materiala in ki niso že zdaj oddane v delo, se ne smejo obravnavati, dokler kongres ne določi potrebne vsote zanje. Ohijski poslanci so bili v večini proti predlogu za pomoč Angliji Washington, D. C. — Vseh 12 republikanskih poslancev iz države Ohio je glasovalo proti na-jemninsko-posojilnem predlogu, ž njimi sta glasovala dva demokrata, dočim je ostalih 10 demokratskih poslancev glasovalo za predlog. Z republikanci sta glasovala Martin L. Sweeney in Robert T. Secrest. Toda oba ta dva pdslanca sta glasovala z 12 republikanskimi poslanci za direkten kredit Angliji v vsoti $2,000,-000,000, kar naj bi bilo kot v nadomestilo za najemninsko-posojilni predlog. Solidni republikanski glasovi iz države Ohio so izražali, da so proti vodstvu Wendell L. Will-kiea, ki se je javno izrekel, da je za polno oblast predsedniku Rooseveltu v teh kritičnih časih. PREDLOG BO NAŠEL V SENATU VEČJI ODPOR, TODA BO ZMAGAL Washington, D. C. 8. febr. — Poslanska zbornica je dala predsedniku Rooseveltu polno oblast, da izroči vso pomoč demokracijam, ki se bore proti diktatorskim državam. Takozvani najemninsko-posojilni predlog, ki nosi številko 1776, je bil dan v poslanski zbornici na glasovanje in je bil sprejet ob 5:49 nocoj z 260 proti 165 glasovom. Poslanci, ki stoje na strani administracije, so pokazali, da imajo ogromno večino v zbornici in razni dodatki, ki so jih stavili republikanci k predlogu, so bili drug za drugim poraženi. -—-—— Ogromna večina republikancev je glasovala proti predlogu. Samo 24 republikanskih poslancev je glasovalo za predlog, dočim je 135 njih tovarišev glasovalo proti. Za predlog je glasovalo 236 demokratov in 24 republikancev, proti pa 135 republikancev, 25 demokratov, trije progresivci, en farmar laborit in en ameriški laborit. Republikanci so bili pripravljeni dati direktno denarno pomoč Angliji, samo da ne bi Roosevelt dobil oblasti, ki je določena v najemninsko posojilnem predlogu. Poslanec Hamilton Fish je predlagal $2,000,000,-000 direktnega kredita Angliji. Toda predlog je bil poražen z 263 proti 160 glasovom. Predlog za pomoč Angliji in drugim državam, ki so v boju proti osišču, bo poslan zdaj v senatno zbornico. Tam se napoveduje precej velik odpor, toda voditelji mu prerokujejo končno zmago. Boj za pomoč Angliji se je pričel v kongresu pred 15 meseci, ko je bilo glasovano za odpravo prepovedi za izvoz orožja bo-jujočim državam. Tudi takrat je bil vroč boj v obeh zbornicah. Toda administracija je zmagala z 62 glasovi večine. Sedanji predlog za pomoč Angliji je dobil pa 95 glasov večine kar kaže, da je večina ameriškega naroda za to, da se da vso pomoč demokratskim državam, ki se bote proti Hitlerju in njegovim zaveznikom. Demokratska večina v zbornici je po dolgem času delala v harmoniji, razen mala peščica kongresnikov, ki so glasovali z republikanci.. Po sprejemu tega zgodovinskega predloga je šel speaker Rayburn na radio in izrekel važne besede: "Kadar uda- j rijo diktatorji, se demokracije ne smejo obotavljati začeti z obrambo." Nov grob Včeraj je preminil Benjamin Czaplicki, stanujoč na 1425 E. 43. St. Bil je rojen v Amei'iki. Njegovi starši so prišli iz Poljske. Poleg staršev zapušča pet bratov in tri sestre. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v škofijsko cerkev in na pokopališče Kal-varijo. Na potu okrevanja Naš naročnik Mr. John Požar iz 7811 Rosewood Ave. se že nekoliko boljše počuti, kar nas ze lo veseli slišati. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu, bo prav vesel obiska. Angleška bojna mornarica je plula prav do Genove in jo bombardirala London, 9. febr. — Angleška bojna mornarica je danes izvedla zopet enega svojih zelo drznih činov in plula prav gori v skrajni kot Sredozemskega morja, do Genove in zmetala 300 ton jekla v mesto. Angleži so morali pluti s svojimi ladjami mimo Korzike in Sardinije, 600 milj proti severu ob italijanski obali. Spotoma niso videli nobene italijanske ladje. Angleži so najprej obstreljevali Genovo, potem Piso in Leghorn, južno od Genove. Krogle so zadele skladišča na pomolu in druga poslopja tam okrog. V mestu so izbruhnili na več krajih požari. -o- Ta pa zna kegljati Margie Šlogar, stara 27 > let (saj ne bo huda, če povemo njena leta), je lahko ponosna na svojo kegljaško umetnost. .V petek večer je kegljala 759 točk v treh igrah in sicer 249, 255 in 255. Njen rekord je drugi najboljši v zgodovini Clevelanda, kar se tiče kegljačic in četrti najboljši na vsem svetu. Svetovni rekord je 775 točk. Gdč. Šlogar gredo naše čestitke. Slavčki Ker se vrši v nedeljo koncert Slavčkov in ker je treba urediti še več važnih stvari, zato so vsi starši prav vljudno vabljeni, da se udeležite seje jutri večer v Slovenskem narodnem domu. ■ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: tfa Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 34 Mon., Feb. 9, 1941 Duhovni oče boljševizma Ko bi pred petindvajsetimi ali tridesetimi leti hotel kdo izvedeti, kateri tuji pisc.telj je med tedanjo mladino v Sloveniji bil najbolj priljubljen in največ čitan in bi v ta namen n. pr. med študenti priredil anketo, bi na vprašanja v največ primernih prišel samo en odgovor: Tolstoj. Vse je bralo Tolstoja! Verjetno so še tudi danes njegova dela med najbolj čitanimi po vsem svetu. Pa še tudi danes ni lahko povedati, kaj je na Tolstojevih spisih tisto, zaradi,česar je v najširših ljudskih plasteh tako priljubljen. Samo njegova, čeprav izredno velika umetniška sila, gotovo ne učinkuje tako privlačno. Bržčas je to njegov priprosti način podajanja in izražanja, s katerim po načinu vaškega modrijana podaja svojo ljudsko modrost, ki je večkrat ostra, včasih zasmehljivo polemična, a v bistvu vedno naperjena proti temu, kar predstavlja ustaljene običaje in navade, proti ustanovnemu in konvencionalnemu duhu, proti cerkvi, državi in vedi, — to torej, kar množico pritegne in jo zabava. Tolstoj posega na vsa živjenjska področja in se peča z vsemi problemi, čeprav jim ne gre do korenine kakor Dostojevski. Tolstoj namreč ljubi v zapetlja-jih in usodi svojih junakov rešitve, ki so bolj srčnega kakor umskega značaja. To ga je napravilo silno priljubljenega pri čitajočem občinstvu. V tem pogledu je pristen učenec in naslednik Rousseauja. Tolstoj se v pogledu svetovnega nazora ni maral nikdar jasno izraziti. Verjetno tudi sam s seboj ni prišel na čisto, ker njegovi nravni, družabni in politični nazori nikakor niso enotni in izkristalizirani. V njegovih delih je polno nasprotij in on sam je mnogim sodobnikom bil živa nedoslednost in uganka. Sicer pa je v tej potezi bil le veren izraz svoje dobe, ki je nihala med dvema svetovoma in bila polna nesoglasij. Tolstoj sam je duhovno in življenjsko neskladnost svojega časa in gotovo tudi svoja lastna doživetja znal vkle-niti v privlačno umetniško obliko, kar daje njegovim spisom čar doživete resničnosti. Morda bi bilo tudi v tej okolnosti treba iskati skrivnost njegovega velikega literarnega uspeha. Resnica pa je, da je grof Tolstoj, ki se je oblačil kot mu-žik, vendar pa v svilene srajce, že na svoje sovrstnike in tudi občudovalce s svojo celotno pojavo delal vtis neskladnosti. Maksim Gorki in Turgenjev sta se čudovito ujemala v presoji Tolstojevega značaja in oba opozarjala na dvojnost v njegovem karakterju. Prerok Tolstoj gotovo ni bil in tudi etik le v omejeni meri, ker je preveč preziral ljudi. Imel je pač velike jubezen do narave, toda izključeval je iz te ljubezni krono stvarstva, človeka. "Ta človek ni nikoli nobenega ljubil!" je o njem nekoč rekel