-~*waww««i!wiwnw»^^ —---------- , r„;..,,• cinvin v legendarni vasici, nrupi V nedeljo je bila v Dražgošah že devetnajsta športno politična manifestacija »Po stezah partizanske Jelovice«. Slavja tisoč ljudi. - Foto: F. Perdan ^^^^^m Leto XXIX. Številka 3 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Ueakar GLASILO SOCI N E Z Kranj, torek, 13. 1. 1976 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Po stezah partizanske Jelovice x x \J sj|/vu1*M |>«M-------- Dražgoše-bratstvo in enotnost v malem J V nedeljo je Dražgoše, vasico pod obronki Jelovi \ ce> 0p[skalo prek 5000 obiskovalcev — Na slav-jj nosti je govoril predsednik skupščine gorenjskih st občin inž. Marko Vraničar — Letošnje proslave v partizanskih Dražgošah so se udeležili številni jf gostje — Prihodnje leto dvajseta jubilejna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« a li rt b-ifl Ć- đ- ,0 je z-i-id Prek 5000 obiskovalcev je v ne- ■ deljo obiskalo patizanske Dražgoše. To je bila že devetnajsta športno politična manifestacija »Po stezah partizanske Jelovice«. Prihodnje leto bo jubilejna — dvajseta! »Lepo je, ko se človek spominja in zaveda vsega, kar je bilo storjenega s puško in lopato, z roko in možgani, s krvjo in znojem,« je dejal v nedeljo, na velikem slavju v Dražgošah predsednik skupščine gorenjskih občin *? inž. Marko Vraničar. Nato pa je J nadaljeval: »Kako drugače je, ko po ^ dražgoški okolici odmevajo glasovi V v veselju, pesmi in športnih bojih od [h časov, ko je med starimi dražgoškimi . domačijami pela svinčenka in so se mešali klici in povelja v dveh jezikih, ki sta si domala vso zgodovino stala .g, nasproti.« jjU Nato je inž. Marko Vraničar na-,,fl daljeval: »Predstave o težkih medij vojnih dneh ožive dodobra šele v Dražgošah. Tu dobijo pripovedi svoje naravno okolje, tu novi ■ domovi nadaljujejo tradicijo požga- * nih Dražgoš in ljudje so vraščeni v te strme senožeti in obronke Jelovice bolj kot kdajkoli poprej. Zato je popolnoma razumljivo in lepo, da so • ; športniki pred devetnajstimi leti I prvič na svojevrsten način obudili spomin na borbo Cankarjevega a f bataljona. Premagati samega sebe, reg vzdržati, pomagati tovarišu in sku-Blj pini, biti ne posameznik, ampak ,r S celota, ki je tem močnejša čimbolj jpš si z njo povezan, to so bili in osta-anj neJ° cilji vsakoletnih prireditev v le-avi gendarnih Dražgošah. Dražgoše so ,Čil Prav na račun teh vsakoletnih jen tekmovanj bratstvo in enotnost st v malem. Ponosni smo lahko, da je ar0 bila prireditvenemu odboru »Po ivil stezah partizanske Jelovice« pode-gk Uena tudi Bloudkova plaketa. To je arl veliko priznanje športnikom in •iČ športnim delavcem.« »Letos nas bodo Dražgoše sprejele še .enkrat,« je nato dejal inž. Marko Vraničar. »Spomladi bo na obronku pod vasjo pognal iz tal mogočen spomenik, ki bo vsem sedanjim in prihodnjim rodovom pomenil velik spomin in opomin.« Dražgoše so in ostajajo pojem! Take besede je bilo mogoče slišati iz ust obiskovalcev, ki se jih je v lepem sončnem vremenu pod obronki Jelovice zbralo več kot pet tisoč. Svoj pečat in prispevek prireditvi so letos dali tudi taborniki, ki so v partizanske Dražgoše prispeli iz vse Slovenije, piloti Alpskega letalskega centra iz Lesc ter letalec z zmajem Niko Zumer. Skratka, priredtitev je bila odlično pripravljena in je uspela v vseh pogledih. Rezultati tekmovanj: V. prvenstvo teritorialnih enot SR Slovenije, pripadnikov JLA, milice in teritorialnih enot iz drugih republik — enote JLA: 1. Kranj I 1,18,28, 2. Kranj II 1,22,39, 3. Zagreb 1,23,14; ekipe milice: 1. UJV Nova Gorica 1,34,26, 2. UJV Kranj 1,35,06, 3. UJV Ljubljana 1,38,27; enote TO iz drugih republik: 1. Srbija 1,30,06, 2. Crna gora 1,39,33, 3. Hrvatska 1,45,39; skupna uvrstitev: 1. TO Radovljica 1,10,10,» 2. TO Kranj I 1,14,17, 3. TO Skofja Loka 1,14,30, 4. TO Maribor II 1,17,22, 5. JLA Kranj I 1,18,19; prvenstvo patrulj ZRVS in ZSMS: 1. Domžale 398 točk, 2. Radovljica 368, 3. Tolmin 366; tekmovanje tabornikov »Glas svobodne Jelovice« mlajše tabornice: 1. OBS Ljubljana 246 točk, 3. OZZ Ziri (114); mlajši taborniki: 1. OZZ Ziri (377); starejše tabornice: 1. SO Ljubljana (452); starejši taborniki: 1. OSK Skofja Loka (576), 2. OZŽ Ziri (557), 3. OIT Gorenja vas (532). Športno društvo Železniki pa je v okviru tekmovanj »Po stezah partizanske Jelovice« pripravilo na Soriški planini veleslalom za cici-banke in cicibane. Med cicibankami je zmagala Kune (Jesenice), med cicibani pa Petrovič (Novinar). Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Slavnostni govornik na nedeljski svečanosti v Dražgošah Je bil predsednik skupščine gorenjskih občin inl. Marko Vraničar. Partizanska Kropa je počastila spomin cankarjevcev Partizanska Kropa je v soboto in nedeljo počastila 34-letnico Cankarjevega bataljona, ki je takrat za novo leto osvobodil Dražgoše in se tako za vselej vpisal v slavno zgodovino slovenskega naroda v borbi proti okupatorju. Kropa se je na svojevrsten simboličen način vključila v eno največjih športnih prireditev na Gorenjskem Po stezah partizanske Jelovice. Prireditve so se v slavnostno okrašeni Kropi začele že v soboto popoldne, osrednja pa je bila ob 19. uri v sindikalnem domu, ko se je začel partizanski miting. Po pozdravnem govoru predsednice krajevne konference SZDL Barbke Blaznik se je začel kulturni program, ki so si ga poleg številnih domačinov ogledali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja radovljiške občine, predstavniki Gorenjske in predstavniki JLA in SLO. Čeprav hladno, vendar lepo nedeljsko jutro pa je v Kropi pozdravilo številne pripadnike enot teritorialne obrambe, JLA, UJV in milice, udeležence ekip ZRVS in ZSMS. Ob pol devetih je bil na trgu pri spomeniku zbor častne čete, tekmovalnih ekip in praporov. Svečanosti, ki jo je začel načelnik glavnega štaba SRS za SLO generalmajor Branko Jerkič, so prisostvovali najvišji predstavniki družbenopolitičnega in javnega življenja Gorenjske in posa- Nadaljevanje na 16. strani Prisotne je najprej pozdravil predsednik prireditvenega odbora za športne p^UičnoLn^estacijo »Po stezah partizanske Jelovice, Stane Krapež. VoUajcl KRANJ Posezonska razprodaja od 5. 1. do 5. 2. 1976 ženske, moške, otroške in zimsko-športne konfekcije 20 — 50 % Naročnik; v veleblagovnici GLOBUS, blagovnici KOKRA Kranj na Titovem trgu, v prodajalnah MOJCA Kranj, KOKRA na Jesenicah in SLON Ziri V kulturnem programu na sobotnem partizanskem mitingu v sindikalnem domu v Kropi so nastopili moški pevski zbor Staneta Žagarja iz Krope, mla dinski pevski zbor Staneta Žagarja iz osnovne šole iz Lipnice, harmonikarja glasbene šole Radovljica, operna pevka Zlata Ognja-novič, solist Gregor Šolar, recitator Jože Kovačič in drugi. Program na prireditvi sta sklenila s skupnim nastopom (na sliki) moški pevski zbor Staneta Žagarja iz Krope in harmonikarski orkester glasbene šole Radovljica pod vodstvom Jožeta Ažmana. Pohod na Stol Jesenice — Na zadnji seji odbora za organizacijo 11. spominskega zimskega pohoda na Stol so se domenili, da bo letošnji pohod 21. in 22. februarja. Do zdaj je na desetih tradicionalnih pohodih na Stol sodelovalo že okoli 4500 udeležencev, ki 80 se na zasneženi Stol v Karavankah povzpeli enkrat ali večkrat. Pokroviteljstvo nad pohodom bo tudi letos prevzelo Časopisno podjetje Delo, pri organizaciji pa bodo sodelovali alpinisti, gorski reševalci in planinci, tako da bo nemoteno potekal. Letos pričakujejo rekorden odziv, sodelovali pa bodo tudi člani odreda teritorialne obrambe. D. S. Predsedstvo o odnosih z Avstrijo Pretekli teden se je v Ljubljani sešlo predsedstvo SR Slovenije, ki ga vodi Sergej Kraigher. Seznanili so se z osnovnimi vprašanji in problemi usklajevanja stališč pri sprejemanju resolucije o politiki gospodarskega in družbenega, razvoja Slovenije in Jugoslavije. Na seji, ki so se je udeležili tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj, predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine in vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine Marko Bule, so razpravljali tudi o odnosih med SFR Jugoslavijo in republiko Avstrijo po pogovorih avstrijskega kanclerja Bruna Kretskega s predsednikom Titom in članom predsedstva SFRJ Edvardom Kardeljem. Dovolj pšeničnega semena Institut za kmetijske raziskave v Novem Sadu ugotavlja, da bomo letos pridelali okrog 8000 vagonov semena novih trdih domačih visokorodnih sort pšenice. Predvsem opozarjajo, na sorti »novosadska zgodnja 1« in »novosadska zgodnja 2«. Te količine novega semena in stare zaloge naj bi zadoščale za jesensko setev v Vojvodini in drugih žitorod-nih krajih države. Z novosadskima sortama naj bi zasejali okrog 350.000 hektarjev njiv. Ob lanski poskusni setvi sta dali najvišji pridelek in sta povsem enakovredni znani sovjetski sorti »bezostaja«. Samovoljna delitev . Člani koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnosti pri občinski konferenci SZDL Nova Gorica in skupščinska komisija za verska vprašanja sta na skupni seji obsodila pisanje v okrožnici apostolske admini-strature za Slovensko Primorje, namenjeni duhovnikom. Graje je bil deležen tudi oglas župnika iz Vrtojbe, v katerem so omenjena vprašanja, ki z delovanjem Cerkve nimajo veliko skupnega. Posebne obsodbe je bil deležen del okrožnice, ki poziva vernike, naj otrok ne puščajo v družbo sovrstnikov iz nevernih družin. To poziva na ločevanje med verne in neverne, kar je kaznivo. Ustava tega ne dopušča, pač pa je osnova enakopravnost vseh, ne oziraje se na veroizpoved. Zato je del okrožnice napad na našo ustavno ureditev. Zima le na koledarju? Nedeljska vremenska napoved beograjskih vremenoslov-cev je za najbolj nestrpne pri-čakovalce snega bolj optimistična. Za zdaj smo namreč priča le koledarski zimi, pravega zimskega vzdušja pa, razen mraza, še nismo okusili. Beograjski vremeno-slovci so prepričani, da bomo zime in snega še siti. Val vlažnega zraka je že povzročil vremenske spremembe v Nemčiji, Alpah in na severu Balkanskega polotoka. Enako lahko pričakujemo tudi v Jugoslaviji. Močan jugozahodnik torej prinaša sneg in dež tudi k i nam? Manj domačih naročil Zavod za raziskave trga ugotavlja, da v Sloveniji naročila za domači trg padajo. To spreminja letošnje napovedi o industrijski proizvodnji, obenem pa kaže, da je jugoslovanski trg utesnjen in da vlada na njem večja konkurenca. Slovenska industrija pričakuje zato več naročil za izvoz. Izvoz mora gospodarska politika še bolj podpreti. Računati je tudi na večjo trgovinsko živahnost držav Evropske, gospodarske skupnosti. Za večjo izvozno