Mmin. piatana . gotovini	LETO LX_V Ljubljani, v soboto 21. maja 1952.	_ Stev. 115 a	Cena 1 Din
Naročnina mesečno	^^^^^^	_ — __. ,
25 Din, za	^^^^^^	ma.	^ MHBMHBM^^.	Cek. račun: Ljub«
stvo 40 Din — nedeljska izd&.ja ce'
inozemstvo 120 Din
U redništvo je » Kopitarjevi ul.6/111
% Din j.	gm šm ttk a j Jf » ^L/	»
JLJ
Ijana it 10.690 in 10.349 za inserate;
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	'^Si^lt^t^^
Pretresljiv poziv papeža vsemu človeštvu
Nova okrožnica Pija XI. o moralni in gospodarski krizi sedanjega časa
Sveti oče Pij XI. je zopet izdal okrožnico, k' razkriva poglavitne vzroke sedanjega moralnega, političnega in gospodarskega nereda s toliko pretresljivo resničnostjo in lapidarnostjo, da io smemo prištevati najepohalnejšim izjavam Stolice svetega Petra sploh. Da ne zmanjšamo njene učinkovitosti po vsebini in obliki s kakšnimi komentarji ali presumaričnimi izvlečki, jo priobčujemo kc-likor mogoče z besedami papeža samimi oziroma s kolikor mogoče vernimi posnetki njen? bistvene vsebine.
Pij XI. se uvodoma spominja svoje okrožnice od 2. oktobra lanskega leta, v kateri jo pozval vse dobre ljudi, naj sc pridružijo križarskemu pohodu ljubezni in dejanske pomoči, da hi se vsaj nekoliko olajšale strahovite posledice gospodarske krile, ki pretresa ves človeški rod. Toda nesreča — pravi papež — sc razširja in število brezposelnih povsod narašča, kar predvsem izrabljajo prekucuhi za svojo razrušilno propagando. Radi tega je javni red vedno bolj ogrožen in nevarnost terorja in anarhije čedalje bolj lega na človeško družbo.
Krivda umazanega egoizma
Nato poudarja sv. oče, da so sicer človeštvo vedno v gotovih presledkih zadevale veliko elementarne katastrofe, ki so se pa izdejstvovale zdaj v enem zilaj t drugem delu sveta, danes pa je vse človeštvo brez izjeme udarjeno po finančni in gospodarski krizi, ki se tem bolj nerazvozljivo zapleta, čim delj traja. »Ravno tisti,« — ugotavlja papež — »ki skupaj z ogromnimi bogastvi držijo v svojih rokah usodo sveta in ki so po svojih špekulacijah po velikem delu povzročili toliko zlo, so če-stokrat sami prTe in najbolj glasne irtve katastrofe, ki vlečejo s seboj v brezdno premoženje brez števila ljudi.«
Ali ni — vzklika sr. oče — listi pohlep po lomskih dobrinah, ki ga je poganski pesnik imenoval prekleto žejo zlata — ali ni umazani egoizem, ki določa medsebojne odnošaje tako posameznikov kakor družbe in narodov — ali ni z eno besedo pohlep, najsi bo v katerikoli že obliki, tisto zlo, ki je privedlo svet na rob propada? Gotovo! »I* pohlepa« — pravi papež — »prihaja medsebojno nezaupanje, ki opustoša trgovino in vse človeške od-noso; iz pohlepa se poraja svet, ki smatra vsak dobiček drugega kot lastno škodo; iz pohlepa izhaja sebični individualizem, ki vse ureja in podrejuje lastnemu dobičku, ne da bi so brigal za blagor bližnjega, ampak barbarsko tepta pravice drugih.« Iz toga se razlaga — nadaljnjo sv. očo — nepravična razdelitev zemskih dobrin, radi katere so nahaja bogastvo narodov nakopičeno v rokah maloštevilnih zasebnikov, ki po svoji dragi volji urejajo svetovni irg v ogromno škodo ljudstva.
Nehrščanski nacionalizem
»Kadar se ta egoizem« — sklepa to poglavje st. oče — »izrabljajoč upravičeno ljubezen do domovine in pretiravajoč tisto sveto čuvstvo nacionalizma, katerega pravilna krščanska ljubezen nc samo ne graja, ampak ga urejajoč posvetuje in po-livlja, postane vodilo odnošajev med posameznimi narodi, potem ni ekscesa, ki bi so nc zdel upravičen. In to, kar bi se smatralo med posamezniki kot nemoralno, so v odnošajih med občestvi in narodi Ima za dovoljeno in vrše se največji zločini pod svetim imenom narodnega čuvstva.« Namesto Toliko zapovedi ljubezni in človeškega bratstva, ki objema vso narode kot eno samo družino pod nebeškim Očetom — tako nadaljuje papež — stopa sovraštvo kot vodilni princip javnega življenja, tako da se teptajo oni STCti principi, ki so doslej v krščanski družbi bili merodajni za skupno življenje.
Organiziran ateizem
To teh lapidarnih ugotovitvah prehaja papež k strahotnemu pojavu brezboštva, o katerem ugotavlja, da ga sejejo, izkoriščajoč moralni nered in gospodarsko stisko sveta, sovražniki vsega socialnega reda, naj sc imenujejo komunisti ali kakor že koli. Brezboštvo jc vedno obstojalo, toda, kar označuje sedanji položaj v tem pogledu, jo okolnost, da je la ateizem širokopotezuo organiziran, razpreden po vsem svetu in pripravljen za napad in za borbo. Ta v resnici peklenska propaganda se po-služujo vseh človeških naprav, počenši od posebnih brezbožnih univerz do ljudskih šol, kjer sc irujeio z brezboštvom najnežnejša srca: od teatrov do kinematografov, gramofona in radia; od knjigo v vseh jezikih do posebnih brezbožnih razstav in obhodov; od predavanj do ilustracij. Propagatorji lega brezboštva. iščoč vzrokov splošne bede, stavijo ;o Gospodov križ, ki jo znamenje ponižnosti in revščine, v eno vrsto s simboli modernega imperializma, kakor da bi vera bila zav eznica onih temnili sil, ki povzročajo toliko zla sodobnemu človeštvu. To je peklensko početje, ki ima žalibog velikokrat uspeh, tako da so borba proti Bogu združuje z borbo za vsakdanji kruh, za lastno streho in košček zemljo, za mezdo in stanovanja, kakor prislojajo človeškemu dostojanstvu. Na ta način se protiverska propaganda poslužuje t svoje namene tako legitimnih in pravičnih zahtev kakor najbolj grdih nagonov, kakor da bi božanski moralni red bil v protislovju s srečo človeštva in ne nasprotno:
edina resnična zaščita človeka in njegovega dostojanstva! In tako si ti propagatorji v svoji norosti domišljajo, da bodo mogli s sredstvi moderno tehnike zrušiti božanske sile vesoljska, da uvedejo novi in boljši socialni rod.
Ti brezumei no divjajo samo proti katoliški religiji, ampak sploh proti vseni, ki še priznavajo Boga kot Stvarnika nebes in zemlje, domišljajoč si, da so mir in sreča nc bosta vrnila na zemljo, dokler ne bo uničena zadnja sled religije.
Vzporedni religiozni dvig
Papež nato poudarja, da so ti poskusi sicer zaman, ker se božji red nc da zatreti. Zelo tolažlji-to dejstvo je — nadaljuje sv. oče — da se obenem s to brezbožno propagando po vsem svetu opaža na drugi strani velik dvig religioznih src, in sicer med vsemi socialnimi razredi. Ta pojav je v resnici mogočen dih Svetega Duha, ki se je pojavil nad sedanjim kaosom in zlasti navdušuje inlada srca za najvišje ideale krščanstva, dajoč jim poguma za najbolj heroične žrtve. Ta božji dih se dotika celo duš, ki so dozdaj bile napram religiji indiferentne ali so celo gojilo predsodke napram njej. In v mnogih sc pojavlja prava želja po božjih rečeh, čeprav tega nočejo priznati. Značilno je tudi, kako se je razširila Katoliška akrija in kako se je oklepajo verniki po vsem svetu.
Vsi v eno fronto proti anarhiji in terorju
Razume sc pa — nadaljuje st. očo — da spričo tolikih žrtev, ki padajo v mreže brczboštTa, zlasti med revnimi sloji, papež no more molčati in dn mora opozoriti svet na to, kaj hi so zgodilo, če bi Bog, tako strašno žaljen od tvojih stvorov, pustil v svoji pravičnosti svobodno pot temu razrušil-neinu loka ter se ga poslužil kot biča, da kaznuje svet! Zato je treba, da se vsi dobri ljudje združijo proti temu zlu v borbi za Boga ali proti Bogu. v katori gre za osnovni problem sveta in katera ho odločila usodo človeštva bodisi t politiki in gospodarstvu, bodisi na polju etike, znanosti in umetnosti, bodisi v državi ali družini, na Zapatlu in na Vzhodu. »Mi pa.« vzklika papež, »rotimo tako posameznike knkor narode, da se znebijo napačnega individualizma in nizkega egoizma, ki zasleplja (udi sicer najbolj svetle duhoTc in osuši vsako še tako plemenito inieiatiTo, kakor hitro la zahteva žrtev majhnih in separatnih interesoT. V tej borbi se morajo združili ne saino pravi katoliki, ampak vsi. ki šo priznarajo in častijo Roga, ako nočejo, da zavladata anarhija in teror.«
Za socialno pravičnost
»Vemo,« pravj papež, »da se morajo v tej borbi rabiti vsa legitimna zgolj človeška sredstva, ki so t naših rokah. Zato smo sc, sledeč STCtlemu zgledu svojega predhodnika Leona XIII. s svojo encikliko «Qundragcsimo anno» z največjo odločnostjo zavzeli za bolj pravično razdelitev gmotnih dobrin in smo naznačili najbolj učinkovita sredstva, ki edina morejo vrniti zdrnTje in moč bolnemu socialnemu telesu in Trniti njegoTim ranjenim članom mir in red. Zakaj neodoljiva težnja po dostojni sreči tudi na zemlji je položena t čloToško srce od Stvarnika vseh stvari in krščanstvo je vedno priznaTalo in pospeševalo z Tsemi sredstvi pravič-na prizadevanja resnične kulture in zdravega napredka. da sc čIotcšIto prav razvija in izpopolnjuje.« — »Toda spričo satanskega sovraštva proti veri,« tako nadaljuje st. oče, »je treba, da se zatečemo tudi k nadnaravnim sredstvom, ki so predvsem molitev in pokora.«
Molitev in pokora - glavni vir duhovne obnove
Prvemu delu okrožnice sledi drugi del, ki po svoji globini nima izlepa enakega t papeških okrožnicah. Papež označuje kot glavna vira in sredstTa moralne obiiOTC bolnega sveta molitcT in duha pokore, torej dTa duhovna faktorja, ki prekašata po globokosržnosti svojih učinkov vsa, zgolj naraTna sredstva, med katerimi je prva socialna preuredba družbe.
Pomen molitve za soc. reformo
Poudarjajoč pomen molitve po vekovni krščanski tradiciji, ugotavlja papež, da sega molitev kot sredstvo moralne obnove do korenino sedanje socialne in gospodarske mizerije sveta, ki je v nenasitnem pohlepu po gmotnih dobrinah. »Človek,« izvaja sv. oče, »ki moli, gleda navzgor, dviga svojega duha do idealnega svclo, katerega premišlja in po katerem hrepeni, in vsa njegova bit se poglablja t čudovit idealni red, ki ga je ustvaril Uog in ki nc pozna nore tekmo za rekordi. Po takem prcmišljanju in poglabljanju t svet nnjidealncjših vrednot sc I10 polagoma zopet upostavilo ravnovesje med delom in počitkom, ki v največjo škodo fizičnega, gospodarskega in moralnega življenji« popolnoma manjka moderni družbi.« K tem globokim besedam dostavlja papež, kako bi u.i Ink
način v relativno kratkom času takč produkcija kakor tlelo našla zopet tiste pametne meje, ki so potrebne, da elovoštTo t borbi za vsakdanji kruh in za pridobivanjem ne izgubi prave sredine, ki poleg pridnega dela ne pozablja na mirno in pa zmerno uživanje in duševno izpopolnjevanje, tako da jc tekma za zemskimi dobrinami pravilno omejena po plemeniti tekmi za Tečnimi, nadzemskimi Trednotami.
Nato prehaja papež k problemu svetoTncga miru, s katerim sc Tsa leta po Tojni bari brez uspeha nešteto konferenc, odboror in pododboroT. »Miru,« prari papež, »ne morejo prinesti ljudje, ki ga sami nimajo. In to velja posebno za one, ki vladajo narodom in so kot taki predrsom odgo-Torni za njihoT blagor. Tisti pa, ki molijo, ne morejo hiti obenem sejaTci nemira in nesloge med narodi. Možjo molitTe ne bodo pospeševati nacionalističnega imperializma, ki iz lastnega naroda dola •nalika.«
Duh pokore - sredstvo za obnovo idealizma
Drugo sredstTo, da so svet drigno iz sedanjega močvirja anarhije, terorja in bode, iz katere jo vzniklo brezbožno nasilje, je duh pokore. Kakšno mogočno sredstvo je to za obnovo duha, nam dokazuje Tsa zgodorina krščanstva, ki priča, kako se je ljudstvo baš t času takih velikih nesreč instink. tiTno vselej zatekalo k pokori in molitvi. Ta zdrari instinkt nam tudi kaže pot, po kateri se ho premagal« sedanje zlo.
»Vemo,« nadaljuje papež, »kako so dandanes mnogi izgubili smisel za idejo zadoščenja in pokore, zaradi česar je moderni svet izgubil po velikem delu moč za junaške žrtve in za srčne podvige. ki so Todno bili potrebni za moralno ozdrav. ljenje človeštva kakor tudi za ozdravljenje gospodarske in socialne bede, ki se ne more premagati brez Tolike mero idealizma. Toda zelo so nespametni tisti, ki smatrajo dela pokore, zadoščenja in mrtvičenja egoističnih nagonoT za »premagano stališče prošlosti», zakaj nikakor se ne I10 premagalo sedanje stanje, ako se z zdržnostjo, samopremago-■ Tanjem in askezo ne izkorenini sebični pohlep, ki I je izTor sodobne bede.«
»Kaj je prar za praT pokora?« vprašuje sveti oče. »Pokora je po sTojem bistvu priznanje in upo-s(ari(eT moralnega reda STcta, kakor ga je določil Tečni božji zakon. Kdor zadosti Bogu za svojo in tudi za tujo kriTdo, ta že samo s tem priznaTa stc-tost in nedotakljiTost vrhovnih načel morale, njihovo brezizjemno obveznost in potrebo sankcije proti njihovi kršitvi.« Ker pa jo moderno brez-boštTo tega duhu pokore zabrisalo in t mnogih popolnoma izbrisalo, zato vidimo, kako jo stopila namesto obveznosti moralnega zakona samovoljnost surovo sile, ki tepta vsako pravo. »ZTestoba in korektnost t medsebojnih odnošajih ljudi, ki so jo proslarijalj celo rotorji in pesniki poganstva, se
nmika brezvestni špekulaciji tako ▼ Ustnih kakor t tujih poslih. In t resnici — kako naj ge »po štuje in izpolnjuje katerakoli pogodba in k&kšn* vrednost naj imajo sloTesni pakti, ako niso garantirani po Testi? Ker ni Testi, pa ni mogočo preprečiti postopne, a neizogibne propasti narodor, držaT in čloTeške civilizacijo same.
Mir nemogoč brez priznanja !moralnega reda
»Pokora pa jo,« tako iiTaja dalje papež, »orožje, ki sega do korenin Tsega zla, to je do nourojenega pohlepa po materialnem bogastvu in po nedoToljenih nžitkih žirijenja. S pomočjo pro-stoToljnih žrtev, praktično samoodpovedi, čeprav bi iloTcka bolelo, s pomočjo raznih del pokore po-tlačujo kristjan nizko strasti, ki ga zavajajo h kršitvi moralnega reda. Samo potom pokoro in molitve.« sklepa papež to krasno pogl.iTjo okrožnice, »so bo upostavil moralni red, postaTljcn od narave in njenega Stvarnika — samo tedaj so bo BTet rešil, č» bodo vsi narodi ta red zopet prostoToljno priznali in sc mu dejansko pokor.iToli. Lo tedaj bo mogoč na zemlji trajen mir, žo se bodo takiS notranji od-nošaji držav in narodov kakor zunanji odnošaji med narodi postavili na to podlago. Ne bodo pa ustvarili take atmosfero trajnega miru niti obstoječo mirovne pogodbo niti najbolj slovesni pakti niti razni dogovori in mednarodno konferenco niti najbolj plemenita in nepristranska prizadevanja državnikov, čo so prej no priznajo svoto prarice narave in božje postave. Pa tudi noben Toditolj narodnega gospodarstva in nobena gospodarska organizacija ne bo mogla nikoli najti mirno rešitve socialnega vprašanja in razmer, čo prej r oblasti gospodarstva samega ne bo triiimfirnla moralna postava, ki jo utemeljena na Bogu in na Testi. To jo fundamcntalna Trednota tscIi vrednot tako v političnem življenju kakor t gospodarskem življcnjn narodov; to je najbolj sigurna valuta, ki ne moro nikoli pasti in propasti, ker je zajamčena po nespremenljivi in večni božji postavi.«
„Ljudstvo, vrni se k svojemu Gospodu in Bogu!"
Papež končuje drugi del svojo okrožnico s prisrčnim pozivom: »Molitev in duh pokoro Btu torej tista dva mogočna duhova, ki ju jo nam Bog dal, da se povrnemo k Njemu, blodoci sem in tja brez vodnika. To sta tista duhova, ki moreta ruz-gnati tomo in odstraniti prvi in poglavitni vzrok j vsakega upora, ki jo upor človeka zoper svojega Boga. Odločitev pa je v rokah človeštva samega: ali so bo izročilo tema blagodejnima in blagoho-tečima duhovoma in se spokorilo, ponižno in skrti-šeno vračajoč se k svojemu Gospodu in Očetu usmiljenja — ali pa so bodo ljudje izročili svojim strastem in zavrgli še (isti ostanek sreče, ki jim je ostala na zemlji, prepuščajoč so duhu maščevanja in razrušitve. Nam pa ne preosinj.i ničesar drugega, kakor da poživljamo ta ubogi svet, ki je prelil toliko krvi in odprl toliko grobov, ki je uničil (oliko vredno( in del kuKure, ki je oropal kruha in dela (oliko ljudi, z nežnimi besedami sveto Ll-turgijc: »Ljudstvo moje, vrni so k svojemu Gospodu in Bogu!«
Sv. oče sklepa svoje resno in pretresajoče besedo z odredbo, da naj škofjo po vsem svclti ob priliki praznika Srca Jezusovega odredijo osem-dnevnico molitve in zadoščenja.
Evropi se obeta politična senzacija
Novi načrti za rešitev perečih mednarodnih problemov
Belgrad, 19. maja. 1. Konferenca male antante je komaj končala in utihnili so odmevi c pičlih uspehih, katere je imela, že se dvigi nova senzacija v srednji Evropi. Konferenca državnikov male antante je zamolčala popolnoma vsak migljaj o vprašanju revizije mirovnih pogodb in se skrbno ogibala, da bi na tem polju točno in jasno defi nirala svojo doktrino. Konferenca je glede reparacij postala nesložna in ni dala nikake opore tistim, ki sc morajo borili iz svoje pravice. V vprašanju podonavskega bloka je pa popolnoma odrekla, kajti iz nobenega komunikeja ni bilo mogoče razbrali, dn se je na konferenci izcimila kakšna nova konstruktivna ideja. Spričo lega žalostnega rezultata belgrajskih razgovorov, rezultata, za katerega niti najmanj ni odgovorna naša država, je pojmljivo, da so se dvignile drugod močuejše sile, ki odslej z mnogi močnejšim glasom predlagajo Evropi konkretno rešitev za vse probleme, glede katerih so tako iržave mile antante kakor tudi velesile ostale v popolni neslogi. Te sile se bodo pojavile v organ'zir.ini fronti na prvi lausannski konferenci, kjer bodo skušale prevpiti zbor državnikov. Ako vi nimate nobenega načrta za rešitev teh problemov, mi 'ih imamo: evo jih, lako bodo rekli in debata na razorožitve 1 konferenci bo prenešena na teren, katerega bodo one same izbrale.
V čem obstoji ta senzacija? Francoska agencija Havas jo danes razširila po vsej Evropi vesti, ki prihajajo menda iz Basla v Švici .n po katerih naj bi se razorožltvena konferenca ne samo pečala z reparacijskim vprašanjem, kol je. bilo prvotno rečeno, ampak tud. nekoliko z razorožitvijo in predvsem pa s podonavskim blokom. Zedlnjcnc anglosaksonske države, katerim se bo pridružila Nemčija, Madjarska, Avstrija in Kalija, bodo predložilo nedeljen moratorij vsrh političnih dolgov (prvič, da so dolgovi, ki izvirajo iz svetovne vojne, imenujejo s tem imenom) zn nedoločen čas, kar pomeni z drugimi besedami, da se predlaga defi-nitivno irtanic vseh državnih vojnih obveznosti.
Nemčija za vsak slučaj lahko zagrozi s- svojimi hitlerjevci, Avstrija in Madjarska pa bosta v kritičnem trenutku debate padli v nezavest.
Druga (očka dnevnega reda razorožitvene konferenco jo po Ilavas vprašanje, kako bi so mogln državo pregovoriti, da prostovoljno vsaka zase zniža svojo Tojno izdatke in stavi preostanek na razpolago za odpomoč gospodarstvo.
Tretja točka se (ičo Podonavja. Doslej obstoja samo en predlog v tem pogledu, namreč Tardieu-jev. Pričakovalo pe je, da bo belgrajska konferenca predložila drugega. In res, tretji dan konferenco so jo govorilo po Belgradu, da hoče mala antanta postati subjekt ali nosilelj tega podonavskega pokreta in ne več samo' objekt ali predmet.. Toda vse (o jo razpadlo v nič. Konferenca se jo zadovoljila z golo konstafacijo, da jo gospodarski položaj (ako slab, da no more (ako i(i več naprej.
V Lausanni pa hi se nasprotno pojavil nov jiodonavski načrt, ki bi dovolil razširitev Tardieu-jevega predloga na 2 ali več drugih držav razen prvotnih pet. Z drugimi besedami, Nemčija in Italija bi se vzporcdili med podonavske države. Ne bilo bi čudno ali presenetljivo, ako bi se v Lausanni pojavil dr. Beueš kot glavni zagovornik lega razširjenega Podonavja. Gre samo za lo, da se najdo nekje šo prostor za Francijo in Poljsko. Morda jo neuspeh bclgrajske konference imel vendarle lo dobro slran, da je opogumil gotove politične. pokrete v Evropi, da nastopajo javno in da izpovedo javno, kar želijo. Nič ni slabšega kot prikrivanje. Ako jo konservativni del Evrope odrekel, potem }e vrsta na tako zvanih destruktivnih elementih, da rešijo Evropo pred katastrofo, kajli časa ni več veliko.
Zborovanje Penklubov
Budimpešta, 20. maja. Ig. Tukajšnji kongres Pen-klubov jo sklenil, da bo prihodnji kongres leta 1933 v Dubrovniku, lota 1931 pa na Škotskem.
Stran 548.
»SLOVENEC«, dne 15. maja 1932.
Stev. 111.
Boj za oblast v Franciji
Socialisti hočejo na vsak način v vlado — Herriot
bi se jih rad otresel
Pari«, '20. maja. fr. Prvega junija preneha zakonodajna doba sfare poslanske zbornice in ua njeuo mesto stopi nov parlament, izvoljen 1. in 8. maja. Tardieu bo bržkone podal ostavko že nekaj dni prej, nakar se bodo pričela oficielna pogajanja za sestavo nove vlade. Za kulisami se pogajanja že davno vršijo.
Kakšno vlado si bo dala Francija? Po številu svojih poslancev je Edvard Herriot brezdvomuo gospodar položaja. Tudi v' primeru, da bi on ne predsedoval bodoči vladi, bo šla v njej prva beseda njemu. Po volilni zmagi kar cepajo poslanci v njegov parlamentarni klub, tako da bo štel mesto 157 kar 170 članov. Kakor je la pojav za Herriota na eni strani razveseljiv, tako je na drugi nevaren, ker prihajajo v njegov klub poslanci, ki jih ne bo lahko disciplinirati. Tako se je pojavil* skupina poslancev, ki bi radi ustanovili »neodvisno radikalno stranko«, ki bi bila pripravljena podpirati Herriotovo vlado pod pogojem, da bi jo podpirali tudi socialisti. Prav tako so snuje v radikalni stranki desno krilo, ki je proti sodelovanju s socialisti.
