ssfc. 31
| MaribOP) dne 4. avgusta X910
Tečaj LVXI


■ I
• I '

iST
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek ln velja s poštnino vred in v Maribora 8 pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavslrijsk» 0e2ele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, Ustavnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, e-> Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev, 6, — Bokopisi se ne vračajo, i—. Upravništvo:. Koro&k*
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, Ea inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 riik, za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemajo 'do srede zjutraj, ti Ne«
zaprte reklamacije so poštnine proste,
Kaj prodaj a naš kmet v tujino?
Kdo je izobražen?, To vprašanje je vredno odgovora. Najbolj priprosto mnenje je tako-le: Izobražen človek se nosi boli ali manj po gosposko, govori kakor se piše po bukvah, ima nekaj šolskih spričeval med svojimi papirji, ima vsak dan meso na mizi in bel kruh in se šteje za nekaj več, nego delavno ljudstvo z zdelano obleko, domačo hrano, in zaguljenimi rokami. Ta predstava zdaj, hvala Bogu, vedno bolj izginja. Obleka ne dela človeka in tudi ne to, s čimur se pomaže krožnik ali skleda, ki je iž nje.
Od izobraženca so zahteva več; hoče se znanja od njega, ki si ga je pridobil iz knjig in iz izkušenj. Človeka, ki mnogo bere, se že rado imenuje izobraženega, četudi ni trgal mnogo hlač po Šolah. Branje samo pa še ne pomaga; treba je tudi razsodnega premišljevanja in lastnih sodeb o tem, kar kdo bere. Izobrazba pa mora tudi koristiti. Ko govorimo o ljudski izobrazbi, si mislimo le tako, izobrazbo, ki vsled nje ljudstvo svoje moči in moči svoje domovine vedno ¡vspešnejše porablja, da si zna vedno več pridobiti in -si povečati svoje blagostanje. Seveda je treba k temu tudi vernega, krščanskega in nasproti vsem poštenega srca, toda ne da se izbrisati resnica, da živimo na zemlji in da duh ne more napredovati, če telo hira.
Zato je pa dolžnost naše politike, da pred vsem skrbi za gospodarsko izobrazbo svojega ljudstva. Odpreti se mu morajo duševne oči, da spozna svoje razmere, pa tudi vidi vzroke, zakaj se mu tako godi, in potem išče potov do boljših Časov.
Zlasti eno reč, ki se vleče skozi vse naše gospodarske razprave, naj tu posebno poudarimo. Ta reč je vzajemnost vseh delavskih stanov. Nasprotja med tovarniškim delavstvom in kmetom so samo navidezna; v resnici imata oba en cilj: dobiti dostojen zaslužek za pošteno delo in enega sovražnika: ode-ruštvo, ki se redi od njihovih žuljev. Veliki obrt je navezan na kmeta in tem bolj uspeva, čim boljše se kmetu godi; kmetu pa mora biti tudi mnogo na tem, da ima v stalnem, zadostno plačanem delavstvu zanesljivega kupca za svoje pridelke. Tudi glede na earino se bo moralo razjasniti, da ne bo tistega ved-nega očitanja, da kmet draži živež. Naše kmetijstvo M bilo propadlo v neizmerno škodo vsem stanovom, najbolj pa delavskemu, ko bi se bila svoj Čas udala llržava angleškim agitatorjem, naj se na mejah ne
pobira nobena carina. Žita bi sploh ne mogli pridelovati in vsled tega bi se bilo samo po sebi zelo podražilo, čeprav bi bilo prva leta nekoliko cenejše. Saj se vidi, da se je že zdaj mnogokje opustilo pridelovanje žita.. Svoj čas smo prodali veliko svojega žita v tuje države: od leta 1866. do 1870. 6,900.000 meterskih stolov več, nego smo ga kupili drugod. Zdaj prodamo samo Še ječmena več, nego ga kupimo. Ob srednjih letinah moramo v ogromnih množinah že uvažati rž, oves,, zlasti pa koruzo,. Leta 1905. smo kupili več, nego smo prodali, n. pr. rži za 4,800.000 K, ovsa za 8 milijonov 300.000 K in koruze za 60,300.000 K. • Leta 1909.., ko je bila pač slaba letina, smo celo pšenice, ki smo jo zadnja leta povprek po 800.000 meterskih stotov več prodali,, nego kupili, uvozili iz tujine za 7J500.000 meterskih stotov več, nego izvozili. Letošnje leto smo potrebovali tudi v obilni meri tujega žita. Z moko tudi ni nič boljše. Naš izvoz nazaduje leto za letom. Leta 1883. je znašal Še prebitek našega izvoza na moki 1,800.000 meterskih stotov, leta 1905. že samo 700.000; zadnji dve leti je vsled slabili letin padla ta številka takorekoč na nič.