dejavnost pa je še vedno precej ovir. Te so predvsem draga proizvodnja, ki jo tuji trg ne sprejema, težave pri nakupu tujih surovin in povezava izvoza z uvozom; kar je čutiti predvsem na trgu vzhodne Evrope. V petek, 9. januarja, je bila v dvorani kina Sora v Škofji Loki v počastitev praznika občine Škofja Loka slavnostna seja škofjeloške občinske skupščine. Slavnostnega zasedanja so se udeležili v polnem številu delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, delegacije iz pobratenih občin ter številni drugi gostje. Seje pa so se udeležili tudi delegati za samoupravne interesne skupnosti. Zbranim je najprej spregovoril predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar. Orisal je delo občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti ter gospodarsko stanje v škofjeloški občini. Po njegovem govoru pa so delegate zborov občinske skupščine pozdravili številni gostje. Nato je Tone Polajnar podelil najzaslužnejšim posameznikom in najboljšim delovnim organizacijam ter ustanovam občinska priznanja. Prejeli so jih: Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije Škofja Loka, Elektro Gorenjska Kranj, občinski odbor rdečega križa Škofja Loka, občinska konference SZDL Škofja Loka in Lojze Malovrh velike plakete, krajevna skupnost Davča v Selški dolini, kulturno prosvetno društvo »Ratitovec« iz Podlonka, kulturno umetniško društvo »Janko Krmelj« iz Reteč, kolektiv posebne osnovne šole Škofja Loka, Anica Brodar, Jaka Gartner, Tone Kemperle ter Silvo Marguč male plakete, Tinka Markelj, Nikola Mitelštet in Marija Koželj nagrade ter Argento Marangoni iz Medicine v Italiji pismeno priznanje. Slavnostna seja se je končala z recitalom »Loka-Poljane-Dražgoše«, ki so ga izvedli loški gimnazijci. ( — J. Go-vekar) — Foto: F. Perdan Te dni je na obisku v naši državi kot gost zveznega sekretarja za PTT promet delegacija za PTT iz Turčije pod vodstvom generalnega direktorja turške PTT. Delegacija se je v petek, 9. januarja, srečala tudi s predstavniki Združenega podjetja Iskra in obiskala kranjsko Iskro. Ogledali so si obrat telefonije in števcev v tovarni telefonskih elementov in aparatov ter (ovamo telekomunikacije na Laborah. Po ogledu obeh tovarn so bili na Laborah skupni pogovori o možnostih za modernizacijo PTT službe v Turčiji. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Jesenice Za danes, torek, 13. januarja, je na Jesenicah sklicana seja komiteja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri bodo spregovorili o pripravi programa dela za leto 1976 ter razpravljali o kadrovskih in drugih zadevah. Izhodišča za program dela v letošnjem letu bodo iskali v oceni družbenopolitične situacije v občini. Oceno so izdelali na osnovi razprav in ugotovitev na 8. in 9. seji občinske konference ZKS ter na 40. redni seji komiteja OK ZKS Jesenice. D- S. V teh dneh se bodo na Jesenicah sestali komunisti in v okviru osnovnih organizacij ZK razpravljali o nalogah, ki izhajajo iz seje sentralnega komiteja ZKS. Obenem bodo sestavili tudi program dela za leto 1976. Pri tem bodo izhajali iz ocene družbenopolitične situacije v svojem okolju. D. S. Kranj Komite občinske konference zveze komunistov Kranj bo ta teden pripravil tri posvete s sekretarji svetov in osnovnih organizacij ter stalnih aktivov zveze komunistov v občini. Danes popoldne se bodo sestali sekretarji iz gospodarskih delovnih organizacij, jutri pa iz družbenih služb in krajevnih skupnosti. Na vseh posvetih bodo razpravljali o nalogah organizacij ZK po peti seji CK ZKS.o volilnih konferencah osnovnih organizacij ZK v občini in o nalogah komunistov pri delu mladih. Na dnevnem redu je še akcija zveze komunistov za razširjanje partijske literature in informacija o nadaljnjih nalogah na področju idejnopolitičnega usposabljanja. Danes se bo v Kranju sestal tudi koordinacijski odbor za izvedbo programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih občine. Na seji bodo pregledali dokumentacijo za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih in določili vrstni red gradnje objektov. Podana pa bo tudi informacija o finančnem stanju sklada. Jutri se bosta na skupni seji sestali skupini delegatov za področje gospodarstva in zbora občin. Na seji, ki se je bodo udeležili tudi člani ostalih skupin delegatov iz kranjske občine, bodo razpravljali o gradivu za 25. sejo zbora združenega dela in zbora občin republiške skupščine. Predsednik skupščine gorenjskih občin inž. Marko Vraničar je za petek, 16. januarja, sklical 13. sejo predsedstva. Razpravljali bodo o predlogu poslovnika skupščine gorenjskih občin in ocenili rezultate povezovanja regije pri izgradnji cest v minulem, in letošnjem letu. Sklepali bodo tudi o sklicu seje skupščine gorenjskih občin. A. Z. Konec tega tedna se bo na 43. redni seji sestal izvršni svet radovljišk« občinske skupščine. Med drugim bo razpravljal tudi o osnutkih nekaterih dokumentov, ki jih mora občinska skupščina sprejeti še do konca marca letos A. Z. Škofja Loka Danes ob 12. uri bo v Škofji Loki seja izvršnega sveta skupščine občine 2^ Škofja Loka. Zanjo je predlagan naslednji dnevni red: pregled in potrditev 2V sklepov zadnje seje, osnutek odloga o spremembi odloka o davkih občanov ro v škofjeloški občini, osnutek odloka o davku na promet nepremičnin, poroči- nj lo komisije za ugotavljanje nedovoljenega poseka lesa, predlog za potrditev jn manjše spremembe zazidalnega načrta za naselje Pod Plevno, predlog za nj imenovanje člana v delovno skupino za varstvo okolja pri gradnji rudnika urana Zirovski vrh ter prošnja za denarno pomoč skupščine občine Kolašin. 2j V prihodnjih dneh bo občinska konferenca SZDL Škofja Loka po vseh jt< večjih krajih v občini sklicala sestanke z vsemi predsedniki krajevnih organi- 8] zacij SZDL, predsedniki delegacij za delegiranje delegatov v občinsko skupščino ter predsedniki splošnih delegacij za delegiranje delegatov v samoupravne interesne skupnosti. Na sestanku škofjeloške občinske konference SZDLi za ki bo predvidoma še ta mesec, je namreč predvidena tudi razprava o delu v re teh organih pri krajevnih skupnostih. Sestanek v Škofji Loki bo v četrtek °t 15. januarja, ob 16. uri v stekleni dvorani Krone, v Železnikih pa ob 18. uri v se kulturnem domu. Dan kasneje, v petek, 16. januarja, pa bosta sestanka ob 16. kc uri v prostorih TVD Partizran v Gorenji vasi ter ob 18. uri v prostorih 8. zadružnega doma v Zireh. -jg t°t Li Tržič Sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Jože Klofutar je n^ sklical za danes popoldne 4. redno posvetovanje predsednikov in sekretarjev ^r krajevnih organizacij SZDL iz tržiške občine. Posvet je zelo pomemben, saj je VJ zadnja konferenca SZDL temeljito ocenila novo organiziranost SZDL v trži-ški občini in opozorila na vrzeli v organiziranosti in delovanju. Komisija za sklepe zadnje konference je za posvetovanje predsednikov in sekretarjev pripravila zajetno gradivo. Le-ti ga bodo ocenili in ga še dopolnili, predvsem pa povedali, kako ga uresničevati. Predsedniki in sekretarji bodo na današnjem posvetovanju razpravljali tudi o osnutku programa dela občinske konference za leto 1976. Osnutek je bil že obravnavan na seji izvršneg8 odbora konference, na predsedstvu in na zadnji 3. občinski konferenci SZDL- Pred novim letom je bil na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij osnovnih šol tržiške občine. Na sestanku so razpravljali o uresničevanju samoupravnega sporazuma za leto 1975, o učni obveznosti, financiranju tehničnega kadra, delovanju svetov staršev in o možnosti sodelovanja osnovnih šol z gospodarstvom tržiške občine. -jk IFrontna organiziranost SZDL Na peti seji centralnega komiteja zveze komunistov Slove* nije, ki je bila v Ljubljani 6. in 7. januarja in na kateri sol, obravnavali uresničevanje družbene vloge zveze komunistov Slovenije v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov |" je v razpravi sodelovalo okrog 40 komunistov. Uvodni referat j< imel namestnik sekretarja izvršnega komiteja Vlado Janžič, ki je med drugim poudaril, da si morajo komunisti v prvi vrsti pri' zadevati, da o vseh aktualnih vprašanjih razpravljajo delavci organizirani v sindikatih kot najširši organizaciji delavskega razreda. Nadalje je njihova dolžnost tudi, da se zavzemajo z« ustavno opredeljeno funkcijo in vlogo samoupravnih organov in skupščinskega delegatskega sistema. Zato morajo tudi natančno preučiti posamezne poslovnike in statute ter s* zavzeti za odstranitev tistih določil, ki izkrivljajo njihovo vlogo in funkcijo. Razpravljavci pa so med drugim poudarili, da se mora de; javnost zveze komunistov usmeriti na ključna vprašanja pH uresničevanju ustavnih načel. Nazadnje so na seji sprejeli poročila o delu predsedstva CK ZKS ter marksističnega centra.i» politične šole pri CK ZKS. Sprejeli so tudi sklep o višini iO načinu obračunavanja članarine ter o začasnem financiranju v ZKS. Po končani seji pa je predsedstvo CK ZKS imenovalo za novega člana izvršnega komiteja Emila Rojca. V bogati razpravi na peti seji CK ZKS sta z Gorenjske sodelovala tudi Ludvik Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, in Marija Zupančič-Vičar, sekretarka komiteja občinske konference ZK Jesenice. Ludvik Kejžar je med drugim dejal, da že lahko ugotovimo* da smo vzpostavili frontno načelo organiziranosti socialistične zveze v vseh krajevnih skupnostih, občinskih vodstvih in kon ferencah na Gorenjskem. V zaključnem postopku pa je organi' ziranost po frontnem načelu tudi v regiji. Skoraj povsod pa se srečujemo s problemi delovanja osnovnih organizacij zveze komunistov v krajevnih skupnostih. Priča smo mnenjem, da sestav teh organizacij, v katerih so predvsem upokojenci i* gospodinje, praktično onemogoča njihovo aktivnost. Takšna mnenja pa niso na mestu. Premalo se namreč zavedamo, da so ti starejši člani obogateni z izkušnjami in premalo tudi poudarjamo, da jih že samo članstvo obvezuje k aktivnosti. Marija Zupančič-Vičar je govorila o delu komunistov v jeseniški občini. Ugotovila je, da se tako v osnovnih organiza; cijah kot v občinski konferenci zavedajo, da lastnega dela ni moč ocenjevati po količini vloženega dela oziroma truda marveč samo po doseženih uspehih pri preobrazbi družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov. O ugotovitvah in stališčih pete seje CK ZKS bo zdaj teki* razprava v vseh gorenjskih občinah. Kranjski komite občinske konference ZK je že sklenil, da bodo o tem podrobno spregovo rili na seji občinske konference ZK, ki bo v začetku februarja. A. Z. Radovljica Tudi radovljiška občinska skupščina (podobno kot kranjska) je na zadnji lanski seji konec decembra sprejela spremenjeni odlok o stalnih sredstvih občine Radovljica za financiranje dejavnosti občinske konference socialistične zveze. Namesto dosedanjih 0,06 odstotka od družbenega proizvoda v občini se stopnja z odlokom povečuje na .0,07 odstotka od družbenega proizvoda. Včeraj, 12. januarja, sta se na skupni seji sestala izvršni svet občinske skupščine Radovljica in komisija za urbanizem. Obravnavala sta osnutek zazidalnega načrta za center mesta Radovljice in spremembe urbanističnega načrta za Radovljico, Lesce in Begunje. CGP Delo, TOZD Časopisi, podružnica Kranj, Koroška 16 Sprejme takoj: prodajalko-ca za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kiosku v Škofji Loki. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce) ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. Zaposlimo tudi upokojence. prodajalko-ca za prodajo časopisov, revij in tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v Kranju. Delo, ki traja 6 ur, oziroma 4 ure samo v popoldanskem času, je primerno za gospodinje in upokojence. Nastop dela je možen takoj. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici Kranj, Koroška 16, tel. 21-280. Prijave na objavo sprejema podružnica Delo Kranj, Koroška 16 do 15. januarja 1976. Torek, 13. januarja 1976 Glas — 3. stran Ne ponavljanje — uresničevanje sklepov KRANJ - »Na Gorenjskem je prek 300 osnovnih organizacij e zveze komunistov, ki so v obdobju po sedmem in desetem kongresu v zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije glede števila članstva ozi-v roma na področju pomlajevanja članstva v organizaciji zveze komunistov marsikaj naredile. Ne moremo pa biti ravno zadovoljni s tako v imenovano kvaliteto njihovega dela oziroma z vsebino. Ugotavljamo 8 namreč, da je v teh organizacijah kar okrog 40 odstotkov komunistov, 8 ki preprosto povedano nič ne delajo, pač pa plačujejo le članarino. I Zato je naša skupna naloga, predvsem pa naloga organizacij zveze I komunistov, da v svojih vrstah ocenijo to vprašanje in da potem ' slehernega člana zadolžijo za akcijo in naloge.« Tako je v uvodni razpravi na j, zadnji seji komiteja občinske, konfe- V renče zveze komunistov Kranj, ko so obravnavali gradivo in sklepe pete V seje centralnega komiteja zveze I komunistov Slovenije, v četrtek, b 8. januarja, povedal sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Ko je govoril o bistvenih vpraša-pjih obravnavanih na seji centralnega komiteja ZKS, je še poudaril, da se morajo komunisti v prihodnje . vključevati v delo vseh družbeno- političnih organizacij, da mora organizacija ZK posvetiti vso skrb frontnemu delovanju socialistične zveze, nadaljevati in voditi stabilizacijska prizadevanja v gospodarstvu in na drugih področjih družbenega življenja, da se morajo prav vsi komunisti seznaniti z vsebino bodočega zakona o združenem delu in da morajo občinske konference in drugi organi zveze komunistov dopolniti akcijske programe na podlagi sklepov zadnje seje CK ZKS. Posebej pa je poudaril, da naloge, ki čakajo Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Brivsko frizerskem salonu Kranj, Maistrov trg 12 razpisuje na podlagi 81. člena statuta in sklepa DS delovno mesto računovodje s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ekonomska šola in 3 leta prakse v finančno-knjigovodski stroki — srednja ekonomska šola in 5 let prakse v finančno-knjigovodski stroki Odbor sprejema pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni 15 dni po opravljenem postopku. Odbor za kadrovske zadeve TEKSTILNI CENTER KRANJ, n.sol.o. TOZD TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA, b.o. objavlja naslednja delovna mesta 1. VODJE KONTROLNO-RAZVOJNEGA TORJA (vodilno delovno mesto) 2. KOMERCIALISTA 3. REFERENTA ZA VARNOST 4. VZDRŽEVALCA SEK- POGOJI: pod 1: visoka strokovna izobrazba tekstilne ali kemijske smeri z najmanj 5 let prakse v tekstilni stroki (od tega najmanj 2 leti na vodstvenih delovnih mestih) ali višja strokovna izobrazba tekstilne ali kemijske smeri z najmanj 10 let prakse v tekstilni stroki, od tega najmanj 5 let na vodstvenih delovnih mestih v razvoju. Znanje nemškega jezika. Poskusno delo traja 3 mesece. pod 2.: višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri s 3 leta prakse ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri s 5 let prakse. Poskusno delo traja 3 mesece. pod 3.: višja strokovna izobrazba — varnostni inženir — z 1-letno prakso v industriji ali srednja strokovna izobrazba tekstilne ali tehnične smefli z opravljenim tečajem iz varstva pri delu ter 3 leti izkušenj v industriji. Poskusno delo traja 3 mesece. pod 4.: poklicna šola — kovinarske smeri z 1-letno prakso. Poskusno delo traja 2 meseca. Prošnje z dokazili o strokovnosti, zahtevani praksi in izpolnitvi pogojev razpisa pošljite na naslov: Tekstilni center, TOZD Tekstilna tovarna Zvezda, Kranj, Savska c. 46, p.p. 128. Trgovsko proizvodno podjetje ZARJA Jesenice Odbor za medsebojna razmerja delovne skupnosti SKUPNE SLUŽBE objavlja prosto delovno mesto administratorja II. s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: - končana 2-letna administrativna šola, - 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu, - zaželeno znanje stenografije. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh po objavi na TPP ZARJA Jesenice -Titova 1 - Odbor SKUPNE SLUŽBE. za medsebojna razmerja delovne skupnosti Objava velja do zasedbe delovnega mesta. slovenske komuniste po zadnji seji CK ZKS, v osnovi ne pomenijo nič novega. Ne pomenijo namreč sprejemanje kakšnih novih in dodatnih sklepov, marveč dolžnost in nalogo, da je že pred časom sprejete sklepe treba tudi dosledneje uresničevati. V ospredju sta bili na seji komiteja kranjske občinske konference ZK predvsem dve vprašanji: nadaljevanje stabilizacijske akcije gospodarstva in vloga zveze komunistov v frontnem sestavu socialistične zveze. Za prvo velja poudariti stališče, da morajo koordinacijski odbori v občinah še ta mesec oceniti rezultate uresničevanja stabilizacijskih prizadevanj v minulem letu, hkrati pa izdelati načrt za letos. Ocena o frontnem sestavu in delovanju socialistične zveze pa je bila, da je bila ta ustavna naloga nekako uresničena predvsem po organizacijski plati, da pa smo na vsebinskem področju šele na začetku. Še vedno smo namreč v socialistični zvezi priča tako imenovanemu forumskemu delu, kar pomeni, da se odločanje o pomembnih družbenih vprašanjih še vedno vrti v krogih posameznih organov. Pri uresničevanju vsebinske naloge pa bi bilo treba izhajati iz ugotovitve, da je na Gorenjskem 107 krajevnih skupnosti, da je v vsaki krajevni skupnosti organizacija socialistične zveze in da vsaka organizacija pomeni fronto občanov, ki jim je treba dejansko in konkretno omogočiti, da se bodo lahko vključili v oblikovanje in odločanje o pomembnih družbenih vprašanjih. V nadaljevanju seje komiteja so potem ocenili izvedbo in stališča volilnih konferenc ZK v občini. Ugotovili so, da so v večini osnovnih organizacij ZK konference že imeli (od 117 v 100 osnovnih organizacijah ZK) in da so na konferencah opozorili predvsem na naslednje: dosledno je treba izvajati stabilizacijske programe v občini in varčevati na vseh področjih; delo organov delavske kontrole je treba usmeriti k tistim vprašanjem, kjer se kaže prekomernetrošenjejpomembni zaod-pravljanje najrazličnejših napak so tudi dobri delovni in tovariški odnosi; nadaljevati je treba s strokovnim in političnim izobraževanjem delavcev itd. Nazadnje so na seji sklenili, da bodo ta teden v občini organizirali več posvetov s sekretarji osnovnih organizacij, aktivov in svetov ZK, da se bo konec meseca sestal aktiv komunistov delavcev in da bodo takoj zatem ocenili predlagano gradivo, ki ga bo v začetku februarja obravnavala občinska konferenca ZK. Sicer pa bo osnovni okvir februarske seje občinske konference ZK Kranj peta seja centralnega komiteja ZKS. Do seje občinske konference ZK bodo v Kranju ocenili tudi delo delegatov, zborov občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti in delo družbenopolitičnih organizacij. O ugotovitvah in predlaganih stališčih pa bodo pred sejo občinske konference razpravljali v vseh organizacijah zveze komunistov v občini. A. Zalar V soboto, 10. januarja, so v industrijskem predelu na Trati odprli nove proizvodne in poslovne prostore škofjeloškega Šeširja. Na svečanosti ob otvoritvi je spregovoril direktor podjetja Miro Pinterič. Šešir je v gradnjo novih prostorov investiral 33 milijonov din: od tega za objekt in opremo 28 milijonov din, za obratna sredstva pa 5 milijonov din. Več kot polovico sredstev je zagotovilo podjetje samo, ostali denar pa je prispevala Ljubljanska banka v obliki kreditov. Novi objekt je bil zgrajen v rekordnem času. Delavci SGP Tehnik iz Škofje Loke so ga začeli namreč graditi šele v marcu preteklega leta. Novi proizvodni in poslovni prostori merijo 12.700 kvadratnih metrov. Obseg poslovanja se bo v novih prostorih lahko povečal za okrog 80 milijonov din. Sobotne svečanosti se je poleg številnih gostov udeležil tudi zvezni sekretar za pravosodje in občo upravo ter član zveznega izvršnega sveta Ivan Franko Iztok, (jg) — Foto: F. Perdan V soboto, 10. januarja, so na osnovni šoli »Cvetko Golar« na Trati pri Škof Loki odprli nov prizidek pri sedanji šoli. Celotna investicija je znašal 3,435.725 din. S tem je traška šola pridobila štiri nove učilnice, telovadnic in garderobe. Šolo »Cvetko Golar« na Trati obiskuje 6(X) učencev. Na nj* poučuje triindvajset učiteljev, od tega štirje honorarno. Na šoli je dvajset oddelkov trenutno pa je na voljo sedemnajst učilnic. Svečanosti ob otvoritvi so se udeležili mnogi gostje, med njimi tudi delegacije iz občin, ki so pobratene s Škofjo Loko, v kulturnem programu pa so sodelovali pionirji domače osnovne šole z recitacijami, dramskimi odlomki in prevskimi točkami, (-jg) — Foto: F. Perdan Sodobni preurejeni prostori lekarne v Kranju Stan »vanja ni na voljo. AMD Kranj razpisuje licitacijo dveh osebnih avtomobilov ZASTAVA 750 Licitacija bo 16. jan. 1976 ob 10. uri za družbeni sektor, ob 10.30 pa za ostale interesente. Posebna osnovna šola Kranj razpisuje prosto delovno mesto ortopedagoga v oddelku delovnega usposabljanja Pogoj: dokončana PA — specialna pedagogika, stanovanja ni. Nastop dela 1. februarja 1976. V petek, 9. januarja, so odprli prenovljene prostore Gorenjske lekarne Kranj na Cesti JLA V Kranju. Nova oprema, izdelek ljubljanske Lesnine, je dovolj