G. Herriot stoji pred težko izbiro. Ali naj sestavi nekako koncentracijsko vlado, ki nuj bi se opirala na leve in neodvisne republikance in si v notranje političnem pogledu zaveže roke ter odtuji socialiste, ali pa naj sestavi pravo levičarsko vlado s pomočjo socialistov? Možna je še tretja rešitev, ki si jo posebno želijo socialisti, to je sestava vlade zgolj iz radikalnih socialistov, v kateri bi socialisti ne sodelovali, temveč bi jo samo v parlamentu podpirali. To bi bila obnova levičarskega kartela iz leta 1924. Vlade s sodelovanjem socialistov si ne želi ne senat ne veliki pariški tisk, ne trgovski svet, ne banke, ne borza in tudi ne določena skupina radikalnih socialistov. Sestava takšne vlade bi postala za Herriota lahko usodna, ker bi jo velekapital, ki je gospodar borze, .lahko vsak trenotek zrušil s tem, da bi izzval padec franka in državnih papirjev.
Herriot bi rajši sestavil koncentracijsko vlado brez socialistov, toda ti hočejo na Tsak način v vlado. Ako bi Herriot ne upošteval te njihove »elje, se mu lahko pri prihodnjih volitvah zgodi, da ga socialisti pustijo na cedilu. Leon Blum, vodja socialistov, ki je znau za »pedantnega doktri-larca«, je bil osebno dolgo časa za to, da ostane-
Nova avstrijska vlada
Dunaj, 20. maja. tg. Ob 8 zvečer so bila končana pogajanja za sestavo nove vlade. Novi kabinet je prisegel žc takoj ob 9 in jc sestavljen tako-le:
državni kancler, poljedelski in zunanji minister dr. Dollfus. |M>dkancler in voditelj trgovsko-politične sekcije v zunanjem ministrstvu Minkler, notranji minister Bachinger, pravosodni minister dr. Schuschnigg. finančni minister Weidenhofer. minister za javno varnost dr. Ach, socialni minister »Ir. Resch. trgovinski minister dr. Jaconcig, prosvetni minister dr. Rintelen. vojni minister Vaugoin.
Nemška ponudba podonavskim državam
Berlin, 30. maja. ž. Poluradno se poroča, da je Nemčija, potem ko je sklenila preferencialno pogodbo z Madjarsko, poslala enak poziv tudi ostalim podonavskim državam, v prvi vrsti Bolgariji, Jugoslaviji in Romuniji. Dozdaj se je izjavila samo Bolgarija, da je pripravljena pogajati se z Nemčijo in se bodo pogajanja v najkrajšem času tudi pričela. Jugoslavija in Romunija pa bosta menda odgovorili Nemčiji šele takrat, ko bo rešena kriza v Franciji.
Herriot hoče postati zunanji minister
Pariz. 20. maja. Ig. Širijo se govorice, da Herriot v novi vladi noče prevzeti sam ministrskega predsedništva. temveč ga prepustiti radikalnemu voditelju Sarrautu ali pa Chautempsu, ker zahteva zase zunanje ministrstvo in bo zaradi lozanske in ženevske konference tako zaposlen, da ne bi mogel poleg tega še reprezentirati kabinet kot ministrski predsednik.
V Londonu so sftepfi£ni
London. 20. maja. tg. »Daily Telegraph« poječa. da smatrajo v merodajnih političnih krogih, da upanje na uspeh lozanske konference ne more biti veliko. Herriot ne namerava sestaviti kartel-ske vlade s skrajno levico, temveč samo delovno skupnost z levičarsko sredino, dočim pričakujejo v Londonu popustljivosti Francije samo od kartela. Na drugi strani se je stališče Nemčije pod vplivom nemških volitev zelo radikaliziralo. Končno ne kažejo ameriške Združene države nobene pripravljenosti, da bi se udeležili konference, tudi ne v zadnjem delu konference, ko bodo razpravljali o valutnih vprašanjih. Ravno tako malo upanja imajo v svetovno gospodarsko konferenco, ki naj bi jo sklicala Amerika, če bi se na tej konferenci izključila razprava o problemu vojnih dolgov.
Ostre odredbe proti tujcem v Franciji
Pari*. 20. maja. tg. Po umoru predsednika republike Doumerja je sklenila francoska vlada, da se bo tujska policija znatno poostrila. Na današnjem ministrskem svetu so odobrili celo vrsto odredb, lako med drugim, da se bo v bodoče poleg kontrole polnih listov na meji vršila še dodatna kontrola kriminalne policije v vlakih samih in da se bodo smeli v bodoče tako zvani nanzenski potni listi, ki se izdajajo posebno za brezdomovinske Ruse, izdajati odnosno vidirati samo skupno v notrafljem in zunanjem ministrstvo.
Položaj v Belgiji nejasen
Renkin zopet v ospredju
jo socialisti še nadalje v opoziciji. Nedavno pa se jo uioral vdati pritisku strauke, ker so vsaj štiri petine socialističnih voditeljev za aktivno sodelovanje v vladi. Posebno ltenaudel, ki ima močno zaslombo v južni Franciji in ki bi lahko postal Blumu nevaren tekmec, je neprestano zagovarjal sodelovanje v vladi.
Socialisti stavijo za sodelovanje tako lahke pogoje, da Herriot nikakor ne bo mogel zavrniti njihove ponudbe s pretvezo, da so njihovi predlogi nesprejemljivi. Sam Leon Blum je v glasilu socialistične stranke pisal takole o teh pogojih: »Takojšnje in občutno znižanje vojaških kreditov, podržavljenje zavarovalnih zavodov in železnic, nadalje uvedi)«, obveznega zavarovanja proti brezposelnosti in kmetijskim nezgodam, te zahteve tvorijo dovolj jasen in zadosten program. Teh pogojev nisem slučajno postavil. Postavil sem zahteve, ki so skupne radikalnim socialistom in socialistom, saj jih je na svojih zborovanjih odobrila tudi radikalna stranka. To je minimum, kar socialisti zahtevajo, toda o tem bo odločeval kongres stranke.« S tem je hotel Blum namigniti, da. bi bili socialisti pripravljeni iti še dalje glede koncesij. Saj je na primer pariški socialistični poslanec Petrin dejal, da se socialistični pogoji lahko še omilijo, ker se francoski socialisti nočejo ločiti od srednjega stanu in napraviti iste napake, kakor so jo nemški. Po njegovem mnenju se ho zapečatila usoda Evropo v Ženevi in Lausnnni in socialisti morajo prav v tem trenutku vreči nn tehtnico vse svojo sile in odločati o usodi Evrope. V istem smislu se je izjavilo še mnogo drugih poslancev. Po njihovem mnenju danes ne gre za radikale, temveč v igri je obstoj demokracije in socialisti ne smejo več pasivno gledati ua razvoj dogodkov. Socialistične mase francoskega delavstva in kmetov so se naveličale čakanja in zahtevajo, da socialisti odločno posežejo v državne posle.
Leon Blum, Pierre Renaudel in Vincent Au-riol so se prav pod pritiskom svojih volilcev odločili za aktivno politiko. V socialistični stranki obstoji le majhna skupina, ki je mnenja, da skušajo meščanske stranko zvabiti socialiste v vlado samo zato, da bi se ti v vladi kompromitirali in zgubili zaslombo pri volilcih.
Po vsem tem je jasno, da ni Herriotov položaj prav nič zavidljiv.
Revolucionaren pohret v Španiji
Madrid, 20. maja. ž. Revolueinarni pokret, ki bi moral izbruhniti v Scvilji, je bil v zadnjem trenutku preprečen. V Santa Cruz so našli v bližini seviljske katedrale 700 liomb. Poleg tega je policija odkrila tajno radio-postajo z moderno ureditvijo za izdelovanje inunirije. Policija je napravila potrebne korake, da prepreči nevarnost. Prevrat so pripravljali sindikalisti in anarhisti. l'o načrtu revolurionarcev bi morale biti najprej bombe vržene na vojašnice in v mestu, da se izzove panično razpoloženje med ljudstvom in vojaštvom. Dozdaj jo bilo 30 aretiranih.
Obvezni civilni zakon v Španiji
Madrid, 20. maja. Ig. Španski pravosodni minister je predložil parlamentu načrt novega civilnega zakonskega prava z obligatoričnim civilnim zakonom, ki se mora skleniti pred cerkveno poroko. Predložil jo tudi drug načrt zakona, po kalerem sc bodo mogli v bodoče nezakouski otroci vpisati v matrice kot zakonski otroci.
Novi nemiri v Bombayu
London, 20. maja. tg. Včeraj je bilo pri nemirih v Bombayu ubitih zopet 8 oseb in 130 ranjenih. Do sedaj znaša število ubitih ze 130 oseb, ranjenih pa 1263.
Turški diplomati potujejo v Rim
Rim, 20. maja. ž. »Tribuna« prinaša ves! iz Ankare, da je turška vlada odobrila potovanje predseduiku turške vlade Izmet paši in zunanjemu ministru Teftiku Ruždi beju, da lahko potujeta v Rim. Oba turška državnika odpotujeta julri.
Rim, 20. maja. tg. Tukajšnji politični krogi pripisujejo veliko važnost turškemu obisku v Rimu, ki bo v času od 24. do 27. maja. V tem vidijo po obisku Izmet paše v Moskvi doka/, za to. dn hoče turška zunanja politika ohraniti nn zapadu svoje oporišče v fašistični Italiji.
Generali sestavljajo vladi program
Tokio. 20. maja. ž. Uradno poročajo, da je med predsednikom konservativne stranke Suzu-kijem in dosedanjim vojnim ministrom generalom Arakijent prišlo do sporazuma, kako naj se sestavi nova vlada. Program nove vlade bo tak, kakor ga bodo zahtevali vojaški krogi.
Odkod francoske vojaške misije s Poljske
Varšava, 20. maja. Ig. Dno 1. avgusta bo popolnoma razpuščena francoska vojaška misija na Poljskem, ker je poljsko vojno ministrstvo odpovedalo dotično pogodbo. S tem jo končno zmagalo stališče Pilsudskega, ki je smatral, da za poljsko vojsko ni treba nobenih inozemskih strokovnih svetovalcev in so bili v tem oziru spori s francoskim generalom Weygundom žo med polj-ko-rusko vojno 1. 1920. Odhod francoske misije pa seveda ne bo ničesar izpremenil. Vendar se pa s tem francosko-poljska vojaška zveza ne bo nič izpremenila.
Varšava, 20. maja. tg. Vojuo sodišče v Rja-listoku je zopet obsodilo na smrt dva kmeta radi vohunstva za sovjetsko Rusijo. Od lanskega lela dalje je sodišče izreklo čez 60 smrtnih obsodb.
Dunajska vremenska napoved: Vedno bolj so verjetne nevihte.
Zagrebška vremeiuka napoved: Jasno z visokimi oblaki, stalno in zelo toplo.
Bruselj, 20. maja. Po ostavki Renkinove vlado se politični položaj še vedno ni razčistil iti vse kaže, da bo kriza zelo dolga. Vlada je padla v prvi vrsti radi znanega spora med Flamei in Valonci glede šolskega vprašanja. Flamski demokrati (katoličani) so zahtevali, naj posamezne občine ma Flamskem odločajo o nadaljujem obstoju manjšinskih šol v francoščini, medtem ko so se valonski liberalci postavili na stališče, da je treba zagotoviti valonski manjšini šolo z zakonom. Krize so deloma krive tudi težke finančne razmere; kajti Renkin se po sporu med liberalci in katoličani radi šolskega vprašanja ni čutil dovolj močnega, da bi izvedel radikalne reforme, ki so potrebne za ozdravljenje državnih financ (znižanje državnega proračuna) iu za pobijanje gospodarske kri-
AkademUti napadli poljskega politika
Varšava, 20. maja. tg. 60 desnpradikalnih študentov je danes na cesti obkolila bivšega poljskega ministrskega predsednika, profesorja Bartla, ki uči kot ordinarij za praktično geometrijo na tehnični fakulteti v Lvovu. Obmetavali so ga z gnilimi jajci in pomazali obenem tudi obleko dame, ki je bila v spremstvu profesorja. Profesor Bartl je kol referent akademicnega senata povzročil relega-cijo dveh nacionalističnih študentov, ki sta hotela s silo preprečiti, da ne bi bil neki židovski študent pripuščen v gozdarski institut. Ta napad na uglednega profesorja je povzročil lem večjo senzacijo, ker ga je državni predsednik šele pred kratkim večkrat pozval na zaupno razpravo o političnem položaju i u se je večkrat govorilo, da se mu bo zopet poverila sestava novega kabineta.
Carinski škandal v Franciji
Pariz, 20. maja. tg. »Petit Parisien« poroča, da ima policija silno mnogo posla z novo ogromno carinsko afero. Že več let so uvažali več kot tisoč ameriških avtomobilov skozi Le Havre v Francijo, pri čemer so bile francoske carinske blagajne oškodovane za več kot 100 milijonov frankov pri carini. Več carinskih uradnikov je bilo podkupljenih in se smatra, da je ta afera ena največjih po panamskem škandalu. Imena in podrobnosti se zaenkrat še ne navajajo. Znano je le, da uvaža Ford svoje avtomobile skozi Bordeaux, dočim uvaža avtomobile skozi Le Havre ameriška družba General Motors. Bilo je aretiranih že več oseb,
440 letal nad Rimom
Rim, 20. maja. ž. 26. t. m. bodo v Rimu veliki vojaški menevri, v katerih bo sodelovalo veliko število letal raznih tipov. Izvršen bo naphd iz zraka na letališče, na katerem bo zgrajena lesena ladja, železniški vlak, industrijsko mesto itd. 440 letal 1k> sodelovalo v teh manevrih. Na omenjene objekte bodo spustili nekoliko ton bomb s strupenimi plini ter razrušili vse objekte. Na kopnem bodo stopila v akcijo vsa obrambna sredstva proti zračnim napadom.
Belgrad, 19. maja. 1. Zavod za jvospoševan je zununje trgovine je sklical konferenco, na kateri so so obravnavali novi pravilniki za kontrolo i/voza hmelja. Konference so se udeležili poleg zastopnikov kmetijskega ministrstva, zastopniki hmeljskih organizacij iz Slovenije in Vojvodine. Na konferenci jc bilo končnoveljuv-no sprejeto besedilo novega pravilnika, katerega bo resorno ministrstvo v najkrajšem času izdalo.
ze, v prvi vrsti brezposelnosti.
V dosedanji vladi je bilo 7 katoliških ministrov, med temi štirje predstavniki skrajne flam-sko desnice ter pet liberalnih ministrov, med temi podpredsednik Poel Hjmans, ki je vodil zunanjo politiko. Zelo verjetno je, da bo kralj končno zopet poveril nalog za sestavo vlade g. Rcnkinu, čeprav jo ta star žo 70 let. G. Renkin je še vedno silno žilav in uživa velik ugled v javnosti. Njegova naloga, da sestavi koalicijsko viado m?d katoličani iu liberalci, je danes mnogo težja kakor pred letom, ko je postal ministrski predsednik. Ako g. Renkin ne bo imel sreče, polem bo kralj bržkone razpisal volitve. Flamcl so za volitve ne navdušujejo, ker je sedanja večina v zbornici njiiu prijazna, nasprotno si liberalci volitve želijo.
Predlogi jugoslovanskega delegata v vojnotehnični komisiji
Ženeva, 20. maja. 2. Vojnotehnična komisija razorožitvene konference hitro nadaljuje svoje delo. Ker je v glavnem že pripravila materijal, se bo splošna komisija najbrže sestala že tekom tega meseca. Na včerajšnji proračunski seji in na seji o letalstvu so komisije proučavale zelo važna vprašanja, v katerem so živahno sodelovali tudi jugoslovanski delegati. Pri diskusiji o vprašanju omejitve vojnih izdatkov je jugoslovanski delegat, svetnik dr. Perne, v proračunski komisiji razložil stališče jugoslovanske delegacije v pogledu formule, ki naj bi se vnesla v konvencijo za zmanjšanje vojnih proračunov. Svetnik dr. Perne je predlagal, da se izvrši omejitev celokupnih izdatkov za vse morilno orožje, tako orožje, ki ga uporablja vojaštvo na kopnem, kakor tudi za orožje na morju in v zraku, ne pa da se omeji samo del tega orožja. Dr. Perne je opozoril na primer na Jugoslavijo, ki ima le eno ministrstvo za državno obrambo. Stališču Jugoslavije so se pridružili tudi delegatje iz Japonske, Poljske, Češkoslovaške in Finske, kljub temu pa je ostalo vprašanje nerešeno.
Osebne vesti
Belgrad. 19. maja. 1. Na predlog pravosodnega ministra je napredoval v 2. položajno skupino l. stopnje Josip Požar, predsednik 5. skupine II. stopnje okrožnega sodišča v Travniku. V prosvetnem ministrstvu je napredoval v 4. položaj, skupino l. stopnje Devetak Franc, prof. II. realne gimanazije v Ljubljani, daljo dr. Rostohar Franc, prof. klasične gimnazijo v Mariboru. V 4. položajno skupino II. stopnjo jc napredoval dr. Kuščer Ljudevit, prof. realno gimnazije v Kranju, dulje dr. Pavel Breznik, prof. L realne gimnazije v Ljubljani.
Premeščen je bil v računovodstvo ravnateljstva državnih železnic v Subotici Slavko Debeljak, pomožni oficial oddelka za gradbo železnic.
IV)
Belgrad, 19. maja. 1. Danes sc je obesil' v stanovanju svoje neveste Slovenke Marije Šli-bar Slovenec Franjo Klobučar, nameščenec v pisarni »Britania« na Tcrazijali. Vzrok dejanja je ljubosumnost.
Tokio, 20. maja. AA. Včeraj dopoldne so svečano pokopali predsednika vlade Inukaja. Med pogrebom ni prišlo do nikakega incidenta.
Pariz, 20. maja. A A. Francoska paroplovna družba, katere last je bil zgoreli parnik >Ge-orgcs Philippar«, objavlja, da se je od 767 potnikov, kolikor sc jili jc po uradnih podatkih vkrcalo na parnik, dozdaj rešilo 7IS. Usoda ostalih 49 potnikov je še neznana.
Seja mariborskega obč. sveta
Organizacija obrtnega ženstva — Nov način zaračunavanja veseličnega davka — Imenovanje novih ulic
Maribor, 20. maja.
Današnja tretja redna seja mariborskega občinskega sveta je potekla kljub obširnemu dnevnemu redu zelo kratko. Občinski svet je namreč pričel zadnji čas odlagati nekatera važnejša in zanimivejša vprašanja na tajne seje. Tako sta bili med drugimi številnimi vprašanji danes odloženi na razpravo v tajno sejo poročili odsekov o reorganizaciji občinske uprave in za določanje najemnin v občinskih hišah. Ti dve vprašanji sla v zadnji dobi vzbujali v mariborski javnosti mnogo zanimanja. Po otvoritvi je poročal meslni načelnik dr. Lipoid, da je v teku intervencija za prestavitev Maribora v L draginjski razred. Izgleda, tla bo intervencija ugodno rešena. — Vprašanje občinskega šolstva je poslalo v zadnjem času v Mariboru zelo važno. Ženska obrtna šola že deloma obstoja v zavodu Vesna . Treba jo bo le še izpopolniti. Isto tako se bo izpopolnila dosedanja gospodinjska šola v istem zavodu. Tako bo celokupno žensko strokovno šolstvo v Mariboru organizirano v - Vesni ". Mnogo težje bo rešiti vprašanje moške osnovno Šole, ker zaenkrat ni na razpolago nobenega šolskega poslopja. Občinski svet je pooblastil mestno načelstvo. da se nadaljuje delo v začeti smeri, da se vprašanja obrtnega šolstva v Mariboru končnove-Ijavno rešijo. — Odobrene so bile nadalje nedelje-ne uradne ure nn magistratu. V popoldanskem času se mora vršiti v vseh oddelkih inšpekcijska služba. Nadure so bodo radi skrajšanega delovnega časa honorirule le v izjemnih slučajih po izrecnem nalogu načelnika.
Sledila so poročila odsekov. Poročevalec prvega odseka, Slrmšek, je poročal o predstoječih volitvah v konkurenčne odbore treh mariborskih žup-nih cerkev. V konkurenčni odbor za stolnico voli občina štiri člane, enega pa občina Kamilica, za frančiškansko župnijo imenuje občina tri člane, po enega pa Krčevina in Košaki, za magdalensko žtip-ii i jo pa mariborska občina dva člana in po enega i občine Tezno, 1'obrežje in Studenci. V kratkem bo j skupna občinska sejo občinskega odbora imenova-l nili občin, na kaleri se bodo volili cerkveni kon-, kurenčni odbori.
Za drugi odsek jc poročal podžupan Golouh. Iz fonda zu podporo počitniškim kolonijam so dovoli otroški počitniški koloniji ua morju 28.000 Din, koloniji na Pohorju pa 51.000 Din. Izvolil se je odbor za odpošlljanje dece v kolonije. V tem odboru zastopa občino podnučelnik Golouh, dr. Tiser, dr. Slrmšek, Tuiupej, Grčar, Perič in Ozvatič. V odboru bodo še zastopani zdravstveni dom, mestni fizika! in naraščaj Rdečega križa.
Poročilo tretjega odseka je podal svetnik Tuiu-
pej. Oo. jezuiti so predložili načrt za zgradbo cerkve in kapelice v magdalenski četrti. O načrtu smo svojčas že poročali. Ker zahteva zakon, tla morajo biti potrjeni načrti za zgradbo cerkva od ministrstva za javna dela, je bilo vprašanje začasno odloženo. Daljša debata se je razvila o predlogu šolskih sester, ki prosijo za spremembo gradbenega načrta v Samostanski ulici, ki predvideva gradbo dvonadstropnih hiš. Sestre prosijo, da bi se jim dovolila graditev enonadslropnih vil. Tudi mestni gradbeni urad je priporočal odobritev prošnje, vendar je odbor predlog zavrnil. Na predlog svetnikov Sa-bothyja in Tavčarja jo občinski svet zavrnil predlog odseka ter ugodil prošnji.
Občinski svetnik Sabothy je poročal o zadevah finančnega odseka. Društvu za rejo kuncev se je brezplačno odstopilo zemljišče ob Betnavski cesti za posev krme. Odklonjena jo bila prošnja Društva za rejo kokoši za brezplačen odstop zemljišča, na katerem bi zgradili kokošjo farmo. Trgovskemu gremiju j"c bila v principu odobrena prošnja za brezplačen odstop zemljišča za gradbo zavetišča osirotelih trgovcev. Zdravstvenemu domu je bila podeljena podpora 2000 Din za šolsko mlečno kuhinjo. Podpore revnim dijakom bo razdelil upravni odbor, ker je prošenj izredno veliko. Za podpore je v proračunu določenih 12.000 Din. Prošnje za podaljšanje amortizacijske dobe za gradbena posojila od 10 na 20 let so bile vrnjene odseku. Vprašanje znižanja električnega toka za kuho je bilo urejeno v tem smislu, da se dovoli znižanje loka le v tistih delih mesta, kjer ni plinovoda. Uredilo se je končno tudi vprašanje veseličnega davka. Doslej je občina pobirala od vseh prireditev 12% veseličnega davka, v večini slučajev pa ga jc naknadno odpisala. V bodoče bo občina pobirala od prireditev, pri katerih znaša državni davek 20%, 12%, kjer pa znaša državni davek 1(1%, pa 6%, vrhu tega pa še 100 Din občinske takse. Sklep stopi v veljavo s 1. junijem I. I.
Za peti odsek je poročal svetnik Murko. Na dnevnem redu so bili prenosi obrtnih pravic občinskih gostiln, kakor lo zahteva novi obrtni zakon.
Ob zaključku je podal načelnik dr. Lipoid poročilo za odsek za pregled iu revizijo uličnih napisov. V splošnem se bo preimenovanje mariborskih ulic razpravljalo pozneje. Začasno so dobile imena le nekatere ulice, ki doslej niso imele imen. Ulica meti Čopovo in Vrbanovo ulico je dobila ime po zgodovinarju Stegenšku, ulica med Kamniško in KorošČevo ulico se imenuje Prelogova ulicn, ulic« med Vilharjevo iu Kamniško ulico Semečeva ulica, ulici, ki vežeta Celjsko in Ljubljansko ulico, se bosta imenovali Rapočeva in Perkova ulica.
Nato je sledila tajna seja.