Pri živini je nekoliko boljše. Izvoz naše goveje živine napreduje od leta do leta. Povprek je znašal prebitek na izvozu govedi
1. 1866-1870. ....... 7.620 glav.
1. 1901-1905. ....... 151.885 „
1. 1906-1909........ 131.647 „
Samo leta 1908* smo dobili iz tujine za klavno in vozno govejo živino 122 milijonov kron.
Pri prašičih je druga; teh Še ne zredimo dovolj za domačo vporabo. Kupili smo jih več nego prodali
1. 1866-1870........ 264.484 glav
1. 1901-1905........ 138.426 „
1. 1906-1909.....'. . i21j889 „
Zadnja leta je ta Številka zato tako padla, ker je za prašiče na jugovzhodu meja zaprta. Zato se je pa prašičereja doma zelo povzdignila, in tudi za naše kraje je neobhodno potrebno, da se ta važna panoga kmetijskega gospodarstva Še mnogo bolj goji, nego se je doslej. Na vsak način moramo priti prav kmalu do tega, da bomo prašičev, kolikor se jili potrebuje za domačo državo, sami izredili in jih Še prodajali v druge države.
Poglejmo Še druge glavne kmetijske pridelke, ki jih prodajamo v tuje države. Leta 1905. smo prodali lesa za 252,500.000 kron; leta 1886. se ga je pro-
dalo samo za 100 milijonov kron; poudariti pa mora^ mo, da domača lesna in papirna obrt leto za letom sama porabi vedno več lesa. Samo Rusija (za 350 milijonov) in Zvezne države (za 280 milijonov) presegajo naš letni lesni izvoz. Zdi se nam pa, da ta ogromna številka ne pomeni samo dobrih reči. Kjer se lesa preveč izseka, začno gospodovati vetrovi in ž njimi viharji in povodnji, ki odplavljajo rodovitno prst in na goličavah odkrijejo skalna rebra, ki se nikoli več ne pokrijejo. Jajc se je izvozilo imenovanega leta za 97,100.000 kron, kož za 60,000.000 kron, konj za 60 milijonov 400.000 kron, volne za 34,000.000 kron in peres za 23,000.000 in pol kron. Že iz teh Številk se vidi, da naše kmetijstvo ne hrani samo države, temveč da s svojimi prebitki pridobiva tudi lepe svote iz tujine.
politični ogled.
—	V notranji politiki se je že pričelo majhno gibanje. Svobodomiselni profesor Masaryk je potegnil za zvon proti slovenski obstrukciji, Češ, da so Še naše zahteve, za katere se obstruirá, nezrele, in vse, kar si želi po vladnih jaslih, je priletelo skupaj ter. ga posluša. Najbolj čudno se nam zdi, da se tega zvo-nenja udeležujejo tudi glasila dalmatinskih poslancev, iz Plojevega kluba, ker so ti poslanci vendar glasovali za obstrukcijo in sodelovali pri njej in ker ti vendar ne bodo imenovali svojih zahtev nezrelih. Toda od te strani smo doživeli že toliko hinavske in dvorezne politike, da tudi ta najnovejša neodkritosrčnost ni nemogoča.