funkcionalna, da bo omogočila hitrejše in boljše oskrbovanje z zdravili. Dosedanje skladišče lekarne je bilo namreč preveč oddaljeno in premajhno, novi sistem drsečih skladiščnih omar pa bo omogočal, da bo pri roki zaloga zdravil za najmanj dva dni. Povečana je tudi delovna površina pultov, tako da bodo sedaj namesto dveh ali treh farmacevtov strankam na voljo pet farmacevtov. Z novo funkcionalno opremo se kranjska lekarna uvršča med najsodobneje opremljene lakarne v Sloveniji. Preureditev pa je obenem tudi delovni uspeh kolektiva Gorenjskih lekarn, saj bodo celotno investicijo okoli milijon novih din pokrili iz lastnih sredstev in so se v ta namen že lani odpovedali delu osebnega dohodka. Vendar pa s preureditvijo prostorov lekarne v Kranju kranjski problem preskrbe z zdravili še ni docela urejen. Lekarna, ki so jo zgradili leta 1967 po normativih, in že takral niso več docela veljali, zdaj pa za tako naglo rastoče mesto sploh ne več, že zdaleč ni več primerna — namreč prostorsko — za tako veliko število prebivalstva. Oddelek lekarne je sicer tudi v Stražišču, vendar pa so v Kranju že predeli na primer Planina, kjer bi bila prav tako potrebna lekarna. V zadnjih letih namreč poraba zdravil tako na recept kot tudi v prosti prodaji zelo narašča: v zadnjih šestih letih se je samo prodaja na recept povečala za več kot polovico. Samo lani je lekarna izdala zdravila na več kot 360.000 receptov, zdravil v prosti prodaji pa skoraj trikrat več. V poprečju bi to pomenilo, da vsak dan prestopi prag kranjske lekarne okoli 1500 ljudi, kar pa je za tako majhen prostor odločno previsoka številka, ki presega vse evropske norme o številu lekarn na določeno število prebivalstva; zato bo treba v Kranju v kratkem razmisliti in se odločiti za nove oddelke lekarne. L. M. Nova oprema lekarne na Cesti JLA v Kranju ni samo estetska, pač pa b njena funkcionalnost omogočila tudi hitrejšo oskrbovanost zavarovancev zdravili. — Foto: F. Perdan » Piše inž. Tomaž J amnik i a PREKO JUŽNE STENE Južna stena se kot ogromen zid dviga nad dolino Baruna. Na prvi pogled nudi le malo možnosti za prehod. Svež sneg zadnjih mon-sumskih padavin ji daje še groz-Ijivejši videz. Tolažim se z nasvetom znanega alipinista: skalo moraš poizkusiti, potipati, potem lahko veš, ali je preplezljiva ali ne. Zato čim preje bližje, višje. Vsi želimo navzgor, pa čeprav mnoge že v bazi pesti glavobol. Tudi otekline na obrazu se pojavijo. Zaradi tega in puhaste obleke se me mimogrede prime vzdevek medvedek Neeva. Še sreča, da po treh dneh dobim svojo staro podobo in se lahko odločno in uspešno uprem Makalu 75 vzdevku. Ker v steni ni prostora za veliko ekipo, Aleš formira četvorke, ki odhajajo druga za drugo vedno višje v steno, gazijo sneg, napenjajo vrvi, postavljajo tabore. Po opravljenem delu se vračajo v bazo na počitek. Dolgo bivanje na gori bi bilo v tem času, ko še nismo akli-matizirani, lahko usodno. Doktor ima vedno več dela. Dami, poglej moje grlo! Dami, daj nekaj proti zobobolu! Dami, žulji se nočejo in nočejo pozdraviti, so naše dnevne želje. Dami nam lajša težave in se hrepeneče ozira navzgor. Tudi kot alpinist ima svoje ambicije. Kaj bi sicer delal tu! Ko že kaže, da bo tudi doktor šel v višje tabore, nenadoma zboli Jože. Resno. Kaže, da je pljučnica. Zaskrbljeni smo. Nekoč sem bral, da so pljučnice v teh višinah smrtne. Za pljučnico je umrl zvezni oficir prve francoske ekspedicije pod Makalu in leži pokopan pod težkimi kamnitimi ploščami nad baznim taborom. Dami kaže še Zvezni oficir opazuje dogajanja v steni Priprave v taboru 1 Pred dvojko Pik 6 najmanj skrbi, vendar prizna, da le na zunaj. Šele s pomočjo kisika se •Jo/.etovo stanje toliko popravi, da sme Dami zopet v višje tabore. Med tem ostali urejajo tabor 1, tabor 2 in bivak. Držimo se točno jugoslovanske smeri iz leta 1972. V vsaki skupini je po en udeleženec te ekspedicije, tako da nikdar ni dvoma, kje naprej. Zaradi slabih izkušenj iz leta 1972, ko so plazovi pometali po podnožju stene, kjer stoji dvojka, namesto šotora izkop-ljemo luknje v sneg. Najprej eno, pa to povečamo, pa drugo in »de-pendanso« za opremo. Dvojka, ki leži okrog 6200 m visoko, bo namreč prehodno zbirališče opreme. Do sem naj bi jo znosili šerpe skupno z nami. Od tu naprej bo glavnina transporta prepuščena nam. Šerpe leta 1972 so se namreč višje na gori slabo izkazali. Tudi tokrat ne kažejo nobenih ambicij, da bi nosili še višje. Le Sonam, Tibetanec izpod Kangbačena, ki je bil že na Manasluju, je pripravljen iti tudi višje. Kasneje se mu pridruži še Pasang. Zanj ostali šerpe z zavistjo trdijo, da je bil do sedaj le kuhar. Ko ostali šerpe vidijo dodatno opremo in denarno nagrado, ki jo dobita Pasang in Sonam, ni spletk in opravljanja ne konca ne kraja. Šele ostra Aleševa beseda jih umiri. Sedaj bi tudi ostali želeli višje. Toda prepozno, saj med tem stoji že četvorka. Smer gre od dvojke po izraženem snežnem grebenu strmo navzgor. Vrhu grebena zeva še ena luknja — bivak. Nad bivakom gledajo iz snega prve skale v smeri — žlam-bor jih imenujemo. Višje gori na majhni polički stoji trojka. Dva šotora na višini 7000 m. Četvorka je še 500 m višje pod skalno steno, ki se je bo potrebno izogniti v desno. Še petica in nato vrh! »Še deset dni,« tako trdita Marjan in Šrauf, ki sta najbolj optimistična. Janez zmajuje z glavo, ugovarja pa ne. Če bo le vreme! Toda prav vreme je tisto, ki nam jo zagode. Iz majhnega črnega oblaka na jugu se v nekaj urah razvije snežni metež, ki kar tri dni divja nad Makalujem. Sam sem tedaj na enojki, kjer skrbim za transport po gori navzgor. Aleš ukaže vsem ekipam, da ostanejo po taborih in vzdržujejo tabore. Kaj to pomeni? Odmetavanje snega s šotorov, toda ne enkrat na dan. Vsaki dve uri. Tistim višje je še hujše. Popoldan sporoča Romi iz trojke: »En šotor nam je zasulo. Drugega komaj rešujemo. Smo privezani, vendar se bojim, da ne končamo 1000 m nižje. Ne vem, če bomo vzdržali.« Tudi v četvorki, kjer so Nejc, Janko in Rado, ni nič bolje. »Pravkar nas je zasulo. Počakajte . . .,« govori Radotov glas iz vvalkie talkija, nato je zveza prekinjena. Le kaj je z njimi? Jih je odneslo? Poizkušamo vzpostaviti zvezo, toda zaman. Vso noč me trapijo misli o snežnih plazovih in ponesrečenih prijateljih v njih. Zato je razumljivo olajšanje, ko naslednji popoldan zvemo, da so vsi srečno v bivaku. Ker je premajhen, je Ivč pridno izkoristil svoje rudarske sposobnosti in ga s prijatelji močno povečal. Ko tretji dan sneženje preneha, sta baza in enojka pod meter debelo snežno odejo, trojka in četvorka pa skoraj popolnoma porušeni. Žalostna bilanca. Še bolj žalostna, ker med sneženjem zvemo za angleški uspeh na Everestu. »Takoj, ko se obleti, gremo počistit tabore. Če so uspeli Angleži, moramo tudi mi,« se glasi sklep. Res, angleški uspeh na novo podžge celotno ekipo. Tudi Jože je ponovno z nami. Pravi čudež, kako more po prestani bolezni tako visoko in še z bremenom povrhu. Še srečnejši je Dami, ki ga noben bolnik ne ovira pri uresničevanju njegovih alpinističnih ciljev. Na gori pride do pravega direndaja. Kar nenadoma ni v nobenem taboru več zadosti prostora. Ekipe druga drugo dobesedno pehajo proti vrhu. Prva ekipa ima nalogo »restavrirati« trojko in četvorko ter po možnosti nadaljevati proti vrhu. Kljub temu, da so fiksne vrvi nepoškodovane, si v nanovo zasneženi steni prepevajo »Kje so tiste stezice, ki so včasih bile.« Ostale ekipe nosijo tovore hrane in opreme. Tudi »kranken« bataljon, v katerem so rekonvalescenti, je z njimi. Sonam in Pa-sangu sta zadolžena za kisik prve ekipe. Spraviti ga morata do petice. Na petico pride le Sonam, Pasangu tako močno pomrznejo prsti na rokah, da mora nazaj. Prva žrtev Makaluja! Hitro se najde prijatelj, ki Pasangov tovor prinese na petico. Vzpon na vrh tako ni več tako ogrožen. Vsi za enega, eden za vse! (Se bo nadaljevalo) Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. Odbora za medsebojna razmerja TOZD objavljata naslednji delovni mesti: TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA 1. upravnika delovišča Poljče TOZD TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF 2. kurjača Svet samoupravne delovne skupnosti Skupnih služb objavlja prosti delovni mesti: 3. organizatorja v finančno računovodskem sektorju 4. gradbenika Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: visoka ali višja šola agronomske ali kmetijske smeri s 3- oziroma s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delu; pod 2.: KV kurjač parnega kotla z najmanj 2-mesečnimi delovnimi' izkušnjami na enakem delu; pod 3.: visoka ali višja šola ekonomske ali organizacijske smeri z 2- oziroma s 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu v finančno-računovodski službi; pod 4.: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom o graditvi objektov (Ur. 1. SRS št. 42/73 — čl. 40) Na vseh delovnih mestih razen pod točko 4. je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. Delovna organizacija ol ALPETOUR Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta v: TOZD HOTELI, ŠKOFJA LOKA -PENSION KRONA 1. sobarice — perice celodnevna znižana prehrana, brezplačno stanovanje v Kroni. Osebni dohodek ca. 2400 din. SDS SKUPNE SLUŽBE, ŠKOFJA LOKA 2. strojnega knjigovodje N Pogoj: srednješolska izobrazba — 4-letna administrativna šola \f Delo v 2 izmenah. Poskusno delo 2 meseca. TOZD MEHANIČNE DELAVNICE, ŠKOFJA LOKA 1 pralca za parno pranje avtodelov 2 gumarjev Pogoj: NK delavec, odslužen vojaški rok. Delo v 2 izmenah. Poskusno delo 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek DO Alpetour, Škofja Loka — Titov trg 4 b, 7 dni po objavi. Zavarovalnica Sava PE Jesenice razpisuje javno licitacijo ki bo v petek, 16. januarja 1976, ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice Sava PE Jesenice, Maršala Tita 16. Na licitaciji se bo prodajal: karamboliran osebni avto renault R-12 leto proizvodnje 1972, z 72.000 prevoženimi kilometri. Izklicna cena je 20.000 din. Ogled vozila je možen na dan licitacije od 8. do 12. ure v obratih št SGP Sava Jesenice Spodnji Plavž. 