Turgenjev. Rad je imel otroke in živali, kakor se je tudi Lenin rad igral z otroki in mačkami. Neki kulturni zgodovinar novejšega časa pa je o Tolstoju napisal, da se ne more ubraniti vtisa, ko prebira njegova dela, da bi bil tak mož končno pripravljen odpustiti tudi svojim sovražnikom, toda tako, kot je nekoč cinično menil Heine: Šele potem, ko bi viseli na vislicah! Zgodovinsko stoji Tolstoj med dvema svetovoma: med zapadno civilizacijo, ki jo strastno smeši in pobija, ne da bi se sam mogel rešiti njenega objema — in pa med boljševizmom, kateremu je duhovno mnogo bolj pot pripravljal, kakor pa bi radi priznali njegovi meščanski oboževalci. Tolstoj je duhovno storil za boljševizacijo družbe tudi več kakor "oficielni" bojševiški pisec Gorki. V jedru je bil Tolstoj sektar. Je duševna smer, ki vodi od bogomilov do husitov in do raznih ruskih ločenskih skupin, ki so na duhovno oblikovanje Tolstoja prav tako svojevrstno vplivale, kakor so pozneje po svoje vplivale na kakega Rasputina. Lenin, ki je bil dober poznavalec Tolstoja, je neusmiljeno razkril njegovo notranje nesoglasje: "Po eni strani neusmiljeno biča kapitalistično izkoriščanje, razkrinkava oblast in njena nasilja, dobro prikaže komedijo z rusko justico ter nasprotje, ki nastaja med rastočo močjo denarstva in vedno hujšo bedo delavstva. Toda po drugi strani nam bedasto pridiguje, naj se zlemu ne upremo s silo ..." Vemo, da je Lenin na drugačen način skušal rešiti družabno vprašanje. Ni pa morda neumestno, ako opozorimo na neko vzporednost, ki jo je v današnjem svetu rodila akcija Tolstoja in Lenina. Mislimo na Indijo in na skoraj 400 milijonski ind-ski narod. To, kar je Lenin označil za "bedasto pridiganje," je poprijel indski ljudski voditelj Mohamedas Karamahand Ghandi. od ljudstva imenovan "mahatma," to je "velika duša." Ghandi, dvakratni doktor, odvetnik po poklicu, je danes star 71 let, čeprav je mnogo let preživel po ječah. Toda svoje dni, ko je bil š? odvetnik v Južni Afriki, si je dopisoval s Tolstojem in se je v svojih pismih izjavljal za vnetega pristaša in občudovalca modreca iz Jasne Poljane. Pri njem se je navzel nauka, da se zlemu ne smemo zoperstav-ljati.s silo. V indskem gibanju za narodno neodvisnost je prvič tolstojanski nauk v velikem prišel do veljave. Oznanja pa ga-Ghandi, ki uči, naj bi ljudje samo po vstaji tn raz-gibanju dobrote, ki je v njih, prišli v paradiž. Ghandi, ki je asket in gotovo res "velika duša," je presegel svojega uči "reja in se dvignil visoko nad njega, ker se je res odrekel vsemu, kar nudi zapadna civilizacija, česar Tolstoj ni nikdar mogel storiti. Uspeh, ki ga je Ghandi s svojimi nauki in življenjem dosegel, je rudi neprimerno večji kakor pa ga je dosegel Tolstoj. Toda tudi Ghandiju dosedaj ni bilo dano, Pismo iz Ljubljane Da so tudi letos prejeli koledarje poslane iz Amerike spriču-je pismo, ki ga je pisal Dr. Jurij Adlešič, župan mesta Ljubljane datirano dne 20. decembra 1940 glasi se: Dragi gospod Grdina. Danes sem prejel koledar za leto 1941, katerega ste poslali ter se Vam za Vašo ljubeznjivo pozornost najlepše zahvaljujem. Ob enem izvolite sprejeti Vi in Vaša spoštovana rodbina moja iskrena voščila za lepe božične praznike in najlepše želje za srečno in uspehov polno novo leto. Enako tudi od moje soproge. Z najlepšimi pozdravi Vam in Vaši družini ter ostalim našim prijateljem in znancem ostajam udani J. Adlešič. Izredne vrste plesna veselica Clevelandski krožki spadajoči k Slovenski ženski zvezi se že dlje časa pripravljajo za skupno veselico pod njihovim pokroviteljstvom. Ker je pa predpust-ni čas najbolj popularen za plesne veselice, zato se je določilo dne 21. februarja, 1941, za posebne vrste plesno zabavo. Vrši se kakor vidite na petek večer, toda mladina kot starejši rada poseča prireditve ob petkih večer, ker je drugi dan, to je v soboto, tudi po večinoma dan za odpočitek. Drugi vzrok je pa tudi radi dvorane, ki je oddana za sobote in tako ne bomo delale drugim nepriliko. Vstopnina je samo 25 centov in toliko se prav lahko potroši tudi na petek. To bo prvič v zgodovini naših krožkov, da bodo kadetke oblečene v uniformi na. plesni veselici. Vzrok temu je naslov plesa ki je "Military Ball" ali ta-korekoč "vojaški bal" in v uniformi bodo kadetke popolnoma odgovarjale naslovu. Kot po-posebna točka bo pa nastop našega odličnega krbžka itf Cbl-linwooda, to so "The Frances Susel Cadets" od podružnice št. 10 SžZ, ki so dobile lansko leto najvišjo odliko, "First Prize," kot najboljše izvežban krožek. V znak te odlike je prejela vsaka kadetka zlato medaljo, katero ponosno nosi pripeto na prsih. Kc^or ljubi lepe nastope naših kadetk, bo imel ta večer poseben užitek. Nastopile bodo točno ob devetih, tako, da boste imeli prav lepo priliko posetiti veselico ob času, ki je za mnoge najbolj udoben. Ob enajstih zvečer bo pa "Grand March" pod vodstvom vseh kadetk in navzočih plesalcev. To bo nekaj slikovitega iu obenem zabavnega ta vse. Godba za ta ples bo pa pod vodstvom enega izmed naših najbolj popularnih godbenikov g. Johnny Pecon. Njegov orkester je zadnje mesece zelo upoštevan med mladino. Vabljeni ste torej vsi ljubitelji lepe domače zabave, na to plesno veselico, kjer boste imeli res pristno zabavo in vsestranski užitek. Kadetke Slovenske ženske zveze bodo še z večjhn navdušenjem delovale za dobrobit splošnega slovenskega naroda v našem velikem mestu ako bedo prepričane, da smo jim naklonjeni. Dobiček te veselice se bo porabil za izdatke, ki so letno z veliko prireditvijo, to je "Field Day," ob katerem času je prosta vstopnina za vse posetni-ke, toda vsak razume, da so neizogibni stroški in od nekje mora priti denar. Torej vprašamo J vas samo za majhno naklonje- j nost, to je, da pridete na veseli-' co, za katero je vstopnina samo 25 centov za ves večer. Sigurna sem, da mi boste pritrdili, da se je več kot izplačalo priti. Torej v petek 21. februarja pridite na "vojaški bal" v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., kjer se bomo potrudile vam postreči prav zadovoljno. Za kadetke S. ž. Z., vas'najlepše vabim in pozdravim, Albina Novak Nova podružnica SMZ Newburgh. — Gotovo ste že vsi brali v Ameriški Domovini poročilo, da se je na prizadevanje brata Jožeta Grdina tu pri nas ustanovila nova podružnica Slovenske moške zveze. , Na ustanovni seji, ki se je vršila v šolski dvorani 1. februarja zvečer, nas je pristopilo že precej lepo število. Na tej seji nam je brat Jože Grdina pojasnil stališče in namen Slovenske moške zveze, tako da vsak zaveden slovenski mož ali fant med 16. in 55. letom lahko postane član te organizacije. Mnogo jih je' bilo, ki so rekli, da moške zveze ni bilo tre-ba^ pa če malo pogledamo nazaj v preteklost, bomo videli, da so imele naše boljše polovice iste težave v začetku ustanovitve Slovenske ženske zveze. Marsikatera pikra opazka je padla na ta račun. Poglejmo pa jih danes, kako visoko so se povzpele v članstvu in finančno ter imajo tudi svoje lastno mesečno glasilo, ki je zelo dovršeno urejevano, kar je v ponos vsemu slovenskemu narodu tu v Ameriki. Zato pa mislim, da ima tudi naša mlada podružnica tu v naši naselbini vso priliko rasti •n se razvijati, saj imamo zmožnosti tudi mi kot so jih imele naše ženske v začetku, samo malo bolj živo moramo poprijeti za delo in bo v kratkem a h k o naša podružnica ena ;ned največjimi. Prihodnja seja se vrši prvo •oboto v mesecu ob sedmih zvečer v dvorani pod cerkvijo. Pripeljite š seboj kolikor mogoče novih kandidatov, ta večer -bomo tudi izpopolnili odbor