—	Cesarjev 80. rojstni dan. Dne 18. avgusta t. 1. bode naš cesar obhajal svoj 80. rojstni dan. Obhajal ga bode v Išlu v krogu skoro cele cesarske družine. Ta dan bode v kapeli cesarske vile tiha sv. maša, katere se udeleži cesar in člani cesarske družine. Popoldne istega dne bo družinski /obed, pri katerem bode prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v imenu cesarske družine imel nagovor na cesarja.
—	Razpust hrvaškega sabora? Med hrvaškim banom in srbsko-hrvaško zvezo se vršijo Še pogajanja. Vendar pa velja kot gotovo, da bo sabor razpu-Ščen, tudi Če pride do zedinjenja med banom in srb-
PODLISTEK.
Kača.
(PoreBt iz prijateljskih saaj. Zapisal Starogorski).
(Dalje.}
Ariomidesa je to pogrelo. Zdelo se mu je za malo, da ga je speljal tak .„dečko", kakor sem bil jaz.
Vravnala sva konja. Vedel sem, da najbrž podobnih saldov ne vzdržim, zato sem se namenil isto-tako zagnati vanj, in ne več pričakati, da me on naskoči. Vendar tega ni trebalo. Obstal je. Iz tega sem spoznal, da je sedaj meni naskočiti.
Pogladil sem konja, nato ga spodbodel. Dirjal je v lahkem diru nad Ariomidesa.
Ta hrust je najbrž mislil, da so meni neznane : zvijače dvobojevanja. A prepričal sem ga takoj, da : se moti, zakaj, prestrigel sem mu tako spretno udarec,'ki mi ga je zadal med tem, ¡ko sem iskal jaz v : železnem oklepu odprtine, da mu je zletel meč iz rok.
Ariomides je postal besen.
In to je bilo meni v korist. Sprevidel sem zopet, da v tej deželi ljudje ne vedo brzdati svojih čutil, kakor pri nas v deveti deželi.
Ariomides me je napadal besno. ¡Njegov meč je kar lil celo ploho udarcev na me, in imel sem dovolj opravka, da sem sa jih branil. Nisem pa izgubil zavesti. Pazil sem v enomer, kdaj bi napočil trenotek, da mu zadam udarec, samo eden, in dovolj mu bo.
Ariomides se je razvnemal čimdalje bolj.
Sedaj — bil je samo trenotek, kakor Če treneš s trepalnicami, in moj meč se je vsadil v odprtino v vratu.
Ariomides je zaklel, udaril Še enkrat, nato se je Šel loviti po zraku, na kar je padlo ogromno telo raz iŠconja» kakor hrast, da se je malone stresel tlak.
Bil sem zmagovalec.
Pojezdil sem pred galerijo, se poklonil gospo-dičini in vitezu, ter dejal:
„Sem sposoben za službo?" Vitez se je nasmehnil, pogledal na ležečega A-riomidesa in rekel: „Si. . ."
Nato je pristavil za trenotek: „Stavil bi glavo, da te pozoblje Ariomides, kakor koklja zrno prosa, a uvidevam, da bi jo zgubil." In obrnivši se k gospodičini, reče: „Pozdravi mi zmagovalca, saj veš, da ljubim junake."
Gospodičina je lahko zardela, me pogledala s svojimi ognjenimi očmi, in rekla: „Pozdravljen junak!"
'Jaz pa sem pobesil oči in odgovoril, kakor sem bil vajen v domovini:
„Pozdravljena kraljica tega gradu. Tvoj suženj
sem."
Dnevi so mi tekli v službi, kakor sekunde, zakaj dela je bilo dovolj. Spoznal sem, da je vitez mogočen gospod, pred katerim so trepetali tudi bližnji sosedi. Večkrat je prišlo do praske, in jaz sem se vsakokrat skazal junaka, tako, da me je imel vitez čim dalje rajši. Pa tudi jaz sem bil zelo rad v gradu. Ne toliko radi viteza, kakor radi; gospodičine. Zvedel sem, da ji je vitez le stric, in da je sirota brez starišev. Sprevidel sem pa tudi, da se onai briga nenavadno za me. Vsakokrat, ko sva odšla z vitezom na lov ali na pohod, naju je gledala raz stolp, pri povratku pa naju čakala pri mostu. Stricu je poljubila roko, mene pa pogledala vselej tako iskreno in ognjeno, da bi se bil radi nje, ako bi trebalo, s petimi Ariomedesi naenkrat.