Stev. 11&.
^SLOVENEC«, 'čas ~ZL mata tm
Stran 3
Slovenska nova maša v Ameriki
Elektrifikacija Savinjske doline
Polzela, 19. maja.
Za seetarikom v Mozirja se jo vt£Q sestanek v
Kumrovi gostilni v Kapli pri Vranskem. Zbrali so se zastopniki vasi in občin, ki leže ob glavnem daljnovodu Št. Pavel—Gomilsko—Vransko. Na sestanku je izčrpno poročal g. ing. Rueh o pogojih in načinu elektrifikacije. Udeležba in zanimanje udeležencev je znak, da si Savinjska dolina želi skorajšnje izvedbe elektrifikacijskega načrta KDE. Sestavili so poseben odbor, ki ima izvršiti vse predpriprave. Škoda je le to, da se za elektrifikacijo nismo začeli brigati poprej, ko je bilo splošno blagostanje večje, kakor je danes.
Nemalo razburjenja je po Savinjski dolini povzročila vest, da se od gotovih strani delajo KDE težave in da nekateri razširjajo mnenja, da naj elektrifikacijo cele dežele vzamejo v roke drugi faktorji, predvsem tuji kapital. Po našem mnenju bi bila to usodna napaka. Saj je žo tako tuj kapital gospodar skoraj vseh naših podjetij. Res je, da pri teh podjetjih dobe tisoči naših delavcev košček kruha, a dobički teh podjetij gredo v tujino. Zakaj štejejo banovini v greh, ako se hoče osamosvojiti vsaj tam, kjer se je mogoče, pri elektrifikaciji? Če pomislimo, da postaja elektrika važen gospodarski faktor ne samo v mestu, ampak tudi na kmetih,
Vnedeljo, 22. t. m. bo v Mihvaukee v Ameriki daroval prvo sveto mašo naš rojak g. Alojzij Koren, sin Franceta Korena, p. d. Jesenekovega iz Topolšice pri Šoštanju. Leta 1007 se je dve leti star preselil s svojimi stariši v Ameriko. Po dokončani srednji šoli je vstopil v bogoslovje v St. Francis Seminary v St. Francis Wisconsin, kjer bo danes posvečen. — Novomašniku naše iskrene čestitke! — Na sliki je novomašnik na desni, proti levi sta njegova prijatelja.
Pred odhodom odličnega Amerikanca
Ljubljana, 20. maja.
Jutri zvečer odpotuje v Ameriko Ivan D o 1 -č i č, dopisnik slovenskih ameriških listov, ki je pripotoval za 14 dni v Slovenijo, da se informira o položaju pri nas. G. Dolčič je stanoval pri svojem sorodniku posestniku in gostilničarju Francetu Pečarju na Črnučah in je od tam delal vseh 14 dni izlete na vse strani. Potoval je večinoma v družbi slikarja prof. Jakca in tenorista Banovca. G. Jakac je izvršil za g. Dolčiča več filmov, tako predvsem film Dolenjske in lilm festivalskih svečanosti za 60 letnico Glasbene Matice. Žal, da bosta oba filma razvita šele v Ameriki.
G. Dolčič, doma iz Device Marije v Polju, je odšel v Ameriko takoj po razsulu in si je ustvaril svoj dom v mestu Girard v državi Ohio. Girard šteje okoli 10.000 prebivalcev in ima slovensko naselbino z okoli 200 Slovenci. Vsi ti so večinoma zaposleni v usnjarni Ohio Leder Comp., ki zaposluje okoli 700 delavcev. Slovenci so na glasu najboljših delavcev. V usnjarni je poseben oddelek Slovencev (70 delavcev) pod vodstvom delovodje Anžička iz trebanjske fare. Delavci v tej tovarni delajo po 8 ur na dan in zaslužijo dnevno po 5 dolarjev. Girard je edina slovenska naselbina v Ameriki, ki krize doslej še ni občutila.
Slovenska naselbina v Girardu, katere vodja je g. Dolčič, je zelo agilna. Tamošnji Slovenci so včlanjeni v 8 podpornih društvih, v pevskem društvu »Ljubljanski vrt« in v dramatičnem društvu »Pre- j šerenc. Poleg tega imajo svojo godbo in ob glavni ! cesti Cleveland—Pittsburg Slovenski narodni dom, | ki so ga otvorili 1. 1917 in jih je stal 130.000 dolar- : jev! Letos septembra bodo proslavili 15 letnico ob- ! stoja svojega doma in si nabavili nov zastor, na ka- ' tereni se blesti umetniško izdelana slika slikarja Likarja, doma iz Cerknice: lant in dekle, oba v na- j rodni noši, se vračata domov z Bleda.
V tem domu so imeli svoje koncerte domači ameriški umetniki(ce): Josipina Laushe, Mary Udo-vič, Perdanova, Klub »Bele Ljubljane« iz Clevelan-da pod vodstvom g. Perdana, potem pa operni pev-ci(ke) iz stare domovine: Šubelj, Šubelj in Lovše-tova skupaj, Banovec in Ropasova. Značilno za narodno zavednost tamošnjih Slovencev je, da prire- [ jajo v domu stalno vsak mesec po več prireditev, ki | jih prav radi posečajo tudi Američani. Slovenci v Girardu uživajo tak ugled, da jih več opravlja važne funkcije pri občini. Sodelujejo v občinski upravi in pri raznih javnih ameriških korporacijah.
G. Dolčič jc izjavil našemu poročevalcu, da se vrača v Ameriko očaran od lepote naših krajev. Včeraj si je ogledal Cankarjev rojstni kraj Vrhniko, danes pa sc je mudil na Brezjah, na Prešernovem rojstnem domu in na Bledu. Pravi, da je dobil pri nas »za cele knjige« gradiva, ki ga bo začel uporabljati, kakor hitro stopi na ameriška tla.
potem bi priSe! zadnji kmet * (Doki *asl ▼ od.
v?snost tujega kapitala, ako bi se uresničile želje tistih, ki odrekajo banovini upravičenost do izvršitve elektrifikacijskega načrta.
Načrt o elektrifikaciji naše banovine je tako
velikopotezen, da bi se drugod pa5 ne našel nihče, ki bi takemu načrtu nasprotoval. Gospodarska osamosvojitev jo mogoča le na podlagi požrtvovalnega
sodelovanja vsakega posameznika. Vsak posamezni konsument električnega toka naj s skromnim prispevkom pomaga do naše osamosvojitve. Saj vemo, da banovina ne dela za dobiček, ampak za to, da gospodarsko dvigne deželo. In če bi unela dobiček pri elektrifikaciji, bo ta ostal na domačih tleh in posredno zopet priš ' v korist skupnosti.
Kdo nosi danes glavno težo krize? Ali ne kmet, mali obrtnik ali delavec? Ali ne skuša kapital kljub manjšemu prometu priti do nezmanjšanega dobička? Nikar no mislimo, da so tuji kapital poteguje za elektrifikacijo dežele zato, da 'bi s tem delal zgubo ...
Gospodje, roke proč! Pustite, kar nam je banovina storila! Ste imeli iprej časa dovolj, da bi bili pokazali, če vam je za ljudske ali za vaše koristi! Bodite prepričani, da bomo znali ne samo graditi, ampak tudi zgrajeno braniti! F. Turnšek.
Slovenski slik ir gre za kruhom
Ljubljana, 20. maja.
Unionska kavarna je v zadnjih toplih in soparnih dneh precej prazna. Nocoj pa je zasedla skrajni kot družba, vsa živahna in razigrana. Naš slikar Miha Maleš se poslavlja od svojih prijateljev, jutri odhaja namreč na Hrvatsko, kjer jo že lansko le"to pričel in začel renovacijo v župni cerkvi v Cirkveni. Za slovo mi je povedal, kaj ga čaka v Cirkveni, kjer je, kakor smo že poročali, že dosegel lepe
uspehe. Vso zimo, ki jo je prebil doma, je porabil za izdelavo načrtov za ogromne, okrog 7 m visoke stenske slike, ki bodo krasile stene župne cerkve v Cirkveni. Tako je izdelal načrte za sliko Kraljice angelov, Marijinega oznanenja, Marijinega vnebovzetja, nadalje Marijo pomočnico kristjanov, Marijo morsko zvezdo in Noetovo barko. Ti načrti so zahtevali dolgotrajen študij. Mnogo je poskušal, premišljeval in čital sv. pismo in ikonografijo /e zaradi atributov. Na pomlad je predložil načrte, ki so bili sprejeti z velikim zadovoljstvom faranov. Sedaj odhaja v Cirkveno, kjer bo ostal tri do štiri mesece. V tem času upa dokončati slike, nato pa se bo lotil oltarjev, katere bo vse renoviral. Mogoča bo dobil tudi še dela v arhitektonski slikariji.
Lansko leto je izdeloval za to cerkev tudi načrte za barvna steklena okna. Zadnji načrt pa je poslal letos. Okno bo posvečeno Materi božji t.-sa!-ski, ki jo ludi Slovenci iz romanj dobro pozna.no. To okno bo najbrž delala neka češka tovarna v Pragi in bo po kvaliteti najbrž boljše In cenejše kakor prejšnja qkna, izdelana v ZagrsDu.
»Kako pa je prišlo tlo tega, da ste se povsem posvetili cerkveni slikarski umetnosti?':
»Lansko leto sem mnogo potoval po tujini trr mnogo pridobil. Zlasti mi je to studijsko potovanje
koristilo, kar se tiče tehnike in okusa. Ogledal 6em si vse znamenite cerkve v Nemčiji in na Češkem. Prepričan sem bil tudi, da je pri nas za take stvari dosti dela.«
»Kako pa da ste šli potem na Hrvatsko in ne delate pri nas?«
»Pri nas so pač take razmere, da ne gre vse tako. kakor bi človek hotel. Vzemite samo en slučaj. Nedaleč od Ljubljane je na pr. krasna cerkev s čudovitimi, bogatimi baročnimi oltarji in v lej cerkvi je bil tudi znamenit božji grob slavnega mojstra Jelovška. Ker obledelo barve niso bile več dosti žive, je bilo treba božji grob preslikati. In lo delo je končno dobil tako zvani vaški umetnik, neki — samouk, ki je sicer monter. Par slik je v zadnjem trenutku še rešil naš konservator dr. Štele, ki je slučajno zvedel za to in te so sedaj v muzeju ali pa Narodni galeriji. Vse drugo pa je uničeno z novimi živimi barvami. Za komentar naj navedem le to, da je prav blizu tam rojenih troje priznanih slikar jev-umetn ikov, eden je še celo iz iste fare. Drug tak slučaj mi je povedal tragično umrli slikar Gor-jup. Ta je na Dolenjskem poslikal za 500 Din celo cerkev, ki je bila sicer podružnica. Na farno cerkev pa je slikal nato strop neki Dunajčan, prav navaden kičar, ki ne more niti najmanj trditi o svojem delu, da diši po umetnosti, in je dobil za to težke desetlisočake. Takih primerov zveste lahko več. Kar poglejte predzadnji Dom in svet. S tem pa vam je najbrž jasno, zakaj delam na Hrvatskem.«
In Miha Maleš je sedel nazaj med prijatelje in pil z njimi likof za slike, ki jih bo šele naslikal...
Pomen in namen nove hoče na Ljubniku
Marljiva podružnica SPI) v Škofji Loki otvori jutri, v nedeljo, svojo kočo na Ljubniku nad Škofjo Loko. Marsikdo si bo morda ob tej vesti zastavil vprašanje: »Kaj pa je tebe treba bilo?!« Saj se je o potrebi koče na Ljubniku obširno razpravljalo tudi v škofjeloški javnosti, kjer so bila prav tako mnenja zelo različna. Naposled pa je le. zmagala str u ja, ki je zagovarjala potrebo, da se postavi na Ljubniku novo planinska postojanka.
Res je sicer, kar so ugovarjali nasprotniki koče, da je Ljubnik (1027 m) dostopen iz Škofje Loke v pičlih dveh urah in da je zategadelj planinska koča popolnoma nepotrebna. Vendar velja In ugovor, in še ta ne popolnoma, samo za ljubitelje visokih gora. Poleg teh pa so še cele vrste ljubiteljev narave, ki se iz najrazličnejših razlogov ne povspe-njajo radi na visoke gore, ki pa drugače radi zahajajo v svojem prostem času v naravo in radi prežive en dan ali večer v planinah. Baš tem je v prvi vrsti namenjena nova koča, ker ima Ljubnik to prednost, da je v neposredni bližini Ljubljane in da je v razmeroma kratkem času in brez posebnega napora dostopen vsakomur, pa najsi bo še tako komoden ali okoren. Vrh Ljubnika pa nudi tako krasen razgled, kakor ga ne nudi noben drug hrib v bližnji in tudi daljni okolici Ljubljane.
Pa tudi za pogumne in navdušene planince bo Ljubnik priljubljena izletna točka v času, ko so druge višje gore nedostopne radi snega, ki jih pokriva, to pa zlasti jeseni, pozimi, ker bo koča skozi vse leto oskrbovana, in pomladi. Priljubljena izletna točka bo Ljubnik tudi za one, ki jim večkrat čas ne dopušča, da bi so podali na kakšno daljšo turo.
Evo, to so bili razlogi, ki so vodili podružnico 3PD v Škofji Loki, da jo sklenila postavili na Ljubniku svojo kočo. ki bo slovesno otvorjena jutri. Dolžnost vseh ljubiteljev narave in naših planin pa je, da prihitite jutri na Ljubnik in tako izkažete
DIANA FRANCOSKO ŽGANJE IN KRUHA HLEB
REŠITA HISO NAJNUJNEJŠIH POTREB
Cena: mala steklenica. .	Din 10'—
srednja steklenica	» 26"—
velika steklenica .	> 52"— Dobi se povsod!
S potovanja v Orient
ii.
Življenje na ladji. — Na otokih Corlu in Rliodos. — Srečanje s »Kraljico Marijo«.
Zapustili smo Benetke, izginile so zadnje lučke, '.namenja suhe zemlje. Mirno plovemo sredi Jadranskega morja. Kar domači smo postali na par-niku. Na parniku je 632 potnikov, med njimi 6 Jugoslovanov, sami Slovenci: g. župnik Gabriel Petrič iz Gorij pri Bledu, černič Ivan, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, Zupanič Franc, veleposestnik iz Slovenje vasi pri Pluju, Filip Oštir, franč. brat iz Trsata brat dolarskega farmarja iz Amerike, gospa Marija Kunčič, skromna gorenjska mati in moja visokost kaplana iz prleške prestollce. Med potniki je 9 duhovnikov in 00 doktorjev. Pa smo prijatelji med seboj vsi: sever z jugom. brat z bratom. Saj gremo istemu cilju nasproti v sv. deželo. Z igrami, pisanjem in branjem, s pogovori, kako je tu in tam, si krajšamo čas. Ihidio-oddelck nam vsciko jutro nabije tipkana poročila o političnih in drugih dogodkih v Evropi. Itavnokar sem prebral, da je včeraj neki ruski emigrant izvršil atentat na franc. ministr. predsedniki). Poročil iz Jugoslavije dosedaj še nisem našel. Pa jih z zanimanjem pričakujem. Da nemški in drugi severnjaki prav radi grejejo na solncu svojo premrzle ude je razumljivo. Ako bi si človek ne p iskal dela bi mu bil na parniku čas predolg. Meni hitro mineva. Spotoma se pripravljam, da bom potovanje po Egiptu in Palestini tem bolj izkoristil. V to mi služi slovenski Baedecker dr. Jaha rt (»Iz Kaire v Bagdad«) in še drugi potopisi iz Orienta (dr. Lampe, Trunk, Zidanšek). Knjižnica na parniku jih jo polna.
Vozili smo noč in dan in noč in še pol dneva, pasirali morsko ožino Olranto, kar so se jeli prikazovati skalnati vrhovi albanskih vrhov. Suh, ka-menit svet, čigar obrežje izpirajo morski valovi. Proti poldnevu se približamo prvemu grškemu otoku Krfu (Corfu) ,na grško-albanski meji. To je prva postaja našega potovanja. Nismo še izstopili, pa so nas že začeli nadlegovati krfski mešetarji z raznimi znamkami, suho robo, živimi želvami, z gobami, z buteljkami kriškega vina in vso mogočo drugo robo. Ogledamo si mesto. Evropa se druži z Orientoni. Moderne lepe palače ob obrežju, katerih kamenje razgreva južno solnce, in nesnažna orientalska čaršija s pouličnimi prodajalnicami in delavnicami.
Popoldne smo z avtomobili naredili izlet po otoku do znamenitega gradil - Ahilojon , v bližini gorskega sela Kastura. Veličasten grad, obdan s krasnimi vrtovi in parki jc svojčas zgradila Avstrija rajni cesarici Elizabeti. Po njeni smrti je grad kupil nemški cesar Viljem, za njim ga je prevzela grška vlada, ki ga danes razkazuje tujcem.
Naprej mimo zgodovinske zemlje grških junakov, mimo Krete, o katere prebivalcih je sv. Pavel izrekel tako slabo sodbo (Titu 1, 11—12), proti Dodekanezu ob Mali Aziji, do otoka Uhodosa, druge postaje našega potovanja.
Rhodos to preseneti takoj ob pristanišču. Veličastne, same nove, kamenite stavbe, deloma dogo-tovljenc, deloma ne. Takoj ob obrežju le pozdravi veličastna, napol dogolovljena kamenita katedrala, ki v svoji veličastni notranjosti naredi na človeka prijeten vtis. Umetniško delo jo kamenit križev pot. V okolici so dvigajo prav evropski hoteli. Odkod ta stavbena podjetnost? Otok so po svetovni vojni okupirali Italijani, medtem ko sta se z orožjem prepirali Grčija in Turčija. Ostal je italijanski in bo po želji Društva narodov ostal do 1. 1935, ko
bo izveden plebiscit med prebivalci: ali Italiji, ali Turčiji.
Kmalu po pristanku naše ladje r-aglcdani Tia v bližini usidranem parniku jugoslovansko troboj-nico. Tukaj na otoku Malo Azije? Da, tukaj! In na otoku se pozdravimo z našimi dalmatinskimi mornarji in častniki! To je naša posadka s parnika »Kraljica Marija«.
Kmalu smo se zopet vkrcali in odpluli proti Beirutu v Siriji.
III.
Iz Beiruta čez Libanon v Raalbek
Haifa, 9. maja.
Po prav lepi in mirni dvodnevni pomorski vožnji smo dno 8. maja zgodaj zjutraj pristali v Beirutu, največjem asirskem pomorskem mestu. Današnji dan porabimo za izlet iz Beiruta čez Libanon v Baalbek.
Beirut je danes najvažnejše vzhodno trgovsko mesto, šteje nad 60.000 prebivalcev. Francozi, ki vladajo vsej Siriji, so mestu vtisnili svoj pečat, zlasti v stavbarstvu in trgovini. Znova jo na prvi pogled videti, da se Vzhod druži z Zapadotn, modema stavba, orientalska koliba, pokrita s cunjami, mogoče s tretjem in zemljo. Prav gotovo je, da bi Orient ostal še dolgo v svoji prenizki preprostosti, ki jc posledica njegovo konservativnosti, ako bi mu zapnd ne posredoval svojega napredka v stavbarstvu, oblelii in obdelovanju zemlje. Konservativnemu Orientalcu Sc na misel nc pride, da bi si iz preobilice kamna sezidal trdno hišo. da bi pobral in odstranil kamenje s svojega polja, da bi izboljšal ali moderniziral svojo obleko. Razumljivo, da je Vzhod, zlasti s svojimi mesti, najugodnejšo polje za prodajo izdelkov evropske tehnike, in obratno, najugodnejše polje za nakup kolonijalnih izdolkov in pridelkov, ki jih potrebuje Evropa. Evropske velo-
Strašen zločin
zverinskega očeta
Virovitica, 19. maja.
To dni so kmetjo iz Kraškoviča sadili koruzo ob potoku Vočinki. Zapazili so, da prihaja iz potoka čuden smrad. Šli so k potoku in tam našli žensko truplo. Kmetjo so so spomnili, dn žo od Veliko noči niso videli 16 letno deklico Rozike llančak, hčerko delavca Pero Rančaka in njegovo ženo Julije in so slutili, da bi znalo biti truplo identično s pogrešano deklico. Orožniki so uvedli strogo preiskavo in so končno aretirali očela deklico Pero Rančaka, ki jo po daljšem zasliševanju priznal, da je sam vrgel deklico v potok. Morilec jo povedal, kako je prišlo do tega zločina. Med vojno mu je žena povila žensko dete, ki jc bilo duševno in telesno zelo zaostalo. Delo jo pogosto bolehalo, žena pa ni bila sposobna za nobeno delo v hiši, zato so jo ločil od nje. Deklica je ostala pri materi, ki jo jo spravila v bolnišnico. Ko se je hčerka vrnila iz bolnišnice, jo mali ni hotela sprejeti. Zato jo on vzel otroka k sebi in ga peljal v sosedno vas, da bi ga tam izročil ciganom. j'ozneje se jo premislil in je otroka peljal nazaj. Ko sta sc vračala domov, sta morala čez potok Vočinko. Hčerka mu je potožila, da jo žejna in 011 ji je rekel, naj se napije iz potoka. Ko se je nagnila k vodi, jo jo oče sunil v vodo. Otrok je izginil pod vodo, 011 pa je čakal, če bo utonila, ker bi jo sicer zopet potisnil v vodo, čo bi so pojavila na površju. Ko jo zapazil, da je voda par slo metrov nižjo naplavila že mrtvo dekletce, je šel mirno domov, ženi in vaščanom pa je rekel, da je hčer dal ciganom in da so ne bo več vrnila domov. Končno je zločinec izjavil, da 11111 ni nič žal, da je izvršil ta zločin. Zdi se, da 011 sam ni pri zdravi pameti. Orožniki so ga izročili sodišču.
Kako je hodža izganjal hudiča
Banja Luka, 19. maja.
Pred malim senatom okrožnega sodišča so je vršila redka in zelo zanimiva razprava. Obtožen jo bil muslimanski veroučitelj Zaim llankič iz Kozarca, 70 let star, s sivo brado do pasu, zaradi maza-štva. Njegov sosed Belan Janjič mu je položil, da se mu vrtj v glavi. Muslimanski hodža jo bil prepričan, da jo soseda obsedel hudobni duh. Hotel mu je pomagati in mu je napravil tri talismane, zaknr 11111 je sosed plačal 80 Din. Ti talismani pa Janjiču niso pomagali in on ni več veroval v sivo brado hodže. šel je k vaškemu ambulantu, kjer je dobil zdravila iu ludi naznanil hodžo. Janjič jo zahteval, da mu hodža vrne 80 Din in to bi pred sodiščem skoro go-lovo dosegel, da ni prišel hodža s svojim zagovorom. Zaim se je zagovarjal zelo zanimivo. Dejal je: sRojen sem v Bosni, odšel sem v Carigrad, kjer sem se učil za veroučitelja. Ko sem prišel domov, se mi jc zgodilo, da sem čez noč poslal mesar, ker se moj oče ni zmenil za vero. Po očetovi smrti sem bil prisiljen, dn sem začel zdraviti. Kdor je zahteval, sem mu napravil talismane. Tako jo bilo z Ja-njlčem. Prišel jn mož in jaz sem mu napravil talismane, on me pa sedaj loži. Napravil sem mu tri talismane, enega, da vrže v vodo, dva pa v ogenj.« Predsednik ga je prekinil in mu dejal, da tega ne bi smel storiti. Slari Zaim pa je nadaljeval: »Kaj hočete, gospod, taka je pri nas navada. Kar jo pri katoličanih obljuba, pri pravoslavnih molitev, to jo pri nns muslimanih talisman. Janjič mi jo zn trud dal 80 Din in, če po pravici povem, sem jih tudi zaslužil, ker sem veliko molil U Alahu, da ga reši hudobnega duha. Čo mu nisem pomagal, pa ludi nisem^ škodil njegovemu zdravju.« Senat je starega
hodžo 7. dolgo sivo brado oprostil obtožbe. ..............................................
marljivim graditeljem svojo priznanje za njihove žrtve in njih trud.
sile že vedo, zakaj se pehajo za svoje kolonije na Vzhodu. To je najmočnejši vtis, ki ti ga daje veliko orientalsko mesto s svojimi modernimi izložbami in s svojim pouličnim siromaštvom v okolici. - Beirut ima krščanski značaj, ki so mu ga vtisnili francoski jezuiti s svojimi šolami, s svojo univerzo in tiskarno. Minaret mošeje jc ostal v starem ntohame-danskem delu. Sicer je pa tudi pri boljših ljudeh opaziti še mnogo fesov in zakrilili ženskih obrazov.