kakor to zahtevajo pravila Slovenske moške zveze. Pozdrav in na svidenje, F. Krečič, začasni taj., 3588 E. 78th St. Za častno ime naroda Al. Milnar ga kličejo in v ameriških listih se piše njegovo ime kot naj zmožne j ši žogometni igralec, na katerega se poklada-j o. naj spretne j še zmage. To je slovenski rojak in sin pionirske Milnarjeve družine, na katero moramo biti vsi ponosni ker je po nji in po njem našemu narodu v kredit tolikokrat napisano ime kot najboljšega igral ca. Ponosni smo nanj! Ko bi imeli drugi takega spretnega igralca bi se znjim veliko glasnejše pobahali, da bi se slišalo na vse strani, h kateri narodnosti pripada. Vse premalo se poudarja o njem, da je Slovenec in iz naše metropole. Zelo odobravam, da so se vendar spomnili na njega vsaj njegovi sovrstniki in mu bodo priredili častno večerjo priznanje! Ta dan je določen za v sredo 12. feb. v Twilight-Grdi-novi dvorani ob 6:30 zvečer. Komur je kaj na tem da nekaj štejemo kot narodnost, naj blagovoli prisostvovati. Oseba, ki žrtvuje toliko, zasluži da jo narod prizna ! Kakor sem rekel: če bi on pripadal kakšni drugi narodnosti, bi ga razglašali za svetovnega igralca in bobnali o njem vse bolj kakor to storimo mi! Mi, ko imamo toliko narodne moči in slno doprinesli že toliko za ime naroda v dejanju, dajmo tudi v tem povedati in pokazati zunanjemu svetu, da je ta rojak naš sorojak, sin slovenskega očeta in matere in naše krvi! Kje je narodnost, katera bi se mogla bolj odlikovati kakor se naša v dejanjih, ki so vidna in izpričana. Vsakemu rojaku bi moralo biti v čast, da bi prisostvoval ta večer pri omizju njemu v počast. Obširen odbor njegovih sovrstnikov naše nove generacije si je prav imenitno organiziral sijajen program. Točno ob 6:30 se bo pričela večerja, ki bo izvan-redno fina. Po izvršenem programu ,kjer bo sodnik Lausche glavni govornik, se bo nadaljevalo s plesom. Rojaki, to pot se gre za sina Slovenca, ki je v veliko reklamo za častno ime našega naroda. Ako ne bomo take spoštovali, ne bomo vredni, da bi se še dalje zanimali za ime našega naroda. Kdor bi hotel dobiti vstopnico, ki so rezervirane, se lahko zglasi pri centralnemu odboru Mr. Eddy Kovačiču ali Martin Antončiču. Ne odlašajte priglasiti se. Za publicijski odbor. A. G. S elevelandskega hriba Najprej moram sporočiti, da se Mr. John Požar nahaja bolan na svojem domu. Iz bolnišnice je prišel pred zadnjo soboto, 1. februarja. Obiski so dovoljeni i? ga prijatelji lahko obiščejo pa njegovem domu 7811 Rosewood Ave. Kdor ga želi obiskati, naj vzame 105 ulično karo in se pelje do Vineyard Ave. in takoj druga cesta pa je Rosewood Ave. Hudo je obolela naša pio-i nirka in priljubljena rojakinja Mrs. Alojzija Zidanič iz 8905 Roosewood Ave., katero prijateljice lahko obiščejo. Večkrat sem že poudarjal našim rojakom v newburški okolici, da kadar izveste kakšno novico in bi jo radi sporočili v list, cla mi vsaj poveste v .par besedah in vse drugo bom pa že sam opravil in z veseljem. Saj zato pa imamo naše časopise, da kaj zvemo drug o drugim in kaj se kje godi. Novice priobčajo v Ameriški Domovini brezplačno in vsak bo pošteno postrežen. Poleg tega pa moram malo pohvaliti naše rojake v newburški naselbini, ki ste tako točni plačniki za naročnino Ameriške Domovine, kar dela čast naši naselbini. France s elev. hriba. da bi povedel svoj narod v obljubljeno deželo popolne državne neodvisnosti. Zadnja leta mu celo občutno jemlje pristaše drug narodni voditelj Nehru, socialist in boljševik, ki oznanja revolucijo in ne narodne osamosvojitve s pomočjo nravstvene obnove naroda, kakor Ghandi. — S. Ob drugi obletnici Čas hiti naprej, že je poteklo dve leti odkar je zapustila blaga žena, in dobra mati Mrs. Mary Kužnik svojega moža in ljubljene otroke in nas številne prijatelje. Zapustila nam je lepe spomine, saj je bila botra številnim otrokom in društvenim zastavam. Nismo je še pozabili, še se je spominjamo kako se je rada vsakteremu nasmehnila in v potrebi tudi rada pomagala. Toda našemu Stvarniku se je dopadlo, da jo je poklical k sebi v nebeške višave. Danes, 10. februarja, je poteklo dve leti odkar nas je zavedno zapustila, čas celi srčne rane, a zaceli jih nikdar. Tudi ta srčna Irana ob izgubi ljubljene soproge, skrbne mamice in velike dobrotnice se le polagoma celi, toda popolnoma za-celjena ne bo toliko časa, dokler se tudi mi ne združimo z njo v svetem raju. Res Tvoje telo se spreminja v zemljo, iz katere je bilo vzeto, Tvoja duša pa uživa plačilo ža vsa dobra dela tukaj na zemlji. Saj vsi, ki smo Te poznali, tudi dobro vemo, da si v svojem življenju vedno rada storila dobro svojemu bližnjemu, če Ti je bilo le mogoče. Počivaj mirno v hladnem grobu in ker Te je bila le dobrota v življenju tu na zemlji, Te še po smrti prosimo: prosi Boga, da kadar se mi preselimo iz tega sveta, da pridemo k Tebi v nebeški dom. Vsem preostalim pa naj bo v veliko tolažbo, da je vaša žena, vaša mati sedaj srečna pri svojem Bogu. Nima več zemeljskih skrbi. Gleda na vas, da bi si tudi vi pridobili zakladov — dobrih del, katere boste ponesli s seboj pred sodni stol božji. Naj bo blagi žebi blag spomin, večna luč naj ji sveti in naj počiva v mriu božjem. J. Resnik. in Annecyjem so pol11; odpuščenih alpincev, "j Koncert "Slavčkov" V nedeljo 16. februarja ob treh popoldne prirede mladi pevci mladinskega pevskega zbora "Slavčki" koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Nič ne bom opisovala in hvalila kakšen bo koncert ali hvalila kaj bo na programu. Slišal jih je že marsikdo in ve kaj in kdo so. Otroci so, v Ameriki rojeni ki poleg ameriških šol pohajajo vsak teden na vaje, da se navadijo one pesmi, ki nam je tako draga in ki smo jim jo mi prinesli iz stare domovine. Učijo se one naše lepe pesmi zato, da jim bo ostala v trajen spomin na nas, ki smo jim pesem vlili v srce. Vsak rad pokaže sad svojega truda. Vsak rad pokaže kaj in koliko se je naučil in česa je zmožen, Slikar slike, komponist skladbe, čevljar čevlje, šivilja svoja ročna dela. No, delavec ima itak razstavljeno vsak dan kaj producira itd., a otrok pa še naj raj še pokaže kaj zna in česa je zmožen. Otroke je treba dvigniti z malo pohvalo in vzpodbudo. Odrasle dviga ocena in pohvala .otroka pa še toliko bolj. Zato pa otroci od časa do časa narede razstavo v obliki koncerta. ičie pa ne bo nas tam, da jih slišimo in jim povemo, da je bilo dobro, a še boljše bo, če bodo vztrajali, jim bo pogum upadel in še tega ne bo več. češ: "želijo, da se učimo slovenske pesmi in vsi oni, ki to žele, nas še poslušat ne pridejo, kaj nas brigajo Slovenci, mi smo Amerikan-ci." In potem pa bomo jamrali: 'Oh ta naša mladina!" Vsak narodnjak, ki ljubi slovensko pesem in govorico in kdor čuti z mladino, ki je rojena v Ameriki in želi peti slovenske pesmi, je prošen da pride, če le ni posebno zadržan in s tem bo več pomagal za obstoj in podaljšanje narodnega življenja kot cel koš raznih fraz. Postrežba bo dobra. Poskrbljeno bo za vsa okrepčila in po koncertu pa se bomo zavrteli po taktu najboljše godbe z veseljem v naših srcih, da je naša mladina še slovenska. Julia Peternel, tajnica. -o- Mule zapuščajo vojsko Razorožitev francoske vojske se bliža koncu. Vojaki zapuščajo vojašnice in taborišča in se vračajo na svoje morda ohranjene, morda porušene domove. Mnogo žalostnih, pa tudi mnogo ljubkih zgodbic je povezanih s tem povratkom, za katere širše občinstvo navadno ne ve. Alpin-ski lovci, ki so ves čas vojne stra. žili visoke alpske vrhove, so dobili dovoljenje, da lahko odpeljejo tudi iz vojske odpuščene mule, ki so bile v začetku vojne re-kvirane in so dobro služile armadi. Vsak alpinski lovec kmečkega stanu je smel odpeljati žival, ki jo je imel med vojašltf) službo na skrbi. Zavezati so se morali le, da jih bodo dobro redili. Po treh mesecih morajo odplačati manjšo vsoto in mule bodo popolnoma njihova last. Vse francoske alpske steze med Nico i- Si veselo domov, na P° vodijo mule z vžganii^s znaki na hrbtu. ogle< Odkod ime "božji ia." sta dva « Pikapolonica je do^dgovoril, ljudsko ime "božji volfbilo umlj ta 1013, Takrat so objeti, kega delavca umora iredniki gre dili na smrt. Krvnik kovanje. 