Nekoč je odšel vitez sam. Rekel je, da ga ne bo delj Časa domov in ml naročil, naj pazim, da ne napada kak Sovražen sosad gradu v. njegovi odsotnosti.
Zagotovil sem ga, da se mu ni treba bati, in če koga mika, naj samo poskusi.
. Tako sem bil neomejen gospodar v gradu na zunaj, a na znotraj udan željam gospodičine, ki si je Čim bolj osvajala moje srce. V njeni bližini sem pozabil na svoj dom, na rodno grudo, na očetov grad. V njeni bližini sem pozabil celo samega sebe. In dasi mi je tu in tam, ko sem bil sam, priplavala pred dušo podoba mile deklice iz domovine, deklice, ki mi je želela na pot sto sreč in srečno vrnitev, ki je morebiti čakala dan na dan, ¡da se prikaže njenemu očesu mlad vitez, vračaje se v rodni grad, je v bližini gospodičine zginila, kakor zgine pred žgočim solncem bliščeča rosa raz cvetlice.
Nekega večera me je povabila na skupno večerjo. Radostnim srcem sem se odzval.
V njenem salonu, okinčanem in okrašenem, kakor bi bil narejen iz samih solne, je bila miza, obložena z jedili in dragocenimi vini.
Vstopil sem.
Žive duše ni bilo. Vse tiho in tajinstveno, kakor v zakletem gradu. Nisem se drznil koraka naprej, in če bi me videl sedaj stari vitez, bi pač (dvomil, ali je to tisti, ki je premagal silnega Ariomidesa.
Nenadoma se odpro vrata, tiho, komaj slišno, kakor bi zavel nalahen vetrič.
Ozrl sem se.
Med vrati je stala ona. Obleka se je lesketala od neštevilnih luči salona in smehljala se je tako vabljivo, da sem padel pred njo na kolena.
Bilo je to zoper običaj mojega naroda, da bi po-klekali pred ženskami, a opazil sem, da je tukaj to o-bičajno.
„Vstanite vitez!'
dam.
Zdelo se mi je, da čujem najslajšo godbo, , „Vstanite vitez", je ponovila in jiugmla, naj sa-
¿safcwvt ■ ■ ••. >••••'- •• --1 .
sko-hrvaško zvezo. Kedaj se bodo vršile nove volitve, je odvisno od izida posvetovanj.
—	Rnsini in Poljaki. UglednejŠi ruski voditelji se prizadevajo, da bi spravili s sveta rusko-poljsko vprašanje. Kakor znano, se Rusi in Poljaki vedno prepirajo in da Rusi tudi zelo sovražijo Poljake. V Avstriji precej postrani gledajo rusinsko gibanje v Galiciji. Ruski politiki priporočajo, naj Avstrija odstopi Rusiji zahodno Galicijo in tisti del Bukovine, kjer stanujejo Rusini. Rusija bi pa odstopila onih Šest gu-bernij, v katerih prebivajo Poljaki. To je zopet nov predlog. Morda bi se dalo to izvesti. Ce se to uresniči, bi vsaj nekoliko ponehala vedna sovraštva med o-bema narodoma.