8, Sprejemajo se zaprte ovojnice do 12. ure na dan licitacije. Po polomu naših smučarskih skakalcev na novoletni Intersport turneji Kaj nas je naučilo novoletno razočaranje Od naših smučarskih skakalcev nihče ne pričakuje prodora v svetovni vrh, temveč solidne uvrstitve v »zlato sredino«, kamor naši skakalci po kvaliteti sodijo — Ugotovitev, da so smučarski skoki v krizi, preveč ugotovljenih vzrokov, zakaj, pa premalo dr. Aci Leben Lojze Gorjanc Janez Bukovnik Voje šerbec Jože Pelicon Čeprav že nekaj zadnjih novoletnih skakalnih turnej Intersport za naše smučarske skakalce ni bilo preveč uspešnih, še nobena v športni javnosti ni dvignila toliko prahu kot letošnja. Naši skakalci, med katerimi so nekateri izkušeni v mednarodni konkureci, so se pokazali v tako slabi luči, da težko najdemo primerjavo. Napovedane uvrstitve med najboljših 30 ali celo med dvajseteri-co, kar omogoča tudi skakalcem pot na bližnje olimpijske igre, so ostale obljuba. Še več. Dva člana naše izbrane vrste sta se še pred zaključkom turneje vrnila. Rečeno je bilo, da zaradi neborbenosti, vzgojnega vpliva na druge in slabih rezultatov ... Različne komentarje slišimo te ke, predsednik zbora Hodnikov pri Smučarski zvezi Slovenije: »Ce hi bil vodja reprezentance, bi Sli vsi po drugi tekmi domov. Težko razumem indolent-nost pri skakanju, vendar sodim, da fantje znajo skakati, ne znajo pa tekmovati. Med treningom moramo tekmovalcem ponuditi vse od zdravnika, maserja do psihologa, ki lahko veji-ko pomaga med treningom, na tekmovanju pa je skakalec najraje sam. Tako, kar delamo mi, počnejo le Se v Bolgariji. Za neuspel skok je skakalcu bolj žal kot marsikateremu drugemu. NaSi pa verjetno že na zaletiSču trepetajo, da skoka ne bi pokvarili.« Lojze Gorjanc, predsednik komisije za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije in Jugoslavije: »Novoletna turneja je neuspeh. Od naSih skakalcev smo već pričakovali. Sicer ne prodora v svetovni vrh, ampak vsaj uvrstitve med 20. in 40. mesto. Štirinajst dni pred odhodom so vsi, posebej pa Norčič in LoStrek, dobro skakali. Čeprav je dve tekmi pred turnejo forma padla, smo bili Se vedno optimisti. Vsaj od starejših in v mednarodnih arenah preizkuSenih tekmovalcev (Norčič, I.oStrek, Stefahčič) smo nekaj pričakovali. Ker je bila prva tekma pod ravnijo in planiranih ciljev ni bilo, se je psihična obremenitev povečala. Se posebej pri izpolnjevanju norm za olimpijske igre. Fantje so bili premalo sproSčeni, da bi pokazali skoke, za kakrS-iic so sposobni. Med treningom so Spori no živeli, na tekmah pa je bilo vseeno premalo borbenosti in srčnosti. Za prihodnost sem optimist. Prebili se bomo v ,zlato sredino', kamor sodimo. Skakalca za svetovni vrh pa Jugoslavija trenutno nima.« Janez Bukovnik iz Tupalič, zaposlen v kranjski Iskri: »Po pripravah na letoSnjo sezono sodeč sem računal na uvrstitve okrog 30. mesta. Pretekle sezone je na primer Marjan Mesec toliko dosegal, čeprav ni toliko treniral. Za večje uspehe bo treba počakati novo generacijo, ki DO morala sprejeti tudi novo tehniko skakanja. Sedanja ekipa ima po moje preveč skokov v primerjavi s fizično pripravljenostjo. Od te pa je odvisna tudi psihična. Žičnice bi odpravil ob naSih skakalnicah. Malo čudno se sliSi, kajne? Pa vendar bi skakalec bolj premislil pred skokom in bi ga bolje opravil, Če bi moral peS do vrha. Danes pa marsikdaj pride do vrha brez napora in mu ni toliko mar za skok.« Voje Šerbec, generalni sekretar plani-skega komiteja: »Novoletna skakalna turneja je za nas popoln neuspeh. Na osnovi poročil o pripravah, ki jih je nas komite sofinanciral, smo več pričakovali. Komite se bo v kratkem sestal in povabil za mizo tudi prizadele, predvsem pa skakalce in trenerja. Na osnovi ugotovitev bomo predlagali ukrepe. Poprej je preuranjeno ocenjevati in iskati vzroke neuspeha.« Jože Pelicon iz Maribora, zaposlen v tovarni TAM: »Qlede na priprave in obljube, dane pred turnejo, sem več pričakoval. Po moje je neres-nost skakalcev med glavnimi vzroki neuspeha, sicer jih ne bi domov poSiljali. Težko je oceniti, ali je to pravSnji ukrep ali ne. Ze nekaj časa so bili fanje slabi, pa bi lahko enako že prej ukrepali. Tudi obsojati zgolj skakalce ali le vodstvo ni na mestu, ker pravih vzrokov ne poznamo.« Mojca Budinek iz Kranjske gore, dijakinja Gimnazije Jesenice: »NaS skakalni Sport stagnira. To sem že spoznala, čeprav se za to panogo preveč ne zanimam. Mogoče je problem neborbenost, mogoče denar, ki pesti številne jugoslovanske Športnike.« Vlasta Joftt z Jesenic, dijakinja Gimnazije Jesenice: »NaSi smučarski skakalci so se zadnja leta poslabSali, Se posebej pa letoSnjo zimo. Na novoletni skakalni turneji se ni nihče uvrstil med prvih 30. Po moje bi morali Se več trenirati in dobiti boljSo opremo. Avstrijci so brez konkurence in vodijo tako v načinu treninga kot pri opremljenosti.« Janez Potočnik iz Kranja, zaposlen v Alpetouru: »Novoletna skakalna turneja je enaka neuspehu. Vsaj do 30. mesta bi se posamezniki lahko uvrstili. Včasih smo Jugoslovani take uvrstitve dosegali, pa smo manj trenirali in bili slabše opremljeni. Zdi se mi, da je v reprezentanci in tudi drugje premalo discipline in spoštovanja nasvetov. Kadar je vodstvu to uspevalo, so bili tudi rezultati zadovoljivi! Dva skakalca sta morala predčasno domov. Ukrepa ne odobravam. Mar vodstvo reprezentance /e pred tem ni vedelo, kakSne ljudi je izbralo vanjo, mar nismo sebe s tem predstavili v slabi luči in prizadeli tudi posameznike, ki so v državnem dresu že veliko dosegli in za ta Sport marsikaj dali. Brez Škode se enkrat turneje Intersport ne bi udeležili. Vsak je podvržen menjavi generacij in za slehernega je tak ukrep boleč. Mi nismo izjema. Nihče nam zaradi neudeležbe ne bi zameril, če bi vedel, da kujemo in oblikujemo nov rod zrelih skakalcev.« Stane Mol iz Vogelj, zaposlen v Alpetouru: »Slabo so se naSi skakalci odrezali na Intersport turneji. Ne vem, ali jim premalo nudimo ali pa jih ne znamo vzgajati. Doma in na treningu znajo skakati, na tekmah v tujini pa ne. Resnično ni nekaj v redu.« Stane Ječnik iz Kranja, zaposlen v kranjski Iskri: »Zelo slabi so bili naSi tekmovalci na novoletni turneji. V bodoče kaže na taka tekmovanja poSiljati mlajSo, perspektivnejšo generacijo. Sedanja reprezentanca nima srca, da bi se borila za barve SFRJ. Vzgajajmo in kalimo mlade in oblikujmo razen sedanjih smučarskih skakalnih središč še nova!« Franc Wiegele iz Zahomca na Koroškem, trener tamkajšnjega kluba: »Kot trener sem imel opraviti z večino sedanjih avstrijskih skakalcev, nekateri med njimi pa so tudi zrasli v zahomSkem klubu. Kaj naj rečem o vaSih? ljetos jih še nisem velikokrat videl. Lani so Se kar dobro skakali, letos pa so slabi. Ne vem, kaj počnejo. Manjkata jim dober odri v in aktivnost v zraku. Če je slednja v redu, mora skakalec .leteti' tudi ob zamujenem od-rivU. VaSi pa ne ,lete' niti v primeru dobrega odskoka. Naj mi trener Zaje ne zameri, vendar sem nad njegovimi varovanci razočaran.« Janez Demšar, skakalec, član SK Jesenice: »Slabo smo se odrezali na Intersport turneji. Za ugotavljanje vzrokov neuspeha so predvsem poklicani drugi. Skakalci lahko samo povemo naSa staliSča!« Franc Kosir z Jesenic, glasbenik: »Pod vsako kritiko so skakali naSi tekmovalci na novoletni skakalni turneji. Da bi bili vsaj tako uspešni kot na pravkar končani turneji Slovenija-KoroSka-.Iulijska Krajina! Novoletnega skakanja in poloma ne bi smeli več dovoliti. Ne želimo in terjamo svetovnih prvakov, temveč dostojne naslednike Planice. Kaj nam slednja koristi, če nimamo dobrih tekmov a ev Ce meni recimo trobenta ne gre, začnem vnditi kot prve dni. To proporočam tudi naSim smučarskim skakalcem!« Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Mojca Budinek Vlasta Još t Črtomir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela ... ko so ostali naši Benečani bili bliže rojakom ob Soči in na Krasu. Sami Rezijani pa bi bili najraje (včasih so tako govorili, seveda bolj v šali) ruskega "porekla. Saj nočejo biti Rezijani, pač pa so Rozojanuvi. (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (2. zapis) »Poslušajte prijateli! Biu je Petar i. 8trakJUr,ac velik inak, de ha je blovi treslnVlde}- Kar Je hodu< se Je zemlJa J£»ia pod njeha noham. Vse čeče ravan rad6 videle> takuo Je biu imifi *an vsi so na radi Par diele - kar UkU0 Je biu brdak- Pa tud' obLiSe ?U Je zdielo> Je Poležu, an z hA T L a nie mu Parsilt, de bi se ta do t" i a siena uzdihnu. Z no besie-• takuo mu je šlo dobrć, ku ticja-Rrm* Veseu °d vejce do vejce u sončnem blisku farli, an dok se mu v ' na vsaki poseda. A vse dobro K lir na sviete ankrat konac, tari« Je biu za sudata. Iti je muoru drn*,naš, Petar u Vidam an se par-aru*it rahumentu.« T 1 ŠE O JEZIKU avedeni odstavek je pisan v narečju, ki ga govore naši "enečani ob Nadiži in je še sko Rar ravnmi-- uu » Jc . i nam • mljlvo tudi nam- še bližJ Stare ^ govorica rojakov onstra-Za t°rer °k mejni rečici Idrijci. — oddali/ narečje, ki je že bolj Ževni Pa imamo celo star knji- najstee 0niemk- Sega v konec pet' ih stoletja -v * začetek šestnajstega 8v. Mar1 /Je zaPisnik bratovščine javni hc!i!e V zameji. Pisal ga je neki notar z otoka Krka. Morda so prav notarjevi zapisi dali staremu Simonu Rutarju misel, da je »jezik beneških Slovencev v marsičem podoben čakavšči-ni«, torej istrski in kvarnerski hrvaščini. Za primer navaja često rabljeni mehki d in nekatere besede, npr.: adan, donas, paku, sedam, kupac, magla, buožac, nunac, zuon, martvac, vietar, metar itd. V pesmih je zasledil celo hrvaški vokativ (zvalnik). Vendar pa učeni jezikoslovec Fran Ramovš trdi drugače. Da so beneš-ko-slovenska narečja le ohranila nekatere besede, ki so bile nekoč vsem Slovanom, posebno še južnim, skupne. Torej, da v beneški slovenščini ni kakih hrvaških primesi, pač pa so to le skupne stare praslovanske besede, ki so se tu, v teh odročnih dolinah in hribih ohranile v svoji prvotnosti. Semkaj ni segel vpliv osrednje književne slovenščine. Jezik se ni razvijal, zastal je, ohranil svojo starin. patino. Sicer pa so ohranjeni stari rokopisi, od brižinskih dalje, pisani v taisti stari slovenščini, katere čar vsaj v določeni meri odseva še današnja živa beneška slovenščina. No in še četrto narečje beneških rojakov moram omeniti, govorico osamljenih Rezijanov. Za nje pravi učeni Ramov , da so bili sprva povezani s starimi Karantanci, medtem Na vrhu Matajurja (1641 m) Njihova znana krilatica je bila: »My ny somo Laške, my somo Sla-vinske, Rozojanuvi!« Slišal sem tudi »Rusjani«! Rutar našteva nekaj izrazov, ki jih drugi Slovenci razen Rezijanov nimajo, npr. izde (tukaj), izode (tu-kajle), joero (duhovnik), munih (cerkovnik, smolika (brinje), dalmine (cokle), vot (glej; tu pa moram pripomniti, da te očitno ruske besede sam nisem slišal, vsaj v bežnem, vsakdanjem pogovoru ne; vprašani celo vedeli niso zanjo; bili pa so moji sogovorci res le samo mladi). In za poslastico temu kramljanju o beneško-slovenskih narečjih, dodam še kratek odstavek v rezijanščini: Aldre wsi so rakll kej, wsi braw-čiče, koj e spuščuwow, tej e kređwow, ka ni so šle mdko slapeč e mučow. E rekovv: »Nu ty, kobej maš w6jo delat ta-na sveto?