Kmalu zn Beirutom se začno dvigati Libanon. Skoraj do polovice je posejan z vilami in naselbinami. Libanon postaja vzhodni Monte Carlo. Tukaj so si bogataši iz Beiruta in Egipta in Palestino postavili svoje vile sredi oranžnih vrtov in sebi dali priliko za zapravljanje denarja z igrami. Vožnja čez gorovje Libanon jn gotovo ena najlepših. Francozi so čez vrhove 3000 m visokega gorovja izpeljali zobčasto železnico in asfaltirano avtomobilsko cesto, ki veže Beirut z Baalbekotn in Damaskom. Za izlet v Baalbek sem izbral na eno stran železnico, nazaj osebni avto.
V Baalbeku so danes menda največje rimske razvaline. Baalbek (= mesto malika Baala) jn eno najstarejših mest, ki je stalo že ob času Asircev. Rimljani so ga imenovali lleliopolis ( solnčno mesto). Tukaj jc stal tempelj boga Baala, Jupitra, Heliosa in Venere. Tempelj sta sezidala rimska cesarja Antonius Pius in Karakala. Teodozij Veliki je dal na tem mestu postaviti krščansko baziliko. Pozneje je vso skupaj uničil polres, deloma pa Arabci, ki so kamenje templja porabili za trdnjavo. Z izkopavanjem razrušenega templja in bazilike je začel nemški učenjak Btichstein. Danes jn precejšen del razvalin izkopan.
Naprej, mimo Svete deželo v Egipt in nazaj do Haife — Palestina šo čaka na naš obisk. Pozdravljeni v domovini.	Matija Munda.
Stran 4.
	»SLOVENEC«, dne 13. maja 1932.
Stev. 109.
Ljubljana
SI	vsakemu mrčesu ||
Maribor
Tezenshi kolodvor vmesna postaja
Ob ukinitvi premihalne postaje
Mestna obema in gasilstvo
Ljubljana, 20. febr.
Ko je bil po potresu zgrajen Mestni dom na Krekovem trgu, je bilo rečeno, tla bo s tem }>o-slopjem dobilo ljubljansko gasilstvo svoj lastni dom, saj je bilo to poslopje že v začetku namenjeno izključno le gasilstvu. Res je, da so našli v tem poslopju prostor Se razni drugi mestni uradi, toda nihče ne more zanikati, da ne bi vedno obstojalo stremljenje, da mora biti Mestni dom vedno pripravljen za nadaljnji razvoj gasilstva. Z uvedbo poklicnega gasilstva pa so postali prostori v Mestnem domu znatno pretesni. Vsak uvideven človek bi pričakoval, da bo mestna občina skušala izseliti nekaj uradov iz Mestnega doma in da bo dala gasilstvu malo več prostora. Mesto tega pa so se pričeli vseljevati v Mestni dom Se novi uradi. Tako se je pred kratkim preselilo ravnateljstvo mestne elektrarne iz Mestnega doma v bivšo Ma-hrovo hišo. Izpraznjeni prostori pa niso prišli v prid gasilcem, ki bi jrh nujno potrebovali, temveč se je tja že preselilo mestno tržno nadzorstvo. Zabeležili smo že, kako zelo neprikladni so prostori v Mestnem domu za tržno nadzorstvo, saj so v dru-cem nadstropju in imajo stranke sedaj zelo neroden dostop s trga v tržno nadzorstvo. Sedaj pa se bodo priselili v Meslni dom še vsi mogoči uradi, tako ves socijalni urad, mestni prosvetni referat in morda še kakšen drug urad!
Ne vemo, kdaj misli mestna občina ljubljansko gasilstvo preorganizirati? Morda šele tedaj, ko se bo pokazala potreba? Torej moramo še poprej počakati enake katastrofe, kakor je bila ona na Dolcu. Morda bomo potem šele sledili zgledu Belgrada, lu gradi sedaj samo za gasilce posebno palačo, ali pa Zagreba, ki je prav sedaj pričel reorganizirati svoje gasilstvo. Mestna občina sedaj že več let ni nastavila novih in tako prepotrebnih gasilcev, čeprav bi letna plača za nove gasilce ne znašala več, kakor pa letna najemnina za nove uradne prostore. Uradnih prostorov je namreč pričelo naenkrat tako zelo primanjkovati, da namerava mestna občina izprazniti skoraj polovico magistrata! Le kakor bi ee dalo spraviti tako postopanje magistrata v sklad z zadnjimi okrožnicami g. župana, ki priporočajo najstrožjo varčnost v mestni občinski upravi!
Kaj bo danes ?
Drama: Zaprta.
Opera: ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Ustar. Sv. Petra cesta 78 in mr.
Hočevar, Lj. VIL, Celovška cesta 34.
*
0 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov*
vabi vse svoje člane in prijatelje k sv. maši na Rožnik, ki bo v nedeljo, 22. maja ob pol 8. t ri sv. maši bo pel društveni pevski zbor.
0 Naval v kopališče Ilirije«. \čeruj je bilo otvorjeno kopališče Ilirije«. Že prvi dan ga jc obiskalo toliko kopalcev kakor sredi sezone in jc bilo kopališče tudi povsem polno. Do 3 po-I>oldne je blagajna prodala okoli 600 vstopnic. Da, da. tu vročina!	,
0 Lubadar. V privatnih gozdovih in vrtovih je opažati sumljive smreke, ki so najbrže napadene po lubadarju. Po zakonu o gozdovih je strogo paziti lastnikom smrek na to, da takoj odstranijo vse sumljive smreke ter lubje in smrečje na licu mesta sežgo. Ker sc je v zadnjem letu začel lubadar zelo širiti v območju mesta Ljubijune. odreja mestno načelstvo, da mora vsak lasnik sumljive smreke odstraniti oziroma posekati, lubadarja uničiti najkasneje
— Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež-kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna Franz - Josei« - grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bclez-ni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz- Josel«- voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. — »Franz-Josel« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in zadevnih trgovinah.
do 1. junija 1932 ker bo v nasprotnem primeru
mestna občina prisiljena odrediti vse ukrepe glede uničenja lubudarja na stroške lastnikov.
© Oni mladi gospod, na katerega so dne 10. t. m. ob pol 0 zvečer pred sodno palačo navalili trije možje, ga zavlekli v senci k sodniji, ga tam bili itd., ima priče. Zglasi naj se v uredništvu »Slovenca«.
0 Avtoniobilisti pozor! Z rešenjem gospoda ministra za finance br. 18.857-111 z dne 10. marca 1952 je dobila mestna občina ljubljanska pravico pobiranja samostojne občinske davščino na vozila. Samostojni davščini po točki 3 in 4 podležejo vsi osebni in tovorni avtomobili, avtobusi in avtotaksi. Davščina se plačuje letno od čiste teže vozila v naprej. Kdor ne plača celotno davščine, je dolžan plačati na račun te ob vsakem uvozu v mesto določeno vsoto. V svrho kontrole je založila mestna občina posebne znake, kateri se bodo izdajali lastnikom vozil — počenši od 23. niuju t. 1. dalje, vsak dan od 9—II dopoldne pri ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada proti predložitvi potrdila o plačani davščini na vozila. S tem se tudi razveljavljajo dosedanji znaki in legitimacije. Organi dohodarstvenega urada bodo zahtevali od vsakogar, ki ne bi imel mestnega znaka, plačilo davščine tvb vsakokratnem uvozu. Znaki se bodo izdajali zu celo leto oziroma ono četrtletje, za katero je bila plačami davščina na vozila.
O Dimnik v bolnišnici. V bolnišnici sedaj prezidnvajo dimnik kotlarne, ki se je dosetlaj izkazal za premajhnega. Dimnik bodo prezidali in ga dvignili za približno osem metrov.
0 Ponesrečenci. Na Šmartinski cesti je včeraj dopoldne neki kolesar povozil 32 letnega tesarja Antona Junčigaja in mu poškodoval desno nogo. Po nesreči jo je kolesar odkuril dalje. — 12 letni Ivanki Planinšek, hčerki posestnika i/. Št. Vida nad Ljubljano, je te dni padla na nogo težka gramozna truga in jo ji poškodovala. — Tudi včeraj je bolnišnica prejela zopet dve žrtvi psov, ki v tem letnem času tako radi napadajo ljudi. 48 letno Terezijo Mandeljevo iz Žužemberka je ugriznil pes v levo roko, 6 letno Cvetko Reberaikovo, hčerko pleskarskega mojstra v Povšetovi ulici 3, pa jc domači pes ugriznil v desno roko.
© Bankovec za dvajset kron. Mladenič, ki te dni ogol jufal neko trafikanti njo na Karlov-ški cesti s tem, da ji je mesto bankovca za 10 dinarjev dal star avstrijski bankovec za 20 kron, se gotovo ni zavedal, da je mogel včasih kdo kupiti za isti bankovec vsaj 50krat toliko cigaret, kakor pa dandanes za 10 Din. Seveda je mladenič rojen šele leta 1916 in nič ne ve o inflaciji in potem vseli možnih denarnih zamenjavah, samo toliko si je mislil, da more trafikantinja spregledati razliko med tem starim avstrijskim bankovcem in modrim za 10 Din. Nekoliko pa se je mladenič le zmotil, ker je trafikantinja kmalu opazila goljufijo in jc mladeniča ovadila policiji. Trafikantinja namreč tudi nima smisla za numizmatiko in /n vse prijetne in neprijetne spomine, ki bi jih mogel takle star bankovec obuditi. Izjavila je stvarno, da ji jc pravi bankovec za 10 Din ljubši ter je moral med svetovno vojno rojeni mladenič obljubiti, da ji bo prinesel takega. Bankovec pu, ki ima na eni strani napis »Zwau-zig Kronenc, na drugi pa napis »Ilusz korona«, ta bankovec bo romal v policijski muzej.
© Otvoritev kopališču na Ljubljanici bo v soboto 21. t. m. Kopalcem bodo na razpolago ves dan gorka in mrzla jedila, najboljša vina po najnižjih cenah ter belo in črno pivo. Kopalce bo kratkočasil radio.
© Zadruga tapetnikov. preprogarjev, izdclo-vatcljev žimnic, izdelovatcljcv posteljnine in šče-tarjev v Ljubljani sporoča vsem cenj. članom, dn jim daje Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI priliko, da v času ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija lahko brezplačno razstavijo svoje izdelke v posebnem paviljonu. Treba pa je čimprejšnje prijave za udeležbo in daje v la namen vse potrebne informacije zavod. Ta razstava naj pokaže visoki niveau naše domače sposobnosti in naj služi kot primerjava naših rokodelskih izdelkov s tujimi in tovarniškimi. — Načelnik Fr. .lager.
© Srajce, športne, modne in otroške, ima v krasni izbiri tvrdku Šterk nasl. Karničnik, Slari trg 18.
Pridobivajte novih naročnikov!
Maribor, 20. maja.
Tczenski kolodvor — šc do danes naša uuj-večja in nujmoderneje urejena premikalna postaja, je zadela žalostna usoda. / 22. majem bo degradiran v vrsto kolodvorov za postavitev iu obično vinesuo tovorno postajo. Izginilo bo ono živahno vrvenje, ki jo vladalo med piskanjem premikalnih lokomotiv, hruiščem odbijajočih vagonov in signalnimi žvižgi prem.ikačev noč in dan, ko so se ranžirali vagoni in sestavljali tovorni vlaki zu našo celo državo in za tranzitni promet v inozemstvo. Funkcije premikal-nega kolodvora Tezno se pn razdele nu tri posluje: Maribor, gl. kol. in koroški kolodvor in postajo Pragesko. Največ delu prevzame postaja Pragersko. 72 uradnikov iu uslužbencev postaje Tezno bo razdel jenih na imenovane postaje in sinilo 10 jih ostane še na starem mestu.
Postaja Tezno je bila zgrajena šele med vojno leta 1916. Ustvarila jo je vojna z Italijo. Tu so se sestavljali vsi vlaki za soško in tirolsko fronto. Bila je velikega strntegičnegu pomena ter radi tega vedno strogo zastražena. 40 premikalnih tirov in najmodernejša premikalna naprava, tako Z/vana »drča«, ga je usposabljala za obvladanje velikanskega prometa, ki se je takrat ra-zvijal. Odlično jc rešila postaja svojo nalogo tudi v prevratnih dneh, ko se je
□	Pobijanje krošnjarjenja z alkoholnimi
pijačami. K naši včerajšnji objavi o prepovedi krošnjarstva z vinom, dostavljamo še izvleček i/, navodila, katerega je izdala pristojna oblast na podrejene organe finančne kontrole: Kroš-njarjenje z vinom je nedopustno in kaznjivo po točki 7. § 182 novega obrtnega zakona, ki izključuje krošn ju rstvo z alkoholnimi pijačami. Odredbe o krošflij. obrti točno določajo predmete tako nadrobne prodaje; vino in žganje nista vsebovana v tem seznamu. Radi tega je krošnjarstvo z vinom kaznjivo kot brezpravno točenje alkoholnih pijač na drobno. Ker pa je izvediba taksno-kaze ruskega postopka proti takim prodajalcem alkoholnih pijač večkrat nemogoča, ker ne bo nobeden vinogradnik navedel svojega pravega bivališča in imena, dostikrat pa bi bilo postopanje tudi brez finančnega uspeha, jc izdalo oblustvo navodilo, tla se zaseže prodajalcu vsa zaloga, ki jo je pripeljal s seboj. Opozarjajo se radi tega kmetovalci, da jim jc dovoljeno prodajati vino v količinah od 5 litrov dalje, samo v njihovih domačih občinah, v tujih krajih, kot so mestu in industrijska središča, pa le v količinah od 50 litrov dalje.
□	Smrt stare Mariborčanke. Na Taborski ulici je umrla enu najstarejših Mariborčank, gospa Ludviku Sinko; dosegla je lepo starost 87 let. Pogreb blage pokojnice sc bo vršil danes popoldne ob 5 iz mrtvašnice na magdulensko pokopališče.
□	Mariborski težki atletje v Gradcu. Drevi se vrši v Gradcu tekma med boksati SK Maratona iz Mariboru in tumošnjega kluba >Heros«. V Gradcu nastopijo Maratonci: Soje. Kumpič, Zorzini in Drozg. Ker je »Ileros« vodilni graški klub, ki goji boks ter je ob priliki zadnjega nastopa v Mariboru napram Maratonu tlosegel le pičlo zmago, \ latlu za ta ponovni nastop v 'vrstah mariborskih kakor tutli graških športnikov mnogo zanimanja.
H Kolo sreče. Vremenske neprilikc so pokvarile našim poštarjem za 8. maja določeno tombolo. Preložena je bila in vršila se bo jutri, 22. maja popoldne nu Trgu svobode. Kot nadomestek /n tlolgo in nestrpno čakanje so prireditelji oskrbeli k sedanjim dragocenim dobitkom še dve novi tomobi. tako tla jih bo skupno 13. Dve tomboli 11. in 12. sta določeni zu veselo presenečenje ženskega spola. Ob stoja tu namreč v — trajni onduluciji, katero bo-detn izvršili srečnim dobitnicam dvu v tej stroki priznana mariborska salona. Dobitnik 13. tombole pa bo zadel kot darilo 60 literski bakreni kotel. Razen tombol bo razdeljenih meti srečneže še nad 400 drugih manjših dobitkov.
ustavilo tu tisoče vlakov z vračajočimi se četami. V p: ili letih po prevratu so pričeli tire demontirati ter materijal porabljati pri gradnjah novih prog. Živahna izvozna doba in velik mednarodni, promet, ki se je pričel razvijati preko Maribora, pa sta zopet pokazala potrebo povečanja postaje in tuko je bilo vseh 40 tirov obnovljenih. Zadnja leta pu je promet postaje nazadoval in sedanji zastoj mednarodnega tovornega prom a ji je zadal zadnji udarec — postu je odveč. Postajne naprave bodo morda prišle v poštev kot postajališče za osebni promet. Temu se upira železniška uprava sama, ki bi rad« zgradila na Teznu nov osebni in tovorni kolodvor; ker pa stavi tozadevno prevelike zahteve na občine, ni bilo mogoče doslej načrta uresničiti. Potreba po osebni in tovorni postaji pa je tako očividna, da je ne bo mogoče dolgo zavlačevati.
V četrtek zvečer se je zbralo celokupno osobje postaje Tezno, 82 po številu, k zadnjemu poslovilnemu večeru. V njihovi sredi se je nahajal tutli šef prometne službe in bivši načelnik kolodvora, Kovačič Alojzij in sedanji postaje-iiačolnik Mirko Perme. Na razhodnici je prišlo vnovič tlo izraza strumno tovarištvo in vzorno razmerje, ki je vladalo med vsemi nastavljenci postaje, ki se podajajo na nova službena mesta, v glavnem na tuk. glavno in kolodvor, postajo.
□Revščina je velika. Za ubogo vdovo s številnimi nepreskrbljenimi otroci je neimenovana dobrotnicu izročila v naši upravi omot z obleko in perilom. Prisrčna hvala. Tudi se sprejemujo v upravi nu Koroški cesti t in podružnici nn Aleksandrovi cesti 6 darila v denarju in blagu za revno ženo, ki je te dni ostala čez noč brez pomoči in podpore.
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden tlo vključno 28. t. ni. Sirakova lekarna pri Angelvarliu na Aleksandrovi cesti 33.
□	65-letnico glasbenega delovanja. V soboto ti ne 4. junija t. I. proslavi tukajšnje moško pevsko društvo 65-letnico svojega obstoja in delovanja z velikim koncertom v Unionski dvorani. Duša društva je danes neumorno dc-< lavni dirigent in zborovodja g. II. Friscli.
□	Ribje dobrote na trgu. Kakor običajno ie bil netkov ribji trg založen z morskimi ribami. Cene: sardelice 14 Din. sipe in barboni 22 Din, moli in skombri 26 Din in morski raki 22 Din za kg. Kupčija je bila živahna.
□	Tatinski cigan, janez šurkezi iz Čeme-« lavcev v Prekmurju je siccr še mlati dečko, toda poln tiste nemirne cigansko krvi, ki tako težko loči med mojim in tvojim. Pred okrožno sotlišče je prišel rudi tatvine kokoši. V marcu mesecu se je splazil kot lisjak v kokoišnjak Frančiške Hribarjeve v Murski Soboti: odnesel je ponosnega petelina in večje število mtflj< Izdali so ga pa preočili sledovi v snegu, fcjLfrt' sc čuda natanko ujemali z njegovimi čevlji.' Seveda je po stari ciganski navadi odločno tajil vsako krivdo, proti preočitim dokazom pa ni mogel ničesar. Obsojen je bil na 4 mesecc strogega zapora, zaenkrat le pogojno za dobo 4 let.
Slovenske gorice
Sv. Lenart Dne 1. julija bo pri tukajšnjem okrajnem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Velka, vi. št. 284. Cenil-na vrednost 6350 Din; najmanjši ponudek 4233
dinarjev.
Sv. Ana. Zavedni možje in fantje naše fare radi čitajo »Slovenca«, kar dokazuje okolnost, da je sobotna številka z nedeljskima prilogama, ki se dobi v župnišču, na muh razprodana. — Sadjarski zadružni tečaj v katoliško prosvetnem domu je bil dobro obiskan. Strokovnjaki štajerske sadjarske zadruge so temeljito razpravljali o pomenu sadjereje, o potrebi škropljenja sadnega drevja ter skrbi za sadni izbor in sortiranje sadja. Letos sadno cvetje krasno cveti in se nam obeta dobro sadno leto. Bog nas varuj toče. — Vrli fantje in dekleta kat. prosvetnega društva se pridno vadijo za igro »Pri kapelici«, ki bo v nedeljo dne 29. maja
Miško Kranjec: Življenje
Krekova knjižnica — Ljubljana. 1932
Že Malavašič nam je odprl razgled v povsem novo slovensko pokrajino za naše domače slovstvo. A tisti, ki mu je — ako Bog da — namenjeno, tla nam mnogotere lepote in bridkosti prekmurske zemlje in' prekmurskega človeka vse do zadnje otlkrije, je mladi Miško Kranjec. V meščansko posladkano in za zgolj literarnimi efekti lovečo se družbo naših mladih pisateljev je stopil Miško s pristnimi kmelskimi škornji, z zagorelim obrazom in z očmi, ki vedo za skrito poezijo te robatosti in prlrodnosti.
Ne rečem, da sta knjigi MiSka Kranjca :Te-iaki« in »Življenje«, ki sta skoraj hkrati izšli to pomlad, morda že zreli za visoko svetovno književnost; pač pa more, kdor zna odračunati napake, že v le-teh knjigah videti živa znamenja, da imamo opravka z epskim oblikovalcem prvega reda, s pisateljem. čigar nadarjenost je morda med tistimi redkimi, ki utegnejo dozoreti za svelovni forum.
Najprej je treba ugotoviti, da je to odkritje morda najbolj presenetilo pisatelja samega, sicer si ne bi bilo mogoče predstavljati, da je tako lahkomiselno dal v tisk neizpiljene rokopise, ki bi jih smeli imenovati le koncepte, nikar pa že dovršene spise. Da sta obe knjigi tiskana koncepta, je razvidno najprej po tem, ker si no moremo misliti, da 'bi bil pisatelj, ako bi bil svoje delo malo temeljiteje pregledal, pustil toliko nepotrebnega, povesti škodljivega, tako v pripovedovanju samem, kakor v pravopisnem in v sintaktičnem pogledu. S tem, da se je njemu — ali pa morda še bolj založbama — mudilo, je tvegal Miško Kranjec, da ga bo javnost sprejela zelo nepovoljno, zakaj javnost ima vendar pravico zahtevati, da bodi v domačem jeziku napisana knjiga najprej neoporečna v jeziku. Tvegal je torej, da zasenčijo za pisatelja nebistveno napake tudi one za pisatelja najbolj bistvene in najbolj važne vrline, katerih vsebuje že Miškovo zučetniško delo toliko, da začne razmišljati čitatelj, ki je srečno prebrodil pomanjkljivosti, o prav ble-stečih imenih svetovnega slovstva, Reymontu, Ham-sunu, čehovu ...
Ta tri imena so namreč tudi hkrati imena treh učiteljev, pri katerih se je Miško — vede ali ne-
vede — učil pisanja. Nedvomno se v osnovi njegovega občutja življenja prepletajo globoki in sproščeni elementi slovanstva z nordijskimi, kakor jih najdemo v ustvarjanju imenovanih, Cehova, Rey-monta in llamsuna.
A to so elementi občutja, kakor naletiš nanje, ako si svoj pogled izšolal ob mojstrih oblikovanju le-teh elementov, kot na prav pristne in neutajljive elemente prekmurstva. katere, oblikovali je Miško-va življenjska naloga. Zatorej so ob njegovem delu imena veljakov svetovnega ljudskega slovstva le nekako asoeijativna, nikar pa tla bi Miškovi pri-rodni nadarjenosti morda očital kako izrazito odvisnost od njih.
V svojih novelah in povestih oblikuje Miško prekmurski svet. Prav prirodno je, da najdemo v njegovih spisih razkošno bogastvo folklornega gradiva, a ludi opis zgolj zunanjih življenjskih prilik v lako zvani Slovenski krajini. Prekmurski svet je sam zase; značilnosti njegovega obraza so take, da jim ne najdeš primere v drugih, dasi medsebojno lako različnih pokrajinah slovenske dežele. Ze la folklorni in dejansko stanje opisujoči element Mirkovega književnega dela predstavlja v našem slovstvu movino, katere vrednost je visoka. A ta novina še zdaleka ni taka, da bi Mišku sama zagotavljala umetniško kvaliteto. Miškova umetnost je nekje povsem drugje.