—	Na Španskem hoče sedanje liberalno ministrstvo Canalejas boj s katoliško cerkvijo, zato je na zahrbten način začelo žaliti sv. Očeta. Sv. stolica ima v cerkvenih zadevah gotove pogodbe s Špansko. Canalejas je zahteval spvemembe, čemur se sv. stolica ni branila, toda dočim se je pogajal zaradi novih sprememb, jih je med tem že tudi izvršil. To se pravi naravnost žaliti sv. Očeta. V svojih govorih tudi glasno in brez ovinkov, naznanja, da je smoter njegove vlade boj proti klerikalizmu. Kaj razumejo liberalci pod klerikalizmom, nam je znano. Kralj se popolnoma udaja liberalnemu ministrskemu predsedniku. Njegova žena je bivša protestantka in se Še vedno ni sprijaznila s katoliško cerkvijo. Na dvoru prebiva obenem njena mati, ki je Še vedno protestantka, in ki kot ta^ ka tudi naduto in izzivalno nastopa. Vrhu tega pa je kralj Alfonz pogosto v denarnih stiskah, iz katerih mu pomagajo liberalni denarni mogotci. Kaj se bo iz teh homatij izcimilo, je težko prorokovati. Toda kralj Alfonz ima sedaj dva neprijatelja v državi, v kateri tako rado vre, namreč one, ki hrepene po ljudovladi, in sedaj odločne katoličane. Igra z liberalizmom ga lahko stane krono.
Mala politična naznanila.
Dne 29. julija: Turčija namerava radi Krete vnovič pričeti dogovore z velevlastmi. Turški veliki vezir bo radi tega iz Marijinih varovi potoval v London in Pariz. — Bolgarski kralj Ferdinand pride k jubileju črnogorskega kneza na Cetinje. — Na meji Tunisa in Tripolisa se je bil krvav boj med arabskimi in turškimi četami.
D n e 30. julija: Listi poročajo z ozirom na nameravan sestanek našega zunanjega ministra Aeh-renthala s turškim ministrskim predsednikom, da žele Turki, naj se okrepe politične in gospodarske razmere med Avstro-Ogrsko in Turčijo, — 'Ogrska zbornica je sprejela predlog o vojaških novincih z veliko večino. Minister deželne brambe se je izrekel med splošnim odobravanjem za 2Ietno vojaško službo. — HrvaŠki ban Tomašič se zopet pogaja s srbsko-hrvaškimi poslanci, da odstopijo od nekaterih zahtev.
Dne 31. julija: Na Nemškem imajo socialni demokratje več shodov, da se pripravljajo na glavni strankarski shod. Zelo ostro prijemajo tiste svoje poslance, ki so v kaki državici glasovali za proračun. — V Albaniji je Šo vedno vstaja. — Na Španskem dela ministrski predsednik protikatoliŠko politiko dalje. Od vseh delov prihajajo poročila o nemirih.	f ( 1
Dne 1. avgusta: Ogrska zbornica je sprejela trgovinsko pogodbo z Rumunijo v tretjem branju. — Španska vlada je odpoklicala svojega poslanika na Vatikanu. S tem je spor med Špansko vlado in papežem dosegel višek. — Angleži prodirajo v Tibet. Trdijo sicer, da vsled tega. da varujejo koristi angleške
Sedel sem ji nasproti.
Govorila sva, s prva nekako boječe, a čim bolj se mi je razvezaval jezik. Ali je uplivalo vino, katero sem pridno pil, ali njena smehljajoča usta, ne vem, le to vem, da sem pripovedoval in pripovedoval. Spraševala me je od moje domovine in — kakor pač vsaka ženska — ali so pri nas tudi lepa dekleta-gospo-dičine. In tedaj mi je stopila pred dušo zopet, prvič tedaj v njeni bližini, podoba deklice iz moje domovine. Pogledala me je proseče in svareče.
A nisem je poslušal. Komaj sem pomislil na njo. In podoba je jela bledeti in je izginila, Bil sem častilec tuje gospodičine.
„Nu, kako se vam dopade vino?"
„Izvrstno, izborno."
In hvalil sem vino in jed.
„Ali v kleti imam Še boljšega."
„Se boljšega?"
„Da. Ali želite?"
„O, iskrena hvala."
„Pa greva oba pokusit. Za zabavo."
Privolil sem. Jaz sem itak privolil vse, kar bi ukazala.