« Gotovo je potreben »prevod«: Tedaj je vsak kaj rekel, vsaka živalca, ko jih je (Bog) spuščal, sproti ko jih je ustvarjal in so odhajale, samo slepič je molčal. (Bog) je rekel: »In ti, kaj misliš delati na svetu?« Posebna zanimivost rezijanščine pa je njihovo štetje: od 60 do 99 štejejo na isti način kot Francozi: 60 trikrat dvvajsti ali trikrat dvvujsti, 61 «X trikradvvijsti nu dan, 80 *=• štirkradvvujste, vedno pripe-njaje enote k deseticam. ČTIVO O BENEŠKI SLOVENIJI Ker za pisanje te zvrsti gotovo ne bi bilo primerno, ob sleherni trditvi navajati vire in avtorje - saj bi tak znanstveni aparat motil preproste bralce — povem kar sedajle avtorje glavne li- terature, ki mi je pri roki (ali se bom opiral nanjo): za zgodovino in kraje-pisje Josip Gruden, Simon Rutar in Henrik Turna, za jezikoslovje Fran Ramovš, za narodopisje Milko Matičetov, za glasbo Valens Vodu-š.ek in Anton Birtič-Mečanac, za narodnoosvobodilni boj Jožko Ošnjak, za današjo stvarnost Viljem Černo, Izidor Predan in Mario Cont. Sicer pa ne nameravam samo izpisa-vati iz knjig. Sam sem v poldrugem desetletju nekajkrat prepotoval Beneško Slovenijo podolgem in počez, dostikrat se pogovarjal z domačini, si zapisoval, fotografiral pa tudi že nekaj objavljal. Oklepam se načela, da ne opisujem krajev, ki jih sam nisem videl in doživel. Morda bo prav zato moje pisanje bolj osebno, subjektivno. Saj mi res ne gre za kako učeno, -mrzlo objektivnost. Bolj mi je za željo, da bi to ljubo Beneško Slovenijo, našo Deveto deželo, prikazal Gorenjcem t6ko, da bi jo vzljubili, spoznali in tjakaj kdaj tudi potovali. Naj vedo naši rojaki, tam daleč na večerni strani, da jim imamo radi, da se zanimamo za njihovo usodo in da smo pripravljeni zanje tudi kaj storiti, kadar bo to zaželeno in potrebno. Da mati Slovenija (kot v pesmi Petra Podreke) ni in nikoli ne bo pozabila svoje hčerke Beneške Slovenije. Bralce teh zapisov pa prosim, naj tiskarske napake prezro ali kar sami popravijo — spričo dosti zapletene snovi številnih tujk in laških besedi, bodo napake skoro neizbežne. Popravljal pa bom seve sproti one bistvene napake, ki bi motile smisel branja pa tudi one, ki jih bom v naglici sam zagrešil. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam črno-beli TELEVIZOR. Eržen Andrej, Jezerska 10, Kranj 122 Zelo poceni prodam 3 KAVĆE, trodelno omaro, stroj za betonske zidake, 165 modelov in kuhinjsko mizo. Ovniček Slavko, Pot na Zali rovt 3, Tržič 239 Prodam KRAVO, katera bo konec januarja četrtič telila. Pintar, Mrežnica 7, Škofja Loka 240 Dobro ohranjene PANCERJE ALPINA št. 39, prodam po ugodni ceni. Janez Trobec, Puštal 64, Škofja Loka 241 Prodam 9 let starega KONJA. Zminec 16, Škofja Loka 242 Poceni prodam ČEVLJARSKO MIZO, več raznih kopit in nekaj čevljarskega orodja. Likozarjeva 15, Kranj 243 Prodam nov HLADILNIK ZO-PAS - 130 litrov. Naslov v oglasnem oddelku. 245 Prodam mlado KRAVO s teletom. Rakovec Alojz, Sp. Besnica 56 246 Po ugodni ceni prodam JABOLKA - voščenke. Zg. Brnik 83, Cerklje 247 Prodam plemenskega VOLA in BIKCA. Apno 1, Cerklje 248 Proda se KLIMA naprava tip RN s centrifugalnim ventilatorjem 2,2 KW, 885 obr./min, zmogljivosti 7425 kv. m/uro, 35 mm VS. Interesenti naj se oglasijo v Institutu za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, tehnični oddelek, osebno ali po telefonu 50-150, interna 213 249 Prodam 8 mesecev brejo TELICO ali po izbiri. Zalog 53, Cerklje 250 Prodam dva BIKCA, 8 mesecev stara, ter dve OVCI. Podgornik Marjan, Zg. Bitnje, blizu ceste. 252 Prodam KRAVO z drugim teletom in TRAKTOR FENT. Naslov v oglasnem oddelku. 253 Prodam globok -OTROŠKI VOZIČEK. Cena 600 din. Vprašajte po telefonu 25-296 254 Prodam 16-colski GUMI VOZ. Struževo 9, Kranj 255 Prodam večjo količino REPE za ribanje. Suha 4, Kranj 256 Prodam PRAŠIČA za zakol in JABOLKA po 4 din. Cešnjevek 3, Cerklje 257 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tičar Andrej, Praše 7, Kranj 258 Prodam črno-beli TELEVIZOR VIKTORIJA super. Jaglica, Planina 17, telefon 22-953 259 Prodam mlado KRAVO, ki bo drugič telila. Zg. Besnica 31 260 vozila Prodam tovorni avto MERCEDES, 5 ton, kiper. Cena po dogovoru. Bertoncelj Janez, Bukovica 8, * Selca nad Škofjo Loko 212 Ugodno prodam ZASTAVO 750, novo lakiran in z novim motorjem ter MOPED T12, malo rabljen. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 261 Prodam ZASTAVO 750 po zelo ugodni ceni, dobro ohranjen. Stanislav Martinjak, Beleharjeva 20, Šenčur 262 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Hotemaže 44, Preddvor 263 Prodam FIAT 850 special, letnik ^4969. Podljubelj 85, Tržič 264 kupim Kupim mesnatega PRAŠIČA, težkega nad i J160 kg. Umnik, Šenčur, Partizanska* 1, telefon 41-001 251 stanovanja Uslužbenka išče v najem GARSO-, NJERO. Ponudbe pod »Takoj« 265 - V* Nujno potrebujem SOBO ali GARSONJERO z* krajšo dobo v Škofji Loki. Cenjene ponudbe oddajte v oglasnem oddelku pod »Mož-• unost predplačila — zelo.nujno« 266 Iščem neopremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Usluž-~ benka« 267 ^ Mlada zakonca iščeta SOBO z uporabo sanitarij in možnostjo kuhanja v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Takoj« 268 Poštenemu fantu oddam ogrevano SOBO s kopalnico*. Naslov v oglasnem oddelku. 269 Izdaja CP (Jlas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski ti.sk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. — NhhIov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 11500-601 -1259.1 - Telefoni; glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglnsni in naročniški oddelek 21-191. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 1,50 dinarja. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. posesti Visoko pritlično stanovanjsko HIŠO, primerno za obrtnike, zamenjam za manjšo v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 270 Prodam HIŠO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 271 15. januarja franc.-ital. barv. EMIGRANT ob 18. in 20. uri Kranjska gora 14. januarja ital.-franc. barv. krim. POSLEDNJE ZATOČIŠČE ob 18. in 20. uri zaposlitve Sprejmem kakršnokoli redno ZAPOSLITEV v Kranju. Ponudbe pod »Pridna« 228 V uk sprejmem VAJENCA AVTO-MEHANSKE STROKE. Bokalj Anton, Polica 18, Naklo, tel. 21-412 244 Iščem žensko za VARSTVO dojenčka. Ogrič, Stritarjeva 5, Kranj 272 HIŠNI SVET, Šorlijeva 11, išče snažilko za čiščenje stopnišča, trikrat tedensko. Javiti pri tov. Babiču 273 prireditve OO ZSMS MAVČIČE prireja vsako soboto ob 20. uri MLADINSKI PLES. Za staro in mlado igra ansambel TABOR. 232 obvestila DRUŽABNI PLESI za mladino in odrasle v Delavskem domu Kranj so vsako sredo, petek, soboto in nedeljo. Nov PLESNI TEČAJ za začetnike se začne v sredo, 14. januarja, ob 18.30. Vabljeni. 274 ostalo Nujno potrebujem 30.000 din posojila. Vrnem v petih mesecih z obrestmi po dogovoru. Nudim nagrado v obliki obrtniškega dela. Naslov v oglasnem oddelku. 275 dežurni veterinarji OD 16. do 23.1.1976: CEPUDER Bogdan, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 za območje občine Kranj; ĆOP Boris, Lesce Da-carjeva 5 tel. 75-606 za območje občine Radovljica in Jesenice; PIPP Andrej, Škofja Loka, Sp. trg 29, telefon 60-380 za območje občine Škofja Loka. kino Kranj CENTER 13. januarja amer. barv. krim. OGNJEVITI MURPHY ob 16., 18. in 20. uri 14. jauarja amer. barv. krim. OGNJEVITI MURPHY ob 16. in 18. uri, premiera kanad. barv. DUDDY VISOKO LETI ob 20. uri 15. januarja kanad. barv. DUDDY VISOKO LETI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 13. januarja ital. barv. pust. AVANTURE BELEGA OČNJAKA ob 16., 18. in 20. uri 14. januarja amer. barv. vestem BALADA O DINGUS MAGEEJU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 13. januarja amer. barv. vestern BALADA O DINGUS MAGEEJU ob 18. in 20. uri 14. januarja amer.-jug. barv. pust. PUSTOLOVEC ob 18. in 20. uri 15. januarja amer.-jug. barv. pust. PUSTOLOVEC ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 13. januarja amer.-jug. barv. pust. PUSTOLOVEC ob 18. uri 14. januarja amer. barv. vestem HA RRYJEVA TOLPA ob 18. in 20. uri 15. januarja amer. barv. vestem HARRYJE-VA TOLPA ob 18. in 20. uri Skorja loka SORA 13. januarja jug. barv. drama HITLER IZ NAŠE ULICE ob 20. uri 14. januarja jug. barv. drama HITLER IZ NASE ULICE ob 18. in 20. uri 15. januarja danski barv. komed. ŠOLA ZA ŽENINE ob 20. uri Železniki OBZORJE 14. januarja amer. barv. akcij. MR. MA-JESTYK ob 20. uri Radovljica 13. januarja amer. barv. vestem VRAŽJI VRT ob 20. uri 14. januarja amer. barv. LJUBEZEN BREZ OBVEZNOSTI ob 20. uri 15. januarja amer. barv. vestem VRAŽJI VRT ob 20."uri Bled 13. januarja amer. barv. zgod. QENTIN DURWART'ob20. uri 14. januajra amer. barv. vestem VRAŽJI VRT ob 20. uri 15. januarja amer. barv. ljubezen BREZ OBVEZNOSTI ob 20. uri Jesenice RADIO 1.1. januarja it al.-('rane. barv. krim. poslednje zAtočisče <>i> m. m h>. uri 14. januarja franc. barv. krim. POLICAJ ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 13. januarja amer. barv. komed. NEUMNOSTI JKRKV.LriSA ob 1*. ,,>:.'<> m r Ognjeviti Murphy Režija: Marvin Chomskv, Glavni vlogi: Robert Conrad Stroud in Don Ameriška barvna kriminalka je posneta po Kuhnovi zgodbi, biografiji Murphvje-vega prijatelja in sodelavca pri kraji draguljev, kriminalka, ki zagotavlja že na začetku resničnost pripovedi, na kraju pa nam posreduje sporočilo o zdajšnjem početju. Kuhn je na svobodi, ker je pristal na sodelovanje s policijo, Murphv pa je spet in še vedno v floridskib zaporih. Življenske zgodbe gangsterjev, večjih ali manjših, so skoraj neverjetno priljubljena zvrst tako za cineaste kot za občinstvo. Vzrok prvih je jasen: zaslužek, preprostost in šablonskost filmanja, manj pa je jasen odnos gledalcev, njihova privrženost zvrsti ter prijateljsko simpatiziranje s kriminalci. Občinstvo je, na žalost zaradi nekritičnosti, sicer »nedolžno«, pisci spominov pa se seveda že potrudijo pokazati se vsaj simpatične, če se pač ne morejo kot junaki. Film, medij množic, simpatije še stopnjuje s kolikortoli-ko znanimi igralci, prijetnimi očesu ter s, seveda, preizkušeno, čeprav tipizirano igro. Med nešteto več ali manj oblečenimi lepoticami je še najbolj znana Millsova. Predimenzionirani prizori plaž, bogataških četrti, razkošja nasploh, propagirajo lepo stran kriminala, še bolj pa hude zavist in skomine publiki. Filmu v prid pa je vendar potrebno zapisati, da je kljub slika-niškemu principu predstavljanja zgodbe »junakov« mimogrede prikazal še odnos gangsterjev s policijo, pravni sistem nasploh, korupcijo, spregledovanje (zaradi višjih interesov), dokazuje pa tudi, da je iz problematičnih tem mogoče narediti vesel in »idejno« vprašljiv film. J. Poštrak Interpretacija poezije in proze Vabimo vse ljubitelje gledališča, režiserje, mentorje, pedagoge in dijake na srečanje in pogovor z igralcem Rudijem Kosmačem, na temo: INTERPRETACIJA UMETNIŠKE BESEDE IN PROZE, ki bo v petek, 16. 