Najprej v njegovem polnem in zrelem opazovanju življenja. Snov, iz katere oblikuje, je Mišku resnično le snov in ž njo po svoji oblikovalski nadarjenosti in sposobnosti docela svobodno in suvereno razpolaga. Nimaš vtisa, kakor da se bori s snovjo, kakor žal marsikateri drugi mlajši pisatelj, zlasti pa skoraj redno vsak začetnik, marveč čutiš takoj njegovo močno in čvrsto roko, ki s snovjo razpolaga ustvarjalno. Ljudje, ki nastopajo v njegovih povestih, nikdar niso za dekoracijo ali celo za kuliso, marveč so vsi, tudi kadar jih samo bežno in mimogrede povedo preko pozorišča, postavljeni fuiikcijonelno, to se pravi, da dihajo ne-namenoma, iz svojih laslnih pljuč, svoje lastno polno življenje, ne pa da bi svoje življenje črpali iz avtorjeve zamisli, iz njegovega namena. Prepletanje teh posameznih življenjskih usod med seboj, prepletanje teh samostojnih bitij, ustvarjenih od prirode in izbranih od avtorja, tvori po zakonih njih lastne, ne avlorjeve, notranjo nujnosti, orga-
nični kompleks, zaokrožen v povest. To je najtežja uinetnija pisateljeva in v tej je Miško povsem doma, dasi imajo njegovi ljudje kdaj kako zgolj oblikovno hibo. Taka hiba — in gotovo vsakemu či-latelju skoraj na prvi mali docela jasna — je ta-le: Ko razmotrivajo njegovi kmetiški ljudje o globljih, težjih vprašanjih, ko stopijo iz ozkega krogu svojih vsakdanjih in navadnih misli — tako tesno spojenih z dejanji — in zajadrajo v filozofski svet, jim polaga Miško v usta besede, stavke, govore, ki po svoji kompliciranosti učinkujejo neresnično in neverjetno. Da se razumemo: ne da bi hotel trditi, kakor da kmečki človek ni sposoben takega in še tako zavozlanega razmotrivanja o najvišjih in najtežjih vprašanjih, menim, da jih v taki obliki izgovoriti in dopovedati ne zna in ne more. Tudi moti v tem pripovedovanju časih se pojavljajoča tujka, filozofsko-strokoven izraz, ki na kratko pove intelektualnemu čilatelju, kar bi moral pisatelj, da ohrani ubranost svojega dela, rajši povedali z razširjenim stavkom. To so oblikovne hibe, ki kvarijo učinkovitost Miškovega tlela.
Tem nasproti pa more postaviti Miško kot najizrazitejšo vrlino svojo življenjsko neposrednost, ki ni vezana le nn ljudi, marveč ludi na prirodo. Kot opisovalec prirode jc Miško pri nas golovo edinstven. Zavedam se dobro, da imamo pisatelje, ki uinejo prodirati v tajno prirode in jih v presenetljivo posrečeni obliki posredovati čitalelju. Trdim pa vendarle, da diha iz Miškovega opisovanju, ki ni vpleteno v povest dekorativno, marveč tvori nje organičen del, priroda na docela svojski, nekako še neopaženi način. Prav ta prepletenost človeškega življenja z življenjem prirode jo tako neprisiljeno, tako samo po sebi umevno podana v Miškovili povestih, kakor v redkih naših domačih pisateljih.
Neurejeni naš čas, naša doba, je v teh poveslili zajeta s prav tako neprisiljenostjo, kakor vse ostalo. Socialni inomenl, ki tvori v Miškovih delih nekak kvas, saj je vendar znan položaj prekmurskega ljudstva pred in po agrarni reformi, ta izrazit socialni moment, pravim, je v Miškovi povesi i zajet ves in vendar povsem brez tendence. Vse izvira iz »življenja« in Miško skuša približali čitatelju to življenje v vsej svoji integriteti, ne da bi hote poslavljal poudarek na lo ali na ono svojstvo, na to ali na ono plat, marveč razdeljuje solnce in senco kakor pač oboje prirodno pada.
V obsežnem tekstu, ki mu je Miško dal naslov > Življenje«, nam opisuje, kako se na jesen vrnejo na Markovo domačijo vsi otroci in kako jih na spomlad več odide nego jih je prišlo domov. Jula, ki se omoži in daje Mišku Kranjcu priložnost, da nam prekrasno opiše prekmursko svatbo, Barica, ki je pred letom nehala hoditi v šolo in se odpravlja na svoje prve življenjske izkušnje v svet prav tako kakor nepozabni »razbojnik« Ferko, eden najmočnejših likov v vsej slovenski literaturi, povprečnež Jožko, ki enkrat samkrat stopi iz sebe, da ta svoj prestopek prav klavrno prizna, in naposled Laci, vseznal in vrl dečko, muzikant, da mu cigan prizna primaštvo, neulrudljiv delavec na polju, zrel mož, ki jo iz ruskega ujetništva prinesel s seboj izkušenost, pa Marko, teli otrok oče — to vam je prekmurska družina, v kateri je pristnost pokrajinskega pečata nepotvorjena iu prav zato tudi v zrelosti za višje slovstveno merilo potrjena.
Kakor mimogrede, pa vendar s podtalno sigurnostjo razvija Kranjec v »Življenju« problem očetov in sinov, domačije, ki je skromna, in sveta, ki je bogat in ki se iz njega ne vrneš, ako si našel srečo, pa tudi ne, ako je nisi našel. Pretresljiva ljubezen kmečke grče do svojega doma in do svojih otrok, ki mu jih je življenje odtujilo, da skoraj ni več nobene vezi med njimi, ki pa veruje v svoje očetovsko poslanstvo vse do zadnjega, ki kaznuje in ukazuje, dokler ne sprevidi prirodnega zakona in ga starost vrže ob tla. V tej obotavljajoči se, počasni spremembi, ki ji ne manjka prav notranje napetosti — saj se večkrat hudourni oblak, ki nizko visi nad domom Hozjanovili, sprosti v brezumnih afirmacijah, kakor v prizoru, ko Marko kaznuje Ferka, v nepopisno lepem odhajanju Lacija z doma — v tej tihi in zgoščeni obliki podajanja vsakdanjosti je Miškova umetnost.
Pa jo tudi ta družina sestavljena tako lietero-geno, tako nekako vse temperamente s kmetov obsegajoča, da iz teh in lakih razlik zrastejo pisatelju neštete možnosti risanja genljivih in v preprostost življenja se odpirajočih prizorov.
Ob »Življenju« smemo mirno reči, da je ▼ njivo našega domačega slovstva zorana nova in lepa brazda. Bog daj, da bi bili nje sadovi bogati in zdravi, kakor je zdrava roka, ki je danes to pomembno brazdo zarisala.	s. š.
Stev. 111.
»SLOVENEC«, dne 15. maja 1932.
Stran 21.
Dnevna kronika
i
Koledar
Sobota, 21. maja: Kvaterua sobota. Feliks Kontal, č poznavalec.
Novi grobovi
+ Pod Novo Štifto, eno najlepših božjih poti naše domovine, jo v tako zvanem Kavnem dolu, tričelrt ure hoda od Ribnice, umrl Žagarjev oče, 73 letni Andrej Stupica. Kajni je od mladih nog služil kruh v trudu in znoju, v drugi polovici svojega življenja pa se je ustavil na žagi v Kavnem dolu, kjer je do smrti žagal in tesal nad trideset let zdaj temu, zdaj onemu gospodarju, nazadnje g. Jožefu Češarku iz Nemške vasi. Žagarjev oče je bil pravi sili ribniške doline, dobre volje in šegav do konca. 32 let je bil tudi za inežnarja v prelepi cerkvi na Novi Štifti, na kar jc bil po pravici najbolj ponosen. Zelo je ljubil goro in gozd ler rad polharil, ko so mu noge še bile zdrave. Poznal je vsako bukev v Veliki gori in neumorno zabaval lovce pri ognju od mraka do zore. Ribniški humor ga do smrtne ure ni zapustil. Ko je prišla v bolniško sobo soseda v belem predpasniku, je menil: »Ti pa nisi ta prava!« Kmalu nato je prišla »ta prava« iu mu za vedno zatisnila oči. Rajni je zapustil ženo, s katero je imel 11 otrok. Pet jih še živi iu so vsi pošteno preskrbljeni; eden, Matija, je frater frančiškanskega reda. Pokopali so Ža-garjevega očeta v Sodražici in so mu izkazali zadnjo čast vsi njegovi številni prijatelji. Naj v miru počival
•f- V Orni vasi pri Ljubljani je umrla gospa Marija Vidmar roj. Melik, posestnica. Pogreb bo danes ob 4 popoldnn na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje!
Ostale vesti
—	Birma v Javoru pod Ljubljano se ne vrši
v nedeljo, 22. maja t. 1., temveč je preložena na nedeljo 31. julija 1932.
—	Danes teden odhajamo k Materi božji na Trsat, jutri teden pa pohitimo na morje, da z ladjo odjadramo na otok Krk v mesto Omišalj. Iz vseh župnij Slovenije se priglašajo romarji, naši v Zagrebu pojdejo z nami in z one strani Karavank so se prijavili Korošci; šmartenski fantje izpod Šmarne gore nam bodo med vožnjo brenkali na strune. Kdo gre še z nami? Pošljite takoj 40 Din •za izkaznico za polovično vožnjo; vozni red in romarski list »Preporod« bomo zastonj priložili. — Sveta Vojska, Ljubljana, Dunajska c. 17.
—	Novi vozni red. V noči od sobote na nedeljo t. j. od 21. na 22. maja o polnoči se uveljavi novi vozni red na vseh progah v naši kraljevini. Detajlni vozni red je razviden na stenskih voznih redih, ki so razobešeni na vseh postajah.
—	Kopališče usmiljenih bratov v Mekinjah pri Kamniku je od 13. maja dalje otvorjeno.
—	Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XII. Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Cehoslovaiškc, llolan-dije, Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnicc, čistilnice, slamo-reznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktor-
'Ibkomobile, motorje in veliko število najrazlič-■licj&ga orodja. Večina strojev je v obratu, gnanih » lokomobilami, motorji in električnim tokom.
—	Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Jo-
sef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef«-voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Slovenski koncertni večer na Dunaju. Pred ipar dnevi se je vršil na Dunaju koncert učencev klavirskega virtuoza in pedagoga Antona Trosta in njegove žene Klare. Večer je bil lep in prisrčen — manifestacija resnega, tihega dela dveh ljudi, ki presajala svoje znanje in spoznanje te široke glasbene umetnosti v srca mladih ljudi. Bil je prijetofl, užitka poln večer, ko je mogel vsak poleg dovršuno izdelanega podajanja učencev uživali tudi v dojemanju soglasja in ljubezni vseh teh ljudi, ki jih druži skupno stremljenje za glasbeno umetniškim izživljanjem. — K uspehom, ki jih dosega naš rojak, prof. Trost na Dunaju, iskreno častilamo.
—	Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej časopis :>Der Klassenkampf ". ki izhaja v Berlinu.
—	Gospodinjam bo nudil letošnji XII. Ljubljanski velesejem od 4.—13 .junija vse kar rabijo za opremo svojih domov. Zamogle si bodo omisliti pohištvo od enostavnih spalnic do najrazkošnejše gosposke sobe, pleteno pohištvo, preproge, zasto-re, zrcala, tapetniške izdelke, cvetlice, peči, štedilnike, posodo, opremo za kopalnice, radio, klavirje, gramofone in še nešteto stvari, ki si jih želijo in katere si bodo najceneje nabavile na velesejmu.
—	V »Županovo jamo«! Lansko leto je preteklo pet let, odkar je bila »Županova jama« pod Taborom pri Grosuplju odkrita, letos o binkoštih smo pa obhajali petletnico njene slovesne otvoritve. Na vsak način je prav, da se tega dogodka spomnimo, Mnogo je imela »Županova jama« v tem času obiskovalcev iz najrazličnejših stanov in iz različnih krajev naše prelepe domovine, pa tudi od drugod: glas o njenih krasotah in lepotah se širi povsod. Je sicer še v marsičem nepopolna, toda v dogled-nem času se bo lahko mnogo nedostatkov odpravilo, zlasti če se bodo denarne razmere izpreme-nile. Vsekakor moramo biti hvaležni g. Permetu (ki je jamo odkril), da tako požrtvovalno in neumorno deluje za njeno izboljšanje. Pomagajmo mu vsi pri tem na ta način, da se zanimamo in obiščemo ta prelepi čar naše domovine.
—	Delavsko zavetišče bodo zgradili v Banja Luki. Zgradba bo stala 1 milijon Din. Polovico bo dala mestna občina, drugo polovico pa Borza dela v obliki brezobrestnega kratkoročnega posojila. Zavetišče bodo začeli graditi še lelos.
—	Prve žrtve kopanja v Donavi. Iz Novega Sada poročajo: 10letni Štefan Vukovič iz Silbača se jo šel kopal v kanal Donave. Čeprav ni znal plavati, je zašel v globoko vodo in se začel potapljati. Njegov 11 letni brat .Tovan mu je hitel na pomoč, pa sla oba utonila. V Tovariševi! se je kopal 18 letni Nikola čošič. V vodi ga je prijel krč. Ko je prišla pomoč, je bil že mrlev.
—	Stanovanjski odsek XII. Ljubljanskega velesejma bo ludi lelos permanentno poslovni na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi poeetniki ve-
lesejma, kateri žele prenočišča, naj se obrnejo pri prihodu v Ljubljano na la odsek.
—	Posledice alkohola. Pri nekem posestniku v Marinaki vasi, župnija S'v, Jernej pri Ločuh, so domači prepiri že dolgo v navadi. Glavni krivec je navadno alkohol. Tako je tudi dne 17. t. m. zvečer zopet prišlo do prepira med očetom in 20 letnim sinom, pri čemer jo sin udaril očeta čez glavo, da je bil lakoj ves krvav in se je onesvestil. Ko je sin videl očeta v krvi na tleli, je menil, da ga je ubil ter je šel in se iz strahu v sadovnjaku obesil. K sreči pn ga je pravočasno še našel tuj moški, ki je bil slučajno pri hiši, in ga rešil. Bil je že v nezavesti. To je bil že njegov drugi poskus eamoumora.
—	K požaru v Župcčji vasi smo prejeli obvestilo, da niso plameni uničili živine in da so glede grozilnih pisem, o katerih smo poročali v zvezi z omenjenim požarom, bile samo govorice.
DAJ Ledeno kavo DAM
—	V smrt je šla, ker so se pobotali starši. V
Subotici si je v svojem stanovanju prerezala žile 17 letna Terezija Forgaši. Njen oče Peter Forgaši je imel delavnico za pletenje košar. Odšel pa je v Novi Sad, pustivši svojo ženo in hčerko. Zena je naprej vodila obrt, ki je dobro uspevala, medtem ko se je možu v Novem Sadu slabo godilo. Ob priliki letnega sejma je prišel Peter v delavnico, kjer sta bili žena in hčerka. Prosil je ženo, naj mu odpusti, kar je žena ludi storila. Hči pa ni bila zadovoljna s tem in je izjavila, da se bo ubila, ako se mati pomiri z očetom, nakar je šla iz delavnice. Starši njene grožnje niso vzeli za resno. Ko sta prišla domov, sla našla hčerko mrtvo. Prerezala si je žile.
—	Roparski umor. V bližini vasi Vodjevice, okraj Bosanski Petrovac, je bil izvršen roparski umor. Na cesti, ki pelje skoz gost gozd, je bil v noči na 17. t. m. napaden bogat kmet Lazar Jovičič, ki se je nahajal v spremstvu svojega prijatelja. Oba sta nenadoma zaslišala šum, nakar je Jovičičev prijatelj zbežal. V tem trenutku so Jovičiča napadli štirje maskirani, s sekirami oboroženi možje in ga pobili na tla. Jovičič je imel pri sebi 3000 Din, katerih so se roparji polastili. Jovičiča so našli mrtvega.
—	Nesreča na stavbi. V Zagrebu prenavljajo fasado neke hiše v Palmotičevi uiici. V torek popoldne pa se je nenadoma podrl oder. Na odru so bili zaposleni štirje delavci. Dva sta se o pravem času rešila na varno, ostala dva pa so padajoči tramovi močno poškodovali. Oba so prepeljali v bolnišnico.
—	Harakiri brezposelnega ključavničarja. V
Novem Sadu je 45 letni brezposelni ključavničar Edvard Boleška izvršil harakiri na ta način, da se je z velikim žepnim nožem dvakrat sunil v trebuh tako, da so mu izstopila čreva. Drugi sunek je bil tako silen, da mu je ostal v želodcu nož z držajem vred, vsled česar je kmalu izdihnil.
—	Za mesec junij, posvečen presv. Srcu Jezusovemu, priporoča Jugoslovanska knjigarna našim cerkvenim zborom: Ekel M. A.: Pridite molimo! 12 evharističnih napevov za mešani zbor. Partitura Din 24, glasovi po Din 5. Ekel M. A.: 'šopek 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor Din 20. — Faist Dr. Anton: Op. 20, dvanajst cerkvenih pesmi za meš. zbor. Part. Din 20, glasovi po Din 4. Grum Ant.: Litanije in odpevi v čast presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor. Part. Din 14. Kimovcc Dr. Fr.: Oče naš, 12 obhajilnih pesmi za mešani zbor. Partitura Din 20, glasovi po Din 6. Pogačnik Ivan: Slava presv. S. J., 10 pesmi za mešani zbor. Pari. Din 20, glasovi po Din 6. Stanko Premrl: Cerkveni moški zbori Din 40. Premrl Stanko: Slava Brezmadežni. Zbirka mešanih moških in ženskih zborov. Vezano Din 40, broširano Din 30. Sattner P. Hugolin: Slavospevi presv. S. J. za mešani zbor. Part. Din 25, glasovi po Din 5. Sattner P. Hugolin: Ognjišče ljubezni. Osem pesmi na čast presv. S. J. za mešani zbor, soli ali orgle. Part. Din 3(>, glasovi po Din 5.
Najmočnejše radioemanacijsko termalno kopališče in zdravilišče v Jugoslaviji
PoHio-Itierma - lašho
Izlečenje reumatizma, iSiasa, živčnih in ženskih bolezni arteriosklerose itd. (Kopeli ;i?'5 C) v kabinah in velikem bazenu za plavanje. Klimatsko in dietetsko zdravljenje. Elektroterapija, kisikove in oglikokislinske kopeli. —
Zdravnik v zdravilišču. Restavracija s prvovrstno hrano in hotel v zdraviliškem domu. Kopanje v reki Savinji (29 °C). Krasni izleti v
okolico. Postanek brzovlakov. Radi svetovne krize znižane cene. V predseziji celodnevna oskrba L)in 55'—. — Prospekti brezplačno od uprave zdravilišča.
Kranj
Prvo sv. obhajilo za otroke kranjske in prim-skovske šole bo jutri, v nedeljo med osmo sv. mašo v farni cerkvi. Po končanem obredu v cerkvi bodo otroci pogoščeni v dvorani Ljudskega doma.
V sredo popoldne je posebna komisija preizkusila nosilnost petih mostov na Jezerski cesti, ki so bili popravljeni letos pomladi. Dopustna obtežba teh mostov bo znašala sedaj 5000 kg v primeri s prejšnjo le 1500 kg dovoljeno težino.
Trbovlje
Planincem. Izletnikom na Sv. Planino nad Trbovljami sporočamo, da bo čez vse poletje vse nedelje cerkveno opravilo ob 11. Sv. Planina je ena naših najlepših razglednih točk, obenem pa ima na vse strani prav lepa pola in zveze. Je pa tudi dobro oskrbovana.
Silen naliv s točo je imela naša dolina v sredo proli večeru, medtem ko v sosednjih krajih ni bilo kapljice mokrote. Namah so bili zamašeni vsi kanali in voda je udarila po cestah in odnašala gramoz. Najhujše je bilo na Vodah, kjer se jo potok, ki priteče za Drganom, zajezil med Rerger-jevo in Majerjevo hišo in je potem voda tekla po cesti mimo stare bolnišnice čez most iu še mimo rud. restavracije in magacina ter šele pred drugim mostom zopet zavila v strugo. Toča zaenkrat še ni veliko škodovala, ker je padala med močnim dežjem.
Trgovske prostore v Fortejevi hiši je vzel v najem podjetni trgovec Radej in bo otvoril tam svojo podružnico.
Niso se pogodili občina in gostilničarji radi pavšaliranja občinske trošarine. Zato vabi županstvo sedaj gostilničarje, da mu prijavijo trošarini podvrženo blago takoj po prejemu. Dvomimo, čo bo občina prišla na svoj račun.
Umrl je Gosak Peter, rudar, star 53 let. Tovariši rudarji so ga lepo pokopali z godbo, zastavo sv. Barbare, nekateri so bili tudi v krojih in imeli jamske svetilke. —- Umrl je dalje rudar Fine Alojzij, star 48 let. Bil je tudi vnet gasilec. Dolgotrajno bolezen je prenašal vdano v voljo Najvišjega. Pogreb bo v soboto ob štirih popoldne. Naj v miru počivata, preostalim naše iskreno sožalje!
JVa&nanilct
Ljubljana
Krščansko žensko društvo vabi vse svoje članice, da se udeleže občnega zbora, ki se vrši v torek 31. t. m. ob 4 popoldne v posvetovalnici Jugo-slov. tiskarne. Ob tej priliki bo imela predavanje gdč. Anica Lebarjeva.
Zveza fantovskih odsekov okrožja Ljubljana priredi v nedeljo 22. t. m. skupni kolesarski izlet v Šmartno pri Litiji, in sicer na cesti Ljubljana— Sv. Jakob—Beričevo—Dol—Litija. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 6.30. Vabimo vse člane prosvetnih društev in fantovskih odsekov, da se v čim večjem številu udeleže.
Okrožna strelska družina v Ljubljani javlja, da se vrši v nedeljo 22. t. m. od 8 do pol 12 dopoldne kakor tudi nadalje vsako nedeljo v tem času streljanje tia vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Vsak član je obvezan, da se redno udeležuje streljanja, posebno pa oni, ki žele sodelovati pri državnem tekmovanju.
Pravniški izlet. Društvo »Pravnik« priredi v nedeljo 29. t. m. zn svoje člane izlet čez Vrhniko na Zaplano v Logatec. Odhod iz Ljubljane z vrhniškim vlakom ob 7.45, z Vrhnike peš čez Koren in od tam v Logatec. Povratek iz Logatca v Ljubljano z vlakom ob 21.22. — Oni, ki se ne bi hoteli udeležiti pešizleta, imajo na razpolago vlak, ki odhaja iz Ljubljane v Logatec ob 14.00. Člani so vabijo. da se izleta (z rodbinskimi člani) v čim večjem številu udeleže. Prijavo sprejema do incl. 24. t. m. vratar justične palače, kjer so na razpolago tudi podrobnejše informacije. — Odbor.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino ima izredni občni zbor v Ljubljani v nedeljo 5. junija v dvorani restavracije : Zvezda«. Pričetek ob 10.30 dopoldne. Vsi absolventi kmetijskih šol, tudi ne člani, se vabijo. Za redne člane je udeležba obvezna.
Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Ljubljani sklicuje v nedeljo 22. t. ni. ob 9.30 dopoldne ustanovni občni zbor v prostorih Drž. dvorazr. trg. šole v Ljubljani na Kongresnem trgu. Vabljeni vsi absolventi in absolventinje.
Maribor
Kaj bo drevi? V kinu Apolo ob 20 predavanje odličnega francoskega gosta M. L. Durtaina, o čemer smo že poročali. — V gledališču »Mamzelle Nitouche«.
Skavti razvijajo prapor. Jutri v nedeljo ob 11 bo v dvorani klasične gimnazije razvitje prapora Kaajevega stega skavtov, Maribor I. Prijatelji mladine!
Trgovski in zasebni nameščenci, organizirani v društvu >Merkur«, imajo jutri v nedeljo izlet na Pohorje z odhodom ob 5 zjutraj s Kralja Petra trga.
Na Pohorje priredi izlet v nedeljo, dne 22. t. m. tukajšnja podružnica »Merkurja«. Odhod ob petih zjutraj iz Kralja Petra trga.
št. Vid nad Ljubljano. Meščanska šola priredi v nedeljo 22. t. m. ob 4 popoldne na odru Blaž Potočnikove Čitalnice v proslavo materinske ljubezni igro »Punčka z biserom« K obilni udeležbi vabi učiteljski zbor in mladina meščanske šole.
Šoštanj. Naše Prosv. društvo uprizori v nedeljo, 22. t. m. popoldne v Slom. domu ljudsko igro »Roza Jelodvorska«. Med odmori petje moškega in mešanega zbora.
Ptuj
Lažni vinski trgovec se je jiojavil v Moškajn-cih. Izdajal se je za' trgovca z vinom Franca ilrži-ča, v resnici pa je bil brezposelni kovaški pomočnik iz Krčevlne pri Mariboru. Seveda so ga v vsaki hiši po gosposki pogostili, ker so danes vinski trgovci, ki bi rabili vagon vina, bele vrane, dočim so kleti polne vina. Tako jo prišel Hržič tudi k posestniku llergi v Mezgovcih; Herga se je bil pravkar povrnil s sejma v Ptuju, kjer je prodal kravo za 750 Din. Doma je odložil suknjič z denarnico ler se podal v klet, da postreže dozdevnega vinskega trgovca. Medtem je llržič izrabil priliko, pograbil denarnico in zbežal proli postaji. Ko se je Herga vrnil iz kleti ter opazil, da ni nikjer milega gosta, pa tudi njegove denarnice, jo je ubral takoj na postajo v Moškajnce, kjer je še videl, kako je slepar skočil na odhajajoči vlak. Postajenačelnik je nato telefoniral v Ptuj in tam so obvestili v vlaku službujočega orožnika, ki je na poti do Pragerskega izsledil sleparja ter aretiral. Zaprli so ga v zapore ptujskega okrajnega sodišča.