Udarila je ob železno ploščo.
Vstopil je človek, suh in velik, z dolgo brado. Vstopil je tiho, kakor bi ne Šel po tapetah.
Ozrl sem se v lega človeka, Zdel se mi je znan, tako podoben nekomu . . . nekomu ... da, nekemu sorodniku iz moje domovine.
Pa tudi on se je ozrl v me. Nasmehnil se je, a zdelo se mi jdV da ta nasmeh' ni odkritosrčen.
„Midva greva v klet, pokušat vino."
Poklonil se ji je.
„Pelji viteza naprej, jaz nadenem drugo obleko in pridem za vama."
Jaz sem jo pogledal.
""	•	(Konec prfhiodnllS.J
Irgovine, a v resnici se hočejo polastiti Tibeta, — Avstralska vlada namerava v zahodni Avstraliji naseliti en milijon ruskih judov. Po naseljevanju ruskih judov se zahodna Avstralija popolnoma pojudi.
Razne novice.
*	Iz davčne službe. Premeščeni so: davčni višji upravitelj E. Stračovski iz Slovenjgradca v Ptuj, davčni upravitelji Friderik Stumber^er iz Sevnice v Brežice, Ivan Pernovšek iz Brežic v Slovenjgradec, Jakob Tobias iz Marijinega Celja v Sevnico in novo imenovani davčni upravitelj O. Smekal iz Sevnice v Marenberg, davčni upravitelj Franc Waida iz Šmarja pri Jelšah v Celje, in davčni oficijal Oton Stepic iz Celja v Šmarje pri Jelšah.
*	Iz finančne službe. Finančni tajnik Rudolf Löffelmann je premeščen od okrajnega glavarstva v Gradcu k okrajnemu glavarstvu v Slovenji Gradec.
*	Cesarjevo BOletuico bodo slavili Nemci s tem, da nabirajo prispevke za svoja narodno-obrambna društva, Slovenci, posebni občinski zastopi, mi pa se spominjajmo pri tej priliki „Slovenske Straže"!
Odlikovanje. Cesar je podelil višjemu sodnij-skemu oficialu Alojziju KoroŠecu v Kozjem zlati zaslužni križec. Gospod Korošec je prestavljen v Rogatec.
*	Odločen nastop. Preteklo soboto dne 30. julija so zborovali proč-od-rimovci v Götzovi dvorani v Mariboru, da se znesejo nad sv. Očetom radi njegove poslanice, v kateri so izraža tudi o početkih in vzrokih lutrovske vere. Mariborska katoliška društva so sklenila, da se udeleže tega zborovanja in da ne bodo pustila blatiti sv. Očeta in katoliške cerkve. Pod vodstvom barona Twickela, stolnega župnika Morav-ca in prof. dr. Medveda so prišli na zborovališče. Pastor Mahnert je prodajal že stokrat ovržene zgodovinske laži proti katoliški cerkvi, dr. Ursin je govoril naravnost veleizdajaiski, na kar opozarjamo naše avstrijsko c. kr. okrožno sodišče, pastor Hegeman je agitiral za odpad od katoliške cerkve. Krepko je zavračal lutrovske govornike prof. dr. Medved ter jim dokazal, da ne poznajo ne zgodovine, ne bistva katoliške cerkve. Dvakrat je posegel dr. Medved vmes. Vsakega mora veseliti, da so se tudi zavedni katoličani v Mariboru organizirali do odločnega nastopa proti lutrovskim in vsenemškim agitatorjem, ki so naredili posebno med mladino že toliko Škode!
*	Slovensko krščansko misleče učiteljstvo. Dne 8. avgusta zboruje v Ljubljani „Slomškova zveza" in praznuje obenem tudi prvo lOletnico svojega obstanka, Na to zborovanje so vabljeni vsi krščansko misleči učitelji in učiteljice.