1 ral odsekati glavo na i™volj, da gu, pred množico gledala. Objez katerimi je bil tudi % polkro so že stali na morišČUik nazaj h sojenec sklonil in krV^izu južne del, kako je previdntusva prive tal pikapolonico in j11 ^oglednik stran, kjer ni bilo neVrne mmes jo poteptajo. Krvniki nil do sodnikov in d{jec je pris človek, ki se boji potep^ce drevjj no živalco, nesposobeii|Va ležala, ril. Kralj je obsoj^Jjogla vid« stil, ljudje pa, ki so ^We sta mc čani, da je poslal Ži% senci gc Bog, da bi izpričal del'et minut s dolžnost, so ji dali Zbližali koi a> trdo ob fug za dru Wel znan, W ko njege vzamem volek." iiiiiiiiiimiiimi Če verjamete al' pa ne imiiiiimiiiimii sem fsi sta p; Ljudje božji, pOFlno prežah me zmiva star nar°l ju opazila Vidmar, ker sem PoS{jaknila sva gov antverh in si uP*|emi nagi stanj v peč, ko se to'1« zadnjega pim na to stvar kot ,0 gjav. orglice. Le zakaj take| delo, ske ske tajnosti ne drž"11 jza vrat ^ in jih ne. Takole se n ga po'dr; Jože nadme: io sem mu "No ja, ta ti je P* % spoznal kostanjem, šur, si ]'arja Yum pa kako! Kaj se pa šel na p( znate! Vidiš, ti bi vm zato, ker bropoljčane, ki smo ^družil Mir na Dunaj peč in Pr° ffiiel za sij smo navijali ceno spodi, da je bilo kar %ico je jm( dva za en krajcar, r;i sem mu jc še skoro prositi so %e je mjs zanj. Če jih je vzel 0Vo roko p£ carjev skupaj, smo ^o braniti navrh, pa bolj majh^.sem se u ga smo spekli, da gS.fčal je ogl sar Franc Jože j e^ Povezoval rali in druge take V- a*som. ne. |e opravil "Noja, kadar se našem štantu kak mu 1 smo izbrali malo l#f sem deja da ni zavijal oči in utonil Se preveč resasto. f^a. "Pa če bi ravno ffjfl —!»>se ko se kostanj peče, bib v; vedal, če boš zase dr^'Je videl mi ga na hrbtu. (Kate^abil je hrbet, če sta te vprašam, Jože). Pf Lov je b žo prereži. Potem plačal! Y, peč, ali pa na protf^ega strel pri, protfan pa podati, ne j. maraš, da ti kostanj kostanj moraš pplo^"eži ga!» hrbet (že zopet hrb%eZai ga f ga pa obrni, pa b° Pustil sem ftr P< počil, kot bi udaril3 ^glav; golem podu. jWal jn za> Potem ga obrni P^fd Shatter zaj na hrbet, pa je prip, (Kje naj pa čakam' ; ali moram iti ven P^azal sem bfllli Samo 15 minut, pa duh --------------„_, _ —«« pa ni treba Pograjca !/Vlnk. pog kostanja še ni videl. «a poznaš se manj. esec Je pri Opomba Jakata: J° ■••al po nag pa lef pozabil. Nič ^r^a se je če je treba kostanj P'r^ — uff lit, predno se ga deneVK Pogiava viš, da ga naj položi1*1, a, tyin^ Dobro, kaj pa če se kft ; Sl> ni pom vo postavi? Tudi nePl bojevnik« kaj nevarno za pe& ^etouu v čne pokat. Veš, ne i^ .^bode, p; kostanj spodil peč veTVar YUn ali pa da bi tam P* Xet°u usir povedal "šnelfajer" f Saj bi mi družina u^1 g°zeče je , ka. ' ' se m Kaj pa, če bi vsak ih bom bro prevezal z drato^aj §e!» počil? To bo mend^ "^a! Moji varno, ali ne? Vsee^gsUi." hvalim za recept. neki da je nekomu razn«1 tem vedi, da sem J* 4 nama drugič s kostanjem- poli* imiTITTIITITHTTtTlHIIYlHtllf cev, SATAN IN ISKARIOT Po nemSkem izvirniku BL Maya a pol 'an#^XXXXTTTTTIfirtT«»»TTT»T»»TTTTTf»IlIll«XTXXX^ oglednikov so posla-. do tu. >ožjia" — ?ta dva seveda primeva?' b doi>: odgovoril. Samo po sebi ii volfbilo umljivo, da ju mora-so atleti. >ra ir-edniki gre j o seveda peš na mk Mbvanje. Bilo je še torej na.i*iovolj, da ju prehitiva in gledfa. Objezdila sva tabor v udi polkrogu p0 preriji, :-išču.a nazaj h gozdu in razja-krvi)hzu južnozapadnega ogla. zidno, sva privezala k drevju in in jo • oglednikoma naproti. Na nevarne mmestu sva legla in /niH in dejec je prisijal in risal dol-jotep'ttce drevja po preriji. V oben^va ležala, oglednika naju ojeMnogla videti in prav radi so Mne sta morala priti mimo 1 z'^o senci gozda. 1 deset minut sva čakala> kQ so iali "bližali koraki. Oglednika Ftrdo ob gozdu sta se pla-Za drugim. Prednji se ko njegov spremljevalec, farnem prvega, ti pa • sem šepnil Winne- za njima. -lffsi sta Prilezla mimo m pojtao prežala okoli sebe. Ni-,iar> opazila. .Penila sva ltofmi naglimi koraki sem \ot inZa,dnjega' ga udaril 8 Pe" folcer/, ' da bi Winnetouu t, vrat, mu sunil koleno v > se ti ga , 4 sem mu pokleknil na pr-Pa| sPoznal - Velika 31 4a5Ja Yumov. Sam in f Sel na poizvedovanje Podrl. V « spoznal — Velika usta, S.FttYn««, o._. .._____ šel ; zat0- ker je vedel, da sem si|^a Yumov. Sam in ose-ji vfi WUfi Mimbrenjem in ker , dDf| Za Sila nevarne£a člo- v8r/sico ->e imel obvezano, pre-,/emrnu jo pred nekaj dne- 1z|oeje misHl naPasti- S sa" 6 4° f°ko pa se nii ni mogel 'h°Jwaniti' ^ bil" l I»i Se Za Winnetouom. S t k ogledniku na hrbtu 3d*dPovezoval z njegovim last- ' vTs°m. Nezavesten je bil. jje| opravil z njim, je prišel C, >Vlj mu lass°! Držal ga lep ' .se,m dejal. se ie — in spoznal se je začudil, kar si-v navadi pri njem. nioj beli brat, koga n dffonil [ka. i' tifi bilo dfžie videl iterfabil __?„ )bL;i: j Dragocen plen sva za-je bil dober, obilo se j£Cal! Yume bodo naši in mf Strela nam tre- n°j1,1 ^ b° trQba Prelivati i(0m ga!„ mIsi ga je z iass°m- uC sem vrat> globoko 'ie ttrl |dVar Po saPo, me srdito zaškrtaI: i te lhatterhand-! Sam zli ni' Je PriPeljal na mojo pot fc-na Apača. ii%niK pac ne, ampak taie !, 4 ' ga! Saj ga !l> ,Uti Poznaš?" ^pl'nas^1"1 iZZa dreVja Se ^"prestrašil. P 11 - uff - Uff — I Win. .■'lil x - UXI -1 W .V;7' . lnnetou —!" izg Izgub-ne tvo- ^ tni P°m°či ne tebi ? HnetaeVnik0m! Kd01 m>svoblU V Pest- ne bo videl mtJ* Umov! Le če se ga J, v „ l0u usmili, bo spet svobo- jed^al Vete ja: -»totah K m°tiŠ! Že v nekaj JEa! * -m sPet Prost!" "^ x^ Se!" bojevniki me bo-jrak0 neki' Saj jih ni nik-a nama Prihajajo. Koj bo ■'m L "Kaj pa vidva počenjata sama na preriji?" "Naprej sva šla, da poiščeva smer. Nisva midva izgubljena, vidva sta izgubljena —! Pa milosten vama bom, če me takoj izpustita." "Milosten — ? Kaka pa bo tista milost?" "Odvežita naju pa lahko gresta, kamor hočeta." Nasmejal sem se. . "Take neumnosti še pač v življenju nikdar nisi zinil!" "Resnico sem povedal!" "Neumnost si zinil! Milostno nama boš dovolil, si dejal, da lahko odideva, kamor hočeva —. Ali ne vidiš, da lahko tudi brez tvjoje 'milosti' )o d i deva, kamor se nama zljubi, pa vzameva lahko še tudi vaju s seboj —! In dejal si, da prihajajo tudi vajini bojevniki za vama —. Da govoriš neizkušenim ljudem, bi ti tvoja zvijača morebiti uspela. Toda ne pozabi, da govoriš z Winnetouom in Old Shatterhan-dom! Kar bedasto je, da bi rad naju preslepil!" "Res je! Moji bojevniki prihajajo!" "Povej, ali tvoji bojevniki jezdijo ali prihajajo peš?" sem dejal in mu nastavil past. "Jezdijo. To sam veš! Tem hitreje vaju bodo dohiteli!" šel je v past. "Jezdijo —?" sem se smejal. "Sam si potrdil neumnost svojih besed! Vidva pa peš letata pred njimi — ? Vete ja naj nikar ne misli, da ima otroke pred seboj! Peš sta se priplazila ob robu gozda in previdno prežala na vse strani. In že to samo dejstvo bi nama povedalo, po kaj sta prišla, če bi tudi ničesar druga ne