Orožje ni igrača. Tomaž Škrinjar. mladi ključavničarski vajenec je bil preveč radoveden, kako izgleda flobertovka. Orožje se je sprožilo in strel ga je zadel v stegno leve noge ter ga nevarno ranil. Spravili so ga v bolnišnico.
Lekarniško nočno službo ima prihodnji teden in sicer od 21. do 28. t. m. lekarna »Pri Zamorcu (magister Molitor).
Litija
Osebna vest. Odvetniško pisarno po pokojnem odvetniku dr. Arthurju Wurzbachu jc prevzel odvetnik g. dr. Ferdo Lud\vig, ki je bil prejšnja leta pri dr. Wurzbachu odvetniški koncipijent, tako da že pozna naš okraj iu ljudi.
Sprememba posesti. V notarski pisarni v Litiji se je včeraj vršila dražba takozvanega >Gre-gatovega« posestva v Šmartnem pri Litiji, katero je bilo svoječasno last pokojnega župnika Brezni-karja. Vzklicna cena je bila 151.000 Din, posestvo je končno izdražil tovarnar usnja g. Pavle Knaf-lič iz šmartnega za 205.000 Din.
Litijska predilnica obratuje doslej še v nezmanjšanem obratu, ker redno prejema vagonske pošiljke bombaža. Predilnica si je tudi za dalj časa preskrbela dovoljne množine bombaža, tako da se ni bati ustavitve obrabi, ker je poleg tega še velika prodajna konjunktura.
Št, Vid pri Stični
V torek je bil v Radohovi vasi semenj. Ktipo-valcev je pa bilo tako malo, da nekateri kramarji niti toliko niso skupili, da bi imeli za potne stroške. Z živino ni bilo nič kupčije. — Narava se je vendar zbudila. Začela je trava poganjati, cvetje po drevesih se razvijati. Kako je bila pretekla zima ostra, dokazuje to, da so vsi orehi v nižinah po-zebli. Ravno tako so breskve hudo trpele vsled prehudega mraza. Žita so tudi redka. Rdeče detelje bo prav malo. — Beračev in brezposelnih je vse polno po cestah. Težko je toliko tujcev prenočiti. Slame ni nikjer več, sena še manj. Pa pride 6 ali 7 tujcev in prosijo za prenočišče. Na golih tleh vendar ne morejo prenočili. Za prenočišča lakih ljudij bi moralo vendar biti po posameznih občinah nekaj urejenegal
Celje
Na Vransko in Mozirje začne mestni avto bus \ ožili dne 22. t. m. po novem voznem redu. Opozarja se posebno na ti dve progi zato, ker je novi vozni red precej izpremenjen. V Mozirje bo odhajal avtobus izpred celjskega kolodvora ob tri četrt na 11, na Vransko pa ob pol 12. Vračal se bo iz Mozirja ob 12.22 in prihajal v Celje ob 13.37; z Vranskega pa se bo vračal ob 13.55 in prihajul v Celje ob 15.
■& Začetek kopalne sezone. Mestno načelstvo javlja, da se otvorijo v četrtek, 20. t. m. na praznik sv. Rešnjega Telesa mestna kopališča ob Savinji (žensko in moško v parku in kopališče Diana na Bregu). — V zvezi s tem poročilom bi apelirali na raerodajne faktorje, da bi čimprej popravili cesto med moškim in ženskim kopališčem, kjer se nahajajo nekatere naravnost opasne jame, tako da je pešec zvečer vedno v nevarnosti, da si zlomi nogo.
& Vlom v Frischaufov dom na Okrešlju. Ne-ztjaii zločinec je vlomil v Frischaufov dom nn Okrešlju. Vdrl je v shrambe, klet iii I. nadstropje, slikal povsod, razbil ključavnico in razno orodje, ludi nekaj pokradel in povzročil na la način Savinjski podružnici SPD v Celju znatno škodo.
& Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v četrtek 10. t. m. v starosti 43 let Marija C.abršČko-va, kuharica v Zdravstvenem domu v Celju. Gregorčičeva ulica št. 4. Bog ji daj večni mir in pokoj. žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje!
•©• Kaj je cesto v Lisce? Na cesti' v Lisce med domskim in moškim kopališčem ob Savinji bi bilo treba nekaj nujnih popravil. Nastale so v zadnjem čusu take udrtine in jame in to prav na poti, ki je namenjena predvsem pešcem, dn je naravnost nevarno hoditi tatu. To je zelo neprijetno posebno /.večer, ker je vprav v bližini teh jam cesta zelo slabo razsvetljena. Pred nekaj dnevi si je nek starejši moški zvečer, ko je šel domov, pri eni teh ud rti n skoro nogo zlomil. Mislimo, du je boljše, da se cesta jioprej uredi, predno si bo kdo nogo zlomil.
Dev. Mariia v Polju
Volitve obratnih zaupnikov v vevški papirnici so razveljavljene. Kakor čujemo se bo Jugoslovanska strokovna zveza proti razveljavljenju pritožila.
Podjetje Združenih papirnic Vevče. Goričane iu Medvode izkazujejo tudi v preteklem poslovnem letu kljub slabi konjunkturi milijonske dobičke ter se bo delničarjem izplačevala 8 odstotna divi-denda. Koliko procentov od dobička bo delavstvo dobilo, bomo poročali.
Umrla je v četrtek, 19. t. m„ gospa Jožefa Smerdu, v starosti 72 let, mati našega oderskega igralca in vrtnarja na Studencu g. Joška Smerdu. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne. Pokojnim blag spomin, preostalim naše sožalje!
Prosvetno društvo je z vprizoritvijo Lipahove-ga »Glavnega dobitka« preteklo nedeljo zaključilo sezono. Kino pa vprizori jutri zadnjo predstavo »Zmagovalci vsemirja«. Dobro je bil obiskan zadnji prosvetni večer. G. ravnatelj Gabrov-šek nas je popeljal na pariško kolonijalno razstavo. Prosvetno društvo želi tudi v letnih mesecih vzdržati stike s člani. V ta namen bo organiziralo več daljših društvenih izletov. Vršili sc bodo izleti na Turjak, v Kamniško Bistrico, Županovo jamo in v Vrata pod Triglavom. Podrobne informacije se dobe pri odbornikih ali v Kon-sumni prodajalni.
Čemšenik
Počasni smo, a tembolj sigurni, Pred letom smo ustanovili gasilno društvo. Načelnik društva je nadvse delavni prosvetni delavec I.ojze Robavs. Naši gasilni četi pa poveljuje Ignacij Brodar. Vse jc lepo urejeno. Tudi novo brizgalno bomo kupili z denarjem, ki ga je gasilno društvo nabralo v leni letu. Tako je poskrbljeno za vse. — Na praznik, 5. maja, so nas obiskala gasilna društva iz Zagorja, Kotredeža, Lok, Trojan in Izlakov. Skupno z nami so počastili naš praznik, sv. Florijana. Ob 10 je bilo sv. opravilo. V lepem, jedernatem govoru, je g. župnik M. Dagarin, izročil gasilce in njih požrtvovalno delo v varstvo božje in zaščito sv. Florijana. Pri maši je igrala zagorska godba, kar je bilo za nas, Čemšeničane, nekaj posebnega.
Prav hvaležni smo vsem gasilnim društvom za obisk, ki nas je še bolj dvignil v delu za bližnjega. Pozdravljamo vas s krepkim: Na pomoči
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Draina.
Začetek ob 20.
Pondeljek, 23. maja: KKALJ 01DIPUS, premijera Izven.
Torek, 24. maja: zaprto.
Opera.
Začetek ob 20. Sobota, 21. maja: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT-
FLORJANSKI. Red C. Nedelja, 22. maja: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven Znižane cene.
Radio
frogrami Hadio-Liublfana i
Sobota, 21. maja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gimnastične vaje (Drago Ulaga). _ 19
Gospa Orthaber: Angleščina. — 19.30 Govorniške vaje (I. Peršuh). — 20 Koncert godbe »Zarja«. — 21 Samospevi gdč. Dragice Sok. — 21.30 Salonski kvintet. — 22 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
Nedelja, 22. maja: 9.00 Prenos cerkveno gla»-be iz cerkve Srca Jezusovega. — 9.30 Nedeljske misli. — 10.00 Zabavno čtivo. — 10.30 Dr. J. Milie-lak: Problem brezposelnosti. — 11.00 Salon, kvintet. — 12.00 Čas, poročila, plošče. — 15.00 Dreyer: Ljubezen sedemnajstletnega (Šentjakobski oder). — 16.30 Pevski zbor »Zarja« iz Tacna pod Šmarno goro. — 17.15 Harmonika solo, g. Kokali. — 20.00 Muzika 40. pp. Triglavskegu. — 22.00 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
Drug i programi i
Nedelja, 22. maja.
Budapest: 11 Nabožna glasba. 19 Operne fan tazije. 20.30 Zgodovina ogrskega kabareta. Ciganska glasba. — Dunaj: 10.45 Simfonični koncert. 19.40 Pesmi. 20.10 Igra. — Praga: 19.30 Komična opera. 22.20 Jazz. — Langenberg: 20 Opereta. 22.80 Plesna glasbn. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. 20.45 Čista Suzana, opereta. — Belgrad: 20.30 Radio godalni kvartet. 21.40 Vokalni koncert. — Berlin: 19.30 VVagnerjev večer: »Parsifal«. — Toulouse: 18.45 Moderna simfonična glasba. 21.10 Koncert vojaške godbe. — Stuttgart: 11.30 J. S. Itach: Kantata. 20 »Don Cezar«, opereta v 3. dej. 22 Dunajska glasba. — Barcelona:. 19.10 Pester koncert 20 Plesna glasba. — Milimo: 20.20 Izbrann glasba. 21 Operni prenos. — Zagreli: 20.30 Lahka glasba. 22.40 Plesna glasba.
Stran fll
»SLOVENEC«, dne 15. maja 1932.
Štev. 111.
Katastrofa v dolini mozelskega vina
Požari na globokem morja
Te dni pretresajo svet poročila o strašni katastrofi, ki je zadela največji francoski parnik >Ge-J orge Phillippar«, na katerem se je vozilo 600 potnikov in 300 mož posadke. Usoda vseh še ni go-I tova.
Požari na velikih'potniških parnikih so dan-| danes zelo redki. Že pri gradnji parnikov strogo pazijo na to, da je mogoče vsak ogenj zadušiti takoj, ko ga zapazijo. Na razpolago so sesalke, ki mečejo vodo z močnim pritiskom, brizgalke, ki s kemičnimi sredstvi duše ogenj itd. V ta namen so montirani na parnikih posebej svojevrstni stroji, ki niso nič odvisni od strojev, kateri gonijo parnik. Poleg toga so tapete in leseno ogrodje na parnikih tako preparirane, da ne morejo goreti. Ako pa kljub temu ladja na globokem morju začne goreti, kar je za pomorščaka najstrašnejša katastrofa, je vzrok navadno ta, da se blago, nakopičeno globoko kje v skladiščih, samo vname. Pri vseh velikih požarih na potniških ladjah v zadnjih 19 letih je bil vzrok požara z eno izjemo ta, da se je blago v notranjosti ladje samo vnelo. Le ladja »Asturiax je 1. 1926. na svoji poli v Ameriko začela goreti zaradi električnega kratkega stika.
Tako je požar sam po sebi nastal v angleškem parniku »Volturno« dne 13. oktobra. Parnik je vozil s seboj 600 potnikov. Iz istega vzroka je začel goreti francoski parnik »La Tournine«. S tega francoskega parnika, ki je bil last francoske Iransatlan-tiške družbe, je bilo mogoče rešiti vse potnike in j vse moštvo. Na angleškem parniku »Volturno« pa I je 14-1 oseb našlo žalostno smrt v plamenih, 20 pa jih je bilo hudo opečenih. Po mnenju londonskega pomorskega urada je požar na parniku »Volturno«
bil največja požarna katastrofa v zgodovini mor ske plovbe.
Požar na francoskem parniku »George Phillip-paru« pa brez dvoma prekaša ono katastrofo iz 1. 1913. Parnik »George Phillipparu« je bila najnovejša ladja družbe »Messageries Maritimea«. Poleg njega sta še dve drugi enaki ladji, namenjeni predvsem za promet z Daljnim Vzhodom. Angleške družbe so hotele potolči francosko konkurenco z novimi ladjami po 20.000 ton, ki jih gonijo elektromotorji. Temu so francoske družbe odgovorile t gradbo ladij, ki so istega tipa kakor »George Phillippar«. Vse te nove francoske ladje so motorne in njihova značilnost sta dva štirioglata dimnika, k> jih je mogoče pokriti s štirioglatimi zaklopkami Od omenjenih novih francoskih motornih ladij je ponesrečeni »George Phillippar« največji in najmodernejši te družbe. V morje so ga spustili šele 6. novembra 1930.
Kako je ogenj nastal? Rešeni popotniki pripovedujejo, da je bil kratek stik. Gospodje v Parizi in Marseilleju pa, da se je vnelo blago v skladiščih. Verjetno je, da se je vnelo kurilno olje, ki so ga vozili s seboj. To bi se dalo tudi sklepati iz tega, ker se je ogenj tako hitro razširil. Če se pa na parniku ogenj enkrat tako hitro razširi, potem niti to več ne pomaga, da v goreče dele spustijo vodo, ker potem ladja prevelike obremenitve z vodo ne prenese več in je v nevarnosti, da se potopi. Gorilno olje imajo navadno spravljeno čisto na dnu v ločenih celicah z dvojnim tlom. Če požara, ki na-| stane tako globoko pod morsko gladino, pravočasno ne opazijo, je rešitev kljub vsem najmodernejšim pripravam nemogoča.
Zgodbica o šahu
Prve slike n atentatu v Sanghaju, kjer je vržena bomba težko ranila iu deloma ubila več japonskih dostojanstvenikov. Na levi: Težko ranjenega japonskega generalnega konzula Muraija takoj po atentatu odnaša japonski novinar. — Na desni: Atentatorja so prijeli iu ga ženejo k zaslišanju, nakar so
ga takoj ustrelili.
Več metrov visoki valovi dero skozi trg Giils pri Koblencu.
Mirna družinicu: pee, mačka in zajčki.
O žalostni zgodbi poročajo nemški listi z Int-landskega. Delavska družina Arbii je le dni dobila develega olroka, ki so 18. t. m. krstili. U krstni slovesnosti se je zbrala vsa družina in sorodniki. Po krstu so večji štirje sinovi, stari od 10 do 17 let, šli k jezeru in se vsedli v čoln Ker jih le predolgo : ni bilo nazaj, so jih šli iskal. Našli pa so na jezeru ! prazen čoln, ki je imel luknjo v dnu. Vsi štirje ! | fantje so namreč, ko so zapazili, da vdira voda v : čoln, skočili v vodo in se hoteli rešiti s plavanjem. Pri tem so pa vsi štirje utonili in so našli samo j njihova trupla.	i
Razvaline hiš v Giilsu, ko se je utr gal oblak na binkoštni ponedeljek.
v miški listi poročajo o strašni katastrofi, ki je i i kraje v dolini Mozele. Na binkoštni ponede-I-opoldne se je nad spodnjo dolino utrgal oblak, e povzročil ogromno škodo. Hudourniki, ki so .viali s hribov, so bili lako veliki, da so odna-iii • a in obronke hribov. Ponekod so na polju i • i valovi tako globoke brazde, kakor da bi I v oaki tam kopali globoke strelske jarke. Po-- . ' n i prizadeta občina G ii I s. Tja so prihr«-; - ■ - -1 ■ valovi, visoki 3—4 m, skozi ozko dolino v trg n ; orušili vse, kar je bilo v napotje. Po ulicah je voda. kakor v strugah gorskih hudournikov. Ljudje so bežali med glasnimi klici na pomoč. Pri tem so se dogajali strašni prizori.
Blizu kapelice sv. Trojice, ki sloji ob cesli. se jc sprehajalo kakih 20 domačinov, ko je pridrla voda. Ni bilo več mogoče uiti divjim valovom. Zato so siromaki, že po vodi brodeč, planili v bližnjo kapelico, ki je bila k sreči odprla. Voda pa je drla neprestano in se je začela v kapelici vedno bolj ivigati. Najprvo je nesrečnikom segala do kolen, potem do pasu, dokler jih ni zagrnila do vratu. Nesrečniki so v svoji sili zlezli na leseni oltar, misleč, da so s tem rešeni. Toda voda je vedno bolj naraščala in skoraj vsako upanje na rešitev je bilo že Izgubljeno. Med tem se je nekaterim pogumnim možem vrhu lesenega oltarja posrečilo napraviti skozi strop in streho dovolj veliko odprtino, skozi katero so nesrečniki zlezli na streho in se tako v zadnjem trenutku rešili. Pozneje so jih s strehe re-5ili domači gasilci.
Voda je kraj Giils skoraj popolnoma porušila. Tudi iz drugih krajev te doline poročajo o strašnih nesrečah. Vinogradi, v katerih raste slovito mozel-fko vino, so popolnoma razdejani. Prst, trstje in grušč so divjajoče vode znesle v dolino ter nakopičile tega ponekod na tri metre na debelo. Vmes med blatom, gruščem in trstjem pa leže mrtva trupla govedi in svinj, deske razdejanih stebrov, hišno in poljedelsko orodje. Na nekem kraju so ndnesle vode tudi del železniškega nasipa, tako da je promet ustavljen.
V Giilsu je voda odnesla tudi pokopališče in raznesla krste z mrliči.
Med petimi mrtvimi, ki so postali žrtev nesreče, je ludi mati s tremi otroki, ki so se zatekli pred vodami v pralnico. Voda pa je pralnico izpod-
nesla in mati in njeni otročiči so ostali mrtvi pod razvalinami. Mrtev je poleg teh še lllelni dečko. Pogrešajo pa še več drugih oseb, o katerih pa ne vedo, ali so živi ali so mrtvi.
O strašnem neurju poročajo ludi iz Mitnstra in iz Stuttgarta. Mestece Nagold je posebno trpelo, kakor ludi trg Giilplilgen. Na cesti v razdalji SO m je ležalo toče za meter visoko. Voda je pobrala povsod vse lesene mostove.
Mati zasta Ha svojega otroka
Žena bogatega industrijca v liigi ima žalostno slavo, da je zastavila svojega olroka v zastavo za | dolgove, ki jih je napravila pri igri. Ženski se je posrečilo pregovoriti moža, da jo je pustil iti v — zdravilišče. Pomagal ji je celo urediti mučne zadeve s potnimi listi in deviznimi predpisi. Seboj je vzela svojo 10 letno hčerko in se odpeljala — pa ne v zdravilišče, ampak v Monle Carlo igrat.
Tu pn jo je zapustila sreča. Izgubljala ji' in j izgubljala. Bila je ob ves denar. Zastavila je svoje. ■ dragulje. Tudi te je zaigrala. Končno it- bila suha in brez beliča Kako domov? Upravo igralnice je ; prosila za pomoč in posojilo. Gospodje pa so sko- 1 migali z ramami in rekli, da ie to proti predpisom. Pač pa so ji nasvetovali nekega gospoda, ki posoja denar takim, ki so ob vse prišli. Gospod je bil res pripravljen posodili potrebni denar, a je hotel, da mu dama zastavi kako protivrednost. Kako bo zastavila. ko pa je vse že pobral igralski vrag! Končno je gospodu ponudila v zastavo svojo 10 letno hčerko. Gospod je dekletce vzel v zastavo in dal materi denar, da se je odpeljala domov.
Srečno je prišla domov, kjer pa jo je mož takoj pobaral, kje je pustila hčerko. Oh veš, naši znanci na Dunaju so me tako prosili, naj jo pustim pri njih, ker so jo imeli tako radi!« Stvar je bila torej v redu. Med tem je žena zbirala denar, da odkupi svojo zastavljeno hčerko.
Pa je prišlo nekega dne pismo od hčerke, ki je očetu pisala, da se ji v zavodu, kamor jo je izročil oni gospod, sicer dobro godi, da pa ji je dolgčas po papačku in mami. Pismo je bilo tie z Dunaja, ampak iz Monte Carla. To je gledal ubogi očka! Vse je prišlo na dan. Kako je bilo pa potem, o tem ne vemo nič.
Pri brstu 9. olroka izgubila štiri sinove
Francoski časopis »Le Nid« trdi, da je domovina to priljubljene igre Indija, kjer so začeli igrati šah v 5. stoletju po Kristusu. Pri tej priliki pripoveduje francoski časopis prijetno zgodbico, kako je nastal šah, in sicer po sporočilu arabskega pisatelja Al Sefadija:
Neki indijaki samodržec je vladal svoje narode tako slabo, da so že čez malo let začeli mrmrati in zdihovati vsi njegovi podlo?niki in da je po vsetn kraljestvu nastalo nevzdržno stanje. Bramani in raje, svečeniki, učenjaki, plemiči in politiki, ki so vsemogočnega svojega vladarja nalabko skušali opozoriti na razmere, so si nakopali njegovo nemilost in bili pregnani. Član bramanske kaste, Se-sas, sin Daharjev, pa si je izmislil imenitno sredstvo, kako ho vse to dal kralju pod nos, ne da bi ga s tem razžalil. Povabil je vladarja na novo igro, k: jo je sam iznašel, na šah. Vladar je bil te igre silno vesel, modri Sesas pa mu je med igro počasi • dopovedoval, da je ta igra nekak znak življenja 1 kraljev: Kakor v resničnem življenju ne more kralj, četudi je najvažnejši od vseh, napraviti niti koraka brez pomoči in varstva svojih podložnih, to je kmetov in delavcev, tako tudi pri šahu kralj sam zase ne pomeni nič. ampak le, če ga podpirajo kmetje, tekači itd. Ta nauk je indijski vladar pred 1500 leti končno razumel in obljubil, da bo spremenil način svojega vladanja in da bo poslej bolj mislil na pod-ložnike, ki jih tako potrebuje, kakor pa nase.
Pred IOO leti - v Angliji
Morning Herald«, 16. maja 1832: V petek so pripeljali pred sodnika moža, ker je prodajal ne-kolkovane liste. Stražnik je izpovedal, da je ponujal obtoženec množici »Johna Bulla galerijo slik«, med katerimi jc bila tudi karikatura kralja in kraljice, ki hočeta drug drugemu iztrgati par hlač in j ki nosi podpis: »Tvoj gospodar naj bo.-: Ti tiski so ; vsebovali tudi psovke na vlado. Sodnik je opomnil moža, da bo kaznovan, če bo take stvari še naprej prodajal in da so slike tudi sicer zelo nedostojne. Mož je obljubil, da jih ne bo več prodajal. S tem pogojeni je hotel sodnik moža odpustiti brez kazni, a je še zahteval, naj slike takoj zažge. Tega pa mož ni holel storiti. Ko mu je pa sodnik ponudil en šiling odškodnine, je takoj vso zalogo zažgal in uničil. (Iz Zeitschrift fiir Biicherfreunde« 1932, 120.)
Pogumna Američanka
Miss Nancv Cunaril. hči znanega milijonarja in	j
lastnika oceanskega paroplovslva Cunard Line«,	i
sc je onemogočila v nevvorški boljši družbi. Od-	j
lične hiše ameriških bogatašev, kjer jc bila poprej	i
vsem drag gost, so zdaj pred njo zaprle vrata. To	I
izobčenje je posledica javnih nastopov gospodične	i
('unardove: nepričakovano je pričela oznanjati po-	!
i trebo sprave med belci in črnci. Še vec: hotela je	!
osebno podati potreben zgled ter se je naselila v	'
zamorski nevvorški četrti llaarlemu, v hotelu, ki	I
doslej še nikoli ni videl pod svojo streho nobene	! , bele žene. Posledice niso izostale. V' teku nekolikih dni je postala miss Nancv malik milijonov ameri-. škili črncev, obenem pa je bila izobčena iz višjih j krogov, kamor je poprej spadala. Ta teden je odpo-
Lindbergov zaupnik slepar. Ko je Lindberg iskal svojega otroka, se mu je ponudil za posredovalca z roparji ladijski lastnik Curtis. Pripovedoval je, da ima zveze z roparji, da se je vozil z njimi na skrivnostni jahti ob Atlantski obali itd. Vsled tega so oblasti začele iskati roparje z ladjami. Sedaj pa je Curlis povedal, da si je vse izmislil, da je lahko pripovedoval grozanske reči za časopise in s tem zaslužil na tisoče dolarjev.
tovala miss Cunard v državo Alaliaino, kjer je obsojenih na stnrt sedem črncev radi vloma v samotno farmo, kjer so zvezali in pretepli dve beli ženski. Miss Cunard hoče poskusili pregovoriti guvernerja, naj pomilosti obsojence, ker za sličen prestopek še nikoli ni bil obsojen na smrt beli zločinec.