*	Katoliški dijaški shod se je vršil dne 27. in 28. pretečenega meseca v Sarajevu. Udeležili so se ga tudi slovenski dijaki, ki so bili- posebno prisrčno pozdravljeni. Govorilo se je o socialnem delu, o organizaciji kmečke in delavske mladine, o gospodarskem položaju hrvaškega ljhdstva, ter bile soglasno sprejete primerne resolucije,
*	Katoliško dijaštvo. V soboto in nedeljo dne 30. in 31. julija so v Brežicah zborovali slovenski ka-toliško-narodni abiturienti ter v resnih posvetovanjih pokazali, da razumevajo tok časa, ter da hočejo svojemu ljudstvu postati kedaj res dobri in odkriti prijatelji. Katoličana mora zares veseliti, kako se na vseh koncih in krajih javno dviga kot mogočna sila katoliška zavest. Zborovanja so se udeležili tudi drž. in dež. poslanca dr. Benkovič in dr. Korošec, dež. odbornik dr. Pegan, dež., poslanec Ravnikar ter mnogo drugih prijateljev katoliškega dijaštva.
Štajerski slovenski ( katoliški narodni dijaki! Pododbor S, D. Z. za Štajersko ima svoj letni občni zbor dne 15. avgusta dopoldne v Slovenski Bistrici, Popoldan je ljudska veselica z igro „Za križ in svobodo" in druge točke zabavnega dela. Štajerski dijaki! Pohitite ta dan vsi, ki ste katoliškega prepričanja, V Slovensko Bistrico! Natančnejši program objavimo v kratkem. «— Odbor.
*	Bodoči duhovniki in misijonarji, to je pridni dečki 12 do 16 let stari, se Še sprejmejo v pripravnico za duhovnike in misijonarje v Wolhusnu, župnija Lucern, Švica,
Za katoliško solnograško vseučilišče. Predzadnji teden se je vršilo v Solnogradu slavnostno zborovanje katoliškega vseučiliškega društva. Obisk je bil zelo dober. Predsedoval je zborovanju kardinal dr. Katschthaler. Zborovanje je počastil tudi prevzviŠeni lavantinski vladika ekscelenca dr. Mihael Napotnik. Kardinal Katschthaler je izvajal, da v svojem trdnem zaupanju do Brezmadežne upa, da se ustanovi katoliško vseučilišče. Končni govor je imel lavantinski knezoškof dr. M. Napotnik, ki je naglašal, da je Ma-rijanski shod v zvezi s katoliškim vseučiliščem, ker je Mati božja, ki se je tako vspodbudno slavila na shodu, tudi mati učenjakov. Učenjaki vsaki v svoji stroki iščejo po razlogih in postavah vesoljstva, a vsak pride po svojih raziskavanjih do meje, ki je ne more prekoračiti: pride do pojma Boga. Z lepim zgledom je pojasnjeval, da je Marija mati vseh štirih oddelkov vseučilišča.
*	Verske vaje in Šolska postava. Leta 1907. je naznanilo več očetov šoloobveznih otrok v občini Weyer na Zgornjem Avstrijskem Šolski oblasti, da ne bodo več dovolili svojim otrokom, da bi se 'udeleževali verskih vaj. Krajni	svet v mestu Steyr jim je pa poslal odlok s poj^$pik>m, da je naznanilo niöevo, ker so po zakonu primorani pošiljati otroke, da se u-
deležujejo verskih vaj; tudi njih prizivi na deželni šolski svet so bili z odloki dne 4. novembra 1907 in 12. maja 1908 odbiti, „ker so verske vaje bistveni deli obveznega predmeta: krščanskega nauka." Starišj. so vložili nato rekurze na ministrstvo, toda samo edin je dobil odgovor dne 6. septembra 1908, ki se mu je v. njem dalo sledeče pojasnilo: „Po zakonu smejo Šolske oblasti izvajati kazenske posledice zoper starše šoloobveznih otrok le tedaj, če so že obtoženi radi Šolskih zamud v smislu drugega dela zakona z dne 24. jan. 1870, ne pa, če so samo izjavljali, da otrok ne bodo puščali k verskim vajam." Drugi očetje niso dobili nobenega odgovora. . . Okrajni šolski svet je nato ravnal no zakonu in nalagal staršem, ki so prelamljali zgoraj navedeni zakon, denarne globe. Ker jih niso marali plačati, jih je prisilil potom eksekucije . . . Vprašanje nastane, koliko koristi se doseže na ta način v verstvenem oziru . ..