1. 1976, ob 18. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Za gledališki center Jože Kovačič nesreče Izsilil prednost V sredo, 7. januarja, ob 10. uri se je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik tovornega avtomobila Kasim Mehi-movič (roj. 1937) iz Tešanja je pripeljal od Brnikov in v križišču s prednostno cesto ni upošteval prometnega znaka »ustavi«; zapeljal je v križišče in tako zaprl pot voznici osebnega avtomobila Ani Jenko (roj. 1942) iz Predoselj, ki je peljala iz mesta proti Preddvoru. V trčenju je bila voznica Jenkova laže ranjena, škode na vozilih je za 7500 din. Sopotnica umrla V soboto, 10. januarja, ob 21.45 se je na magistralni cesti na Dovjem pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Globočnik (roj. 1947) z Jesenic je pred desnim nepreglednim ovinkom na Dovjah prehiteval avtomobil Mirka Koželja, vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po desni voznik kombija nemške registracije Mate Sindičič iz Stare Baške. Avtomobil Globočnika je bil z levimi kolesi še prek polne črte, tako da je oplazil zadnji levi del kombija; nato je peljal še malo naprej in nato čelno trčil v levi prednji del osebnega avtomobila nemške registracije, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Ljubko Rajič iz Voljic. Po trčenju je Glo-bočnikov avtomobil odbilo v desno, pri tem pa je iz njega padla sopotnica Karmen Udovič (roj. 1954) z Jesenic. V nesreči se je tako hudo ranila, da je umrla na kraju nesreče. Voznik Globočnik pa je bil huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih je za okoli 27.000 din. Po nesreči pobegnil V nedeljo, 11. januarja, ob 20.45 se je na Jesenicah na Cesti Borisa Kidriča pripetila prometna nezgoda. Kristina Vehar (roj. 1917) z Jesenic je hodila od Koroške Bele proti Plavžu po levem robu vozišča. Pri hiši št. 33 je Z levo nogo stopila na pešpot, ki pelje proti Mladinski cesti. Vtem je iz smeri Plavža pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila, ki je vozil precej hitro in tesno ob robu ceste, tako da je z vozilom Ve-harjevo zadel v roko in jo zbil. V nesreči si je Veharjeva zlomila roko, avtomobil pa je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal naprej. Za Vehar-jevo je po isti strani ceste hodila tudi Alenka Kert z Jesenic, ki je pred avtomobilom odskočila v jarek, pri tem pa je utegnila še videti del registrske številke avtomobila. Padel in se ranil V nedeljo, 11. januarja, nekaj po 18. uri je na lokalni cesti Kokri-ca —Naklo pri hiši št. 41 padel kolesar z motorjem Franc Gradič (roj. 1922) s Kokrice. Pri padcu se je huje ranil in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Nezavesten obležal V nedeljo, 11. januarja, ob 17. uri je v Pristavi pri Tržiču padel voznik motornega kolesa Miran Vidmar (roj. 1948) iz Tržiča. Nezavestnega so prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. L. M. Požar je okoli 4 ha površine ob pešpoti,! vodi iz Brezij proti Bistriški plaiiif in Dobrči. Pogorela je suha trav grmičevje in mladi smrekovi nas« Skoda še ni ocenjena, prav tako znan vzrok požara, domnevajo \ da gre za malomarnost izletnike Šentjakobsko gle dališče v Radovljici I V četrtek, 15. januarja, ob 19..'301 v dvorani kina v Radovljici gosti valo Šentjakobsko gledališče L Ljubljane z Nušičevo komedi |; Doktor. Predstava bi morala bi tiil v petek, 9. januarja, vendar je /.ara** bolezni v ansamblu odpadla. jRltt Sestanek ti z dopisniki Glasa F Vse naše dopisnike s področja J seniške in radovljiške občine vabir^ na prvi letošnji delovni sestanek, A bo v petek, 16. januarja, ob 17. w v klubskih prostorih hotela Graj^" dvor v Radovljici (nasproti avf busne postaje). Pričakujemo vaš polni odziv tU, kar zadeva aktivne razprave 1 sestanku. Urednic ^ le re fl Nenadoma nas je zapustila naša dobra mama, sestra in teta i Katarina Porenta roj. Kokalj Pogreb drage pokojnice bo v torek, 13. januarja, ob 15.15 na pokopališče v Žabnico. Do pogreba leži na rojstnem domu v Sp. Bitnjah 21. Žalujoči: hčerka Majda, sestra Francka, Minka, Micka z družinami in ostalo sorodstvo. Sp. Bitnje, 12. januarja 1976 V nedeljo, 11. januarja, popoldne je začelo goreti v gozdu nad vasema Bistrica in Brezje pri Tržiču. Na kraj požara je takoj odšlo večje število gasilcev PGD Tržič in okoliških vasi ter iz delovnih organizacij. Okoli 120 gasilcev in občanov je ogenj okoli 16.30 pogasilo. Pogorelo ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata in strica i Franca Razpeta upokojenca se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Krajevni skupnosti, ZB, SZDL, DPD Svoboda in društvu upokojencev iz Podnarta, Železarni Jesenice, godbenikom in pevcem, govornikoma za poslovilne besede ter vsem za darovane vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste nama v teh težkih trenutkih stali ob strani, še posebno pa sosedoma Šušmelj in Šolar za vso pomoč. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoča žena Rezka in sin Joža Podnart, 10. januarja 1976 ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naSa dobra mama in stara mama Barbara Kos Pipanova mama iz Prebačevega št. 4 Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli iskreno sožalje, podarili vence in jo spremili v zadnji dom. Posebna zahvala gre sosedom in botrom iz Prebačevega, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku iz Hrastja in gospodu kaplanu iz Šenčurja za opravljeni cerkveni obred. Žalujoča družina Pipan. Prebačevo, 10. januarja 1976 Na Žal ro i a: d vodstvom klubskega trenerja. a dveh tekmah v Bejjaku in Trbižu je bil najboljši Jugoslovan, ajbolje uvrščeni pa bi bil tudi v lanici, če ne bi v enem skoku padel, ieer pa je bil po vseh treh tekmah ljboljši Janez Demšar, ki je zasedel •mesto, medtem ko je bil Dolhar 9., ladi Zupan 10., Kranjčan Nor-5 11. (uvrstitev si je pokvaril točno zaradi izredno slabega na-opa v Beljaku, kjer je bil šele 34!), Na turneji so nastopili tudi najboljši mladinci Avstrije, Italije in Jugoslavije. Tudi tu je bilo v znamenju odličnih uvrstitev Avstrijcev. Naši predstavniki so bili iz tekme v tekmo boljši. Najslabše so skakali v Planici, nekoliko bolje v Beljaku, v Trbižu pa so že osvojili 1. in 2. mesto. Na zadnji tekmi je bil najboljši Jože Demšar iz Križ, ki je za eno desetinko premagal Ljubljančana Jožeta Berčiča in je bil v generalni razvrstitvi po treh tekmah kot tretjeuvrščeni najboljši Jugoslovan. Zmagal je po treh tekmah Avstrijec Kogler, Demšar je bil 4., Bantan 9. in Kranjčan Zelnik 10. V ekipnem tekmovanju je pri članih zmagala prepričljivo prva ekipa Avstrije pred drugo reprezentanco naših sosedov, medtem ko je bila na 3. mestu druga ekipa Jugoslavije, za katero so skakali Zupan, Pudgar, Dolhar in Štefančič. Na 4. mesto pa se je uvrstila prva ekipa Jugoslavije, za katero so nastopili Demšar, Mlakar, Loštrek in Norčič. 5. mesto je zasedla reprezentanca Italije. Med mladinci je zanesljivo zmagala prva ekipa Avstrije pred prvo ekipo Jugoslavije, za katero so nastopili Demšar, Finžgar, Berčič in Bogataj, 3. Avstrija II, 4. Italija, 5. Jugoslavija III (Velikonja, Kejžar, Arko, Zelnik). J. Javornik Jutri odločitev V hali Tivoli bo jutri ob 17. uri odločilni hokejski derbi Olimpija : Jesenice, ki bo odločal, kdo bo letos zasedel najvišji jugoslovanski hokejski prestol. Prednost je na strani Ljubljančano, saj igrajo pred domačim občinstvom in na domačem ledu. Pri tem pa jih že neodločen izid pripelje do osvojitve državnega prvaka. Jeseničani bodo v Tivoliju zaigrali na zmago, saj jim tudi drugega ne preostane, če si hočejo pripeti že sedemnajsto zvezdico. Kot pravijo, so dobro pripravljeni — to kaže tudi sobotni izid Jesenice : Medveščak 10:3. -dh Od enajsto uvrščenega Kranjčana Bogdana Norčiča smo pričakovali več kot pa je pokazal. Enajsto mesto pa je vsekakor od olimpijskega kandidata dokaj slaba uvrstitev. Norčič po slogu dosti ne zaostaja za najboljšimi, vendar pa mu za boljša mesta — to je hiba vseh naših — primanjkuje predvsem daljših skokov, (-h): Foto: F. Perdan Križaj tretji i . .1......... / A t m t n i t Odprto prvenstvo Kranja v skokih *Ja 25-metrski skakalnici v Besnici bilo v nedeljo odprto prvenstvo ranja v smučarskih skokih za lajše mladince in pionirje. Poleg ranjčanov so nastopili še mladi akalci Partizana in Križ. Dokaj odne snežne razmere so omogočile )o prireditev, ^tezultati - MLAJŠI MLADIN- Šahovske novice da bi jih bilo med prvo deseterico kar precej in vsi bi si pri e In Cfr11 S°lidne FIS toČke- rcia (5n •• Arr»old 104,33, 2. Gensbichler (oba Avstrija) 104,57, 3. .,72 6 r Ja) 104'88' 4- Strand (Švedska) 105,01, 5. Zirbisegger (Avstrija) ',50 9* ^°mtortola 106,22, 7. Giorgi (oba Italija) 106,45, 8. Berger (Avstrija) 3 uque fp;ergStedt (Švedska) 107,58, 10. Popangelov (Bolgarija) 107,88, 11. A**anci , 1. Thoni ' 72, 5. Plank (oba Italija) 71, 6. Roux (Švica) 63, 7. Hinterseer (Avstrija) 58, 8. Tresch (Švica) 57, 9. Irvin (Canada)47, 10. Radici (Italija) 44. Včeraj je bil v Adelbodnu veleslalom za svetovni pokal za moške. S to tekmo je prvi del tekmovanja končan, nadaljeval pa se bo 17. januarja v Morzine-Avoriaz (Francija). Ženske bodo tekmovale še v Les Dlabraretšu Les Getsu, potem pa bfl prvi del tudi zanje končan. 