Novo sredstvo proti davici
Iz Pariza poročajo: Kakor poroča pariška akademija znanosti, sta francoska zdravnika Vincent in Vellur po polletnem prizadevanju iznašla sredstvo, ki more popolnoma zamoriti bacile davice in ozdraviti vsak slučaj. Zdravljenje je baje čisto preprosto in lahko. Sredstvo proti davici je nekak kisikov preparat, s katerim je treba bolnika cepiti in ozdravljenje je gotovo.
Z nemške strani pa medicinski strokovnjaki izražajo dvome v resničnost tega poročila. Tako-le pravijo: Ni sedaj prvič objavljena trditev, češ, da so iznašli sredstvo, ki more vsako dilterijo popolnoma ozdraviti. Doslej se je vedno dogajalo tako, da so z velikimi besedami slavili iznajdbo, ki se pa v praksi ni obnesla. Tudi pri iznajdbi pariških zdravnikov moramo še počakati s svojo končno sodbo. Tudi sedaj uporabljamo serum proti davici, ki brez dvoma dobro učinkuje, vendar pa ne ozdravlja popolnoma in vsakega slučaja. Poleg lega seruma poznamo še mažo, ki jo je proti difteriji iznašel prof. dr. Lovvenstein, s katero je treba od zunaj mazati in ki predvsem preprečuje obolenje. Kajpada bi bil pravi blagoslov za medicinsko znanost, ko bi kdo iznašel sredstvo, katero uničuje davični strup. Vendar o najdbi francoskih zdravnikov ne moremo izreči svoje sodbe, ne da bi vedeli še drugih podrobnosti.
Naročajte .Slovenca'!
Štev. 113.	»SLOVENEC«, dne 19. maja 1932.
Stran 7.
V vodo!
Vrhovi naših planin so še pokriti z belo sneženo odejo, ki vabi nnjvnelejšo prijatelje smučanja v svoje naročje, število smučarjev, ki poseča naše planine tudi pomladi, je vedno večje. Saj pa tudi ni nič lepšega kot visoko v planinah smučati in te ogreva solnce, medtem ko imajo v dolinah meglo ali celo dež. Doma pa potem zavidajo črnca za lepo barvo. Večina bo sedaj spravila svoje toliko obrajlarie dilce in poiskala kopalne hlačicc. Prav vztrajni bodo ostali zvesti sneženi odeji tako dolgo, da jo stope vroči pomladanski solnčni žarki. Ostali — in teli je tudi vedno več — bodo pa pohiteli zopet v naravo, v vodo. Tako rekoč čez noč je prišel la prehod od zimskega športa k letnemu. Prod dnevi še smučanje, sedaj pa kopanje! To sta dve športni panogi, ki sta pri nas pridobili toliko pristašev, da ju mirno imenujemo narodna športa. V smučanju že prednjačimo, v plavanju bomo pa v najkrajšem času.
Bregovi naših rek in potokov bodo oživeli, tudi naša kopališča so že otvorjena. Včeraj popoldne so otvorili kopališče Ilirije, ki jo že izgledalo kot sredi sezone. S pričelkom kopalne sezone bodo nastopile zopet nesreče. Nevešči plavanja bodo postali žrtve svoje neprevidnosti ali tudi nesrečnega slučaja. Ogromna večina kopalcev ne zna plavati. Vse premalo pozornosti se posveča plavanju. V Nemčiji je plavanje obvezen uč. predmet na ljud. in srednjih šolah. Pri nas še nismo lako daleč, zaenkrat dijaki 110 sinejo hiti včlanjeni v sportnili klubih, ki goje plavanje. Vseeno pa bodo naši športni klubi imeli svojo plavalno šolo, dostopno za vse, ki ne znajo plavati. Vrhovna plavalna organizacija v Sloveniji LPP bo letos v kopališču Ilirije, otvo-rila plavalno šolo, kjer sc bodo naučili plavati predvsem člani klubov iz province. Po vseh večjih krajih že imajo kopališča, v nekaterih jih bodo pa letos zgradili. V plavalni šoli LPP se bodo izvež-bali učitelji plavanja, ki bodo potem v svojem kraju propagirali ta lep in zdrav šport.
Sezona za kopanje je tu in tisoči bodo iskali okrepčila v hladnih valovih. Toda previdnost je v pričetku najbolj nujna. Nc hodi v vodo, preden si ne oškropiš vsega telesa!
Ilirija s Zagreb II.
V	četrtek, na praznik sv. Reš. Telesa prične šele v naši skupini prvenstveno tekmovanje. Moralo bi se pričeti sicer že jutri, toda nasprotnik našega prvaka še ni določen. Jutri se v Zagrebu vrši zadnja prvenstvena tekma, ki bo določila, kdo bo prvi in kdo drugi. Zmaga Concordia, potem je nasprotnik v četrtek Hašk, zmaga Hašk ali pa igra samo neodločeno, je nasprotnik popularni Gradjan-ski. Forme zagrebških klubov ne poznamo, du bi mogli napovedati kdo bo jutri zmagal. Naj pride v četrtek Hašk ali Gradjanski, težka in odgovorna naloga čaka naše fante. Ne bo lahko doseči dober rezultat proti enemu ali drugemu moštvu; zagrebški klubi imajo rutinirana moštva, ki igrajo v prvenstvu vse drugače kot v prijateljskih tekmah. Zlasti sedaj, ko bo vsaka točka dragocena. Sedaj ne pojde satno za to, kdo bo prvi, temveč kdo si bo priboril sodelovanje v državnem prvenstvu. ,Vsaka točka bo važna, vsak gol bo odloč.evat.
To vedo zagrebški klubi, ki so svoja moštva temeljito pripravili. Igrali so precej mednarodnih in tudi domačih težjih tekem. Nasprotnik, ki pride v četrtek v Ljubljano, bo nevaren in resen nasprotnik. Od prve tekmo je veliko odvisno. Vse drugače
"bori, ako ima moštvo točko v dobro. Tudi Ma-'fflior bo igral v četrtek v Zagrebu proti Victoriji, ki igra jutri s Segesto drugo kvalifikacijsko tekmo v Zagrebu. Prvo in tretje plasirani klub LNP pomeri svoje moči z obema zagrebškima kluboma. Kdo bo uspešnejši, Zagreb ali Ljubljana, oz. Maribor?
Rapid v Ljubljani
Ker so prvenstvene tekme naših vodilnih klubov preložene na četrtek, bo skoro zopet ostal en termin neizrabljen. V zadnjem hipu se je posrečilo Iliriji aranžirali tekmo z mariborskim Rapi-dom. Rapid, eno najstarejših moštev v Sloveniji, že dolgo ni gral v Ljubljani, čeprav je bil dolgo časa edini predstavnik Maribora. Sedanji način prvenstva je Rapidu največ škodoval. Gotovo je to moštvo veliko boljše kot Svoboda ali celo Atletiki. Čeprav Rapid ni igral prvenstvenih tekem, je vseeno s svojim moštvom v laki formi, da ni nič slabši od Maribora in boljši kot so Zeleznižarji Kaj zna, je pokazal o Binkošlih v Celju, ko je gladko odpravil Atletike z rezultatom 9:2, kakršnega ni dosegel proti temu moštvu noben klub iz domače
1'ge- ....
Inozemski spori
' Ritola je poskusil "teči maratonsko progo po nasvetu finske lahkoatlelske zveze, z namenom, da bi se v Los Angelesu na tej j)rogi boril za finske barve. Moral je pa načrt opustiti, ker ni dosegel željenih uspehov. Se bo moral zopet zadovoljili s krajšimi progami, kjer bo gotovo dosegel dobre rezultate.
Nov svetovni rekord v disku je dosegla Poljakinja gdč. Weisz, ki ga je zalučala -10.64 m daleč.
Janausc-h pa je podrl avstrijski rekord v metanju diska. Sfrčal mu je 46.31 111 daleč. Ob tej priliki so bili doseženi naslednji rezultati: 100 in: Plutner 11.2 sek.; skok v višino: Lomoschitz in Siegel oba po 1.75 m; krogla: Baracs 13.84 ni; 400 m: Beck 54.6 sek.; skok v daljavo: Bauer 6.81 m; 1500 m: Heugl 4:20:4; troskok Beck 13.20 m.
Mednarodna smučarska zveza je sklenila, da se vrše mednarodne tekme leta 1933 v Avstriji. Tekmovanja v letu 1932 se vrše na Švedskem, kjer bo tudi prihodnji kongres. Glede prevzema slaloma in smuka v tekmovalni program se niso mogli zediniti, ker so se Skandinavci preveč pro-tivili. Čudno je lo, vsaj imata ravno slalom in smuk bodočnost. Švedski predlog glede spremembe amaterskih pravil, je propadel. Smučarski učitelji morejo torej tudi v bodoče tekmovati pri mednarodnih tekmah. Kongres je ludi odklonil omejitev dolžine skokov. Mili so pa mnenja, da bi se nekako dopuščali skoki do 65 m, skoki nail 70 111 naj bi se pa v bodoče uvrstili med akrobatiko in bi sp tudi tako ocenjevali.
V	Kopenhagnu so premagali Ilolandci Dancc 1 5:1 v Hokeju.
Plavalni tromateh se je vršil o binkoštlh v Budimpešti med Avstrijo, Češkoslovaško iu Madjar-sko. Madjari so odnesli celo vrsto zmag. Ob tej priliki so padali ludi rekordi (državni). V skokih s stolpa je zmagal Avstrijec Staudinger z 51.8 točkami. S tega tekmovanja naj omenimo lo nekatero rezultate: 100 111 prosto: Barany 1:00.4; 1000 111 hrbtno: Deutsch 1:13.8; 200 111 prsno: Hild 3:02.2; 1000 m prosto: Halasy 13:47.6 (madjarski rekord); 100 111 proslo, dame: gdč. Toth 1:15.4; 200 111 prosto: Barany: 2:19.6; 200 111 hrbtno: Deutsch 2:45; 100 m prsno: llild 1:21; 100 111 hrbtno, dame: gdč. Sipes 1:35.
O binkoštlh so bile živahne rokometne tekme v Gradcu. Gostovala so razna dunajska moštva. Evo nekaj rezultatov: Hakoah—Dunaj proti Hakoali—
Ljubljanska kreditna banka
zaprosila za zaščito po čl. 5. zakona o zaščiti kmeta
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani nam poroča: Jeseni minulega lela so sklenili denarni zavodi, ko so pričeli vsled splošnega vznemirjenja prekomerni dvigi vlagateljev, omejiti deloma izplačila vlog. Temu sklepu se je pridružil tudi naš zavod in ga izvajal, pri tem pa upošteval kljub omejitvam vse upravičene želje svojih vestnih stalnih vlagateljev in strank, da tako dokaže svojo likvidnost, ki jo je od ustanovlve v letu 1900 vedno varoval. Brezvestne govorice o našem zavodu, ki so se povsem neupravičeno razširjale in vznemirljivo učinkovale, so dale naši upravi povod, da je, da dokaže njihovo popolno neosnovanost, zaprosila gospoda bana, da odredi uradni pregled bančnega stanja. Od gospoda bana imenovani strokovni revizorji so ugotovili, da je vsa notranja organizacija banke zelo vzorno in pregledno izvedena ter so končno konstalirali, da so tako glavnica, kakor ludi izkazani fondi popolnoma nedotaknjeni. Neprimerno visoki in številni dvigi pa žal kljub tem ugotovitvam niso prenehali. Od početka denarne krize do danes smo izplačali preko 180 milijonov dinarjev svojim vlagateljem, kar pomenja preko 40% vseh zaupanih denarnih sredstev in dokazuje ogromno likvidnost zavoda ob pričetku denarne krize. Zal pri današnjih gospodarskih prilikah, ki obvladujejo ves svet, ni mogočo vnov-čevati s prav tako hitrostjo podeljenih kreditov. Vsled zastoja v trgovini in industriji, povzročenega po krizi kmetijstva vsled nizkih cen poljedelskih pridelkov se od denarnih zavodov izposojeni denar vrača le počasi in postopoma. Vsaka nasilna in hitra likvidacija pa ne bi vodila do hitrih uspehov, povzročila pa ležke gospodarske potežkoče in pre-tresljaje.
Uprava našega zavoda se je morala v očigled vladajočim prilikam odločili, da v zaščito svojih dolžnikov in pa tudi svojih vlagateljev zaprosi kr. vlado, da le-ta izda tudi za naš zavod, kot že prej za druge zavode uredbo v smislu § 5. zakona o zaščiti kmetov. Namen določil lega zakona in uredbe po § 5. tega zakona je, kot znano, tla nudi zavodom, ki kljub svoji aktivnosti ne morejo ugodili v sedanjih izrednih razmerah vsem prevelikim zahtevam svojih vlagateljev, možnost, da svoje po-
Monopoli in carine
V mesecu marcu t. 1. so znašali dohodki monopolov 152.7 (leta 1931 pa 162.7) milj. Din. Skupno so znašali monopolski dohodki v celem preteklem proračunskem letu 2133.5 milj. Din 1930—1931 2327.4 milj., proračun za 1931-1932 2420.65 milj. Din, v tekočem letu 1932-1933 znaša proračun dohodkov 2319.3 milj. Din.
Carinski dohodki so znašali v mesecu marcu t. 1. 73.9 milj. Din, v marcu lani so dale carine celo 120.3 milj. Din. Skupno so v proračunskem letu 1931-1932 znašali dohodki od carin 1048.8 milj. Din, dočini je proračun za to dobo zuašal 1488.2 milj., v proračunskem letu 1930-1931 so znašali državni, dohodki od carin celo 1441.6 milj. Din.
Doslej imamo za pret. proračunsko leto tele podatke (v milj. Din):
proračun 1931-1932
803.0 1113.0 2420.7 1488.2
fakt. donos 1931-1932
775.6 1245.2 2133.5 1048.8
proračun 1932-1933
855.0 1230.0 2319.3 1100.0
trošarine
takse monopoli carine
Pri monopolih so upoštevani vsi dohodki brez odbitka stroškov, torej bruto donos, dočini je v proračun vnesena samo vsota čistih dohodkov.
Če seštejemo vse navedene državne dohodke, dobimo za proračunsko leto 1931-1932 proračun 5824.9 milj., dočini je bil istočasno taktični donos 5208.1 milj. Din. Za tekoče leto 1932-1933 znaša proračun v omenjenih panogah 5504.3 milj. Din.
Sz statistike socialnega zavarovanja
Zadnja številka revije Delavska zaščita', ki izhaja v Zagrebu kot organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, prinaša nekaj zanimivih podatkov o statistiki socialnega zavarovanja.
Povprečno število zavarovancev je pri vseh okrožnih uradih in zasebnih društvenih blagajnah padlo od 631.181 v letu 1930 na 609.190 v pret. letu. Važno je omeniti, da je število ženskih zavarovancev celo naraslo in sicer od 149.980 na 153.134, dočim je število moških zavarovancev padlo od 481.201 na 456.056. Kriza je vplivala tudi jia višino povprečne zavarovane mezde, ki je padla v vsej državi od povprečnih dnevnih 26.56 na 26.19 Din.
Povprečno število zavarovancev je znašalo pri ljubljanskem OUZD 91.847, pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu pa 5797. Lani je bila izvedena arondacija okrožnih uradov in je bilo število okrožnih uradov zmanjšano od 24 na 17 z ukinitvijo naslednjih uradov, ki niso imeli veliko članov: Bjelovar (11.041 članov), Brod (12.264), Mo-slar (6461), Travnik (9982), Varaždin (13.812), Vršac 10.376 in Zemun (14.212). Tako ima sedaj najmanjši urad Sušak 10.676 članov, največji pa Ljubljana 91.847, kateremu slede Belgrad s 89.788 in Zagreb s 81.285 člani.
Po banovinah se razdeli članstvo sledeče (v oklepajih podatki za povprečje leta 1930): dravska 98.312 (103.270), savska 167.435 (163.742), vrbaska 23.480 (26.901), primorska 27.345 (28.380), drinska 41.223 (56.759), zetska 21.393 (23.075), donalska 107.314 (107.373). nvoravska 25.151 (24.867), vardar-ska 28.193 (34.523) in Belgrad 66.344 (62.291). Iz tega je razvidno, da je naraslo število članov v Belgradu in moravski banovini. Skoro na isti višini pa je ostalo članstvo v donavski banovini. To pomeni, du se jo organizacija službe v teh krajih gotovo izboljšala.
članstvo tvori tele odstotke celokupnega prebivalstva v posameznih banovinah: dravska 8.59, savska 6;19, donavska 4.49, primorska 3.04, drinska 2.89, zetska 2.3.1, vrbaska 2.27. vardarska 1.79, mo-ravska 1.75, Belgrad sam pa 22.74. Podatki so sestavljeni na podlagi ljudskega štetja za 1931.
Oseimina. Kmetijsko ministrstvo je zbralo od bonskih uprav začasne podatke o ozimnih posevih 1931-32. V dravski banovini je bilo posejano s pšenico 62.126 ha, z ječmenom 15.475 ha in z ržjo 32.152 ha. Skupno pa je bilo v vsej državi posejanih: pšenice 2,111.497 ha, ječmena 216.286 ha in
Gradec 14:5 (9:0); Graški šport, klub proti Ila-koah-Dunaj 11:10 (9:6); rokometno moštvo Ra-pid-Dunaj proti Sturmu-Gradec 5:3 (2:3).
Nogometna tekma med Švedsko in Finsko se jo vršila dno 16. maja v Stoekholmu o priliki Fifu-kongreaa. Zmagala jc švedska z 7 :1. polčas 4 : 1.
slovanje v neki prehodni dobi zopet normalizirajo. Zaprošena uredba, izdana temeljem zakona, bo vsebovala poleg določil gledo izplačevanja vlog, ki datirajo iz časa pred izdajo uredbe, tudi določilo, da sc morajo vse nove vloge in vplačila naložili popolnoma likvidno, tako da jo takojšnje izplačilo vsakršnega zneska iz novih naložb vlagateljem z uredbo zajamčeno. Na ta način je zagotovljeno nemoteno nadaljnje poslovanje našega najstarejšega domačega bančnega zavoda iu omogočen miren prehod v normalne razmere, kar je gotovo v interesu vsega našega domačega gospodarstva. —
(8.057)
*
Iz tega komunikeja je razvidno, da se je Ljubljanska kreditna banka kot druga banka \ državi poslužila paragrafa 5. zakona o zaščiti kmeta, da vzdrži v sedanjih razmerah, dokler se jioložaj ne normalizira. Interesanlno jc, da se poslužujejo tegu paragrafa predvsem veliki zavodi, ki razpolagajo z velikimi svolami tujih sredstev in številnimi podružnicami. Kot je Pra-šlltdiona najstarejša hrvatska banka, tako je Ljubljanska kreditna najstarejša slovenska banka, ki jo imela 16 podružnic. V informacijo navajamo jiodatke o bilanci za 1931 v primeri s podatki za 1930, ki so navedeni v oklepajih (vse v milj. Din): aktiva: blagajna in Narodna banka ter Poštna hranilnica 7.3 (22.5), valute in devize
1.3	(3.4), menice 70.3 (102.8), vrednostni papirji 17.3 (21.4), vredn. papirji pokojninskega fonda
1.4	(14), lombard 6.9 (13.0), konzorcialni računi in trajne udeležbe 30.5 (30.3), denarni zavodi 5.2 (16.7), dolžniki 330.3 (362.9), realitete 20.8 (20.8), inventar 1.05 (1.16), pasiva: glavnica 50.0 (50.0), rezerve 1.1.6 (11.5), pokojninski in podporni fond 5.8 (5.3), vloge na knjižice 152.2 (166.35), na tekoči račun (vezane na odpoved nad 1 mesec) 114.0 (161.2), nevezane vloge in upniki 113.3 (184.7), reeeskont 44.84 (11.8), čisti dobiček 4.3 (5.4).
lz lega pregleda je razvidno, da je banki uspelo izplačati mnogo vlog z realizacijo likvidnih akliv. Bauka ima velik industrijski koncem.
rži 206.911 ha. V primeri z jesenjo leta 1030 jo bila lani zasejana površina pri pšenici manjša za 23.260ha (1.1%), pri ječmenu za 8200ha (3.2%) in pri rži 5300ha (2.5%). To neznatno zmanjšanje je pripisovati splošnim nepovoljnim pogojeni v času priprave zemljišča in setve pomladnih žitaric. Zaradi dolgotrajne suše leta 1931 in obilnega ler dolgotrajnega dežja v drugi polovici jeseni notri do zime. V jirimeri s povprečjem zadnjih let so zasejane površine pšenice narastle za 112.420 ha (5.6%), ječmena za 6820 ha 2.85%) iu rži za 11.870 ha (6.11%). Iz vsega sledi, da bo letos manj zasejano s pšenico, ržjo in ječmenom kot lani, |>osebno, ker tudi jiogoji za spomladne posevke niso bili ugodni. Netočna pa je trditev, da žilni režim ni vplival na povečanje površino pri pšenici, kakor bi bilo pričakovati. Pač pa vidimo, da je v odstotkih pri vseh drugih vrstah žita površina bolj padla kot pri pšenici, iz česar se dn sklepati, da je žitni režim le vplival na vzdrževanje obstoječe površine. Seveda pa moramo končno tudi ugotovili, da ves padec v ]>reteklem letu pri pšenici, rži in ječmenu ni velik, kar kaže na vpliv nizke cene.
Na letošnjem XII. pomladnem velesejmu v Ljubljani od 4. do 13. junija bo zopet zastopano naše j>ohištveno mizarstvo v širšem obsegu na 1500mJ razstavnega prostora. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, Št. Vida in Vižtnarjev pri Ljubljani ter iz ostalih krajev Slovenije bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva, kakor: v raznih in-terieurih. oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solid-nosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano vseskozi konkurenčne. — Opozarjamo, da vsak obiskovalec letošnjega Ljubljanskega velesejma uporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo na velesejmu.
Amortizacija Blairovih posojil. Kakor je razvidno iz državnega proračuna za tekoče leto, je namenjeno odplačilu 8% Blairovega posojila 145 tisoč dol., odplačilu 7% Blairovega posojila pa 1.0 milj. dolarjev, torej skupno 1,145.000 dolarjev. Sedaj poročajo, da je od kup obeh posojil na ne\v-yorški borzi doslej dal 8% Blaira 254.000 dol in 7% Blaira 479.000 dolarjev, odnosno 14.4 in 27.2 milj. Din, skupno je bilo Blairovih posojil v 14 dneh meseca maja odkupljenih -18.8 milj. Din in se za la znesek državni dolg zniža. Omenjamo, da je bilo prvi teden kupljenih 127.000 dolarjev Blairovih posojil.
Promet belgrajsko borze. Iz objavljenih podatkov o prometu belgrajske borze posnemamo tele podatke v preteklem letu: devizni promet je padel od 1741.5 milj. Din v letu 1931 na 1501 milj. Din, promet v valutah jo nekoliko narastel, in sicer od 0.4 na 0.7 milj. Din. Zelo pa je padel promet v državnih papirjih, in sicer od 3li7.6 nu 266 milj. Največ prometa tvori vojna škoda, katero je bilo nominalno zaključeno 485 (659 v letu 1930) milj. Din. Nadalje je jjromet v delnicah denarnih zavodov padei od 26 na 6 milj. Din. Skupni promet je lani znašal (brez blaga) 1775.6 milj. Din v primeri 2136.1 milj. Din. Najznatnejši je bil jiromet leta 1928, ko jo presegel vsolo 3060 milj. Din. Količina prometa v blagu je celo lani narasla v primeri z letom 1930 od 0.522 1111 0.690 milj. met. slotov, nadalje je vrednost zaključkov narasla od 70.7 na 90.4 milj. Din. Največ jirometa je bilo: v pšenici 433.000 (197.000) met. slotov, koruzi 136.000 (293.000) stotov, ovsu 5000 (16.000), ječmenu 1.850 (1550), fižolu 4475 (10.080) in otrobih 400 (350) met. stolov.