vedela. Oglednika sta! Yume taborijo više gori, vidva pa sta šla, da poiščeta Mimbrenje in posebej še mene, ki sem vam ušel! In zato je laž, kar praviš! Tvoji bojevniki ne bodo prišli za teboj, čakali bodo, da se vrneta!" Jezen je bil, da sem mu razkrinkal bahave laži. Srdito je vzrojil: "Oglednik da sem —? Razža-lil si me! Ali ne veš, da sem poglavar Yumov —? Kako more biti poglavar oglednik?" "Ako je res oglednik, zakaj bi bil razžaljen, če mu rečem, da je —r "Nisem!" "Beži, beži —! Ušel sem ti, ušel ob belem dnevu iz sredine tabora, pred očmi tvojih bojevnikov. In še napovedal sem ti, da bom ušel! Grdo sramoto sem ti' nakopal in ne moreš je drugače oprati, ko da me spet dobiš v pest. Pa si sam in osebno šel, da me poiščeš!" "Povem ti, motiš se!" je trdovratno lagal. "Nikak oglednik nisem! Dovolj imam sposobnih bojevnikov med svojimi ljudmi, ki bi jih lahko poslal na poizvedovanje za teboj! Izpusti naju! Če ne, bodo prišli moji bojevniki in naju osvobodili! V nekaj trenutkih bodo tu! Ne bom vaju mogel braniti, ubili vaju bodo!" Tedaj se je oglasil Winnetou: "Ne bojiva se vas!" je hladno povedal. "Prav kakor sta vidva v najinih rokah, prav tako bomo zajeli vse tvoje bojevnike, še preden bo minila noč!" Porogljivo se je nasmejal Vete ja. "Moji bojevniki —? Saj niti ne vesta, kje taborijo!" "Vidiš, sam si se izdal! Tvoje laži imajo kratke noge! Pravkar si pravil, da pridejo tvoji bojevniki vsak trenutek za teboj, in sedaj le si nama povedal, da nekje taborijo —. Ne boj se, da bi ne vedela, kje so tvoji ljudje! Old Shatter-hand in Winnetou vesta vse, kar morata vedeti!" "Branili se bodo!" 1941 FEB. 1941 251S& KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR 14.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi Valentine party v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 15.—Sunny Ray orkester plesna veselica v SND ob priliki 5. obletnice obstanka. 15.—Golden Blue-ettes pri-rede ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15.—Orkester Louis Šraj priredi Valentine ples v SND na 80. cesti. 15.—American Stove Co. priredi ples v Twilight Ballroom. 15.—Društvo Soča št. 26 S. D. Z. priredi plesno veselico v Domu zapad. Slovencev, 6818 Denison Ave. n 16.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert in ples v SND. 21.—Vežbalni krožki Slovenske ženske zveze ples v SND. 21.—Alhambra Ladies Bowling liga priredi ples v Twilight Ballroom. 22.—Delpha Tau Frat. priredi plesno veselico v Twilight Ballroom. 22.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani. 22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND. 22. — Maškaradno veselico priredi Gospo'dinjski klub na Jutrovem v SDD na Prince Av. 23.—Fara sv. Lovrenca priredi ples v SND na 80. cesti. 23.—Dramsko dr. Ivan Cankar priredi igro v SND. 23.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 23. in 25. — Baragov dekliški zbor priredi predpustno zabavo v šolski dvorani sv. Vida. MAREC 2. — Slovenski basist John Lube priredi koncert v SND na St. Clair Ave. 8.—Toppers Club ima prireditev v Twilight Ballroom. 16.—Društvo Naša zvezda priredi igro in zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16.—Glasbena Matica koncert v SND. APRIL 19.—Društvo Cleveiandski Slovenci, št. 14 SDZ ima plesno veselico v Twilight Ballroom. 19.—Demokratski klub 23. varde ples v SND. 19.—Little Flower Cadets št. 47 SŽZ prirede ples v SND na 80. cesti. 20.—Mladinski pevski z bor Škrjančki priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 20.-—Velika bazarna prireditev v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena. 20.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava v SND. 25.—-Martha Washington št. 38 SDZ ples v SND. 26.—Sv. Cecilija št. 37 SDZ ples v SND.' 26.—Jolly Fishermen imajo plefeno veselico v Twilight Ball- room. 26.—Dr. Marije Vnebovzete št. 103 ABZ proslava 30 letnice v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27.—Hrvatska katoliška za-jednica ples v SND. 27.—Cerkveni pevski zbor fare sv. Kristine obhaja 10 letnico obstanka s koncertom in plesom v šolski dvorani sv. Kristine na 222'. cesti. MAJ 3.—Podružnica št. 50 SŽZ ples v SND. 4.—Marijina družba fare sv. Lovrenca praznuje 25 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 4.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. 4.—Dr. Cleveiandski Slovenci št. 14 SDZ ples v SND. 10.—častna straža SDZ ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 11.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16, 17, 18. — Velika razstava ročnih del pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze, v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v-Twilight Ballroom. JUNIJ 1.—"Slovenski dan" v Eucli-du (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu. 1.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd. 15.—D rusty o sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Igra z orožjem. — 15 letnemu Oscar Decola in 17 letnemu Herbert Olivcr-u je postalo življenje v Lawrence, Mess, predolgočasnr, zalo sta jo mahnila v Los Angeles, kjer sta izropala neko prodajalno tobaka. Policija ju je obkolila, a se nista hotela podati. Posledica, da je Decola obležal mrtev in dva policista pa sta bila v tem boju ranjena. Slika nam . predstavlja Wendell L. Willkieja (v;sredini) [pred odhodom iz New Yor-ka v London. Z njim. m sliki sta tvdi Lartdov K. Thome, bankir — levi na sliki iv John Cowels, predsednik Minneapolis Slqr-Jonnhi, V »i t) ije'potujejv kot privatniki. Ohio. JULIJ 4.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi. 20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave. 27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi. OKTOBER 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 19.—Poružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. NOVEMBER 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. DECEMBER 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. -o- Novo orožje v pomorski vojni Kot trdno pravilo v vojaških vedah je prej veljalo, da nova vojna, s tehnične plati gledano, začne tam, kjer je stara končala. Največ novih iznajdb je bilo ravna med vojno. Prejšnja svetovna vojna, v kateri so nastopili tanki, zračno orožje in plini, je to pravilo potrdila, sedanja vojna pa je njegovo veljavnost omajala, kajti že samo letalstvo je bilo v zadnjih 20 letitt zelo spo-polnjeno. Za pomorsko vojno je to pravilo še držalo. Na morju je začela vojna leta 1939 tam, kjer je 1. 