17. januarja pa se v Berchtesgadnu začne drugi del Uspeh gostov gali tom nrai toveasKai iu/,uo, i". * —x « ^Ja) 109 77, H. Guliev (SZ) 109,81, 15. De Ambrogio (Italija) 110,86 Vr8tm evropski pokal: 1. Pargaetst (Švica) 75, 2. Andison *očkit°d ^ Sen°ner in Nockler, (qba Italija) 45, 29. Križaj Javlja) Najboljši jugoslovanski rally voznik Aleš Pušnik (AMD Škofja U>ki\) bo tudi letos tekmovalno sezono začel z nastopom na rallvju Monte Carlo, ki se bo začel 17., končal pa 23. januarja. To bo že 44. rally po vrsti, veljal pa bo tudi za »vetovno prvenstvo. Kal I v bo razdeljen v tri dele. Start bo tako kot vsako leto doslej tudi letos v različnih evropskih mestih (Waršavi, Rimu, Parizu, Londonu, Lizboni, Frankfurtu, Kobenhavnu in Almeriji). Cilj tega dela bo v Monacu, kjer bo tudi začetek drugega dela. 60 najboljših posadk pa se bo potem pomerilo v zadnjem finalnem delu. O končnem zmagovalcu pa bodo odločile dolge in naporne hitrostne preizkušnje na poledenelih in zasneženih cestah v francoskih Alpah. Monaški avtomobilski klub je že prejel nad 200 prijav najboljših rally voznikov na svetu. Na startu bo tudi dvakratni zmagovalec rally-ja Monte Carlo, Italijan Munari (tovarniški voznik Lancie, zmagal leta 1972 in 1975), ki bo z lancio stratos poskušal še tretjič zmagati na tem izredno zahtevnem rallvju. Od naših tekmovalcev to startal samo član AMD Škofja Loka Aleš Pušnik s sovoznikom Markom Kožarjem. Nastopil bo s svojim avtomobilom renault 12 gordini. Ob finančni pomoči Casina iz Portoroža in Feršpeda iz Ljubljane je Pušnik lahko nekaj časa treniral v Monte Carlu in prevozil okoli 4000 km. kar pa je vsekakor v primerjavi z ostalimi tovarniškimi dirkači zelo malo. IHišnik bo startal v VVaršavi. Del pot i proti Monacu je speljan tudi skozi Slovenijo. V Mariboru bo namreč, ena izmed časovnih kontrol. Po predvidevanjih bi moral Pušnik pripeljati v Maribor v nedeljo (20. t. m.) dopoldan. Pušnik bo nastopal s startno številko 21, kar je na tem rallyju zelo pomembno. To je obenem za I*uš-nika pohvala, obenem pa tudi obveza, da se na rallyju čimbolje uvrsti, seveda če ga avtomobil ne bo pustil na cedilu, tako kot se je to zgodilo lansko leto. F P. Pionirji in pionirke Furlanije — Julijske Krajine so zmagovalci mednarodnega tradicionalnega pionirskega plavalnega dvoboja. V zimskem bazenu v Kranju so namreč premagali svoje slovenske vrstnike s 86:78. Suer pa so na tem dvoboju vsi dosegli solidne rezultate, pa tudi sam dvoboj je bil izredno zanimiv. Slovenski reprezentantje so dosegli šest novih rekordov, gostje pa enega. Z novim državnim in absolutnim slovenskim se ponaša Trboveljčanka Tatjana.. Blažič na 100 m hrbtno, Borut Petrič pa je na 200 m kravi dosegel novo znamko SFRJ za mlajše mladince, medtem ko sta tudi obe slovenski štafeti plavali bolje od starega rekorda SRS. Med odmorom so nastopili še domači pionirji na 200 m hrbtno in 200 m prsno. Pri tem pa je Igor Veličkovič izenačil rekord SRS za mlajše pionirje B. Rezultati — moški: 200 m kravi: 1. Petrič (Slovenija) 2:01,0 (rekord SFRJ za st. mladince), 2. Manoero (Julijska Krajina) 2:14,1, 3. Vozelj (S) 2:18,3, 4. Pauluzzi (JK) 2:25,2; 100 m prsno: 1. Rodič (S) 1:15,9, 2. Galimbero (JK) 1:19,4, 3. Jerman (S) 1:20,2, 4. Luin (JK) 1:21,0; 100 m hrbtno: 1. Bastiani (JK) 1:07,3, 2. Kos 1:01,1, 3. B. Novak (oba S) 1:12,4, 4. Bacigalupo (JK) 1:14,8; 100 m delfin: 1. Bastiani (JK) 1:03,9 (abs. rekord Julijske Krajine), 2. Petrič 1:03,9, 3. Vozelj (oba S) 1:17,4, 4. Francese (JK) 1:17,4; 200 m mešano: 1. Petrič (S) 1:22,8, 2. Vanttieri (JK) 2:38,0, 3. A. Šali (S) 2:39,0, 4. Pauluzzi (JK) 2:48,0; 100 m kravi: 1. Manoero (JK) 89,8, 2. Pogačnik 1:01,9, 3. Handžekovič (oba S) 1:02,9, 4. Balzano (JK) 1:05,6; 4 x 100 m mešano: 1. Slovenija (Kos, Rodič, Mumalo, Petrič) 4:32,2 (nov rekord SRS za ml. mladince), 2. Julijska Krajina 4:38,9; ženske: 200 m kravi: 1. Stern 2:23,3, 2. Pavone (obe JK) 2:23,9, 3. Klinec 2:29,8, 4. Soss (obe S) 2:32,8, 100 m prsno: 1. I.e-vardon (JK) 1:18,5, 2. Štemberger 1:20,8, 3. Rodič (obe S) 1:23,6, 4. Soppini (JK) 1:25,7; 100 m hrbtno: 1. Blažič (S) 1:10,2 (rekord SFRJ za ml. mladinke in abs. rekord SRS), 2. Pettener (JK) 1:12,0, 3. Kolčne (S) 1:15,2, 4. Frangipani (JK) 1:18,0; 100 m delfin: 1. Balleli 1:10,5, 2. Cante (obe JK) 1U5.2, 3. Štemberger 1:15,7, 4. Meško (obe S) 1:17,8; 100 m kravi: 1. Martinozzi 1:00,4, 2. Pavone (obe JK) 1:07,4, 3. Veho-vec 1:07,5, 4. Blažič (obe S) 1:08,0; 200 m mešano: 1. Pettener (JK) 2:39,4, 2. Štemberger 2:39,8, 3. Rodič (obe S) 2:49,3, 4. Innenderter (JK) 2:53,2, 4 x 100 m mešano: 1. Julijska Krajina 4:48,5, 2. Slovenija (Blažič, Štemberger, .Meško. Vehovec) 5:04,1 (rekord SRS za ml. mladinke); izven konkurence: 200 m prsno pionirke: 1. Bradaška 3:03,4, 2. Dvorsak 3rl6,l, 3. Pajntar 3:16,7, 4. Kolman 3:20,9; 100 m hrbtno pionirji: 1. D. Petrič 1:21,0, 2. Veličkovič 1:25,1 (rekord SRS za ml. pionirje B), 3. Zupančić 1:35,6. I) Hum« i F. P Za Bohinj »76 vse nared Smučine/, čeprav je povsod le tanka snežna odeja, v Bohinjski Bistrici so nared za jutrišnjo mednarodno tekaško tekmovanje Bohinj '76. Poleg naših reprezentan-tov, ki jim je to zadnja preizkušnja za izpolnitev olimpijske norme, bodo nastopile še reprezentance SZ, Bolgarije, Romunije, CSSR, Francije in Italije. Pri tem pa ni izključeno, da bo v Bohinj prišla še katera od do sedaj še neprijavljenih ekip. Vsekakor pa se obetajo zanimivi boji, saj so v reprezentancah, ki so že v Bohinju, nekaj znanih imen. Tu je tudi stari znanec Bolgar Pankov pa tudi drugi niso od muh. Tudi v konkurenci članov in mladincev bo odlična udeležba, ki bo postregla z odličnimi boji za vsako minuto in sekundo. Določena je že reprezentanca Jugoslavije: člani: Kalan, Tajnikar, M. Jelene, Šolar, Dornik in Cuznar, članice: M. Kordež, Bešter ter Pavlic in mladinci: Po-kljukar, Džuričič, Cvajnar, Bešter, Podlogar in B. Kordež. Poleg teh pa bodo v članski konkurenci tekli še Kolander, Gorjanc, Jako-panec, Fajfar, Gabrovec, Rebršak, pri članicah Špor-čič, Fister, Munih in pri mladincih: Laninšek, Nastran, Kranjc, Brezovšek, Mrak, Pustovrh, Pogačar ter Demšar. Današnji start pri gostilni Polje — člani na 15 km, članice in mladinci na 10 km — bo ob 9.15, start štafet pa bo jutri — člani 3 X 10 km in članice 3x5 kilometrov — ob 9. uri, D. Humer Nadaljevanje si. strani meznih gorenjskih občin. General-major Branko Jerkič je pred začetkom športne prireditve Po stezah partizanske Jelovice rekel, da je tradicionalno tekmovanje, ki je bilo letos posvečeno 34-letnici bitke v Dražgošah, najlepši spomenik polpretekli zgodovini. Poudaril pa je tudi, da današnja organizacija splošne ljudske obrambe povezuje tudi prebivalstvo v enotno fronto, kar je največje zagotovilo za resnično obrambno pripravljenost. Iz Krope je potem startalo na osem kilometrov dolgo pot v Dražgoše rekordno število ekip. Kar 556 udeležencev se je pomerilo v tekmovalnem pohodu. Med njimi je bilo 200 pripadnikov enot teritorialne obrambe, 112 pripadnikov JLA, 64 pripadnikov UJV in milice in po 90 pripadnikov ZRVS in ZSMS iz vse Slovenije in drugih republik. A. Zalar Slike: F. Perdan Razdelitev prometnega davka Javne razprave o srednjeročnem razvoju cestnega omrežja v Sloveniji do 1980. leta se bližajo koncu. Že zdaj pa je povsem gotovo, da sicer obširnega, vendar upravičeno začrtanega programa oziroma potreb ne bo moč uresničiti s sedanjim sistemom financiranja cestnega gospodarstva oziroma zbiranje sredstev. Obstoječi sistem financiranja cestnega gospodarstva namreč temelji predvsem na prispevku iz cene goriv, domačih in tujih taks na motorna vozila, zakonskem združevanju sredstev iz naslova dohodka TOZD, cestine ter domačih in tujih posojil. Kot rečeno tako zbrana sredstva za uresničitev programa ne bodo zadoščala. Zato se je v razpravi že nekajkrat pojavil predlog o razpisu posojila za ceste v Sloveniji. Takšen predlog so skoraj povsod v Sloveniji tudi podprli. Natančnejši izračuni pa zdaj kažejo, da bo razpis posojila za ceste možen in realen le ob hkratni ureditvi sistema financiranja, to je ob istočasnem sprejemu medrepubliškega dogovora o razdelitvi prometnega davka v korist cest in dvigu cene plinskega olja za ceste. Skratka, potrebno bi bilo posojilo za ceste, hkrati pa tudi razdelitev prometnega davka. Kako nujno bi bilo posojilo za ceste v Sloveniji, potrjuje tudi naslednji podatek. Brez sredstev zbranih na podlagi posojila bi nam letos na področju novogradenj v Sloveniji zmanjkalo okrog 450 milijonov novih dinarjev. A. Ž. Referendum za samoprispevek JESENICE - Ko so na zadnji seji občinske konference SZDL Jesenice sprejeli s-klep o razpisu referenduma za ^uvedbo samoprispevka, so se odFočUi. na osnovi zares slabih razmili jeseniškega osnovnega šolstva, ki utesnjeno v učilnicah ne more v celoti preiti na celodnevno osnovno šolo. S samoprispevkom v denarju za delno financiranje I izgradnje šolskega centra I Plavž Jesenice naj bi zgradili 1 osnovno šolo za tisoč učencev I s pripadajočimi telovadnico, I garderobo in kuhinjo ter I vzgojnovarstveno ustanovo za I 156 otrok v devetih oddelkih. I Skupna predračunska vred- | nost objektov znaša po seda- I njih ocenah 80 milijonov di- I narjev, od tega naj bi bilo f zbranih sredstev s samopri- I spevkom v višini 55 milijonov s dinarjev. Samoprispevek naj \ bi uvedli za obdobje petih let, plačevali pa naj bi ga občani, ki prebivajo na območju obči- " ne Jesenice. Pri sofinanciranju izgradnje objektov bodo sodelovale tudi samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, otroško varstvo in telesno kulturo občine Jesenice. D. S. k_ Jr Klub jeseniških brigadirjev Jesenice — Na Jesenicah so v okviru občinske konference ZSMS ustanovili klub jeseniških brigadirjev, v katerem je povezanih 50 brigadirjev, ki so se udeleževali prostovoljnih delovnih akcij. Za takšno obliko dela so se odločili zato, da čimveč mladih navdušijo za prostovoljno mladinsko delo in da mladi sodelujejo pri načrtovanju lokalnih delovnih akcij. D. S. Več sto udeležencev pohoda Po stezah partizanske Jelovice — pripadnike enot teritorialne obrambe, JLA, UJV in milice, ZRVS in ekipe ZSMS — je na svečanem zboru v nedeljo zjutraj v Kropi pozdravil načelnik glavnega štaba SRS za SLO generalmajor Branko Jerkič, ki je tudi odprl pohod ekip na osem kilometrov dolgi progi iz Krope v Dražgoše (na sliki). Tehnično organizacijo pohodov je izvedlo ŠD Plamen iz Krope, strelišča na Jamniku pa je uredila strelska družina iz Podnarta. Ekipa Jesenice-Mojstrana, Svečanega zbora na trgu pri spomeniku v Kropi so se udeležili tudi predstavniki gorenjskega družbenopolitičnega in javnega življenja. Predstavnik domače krajevne skupnosti je sekretarju smučarske zveze Slovenije Milošu Rutarju v znak priznanja za uspešno sodelovanje izročil posebno priznanje. Na pot proti Dražgošam so se podali tudi slepi. Več.kot trideset se jih je že v zgodnjih jutranjih urah zbralo v Stražišču. Od tu so v spremstvu dvajsetih vodnikov odšli proti legendarni vasici pod obronki Jelovice. Na pohodu, ki ga je pripravilo planinsko društvo iz Kranja, je sodelovalo prek 1700 planincev, mladih in drugih prebivalcev. in Radovljičani. V Kropi so na tekmovalnem pohodu startate številne ekipe enot teritorialne obrambe, milice, JLA in zveze rezervnih vojaških starešin. Med najboljšimi so bili Kranjčani. Za ekipo ZRVS iz Škofje Loke se je boril tudi znani kolesar, državni zentant Drago Frelih.