Pravilnik o kontroli hmelja. Belgrad, 20. maja. AA. V Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se je vršila konferenca o definitivni redakciji pravilnika o kontroli hmelja, namenjenega izvozu. Izdelali so definitivno besedilo pravilnika, ki bo predložen ministrstvu za trgovino in industrijo, ki bo predložen ministrstvu za trgovino in industrijo, da ga na podlagi zakona o kontroli kmetijskih izdelkov, namenjenih izvozu, iz lela 1929, uveljavi.
Monopolizirani tovorni listi. Belgrad, 20. maja. AA. Nn podlagi zakona o taksah in taksnega pri-stojbinskega jiravilnika je finančni minister odredil, da se 1. julija t. 1. dado v promet monopolizirani tovorni listi za rečni promet in monopolizi-rane blagovne sprenmice za lokalni rečni, kanalski in jezerski potniški promet in da se od 1. sept. 1932 dalje dado v promet monopolizirano prtljažne matrike za rečni promet s takso na računu iz tarifne št. 34 taksne tarife.
Podpora zadrugi »JeruzalemčaiK. Belgrad, 20. maja. AA. lz državne kmetijske zakladnice se je izplačala podpora 100.000 Din vinarski zadrugi »JeruzalemČan v Ivaujkovclh za nabavo vinogradniškega orodja.
Legitimacije za polovično vožnjo na Ljubljanski velcsejein, ki se vrši od 4. do 13. junija t. 1., se dobo pri blagajnah sledečih železniških postaj: Zidani most, Rakek, Celje, Grobelno, Slov. Bistrica, Pragersko, Maribor, 1'oljčane, Jesenice, Kranjska goru, Bled, Bistrica-Boh. jezero, Trebnje, Št. Janž-Dolenjsko, Mokronog-Bistrica, Slov. Konjice, Sv. Jurij ol) j. ž., Ormož, Gornja Radgona, Polzela-Bra-slovče, Šoštanj, Velenje, Dravograd-Meža, Ptuj, Prevalje, Krško, Novomesto, Trbovlje, Vuhred-Marenberg, Zaleo. Mislinie, Rogaška Slatina, Laško, Logatec. Tržič, Brežice, Murska Sobota, Dol. Lendava, Rajhenburg. Polovična vožnja velja za potovanje v Ljubljano od 1. do 13. junija, zu nazaj pa od t. do 17. junija. Na odhodni postaji treba dati legitimacijo žigosati. Voznega lirika v Ljubljani no oddajte postajnemu vratarju, ker velja za brezplačno potovanje nazaj.
Borza
Denar
Dne 20. maja.
V današnjem deviznem prometu so se učvrstili tečaji: Berlina in Bruslja, neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, Newyorka iu Prage. Nasprotno pa so oslabeli tečaji Amsterdama, Londona, Trsta in Pariza. Promet je običajen.
Ljubljana. Amsterdam 2273.72—2285.08, Berlin 1335.89—1346.69, Hruselj 786.80—790.74, Curih 1097.85—1102.85, London 205.68—207.28, Ne\vvork 5582.63—5610.89, Pariz 221.22—222.31, Praga 166.23 do 167,09, Trst 287.98—290.88.
Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isli tečaji kot na ljubljanski bor/.i. Zagreb jo notiral še Newyork kabel 5004.63—5632.89 kot včeraj.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 144.763 Din.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.16, London 18.79, Nevvvork 510.75, Bruselj 71.70, Milan 26.3125, Madrid 42.10, Amsterdam 207.25, Berlin 121.90, Stockholm 95.50, Oslo 91.50, Kopenhagon l02.60, Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.36, Ateae 3.44, Carigrad 2.48. Bukarešta 8.06, Helsingfors 8.71.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.80.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je tudi danes v glavnem bila neizpremenjena. Tečaji niso izkazovali posebnih izpromemb. Tečaji vojne škode, na zagrebški iu belgrajski borzi so se deloma izenačili. Promet je bil srednji. Na zagrebški borzi je znašal: vojna škoda 500 kom., 8% Blairovo posojilo 6<HK) dol. in 7% Blairovo posojilo 3000 dol. Belgrajska borza pa izkazuje naslednji promet: vojna škoda promptna 246 kom., za junijski termin 100 kom, begi. obveznice 408.000 in 7% posojilo Drž. hip. banke 2000 dol. tendenca za delnice Narodne banke, katerih je bilo zaključenih 100 kom., je bila nekoliko slabejša. Delnic Priv. agrarno banke je bilo zaključenih 25 kom.
| Ljubljana. 8',! Bler. pos. 50 bl„ 7% Bler. pos. 43 bi., Stavbna 40 den., liuše 125 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv, pos. 53 bi., agrarji 22—25, vojna škoda kosa 177—185 (185, 183), (i. 178—180 (180), 7. 175 den.. 8% Bler. pos. 46—47.50 (50.60. 48.25, 47), 7% Bler. pos. 42.5!) do 42.75 (42.76, 42.60), T/o pos. Drž. hip. banke 48 do 51, 6% begi. obv. 30.50—34.
Belgrad. Narodna banka zaklj. 1475, 4450, Priv. agr. banka zaklj. 211, 210, 7% inv. pos. 51.50—68, agrarji 24—25, vojna škoda 183—183.50 (182, 184), 6. zaklj. 180, (>% begi. obv. zaklj. 33, 32.50. 32.75, 32, 32.75, 7% Bler. pos. 43— 44, 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 48.50, Wiener Bank-verein 11, Escompleges. 100, Mundus 61, Alpine 9.30, Trboveljska 18.00, Prager Eisen 150.
Žitni trg
Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 78/79 kg 131—133. Oves: bč. žel. 140—145, srem., slav. 142' • do 14714. Koruza: bč. bela činkvantin 113—115. -Moka: bč., ban. postaja <>ur. (280—240, 2. 20(5 do 215, 5. 190—200, 6. 175—180, 7. 145—150, S. tr2!4—97M>. - Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 51 Vi vagonov.
Novi Sad. Otrobi: bč„ srem. julavreče 81—83. - Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 71 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: čvrsta. Promet: srednji. Pšenica: maj zaklj. 12.20-12.21; junij 11.97 do 12.32, zaklj. 12.25—12.26. Ilž: maj 14.25; junij 14.10—14.30, zaklj. 14.25—14.80. Koruza: maj 16.30, zaklj. 16.30—16.40.
Chicogo (začetek). Pšenica: maj 65.875, julij 57.625, seplember 59.875, december 62.75. Koruza: maj 80.375, julij 32.875, september 35, december 34.875. Oves: julij 22.50. september 22.125. liž: julij 39.375, december 43.875.
\Vinnipeg (začetek). Pšenica: maj 62.75, julij 63.375, oktober 65.375.
Hmelj
Savinjska dolina. Hladno in pozneje suho vreme je hmelj sicer nekoliko zadržalo v razvoju, po zadnjem deževju pa prav dobro in hitro napreduje. Opore so večinoma že postavljene in se v zgodaj obrezanih nasadili že pričenja s privezovanjem, deloma tudi že s prvim okopavanjem. Rastlina je zdrava, bolezni in škodljivcev ni opazili in tudi pojav bolhačev je letos razmeroma zelo redek. — Zalogo lanskega pridelka so že skoraj popolnoma izčrpane.	(Slov. hmeljar.)
FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki
P. R. A L L E S , Ljubljana — Frankopanska 18.
Hslcenelše vožnja
v odprtem avtobusu, s katerim se peljete za 75 Din iz Celja v Logarsko dolino In nazaj, za 90 Din na Bled in nazaj. Družba naj obstoji iz 22 oseb.
Avlo naročajte pri
PAVLU URH, Ljubno pri Celju.
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhliai, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljaj in srbež izgineta, fe uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Steklenička 20 Din Proizvaia in razpošilja stara l. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačifev trg 20.
FOTOAPARAJE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Volgllander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
Soloodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki
Stran 8.
»SLOVENEC«, dne 21. maja 1932
Štev. 115.
m IW

ALI OGLASI
v,-iui. drobna vrstica 1*30 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas	3 Dlrt. Oglasi nad devot vrstio sa računajo više
Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja bres znamke ne odgovarjama
Beseda samo 50 par Mlad fant
20 let star, lepega vedenja, išče službo sluge ali kaj sličnega. Najraje v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu. Ponudbe na uoravo »Slov.« pod šifro -Zanesljiv« št. S046. (a)
Prodajalka
izučena v trgovini mešanega blaga, išče mesta. — Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Dopise na upravo Slov.« pod »Dobra prodajalka« št. 8058. (a)
Beseda samo 50 par Vajenca
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Ivan Mrhar, mizarstvo, Stane-žiče pri Št. Vidu n. Ljub-
Lokal
na Dunajski cesti, se odda. Pojasnila daje »Jugo-Avto«. Tel, št. 2236. (n)
Trgovina
z mešanim blagom, dobro vpeljana, na prometni točki v Ljubljani, z velikim stanovanjem in skladiščem, se odda takoj v najem. Ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod »Velik promet« št. 8029. n
Stanovanja
Beseda samo 50 par
Soba in kuhinja
i sončni, se oddasta za Din ! 320 dvema ali trem ose-jbam v Močnikovi ul. 13 j (blizu Vodmatskega trga).
(č)
ljano.
(v)
Beseda samo 50 par Poliria
eanesljivega in samostojnega, takoj sprejmem. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse pod šifro »Polir« št. 7439. _(b)
Gospodična
perfektna v nemški in slovenski stenografiji, zanesljiva, se išče začasno :a popoldanske ure. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 3015.	(b)
Zastopnike
nrovizijske, za prodajo -noskih štofov, iščem. — Predstaviti se v hotelu Union dne 22. maja od 10 ;So 12.	(b)
■-ffpmmn
Solnčno sobo
parketirano in z električno razsvetljavo, oddam stalnemu gospodu. Naslov v upravništvu »Slovenca« pod št. 8024.	(s)
■il T
Malo sobico
opremljeno, podstrešno, z elektriko, oddam takoj. Napoleonov trg 6, II. nadstropje levo.	(s)
Opremljeno sobo
zračno in čisto, oddam solidnemu goSpodu ali zakonskem paru. Černeto-va 9, poleg nove šišenske cerkve.	(s)
(taMBOMli
Beseda samo 50 par Hiša
dvostanovanjska, z malim vrtom, par minut od žel. postaje, naprodaj. Jožef Ponikvar, Črnuče 11, p. Jezica.	(p)
Posestvo
irednje veliko
radi
Slamnike
vseh vrst, po najnižji ceni, samo v modnem salonu Stuchly - Maschke — Ljubljana, Židovska ulica.
(o)
Objava.
družinskih razmer proda, j Akviziter Košir je pre-
Naslov v upravi Maribor.
»Slov. (P)
Parcele naprodaj
Več parcel na periferiji Ljubljane zelo poceni proda J. Oražem, Moste pri Ljubljani.	(p)
Lep gozd
in travnik se takoj ugodno proda. Izve se: I. Po-renta, gostilna, Zavoglje, p. Hrušica.	(p)
Poizvedbe
Beseda samo 50 par
Vljudno prosim
gosp. Stefi Zakošek, sedaj nahajajočo se nekje v Slovenskih goricah, stalno bivajočo v Ljubljani, da takoj sporoči podpisanemu naslov sedanjega bivališča. Alojzij Potočnik, Primskovo 89, pošta Kranj.	(e)
nehal biti naš zastopnik in ni več upravičen sprejemati oglasnih naročil za naše liste, na kar tem potom opozarjamo p. n. inserente. Uprava »Slovenca«.	(o)
I
Automotor
i
Beseda samo 50 par 2 avtobusa
znamke »Ford« in tovorni 1 in pol tone »Chevrolet«, proda Florjančič — Nunska ulica 3.	(f)
Malo rabljen avto
zelo poceni prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Štirivratna limuzina« št. 8032.	(f)
Novi obrtni zakon
se naroča pri Komandit-ni družbi M Jankole — Selenburgova 6. II. (1)
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana	(1)
Diesel motor 20 Ks
rabljen, še dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Tabor 12, Ljubljana, Tele-fon 20-06._(1)
Šivalni stroj
po zelo nizki ceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7, III., vhod poleg Delavske pekarne.	(1)
Štedilnike
raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani.
Beseda samo 50 par
Ugoden nakup.
Proda se novo, krasno pohištvo: spalnica, jedilnica, gosposka soba. Naslov pove A. Štrukelj, Vižmarje 81. Telefon 16. (Pohištvo je v Ljubljani).
Lepa prilika
Avto »Aokland«, petse-dežni limuzina, in »Alfa-Romeo«. športni, petse-dežni, v perlektnem stanju proda Lučich v gost. Kajfež«, Florjanska ul. 4.
(f)
Koza
dobra mlekarica, naprodaj v Štepanji vasi št. 87, Kodeljevo.	(j)
Železno blagajno
Wertheim, ugodno prodam. Vprašati pri Društvu posestnikov, Ljubljana, Salendrova ul. 6. (1)
Pohištvo
dobro ohranjeno, se takoj poceni proda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6886. (1)
m\
Nova hiša
la krompirja
jedilnega samo belega, izbranega, kupujem stalno vsako količino proti takoi-šnjemu plačilu. Na ponud-
visokopritlična, z vsem | be brez cene se ne ozi
komfortom in ograjenim ;rara, »Viktorija«. Zagreb,
vrtom, naprodaj v Veh- j -
kih Laščah. Vprašati na: j Travniško seno
J. K., Velike Lašče 103. p , ,	,, . ,, __ polsladko, v balah, odda-
Vilo ali hišo
H seda samo 50 par
Novozidano hišo
!. dvema dvosobnima sta-nov3-!;'-;a in dve kuhinji, -jo^ino pripravno za le-'ovi'-*arje, dve uri od I.iubljane, oddam v najem. Ponudbe na upravo •Slov.- pod št. 7410. (n)
Velika skladišča
na postaji Sunja, pripravna za veletrgovino z žitom, jajci, perutnino ali manjšo tovarno, se oddajo
1. julija. Vprašanja na — Ivo Vranešič, Sunja, Hr-/atsko.	(n)
ja po ugodni ceni tvrdka A. Volk, Ljubljana, Res-
(y)
Klavirji, planini!
Kupujte na obroke od Uln 400 -
prve svetovne fabrikate: Bdsendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši. (Lahka, nrecizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznih
Ljubljana
Aleksandrova cesta 7
Najcenejša posojevalnica!

w

.1
Beseda samo 50 par Damski klobuki
Kolo
po zelo nizki ceni naprodaj na Miklošičevi cesti 7, III. poleg Delavske pe-
CE ŽELITE KUPITI POHIŠTVO,
po jako znižanih cenah obrnite se naravnost na
ANDREJ KREGAR in sinova
tovarniška zaloga pohištva
ŠT. VID NAD LJUBLJANO - (nasproti kolodvoru)
.........................
Hlfinarlfi <
R». proso. a|do lo letmen kupite naicenelc PU
A. VOLK. LJUBLJANA
Helijeva cetfa 2« Veletrgovina lita tn moke.
Žagana drva
Din 120 — Premog - fižolove preklje razni stavbni les
J. PRELESNIK Ljubljana VII, Janševa ul.
reletoD St. 33-89.
************************ Nogavice
rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri
PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
karne.
fl)
Obrt
Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah.
V gostilni
Cirman.liedno
dobite vsak dan sveže domače
$pargl|e
z vrtom, z 2—3 stanova- ljeva cesta 34. nji po 3—5 sob v Ljubljani aH najbližji okolici, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takojšnje plačilo« št. 7393. (p)
Posestvo in mlin
prodam takoj radi selitve po zelo ugodni ceni. Redi se 2 glavi živine, 6 prašičev. Poslopja in mlin novo zidano, vse v najboljšem stanju. Posestvo je oddaljeno 4 km od postaje ob okrajni cesti v industrijskem kraju. Prodaja lastnik Ant. Kolčan, Zavine pri Zagorju ob Savi.
Beseda samo 50 par
Vrednostne papirje
kupuje Komanditna družba M. Jankole, Selenburgova 6/11.	(k)
in slamniki že od 60 Din
naprej, vedno zadnje no- ;--
vosti. Preoblikovanje Din	_
28.-. Salon »La famme 1)11110 ®€€$fl
Din 24'-
Doma in na vrtu, za ulico in šport
samo trpežne in poceni
Platneni čevlji „VIKTORIA"
Cene na drobno:
Velikost 22-27 Din 24"-Velikost 28-34 Din 30 -Velikost 35-41 Din 38'-Velikost 42-46 Din 46"-Dobivajo se v vseh tozadevnih trgovinah
Udobna fazona in elastična hoja V aivi, beli in frni barvi _Doma* proizvod_
Prodaja na debelo
SEMPERIT, ZAGREB
Nikoličeva 6—8 Zahtevajte elegantne >Wimpa?sing< čevlje za obalo in šport
Chic«, Anica Puhek, Selenburgova 6.-I.	(I)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v 1 veliki izberi najugodneje j in najceneje tvrdka Kari I Prelcg, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN ie masi
a
Vosek

Vodne črpalke
(pumpe), vodovodne cevi, traverze, trboveljski ce-' ment, čebelarske potreb-čist, kupuje po najvišjih ščine in poljedelske stro-cenah Fr. Stupica, želez- : je kupite najceneje pri nina in zaloga čebelarskih Fr. Stupica, železnina, potrebščin. — Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska (p) Gosposvetska c. 1. (k) cesta 1.	(1)
Dobite v lekarnah, dro-gerijah aii naravn ost iz tvornice in glavnega skladišča
II. NRNJAlf
lekarnar - SlS\n
Varujte se potvorb
V	globoki žalosti naznanjamo, do nam je danes umrla v 80. letu staiosti naša predobra mama, stara mama, prababica, sestra, tašča in leta, gospa
MARIJA VIDMAR roj. melik
posestnica
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 21. maja 1932 ob 4. popoldne izpred hiše žalosti v Črni vasi pri Ljubljani št. 24 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 20. maja 1932.
Anton, brat; Ivana Rožič, sestra; Franc in Peter, sinova; Uršula Lenarčič, Alojiija Kocmur, Ana Vol-kavrh in Marija Renner, hčere; Jera Vidmar, sinaka; ostalo sorodstvo.

\
x isiš? .3
-j; Q P
2	— t- -Q
' a m N Q
H o »J "-> -2
®o30 N
3	= .2 ..KiS -O
— N U- ^
rte
S.2 ^ •= - h
3 C O "7 c5 ..ca 3.* g »en®o
SiSŠiSŠte
3 N™ S • «0
-	S« Srfte * >• . I «
O ^ Cl —-
,-£e>§5 .O i , ° -1 I S 1 5«
2
—> .ca
^ .„ Cl M
-	"i ..
_ - 1
1
— > Cl
J.
—' .ž N >
2 - J3 "
£ 2 cn
■ oŠ I
Roland Dorgelžs:
V	1 « • wt
Lesem hrtzt
39
Potem vsi burno ugovarjajo, celo Berthier:
>Uh, molči, no!«
>Če ti je tako všeč, kar zraven ostani!«
>Lepi časi — zamena v blatu! Od sile kvasiš.«
>In tisto noč, ko smo morali vlačiti zvalovičeno pločevino v največjem dežju, ali si na to pozabil? Takrat nisi premalo otresal gobca!«
>Ali so bili ,lepi časi' nemara šestnajstega, dve minuti pred poldnem?«
Smejem se, vesel njihovega krika:
»Saj boste videli!«
Mati Monpoix, ki se smeje z namj vred, mečka vogal svojega plavega predpasnika in mi v splošnem hrumu pritrjuje:
»Da, in prav gotovo se vam bo tožilo po temle našem domu.«
»Oh, saj vas pridemo obiskat, mati!«
Bourland je vstal in segel po svojih goslih. Naredil si jih je bil sam iz tobačnega zabojčka, strune je pa naročil iz Pariza. In tej igrači, temu cirkuškemu glasbilu se imamo zahvaliti za naše najlepše večere.
Uglašuje ga — dva tožeča zvoka — in takoj je vse tiho. Glasba, naša prijateljica ...
Adagio iz sonate »Pathetique« igra. Umirimo se ... Glasba je plamteča in nežna kakor naša srca. Ali n" nič patetičnega v tem dolgem drgetu? Ne ... Kak lepe, pretresljive sanje. Sicer je pa vseeno, kaj igra ... »Aasina smrt«, Bachova arija, ne vem več. Naše misli gredo svoja pota in tko tenke pajčolane svojih nežnih sanj.
Poslušamo, a duh in pogled nista več navzoča. Dragi glasovi iz preteklosti oživljajo. Kako sladko zvene iz dalje! Sanjamo. Nedelja pri Collonni, soba z glasovirjem; napev >Vrta v dežju« kaplja in žubori in prijateljičin glas povzame melodijo...
Berthier posluša z napol odprtimi usti in sklenjenimi rokami, kakor bi molil. Od Gilberta ne vidim drugega kakor ravno, trmasto otroško čelo nad prepletenimi prsti rok, ki zakrivajo oči. Sulphartov obraz se je zresnil, jxitezp so napete, kakor da bi hotel glasbo doumeti. Sedaj zalisnem oči, da ne bi ničesar več videl.
Biti samo še začarana duša, ki sniva, drugega nič ... Vse se pagrozne. Vojna je daleč, daleč.. . Daleč sedanjost .. Kletve. Iiropenje umirajočih, granate, ves ta hrup. v katerem živimo kakor uboge živali — vse to naše duše ni moglo otopiti ne zamoriti njene neskončne nežnesdi. Kakor poletni vrt pod nalivom oživlja. In deset ve jnkov jc samo se eno samo srce, ki ga zibl je glasba luset vojakov ...
»Medilation de fhais, Bourland!«
>Ne, Valček duhov.«
Gilbori poje s svojim čednim glasom ob zvoku gosli poluglasno, pripev romanc pa povzemajo vsi tovariši. Pred nami vstaja Pariz, lepi jesenski Pariz, njegove po dežju oprano eeslo se svetijo pod svetilkami. Pojemo po vrsti vse popevko zadnje zime in glasovi naraščajo od kitice do k i lice Naslonjeni na itoleh se deremo objestno in brezskrbno od prevell-i.ega veselja. Bourlandove gosli se v tem hrupu ne slišijo več: tulimo ...
»Tiho!«
Namah je nastala lišina. Bourland jo prekinil svojo igro, roka z lokom mu še lebdi v zraku. Osuplo
se gubančijo čela ... Vznemirjeno prisluškujemo. Kaj se je zgodilo?
Taista pest še enkrat udari na vrata, iz noči prihaja glas:
:>Ranjenec!«
Hitro odpremo vrata in oni stopi v sobo z mežt-kajočimi očmi. Zelo bled je in njegove velike oči s temnimi kolobarji dozdevno použivajo njegov obraz Leva laket počiva v obvezi iz velikega, umazanega robca; skozi široko, rdečo liso mezi kri po mrtvi roki nizdol in kaplja na tla.
»Ne, ne ruma, raje vino...«
Staremu Monpoix-ju se trese roka, ko mu da piti. Nemi in v zadregi stojimo okrog tovariša. Sesedel sn je na stol, moči so mu zdajci pošle. Nobenega glasu, slišati je le klokanje vina po njegovem izsušenem grlu.
Pes se je zbudil in vstal. Vohaje se približa in liže še toplo ranjenčevo kri s kamenitih tal, kapljo za kapljo.	Js
Še šest dni jarkov — šest dni dežja — in sedaj smo zopet v mlinu. Pišem. Monpoix ždi, vase sesedel, z usločenim hrbtom blizu peči; pipa mu jo ugasnila. Slišati je samo žuborenje juhe na ognjišču in pa njegovo težko, piskajočo sapo.
Zdi se mi, da se je po napadu izpremenil. No šali se več z nami kakor preje. Po cele ure sedi leno na svojem nizkem stolcu, ne da bi izpregovoril besedo., in če se s tovariši pogovarjamo med seboj, komai dvigne glavo, da bi nas poslušal; videti jo plah, kakor da bi se bal, da ne bi kdo zarežal nad njim.
Njegova žena pravi, da je bolan. Vendar sam ne loži. Enkrat je zamrmral, da ne mara videti štabnega zdravnika; zdravi se na svoj način in se naliva s polnimi skodelami zeliščnega čaja.
Za
Jugoslovansko tiskarno t LJubljani: Karel Cefe.
Izdajatelj: Ivan Kakovee.
U-^dnik: Franc Kroinžar.