1918 končala. Glejmo na jesen in zimo 1939. Tedne in mesece je bilo vojskovanje omejeno na morje, blokada in protiblokada sta bili v ospredju bojev. Nemci so napadali s podmornicami, zavezniki so se branili s torpednimi čolni in rušilci. Kmalu so se poprije-li Angleži starega, za obrambo trgovskega brodovja iz stare svetovne vojne ohranjenega načina konvojev. V konvojih so bile trgovske ladje razmeroma varne pred podmornicami. Zdaj se je pojavilo na nemški strani novo 'orožje: magnetne mine, svobodno plavajoče po morju, ki jih je železo na ladjah pritegnilo ter povzročilo eksplozije. A kmalu je bil potrjen zo-. pet stari zakon, da nastane proti vsakemu napadalnemu sredstvu kmalu novo obrambno sredstvo. Angleži so poslali v Severno morje in v Rokavski preliv lesene ladje, ki so vlekle za seboj železne detektorje. Ti so pritegnili mine, povzročili njih eksplozijo ter tako očistili morske poti. Temu je kmalu sledilo novo nemško napadalno orožje, hitri čolni. Dve vrsti takih čolnov sta. Imajo 600 do 900 ton in toliko prostoja, kolikor je treba za moštvi, municijo, torpede in topove. En tak čoln je lahko celemu oddelku sovražnega brodovja nevaren. Glavna pomanjkljivost teh čolnov je premajhna teža. Valovi jih premetavajo po morju sem in tja, zato težko zadenejo ter so neprikladni za daljše morske poti. V bojih ob I obali so zelo nevarno orožje, i Nemci so jih uporabljali najprej na Renu pred Maginotovo črto, pozneje na norveški obali, nazadnje pa pred pristaniščem Dunkergue, kjer je bilo zbranega mnogo sovražnega brodovja, ki je pri tej priliki pretrpelo hude izgube. Sedaj jih uporabljajo na angleški obali pred ustjem Temze. . Tudi podmorniška tehnika je že zelo spopolnjena. Dočim so gradili Nemci velike podmornice, prihajajo z Japonskega poročila, da so se tam obnesle majhne podmornice s tremi možmi posadke. Take podmornice lahko dosežejo veliko hitrost in jih je težko zadeti. Ti majhni "jekleni vodni plohi" še vendar niso dovolj preskušeni, da bi mogli o njih izreči dokončno sodbo. Nekaj resnično novega v modernem vojskovanju je združitev vodnega in zračnega orožja. Da zavezniško brodovje na Norveškem kljub veliki premoči ni moglo pristati, je glavna zasluga nemškega letalstva. Tudi angleške konvoje napadajo Nemci z letalskimi in podmorniški-mi silami istočasno. Angleži so si tudi proti temu kmalu pomagali z novim obrambnim orožjem. Da ima angleško brodovje letala za opazovanje, to je že starejša navada. Novost je v tem, da so opremili konvoje z balonskimi zaporami. Cela vrsta balonov je pritrjena na ladje. Pred nevarnostjo jih spustijo v zrak ter s tem ovirajo let sovražnih letal nad ladjami. Zanimiv je pogled na tak z baloni obdan konvoj. Brodovje se teže giblje, vendar so baloni prihranili Angležem že marsikatero ladjo. IZ DOMOVINE —Sumljiv požar. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je zgorel star hlev posetnika Alojza Bra-čka ter je bilo škode 3000 din. Hlev ni bil zavarovan. Osumljene so tri osebe, da so ta požar iz maščevanja podtanile. Orožniki so vse tri osumljence "zaprli. —Lepa najdba. Pri napravi kanalizacije za hišo trgovca g. Antona Paša v Slovenski ulici so delavci našli lep kamenit me-daljon, najbrže rimskega izvora. G. Paš je lepo najdbo podaril mariborskemu muzeju. —Drago prenočišče je imel krojaški pomočnik Stanko Blo-kkr, ki je v objemu vinskih duhov ponoči stopil s kolesa ter zaspal na križišču Radvanjske in Frankopanske ulice. Ko se je prebudil, ni bilo 1200 dinarjev vrednega kolesa nikjer. Najne-prijetnejše pa je še to, da si je kolo izposodil ter ga bo moral še plačati. —Velik požar v Savinjski dolini. Te dni zjutraj je nastal požar v kozolcu gostilničarja in posestnika Ivana Kumra v Kap-ii pri Sv. Juriju ob Taboru. Zaradi vetra se je ogenj naglo razširil in je zajel dva kozolca in gospodarsko poslopje. Na pomoč so prihiteli domači in okoliški gasilci, ki se jim je posrečilo rešiti Kumrovo hišo ob državni cesti, v kateri je gostilna. Odstranili so tudi živino iz hleva ter rešili nekaj poljskih pridelkov. Požar je uničil gospodarsko opslopje, hmeljsko sušilnico in oba kozolca. Ni izključeno, da je požar zanetila zlobna roka. —Vpričo žene in hčere je pil lizol in umrl. V Morju pri Fra-mu je vpričo žene in hčerke po hudem prepiru pil lizol 68 letni zidar in mali posestnik Ivan Fla-kus. Posestnk Vrhovšek, ki je bil poleg mu je iztrgal steklenico iz rok. Nato je dejal Flaku-sovi ženi, naj da možu kot proti strup mleko, žena in hčerka sta odšli, da bi pomolzli kožo. Vrhovšek pa se je tudi odstranil. Ko sta obe ženski prišli nazaj v sobo, sta našli Flakusa na postelji, kjer je smrčal, kakor da bi močno spal. Mislili sta si, da je zaspal in da mu nič ni. Zato sta ga pustili na miru, da se prespi. Naslednjega jutra pa sta našli Flakusa mrtvega. MALI OGLASI Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Pripeljemo na dom. ■•^tffl iMmmžmM V sredo, 12. februarja, 1941 je Lincolnov rojstni dan in postavni praznik CLEARING HOUSE BANKE NE BODO ODPRTE ZA POSLOVANJE TA DAN. The Cleveland Clearing Home Association Si grid Undset n.—ŽENA rali! Ne verjamem pa, da bi Vam mogel s svojo navzočnostjo toliko koristiti, da bi radi te stvari nepozvan odšel h kralju." Simon je vstal, ves trd in okoren. Obraz mu je bil siv od utrujenosti. Stig Haakonsson se mu je približal in ga prijel za ramo — češ, da bo dobil nekaj prigrizka; dokler ni bil pogovor končan, ni maral, da bi bila kakšna tuja oseba v sobi. Zdaj pa naj se Simon okrepča z jedjo in pijačo in nato leže spat. Simon se je zahvalil — hitro bi rad odjezdil naprej, ako bi mu Stig lahko posodil konja. Pa še to, ali bi Stig hotel prenočiti njegovega hlapca Jona Daalka. — Simon ga je moral navsezadnje pustiti med potjo za seboj, ker Jonov konj ni mogel iti v korak z njegovim. No da, prejahal ;je bil večji del noči — mislil je pač, da so mu tukajšnje poti dobro znane — pa je bil vendarle nekajkrat zašel —. Stig ga je prosil, naj počaka do naslednjega dne, potem bosta jahala skupaj — vsaj nekaj časa —• no, še do Tunsberga bi šel rade volje z njim —. "Tukaj mi ni ničesar več pričakovati. Samo še v cerkev poj-dem — ko sem že tu na dvoru, bom kajpada nekoliko pomolil na Halfridinem grobu —" Kri- je hrumela in bobnela v njegovem izčrpanem telesu, srce mu je oglušujoča kovalo. Imel je občutek, da se mora zgruditi, bil je kakor napol buden. Vendar pa je slišal svoj glas, ki je rekel mirno in preprosto: "Ali bi me hoteli spremiti, gospod Erling? Vem, da je imela Vas najrajši izmed vseh sorodnikov —" Ni ga pogledal, vendar je čutil, kako je odrevenel. čez nekaj časa je zaslišal skozi šumenje in godbo svoje krvi jasni, vljudni glas gospoda Erlinga Vidkunssona: "Prav rad, Simon Darre, — Zoprno vreme," je rekel, si opa sal meč in si vrgel čez rame debel plašč. Simon je stal tiho kot kamen, dokler ni bil pni nared. Nato sta odšla. Zunaj je pršel jesenski dež in od morja sem se je valila tako gosta megla, da sta imela le za nekoliko konjskih dolžin razgleda po njivah in rumenih gajih na obeh straneh steze. Do cerkve ni bilo daleč. Simon je šel po ključ v župnišče poleg nje — bil je vesel, da v njem prebivajo drugi ljudje kot za njega dni — tako je ušel dolgemu pogovoru. Cerkev je bila kamenita in majhna z enim samim oltarjem. Raztreseno je Simon spet ogledoval iste podobe in okrasja, ki jih je bil videl že toliko stokrat, medtem ko je klečal nekoliko vstran od Erlinga Vidkunssona pred belo mramorno ploščo, molil in se križal, ne da bi se tega zavedal. Sam ni vedel, kako je to zmogel. A zdaj je bil že sredi vsega tega. Kaj bo rekel, še slutil ni toda čprav je bil bolan od groze in sramu nad samim seboj, je vedel, da bo to vendarle poskusil. Domislil se je bledega, bole-havega obraza nekoliko starika-ve žene v poltemi postelje, njenega ljubeznivega, krotkega glasu — spomnil se je tistega popoldneva, ko je sedel pri njej na robu postelje in mu je pripovedovala. Bilo je mesec dni pred prihodom otroka, bila je sama na to pripravljena, da ji bo šlo za življenje — in venda/ je bila vesela in voljna, da tako drago odkupi svojega sina. Tega ubogega otročiča, ki leži materi ob rami v majhni krsti tam pod ka-menom. Ne, kar je nameraval storiti, ne more storiti noben mož —. Toda Kristinin bledi obraz. Ko je prišel tistega dne z Akersne-sa domov, je že vse vedela. Bleda in mirna je govorila o tem in ga izpraševala — toda njene oči je bil videl samo za trenotek in poslej se ni več upal srečati z njimi. Kje je sedaj ali kaj je storila, ne ve —ali sedi v prenočišču ali pri svojem možu, ali pa so jo pripravili do tega, da je odšla v Skogheim — vse to je bil prepustil Olafu Kyrningu in Sira Ingolfu — njemu so moči že opešale in zdelo se mu je, da ne sme izgubiti niti trenotek časa —. Simon ni vedel, da si zakriva lice z dlanmi. Halfrid — saj ne gre ne za greh ne za kaj sramotnega, draga Halfrid —. In vendar. Tisto, kar je bila povedala njemu, svojemu soprogu — o svoji bojazni in o svoji ljubezni, radi katere je bila vztrajala pri tistem starem hudiču. Ubil je bil nekoč svojega otroka pod materinim srcem — pa je ostala pri njem, ker ni marala svojega najljubšega prijatelja zavesti v skušnjavo —. Brez izraza v hrezbarvnem, lepo oblikovanem obrazu je kle- čal tamkaj Erling Vidkunsson. Plosko sklenjene roke je pritiskal na prsi, zdaj pa zdaj je napravil z mirno, mehko in lepo kretn!j[q znamenje križa ' in /je nato spet stisnil konice prstov. Ne. Strašno je to, ni ga moža, ki bi si to drznil. Niti Kristini na ljubo ne more tega storiti. Vzdignila sta se oba hkrati, se priklonila pred oltarjem in odšla skozi cerkev; Simonu so "ob vsaki stopinji po kameni-tih tleh zazvenčale ostroge. Odkar sta bila zapustila dvor, še nista spregovorila niti besede in Simon ni vedel, kaj se bo zdaj zgodilo. Zaklenil je cerkev in Erling Vidkunsson je odšel pred njim čez pokopališče. Ustavil se je pod malim pristreškom nad vrati cerkvenega obzidja. Simon je prišel za njim; preden sta odšla na cedeči se dež, sta za trenotek obstal^. Dan Topping, lastnik Brooklyn Dodgers profesionalnega nogometnega kluba in soprog Sonja Henie, ki je star 29 let, se je dal tyreislcati za vojaško službo rekoč: "Če me hočejo ipeti, n/ik lahko dobe.". . : ZNIŽANE CENE PREMOGU Standard POCAHONTAS Egg .................. .$8.25 Standard POCAHONTAS Lump .................$8.50 PREMIUM NO. 3 ..............................$9.50 Smokeless POCAHONTAS ............. ........$9.25 Več drugih vrst premoga po najnižjih dnevnih cenah. Fse vrste Stoker premog. BLISS ROAD COAL & SUPPLY 22290 Lakeland Blvd. KE 0808 - 0809 Točna postrežba KADAR želite poslati denar v staro domovino; vsaka pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojen list fz starega kraja; KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis in KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi držav-i ljanski papir, se vedno obrnite na: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar. Domu Pri Kollanderju dobite listine za dohodninski davek (INCOME TAX) ter vam iste na vašo željo tudi izpolnijo ter notarsko potrde. Erling Vidkunsson je govoril mirno in .enakomerno, toda Simon je čutil zamolklo brezmejno besnost, ki je divjala globoko v prsih onega — ni si upal dvigniti oči. "Tri sto hudičev, Simon An- ' 7 dresson, kaj hočete prav za prav z vsem tem?" Simon ni mogel odgovoriti niti besede. "Ali mislite, da me boste mogli prisiliti, da se uklonim Vaši "volji — ker ste morebiti slišali kakšne laži o rečeh, ki so se nekoč zgodile — takrat, ko ste se bili Vi nemara komaj materinih prsi —?" srda je zdaj prihajalo | bližine. Simon je zmajal z "Mislil sem, gospod, spomnili nje, ki je b1 kot najbolj čisto zlato se boste morda usmilil' ] ve žene in njenih otrok' Gospod Erling ga je ni mu odgovoril, pričel puliti mah in menov v cerkvenem o' mon je pogoltnil slino« čil ustnice z jezikom: rtni krogi l 0 Počastili enskega f a redo večer bo severna Ballroom, d; aj boljših žogi naše goi °b 6:30 *et>PHkaterei la8ovor sod g* Navzoč 1K clevelandsl arna> Alvt °dlični amei NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorod: prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt vala življenje in sva izgubila najdražji zaklad, ko so za zatisnili svoje mile cči naša nad vse ljubljena in nikdar ljena mati MARY MERHAR rojena MATE Mirno v božjo vcl'lo vdani in prevideni o svetimi zak: so po dclgi in mučni bolezni izdihnili svojo blago dušo in zaspali dne 10. januarja, 1941. v starosti 41 let. Doma so Dolenje vasi, št. 4 pri Gorici. Fo opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Vida, S® položili dne 14. januarja, 1941 k preranemu večnemu počil* Calvary pokopališče. nketu se Zabava, za Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Mcnsignor Rkj 'rj6y B. J. Ponikvarju za podeljene svete zakramente, za sprern»v orKest Prank Zakrajšek pogrebne lkpele v cerkev, za opravljene cer* net ln p. pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni gpvor v cerkvi 1 Pl^' Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so jih obiskovali|Jp S V s pomoč na en in^' Pri Joe Po lezni in vsem, ki so nama bili v tolažbo in pomoč na en '"Trt, pit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete m1" aojnu pogreba. Globoko hvaležna se želiva iskreno zahvaliti vwm, ki so * V S na ausu, rankKla nji pozarav OKrasm sxow s Masnimi »čuti v um« m«""" ,,, ' in sicer: Mr. John Andolsek in družina., Mrs. Atlagovic Bu*>» ^Ve. v-.,- T družina, Mr. Charles Boitz, Mrs. Chuchran in hči, Mrs. S01^ (?bur nji pozdrav"okrasih krsto s krasnimi venci v blag spomin Mod hčere, Mr. Louis Cimperman in družina, Norwood Rd.; --jl Pauline in Josephine Gorsha, Mrs. Frank Koplan Sr. in fj| f°Vijii V G Joseph, Henry, Anton in Stanley; Mr. in Mrs. Frank KopWp ^ "' ®2l7 < Mr. in Mrs. Anton Kotax in družina, Mr. Meisetz in družin®'' vin prosti in Mrs. Marko Merhar in družina. Mr. in Mrs. Joseph Mern»" >t. 66th St.; Mr. in Mrs. John Merhar in družina, Mr. Joe MerB*J Miss Jennie Bukovec, Grcvewood Ave.; Mr. in Mrs. Antony ^'"lar Mr. in Mrs. Anton f*. ^Utl _ Mac's Cafe, Mr. Joe Stare in družina, Norwood Rd.; Mr._Zn|| Sllerja Je kot šič in družina. E. 157th St.; Ladies and Girls of the Ohio xvxe^' . ->a Kot i Laundry, društvo Carniola Hive, št. 493 T. M.; društvo sv. K® Ke> kar iiV, i ne. št, 29 ZSZ, podružnica št. 25 SŽZ; iskrena hvala sosed"' ki t JU1 J< wood Rd., ki do podarili krasen skupni venec. " Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so darovali za svete <»Sel Norwood Rd., ki do podarili krasen skupni venec. VCitm, "In, e JXaSel je ki se bodo brale za mirni pokoj blaee duše, namreč: Mrs. A. Aj tollbeH, , V r Mrs. Caroline Bole, Miss Frances Boje, Mrs. Mary Bradač. * . r*U ' v Mis. John Branlsel, Miss Jennie Bukovec, Mr. in Mrs. Jacob, ^aj p nilogar, Mrs. Mary Cesncvar, Mary Champa, Debelak Assocyjj^i . Man Mrs. Dezelan, Mr. Jemey Dimnik, Mrs. Antonia Dusa, Mr Ant.r . llelj j Fortuna Jr, Mr. Frank Garvas, Mr. in Mrs. John Gnidica. j?8kega Anna P. Gorshe, Miss Vida Gregorac, Mr. in Mrs. Blaž Hace jfe^j in Mrs. Joseph Hočevar, Homovec družina, Mr. in Mrs. La^'ju . ' (la Hrovatin, Mr. in Mrs. Louis Ivanc, Mrs. Jennie Jeric, Mr. in pket v Joseph Jernejcic, družina Antcnia Jevnik, Mi-. Stanley Kopl^etv, Poca Mr. in Mrs. Anton Kozel, Mi-. Rudy Krall. Mrs. M3% 'u Krall. Mi-. Frank Krr.c, Mr. in Mrs. Joe Krnc. Mr. in Mrs. &J. Pies in družina. E. 63rd St.; Mr. in Mra Kuhel in družina, Mr. rJ Lenarsic, E. 60th St.; Mrs. Frances Lenarčič, Mr. in Mrs. ■j' Lenaršič, Mr. Anton Lesar, Mrs. Emma Lisjak, Mrs. Uršula If te r^a šport Prid< Junaku 10 zaba Oti Mrs. Mary Macerol, Mrs. Mary Marinko, Mr. in Mrs. John M** " ^Odllij Mrs. J. Mosnik, Mr. in Mrs. Eddie Merhar, E. 79th St.; W'i Iju^ . Mrs. Frank Merhar, E. 62nd St.; Mr. in Mrs. Matt Nousak lfU odsel in Mrs. Anton Novak, Mrs. Mary Opalek, Mrs. Angela Orado r>nfi hči, Mr. in Mrs. Joe Oster. Mi-, in Mrs. Rudolf Otoničar in dr"*: HaW a Mr. Joseph Palcic, Mr. in Mrs. Bias Papesh, Mr. in Mrs. Perme, Mrs. Mary Pisek, Mr. in Mrs. Joseph Rudolf in nt°V 2a and Patsy Shega, Mrs. Skrabec, Mr. in Mrs. John S / čp„i • na vsal PC Eddie and Patsy Shega, Mrs. Skrabec, Mr. in Mrs. John čpvi Mr. in Mrs. T. Takavec. Mr. John Tanko, Mrs. Mary TeW% v|Jev Mr. in Mrs. Joseph Tomek, Mr. In; Mrs. Frank Trdan, Mr. in $ u'llian r> ^ Joe Verbic, Mrs. Vlrant, Zaman družina, Mr. in Mrs. Ee§ , ruC< Zbašnik, Mr. in Mrs. Zobec in družina. Glass Ave.; Mr. C^V ' da mest Zobec, E. 63rd St.; Mr. in Mrs. Zobec, E. 66th St.; Mi-. in F > ak0 • ■- vwiw AVXX. Ill luio. UUUCI,, UUI/U Ob., IVli. * < 1 " Jim Zupančič in družina, Bonna Ave., St. Vitus Parish Band ,, Prisrčno se zahvaljujemo vsem sledečim, ki so dali svoje mobile brezplano na razpolago pri pogrebu: Frank A. Joseph M. Koplan, Henry Koplan, Ed Merhar, Joseph M&l Nov« John Merhar, Sophie Meisetz, John LuS'tik, društvo sv. Kat^ l Uatv « št. 29 ZSZ. podružnica št. 25 SŽZ. in društvo Carniola Hi^' Y , ° St. Pl 493 T. M. jiZvoliU Nadalje se želimo posebno lepo zahvaliti članicam društv»Jr; t, 110 : ■ ■ " - car"1 j v, Katarine, št. 29 ZSZ, podružnice št. 25 SŽZ in društva Ca nz,iiu;e si,. ;t()ua Ai izkazale zadnjo čast, ko so stale na straži ob večerih. 2una Prav lepo se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu ZakraišeK \ °Sie pUj neral Home za vs0 prijazno postrežbo in za lepo urejen pogr^flM^ eriCir Slučajno, če smo pomotoma kakšno ime prezrli, prosimo & , yria 2un ščenja ter se jim želimo ravno tako prav prisrčno zahvaliti. ^ Preljubljena in nikdar pozabljena draga mati, zastonj^ sedaj iščejo oči, ker božja volja Je bila, da se je dokončalo * -mučno trpljenje in morali ste se tako prerano za vedno loč'1' svojih dragih in izmučeni ste legli k zasluženemu večnemu po&Si Ohranili Vas bomo vedno v sladkem spominu in Vaša ma^.i ljubezen naj nad nami varuje. Močno potrti in žalostni of veliki izgubi ljubljene matere pošiljamo prošnje k Bogu, da Vam bo dober plačnik in Vam sedaj podeli večni mir in net" luč naj Vam sveti. Žalujoči ostali: JOSEPH in FRED MERHAR. sinova. V stari domovini pa zapuščajo žalujočo mater Marijo Mate in5 vllno sorodnikov tukaj in v stari domovini. Cleveland, O.. 10. februarja, 1941. Phie Ugj tda f kl Žel, pr'jazi 5rost0 ( "Moje mnenje —." Erling je navada v tujih deželah. Vem, na sedel na klop ravno njemu nasproti. "Moje mnenje je, da ste Vi, Simon Darre, jasno in razločno povedali, kako stvar stoji. Ne razumem, kako more kralj storiti več kot eno izmed le-teh treh stvari: ali mora pustiti, da Erlend po obsodbi, ki je bila izrečena v Nidarosu, položi glavo — ali mora imenovati novo so. dišče iz oseb kraljevega spremstva in poveriti obtožbo zoper Erlenda človeku, ki ni vitez — in to sodišče more Erlenda obsoditi na izgon in mu določiti postavno dobo, kdaj mora zapustiti dežele kralja Magnusa. Ali pa mora dovoliti, da se Erlend z njim spravi, in to bi bilo izmed vsega, kar more storiti, najpametnejše. Ta stvar se mi zdi zdaj tako jasna, da bo vsakdo, komur jo boste v Tunsbergu razložili. Vaših misli in se Vam bo pridružil. Tam sta Jon Haftorsson in njegov brat. Erland je z njima prav toliko v sorodu kot s kraljem — Ogmundovi sinovi bodo tudi uvideli, da je bilo to ravnanje nespametno. Najprej se morate seveda obrniti na najvišjega v kraljevem spremstvu — pripravite njega in gospoda Pa-ala Eirikssona do tega, da skli-četa tiste kralju zaprisežene može, ki se nahajajo v mestu in jih onadva smatrata za najbolj primerne, da se zavzamejo za to stvar —" "Ali Vi in Vaši sorodniki nočete iti z menoj, gospod?" "Mi ne nameravamo k slav-nostim," je rekel Erling kratko. "Haftorjeva sinova sta mlada in gospod Paal je star in nad-ložen — drugi pa —. Sami najbolje veste, gospod, da imajo po kraljevi milosti, pa tudi sicer, nekaj vpliva in moči, toda. Erling Vidkunsson, kaj so ti nasproti Vam? Vi, gospod, ste imeli v tej deželi tako moč, kot nihče drugi že — sam ne vem odklej. Za Vami, gospod, stoje stari rodovi, iz katerih je ljudstvo v tej deželi poznalo moža za možem, tako daleč nazaj, kot se v naših dolinah morejo ljudje še spominjati hudih in dobrih časov, ičie pogledamo rod Vašega očeta — kaj so Magnus Eiriksson ali sinova Haftorja s Sudrheima proti Vam — ali je njih bogastvo vredno, da se primerja z Vašim? Ti nasveti, ki ste mi jih dali — bodo vzeli mnogo časa, tisti Francozje pa so v Oslu in glavo lahko stavite, da ne odnehajo — saj je vendar jasno, da bo kralj poskusil vladati na Norveškem, kot je tujem je običaj, da kralj prelomi zakon, če ga je volja in če more najti med viteštvom slepo •vdane može, k;i ga podpirajo, proti svojim lastnim ljudem. — Olaf Kyrning je poslal pismo, z njim pa gospodje, ki so bili pripravljeni, da potegnejo z njim; tudi škof je obljubil, da bo pisal — toda ta nemir in prepir morete Vi, Erling Vidkunsson, končati še isto uro, ko stopite pred kralja Magnusa. Vi ste na čelu vsega starega plemstva v naši deželi — kralj dobro ve, da bi mi vsi stali za Vami —" "Ne morem reči, da bi bil poprej opazil kaj takega," je grenko dejal Erling. "Toplo se zavzemaš za svaka, Simon — toda ali ne razumeš, da zdaj ne morem. Ljudje bi rekli: — Kakor hitro so Erlenda tako privili, da se je bilo bati, ne bo li kaj izbleknil— se je pojavil Erling Vidkuns- son t» Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50< MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi pcj pošti Nastopal je trenotek molka. Nato je Stig znova vprašal: "Ali je — Erlend kaj povedal? "Ni," je nepotrpežljivo odgovoril Simon, "držal je jezik za zobmi. In mislim, da ga bo tudi v bodoče. Erling Vidkunsson," je rekel proseče, "Vaš sorodnik je — prijatelja sta bila." Erling je nekajkrat globoko in težko zajel sapo: "Res je. — Simon Andresson, ali Vam je docela jasno, česa se je bil Erlend Nikulausson prav za prav lotil? Hotel je razdreti skupno kraljevstvo s Švedi — ta način vladavine, ki ga doslej še nismo bili nikdar preizkusili -in ki leto za letom prizadeva deželi zmerom več in več škode in težav — hotel je zaobrniti na zaj k stari vladavini, ki smo jo dobro poznali in o kateri vemo, da prinaša ljudem srečo in pro-speh. Ali razumete, da je bila to misel modrega in pogumnega človeka — in ali razumete, da bodo drugi za njim le težko obnovili ta zamisel? Porsejevim sinovom je vse zaigral — drugih mož iz kraljevega rodu, okrog katerih bi se moglo zbirati ljudstvo, pa ni. Morda porečete, ako bi bil Erlend svojo namero izvršil in spravil mladega gospoda Haakona na Norveško — bi bil meni ustregel. Več kot to, da bi bili spravili dečka v deželo, bi ti — mladiči — najbrž ne zmogli, ako ne bi bili poprijeli pametni možje in dovršili vse drugo. Tako je — to si upam trditi. Bog mi je priča, da vseh deset let, kar sem upravljal deželo, nisem imel nobenega dobička, marveč v prvi vrsti samo nemir, težave, boje in sitnosti brez konca in kraja, in da sem moral pustiti vnemar skrb za lastno premoženje — nekaj mož iz te dežele je sicer pokazalo nekaj razumevanja za vse to in s tem sem se moral lepo zadovoljiti —!" Udaril je z roko trdo po mizi. "Ali lahko razumete, Simon, kako je mogel mož, ki si je naprtil tako velike stvari, da človek ne ve, ali ne bo od tega za dolgo časa zavisela blaginja nas vseh v tej deželi in še naših potomcev — kako je mogel s svojimi hlačami položiti vse skupaj na posteljo prešuštne ženščine — sveta kri božja! Zaslužil bi pač, da bi se pokoril, kot se je moral Audun Hestakorn!" Nadaljeval je nekoliko bolj mirno: "Sicer pa privoščim Erlendu rešitev, in nikar ne mislite, da me ni užalostila vest, ki ste mi jo prinesli. In jaz menim, če se boste ravnali po mojem nasvetu, boste našli dovolj takih mož, ki Vas bodo v tej sjfvari podpi