* Predrznost nemškutarskega učitelja. „Mir" poroča o dogodku na neki ljudski šoli na Koroškem, ki je tudi za naše razmere značilen: Neka deklica se je predrznila pisati v domači nalogi datum slovensko. Ko je nemškutarski učitelj to zapazil, napravil je cele litanije graj. Med drugimi se je izrazil, da dotična šola ni slovenska — to je sicer res — in zategadelj se ne sme slovensko govoriti, Še manj pa slovensko pisati. Akoravno otrokom vedno pripoveduje o staronem-ških bogovih, se vendar ni priljubil Šolarjem. Pač vedo, da so to same basni. Ravno tako jim pridiguje o Nemčiji, o Bismarku, o protestantizmu itd. Kakšne namene ima pri tem, je pač jasno. Glaven namen je, o-ropati slovenske otroke maternega jezika in s silo u-biti v njih glave blaženo nemščino, potem pa polagoma narediti ugodna tla za protestantizem. Pač lepo postopanje! Stariši! Pomislite, kaka krivica se godi vam in vašim otrokom. Ne verjemite učiteljem in nem-čurjem vsega, kar vam lažejo, ne poslušajte njih puhle govorice, in ko pride primeren čas, požurite se, da dobimo slovenske šole in slovenske učitelje.
Otvoritev Slovenskega doma v Št1. Ilju v Slov,-gor. se vrši v nedeljo dne 28. avgusta. Vsa društva, mladeniške in dekliške zveze, qpozarjamo na otvoritev. Udeležba pri otvoritvi mora biti ogromna. Iz Ljubljane pojde najbrž posebni vlak, katerega priredi „Slovenska Straža," Vlak bo stal !na vseh večjih postajah na Štajerskem. Natančnejša poročila bomo Še priobčili.
Sokoli na begu. Celjski listi' se hudo Široko-ustijo o sokolskem izletu v Celje dne 14, avg. Toda zanimivo je, da si ti strahopetniki niti ne upajo izstopiti v Celju, ampak se bo izstopalo v Sforah, in od* tod bodo bojeviti Sokoli z zajčjo korajžo korakali v Gaberje pri Celju. IDrug duh veje pri nas v Celju, kajti pod dr, Dečkom bi bilo tako z narodnega stališča nečastno umikanje izključeno. Sedaj je drugače! Sokoli naj nosijo kot svoj znak odslej zajca!
*	Slovenska zmaga ob meji. Dne 28. julija so se vršile v Pesnici občinske volitve. Naša katoliško-narodna kmečka stranka je zmagala v III. in II. razredu z vsemi kandidati, v I. razredu je dobila oba namestnika. Izvoljeni so v III. razredu s 50 do 48 glasovi za odbornike: Jančič Franc, Herič Alojz, Se-kol Ivan in Sekol Franc; za namestnika: Vertnik At in Cep Rudolf. — V II. razredu s 13 do 15 glasovi: Vlasak Matej, Toplak Valentin, Tuš Janez in Supa-nič Leopold; za namestnika:j Sauperl K. in Kraner Ignacij. — VI. razredu so zmagali s pet glasovi proti štirim slovenskim posilinemci: Pile, Jager, Fleisch-hacker in Fuschl. Namestnika sta Slovenca Polančič Ivan in Potrč Ivan. — Živeli zavedni volilci!
*	Kje je surovost? Strašno vpitje so zagnali liberalci, ko je napredni in oženjeni čevljar Cokan iz Vrbja pri Žalcu napadel in težko ranil fanta Antona Peško. Hoteli so po stari navadi zvrniti krivdo na druge. Namen se jim je žalostno ponesrečil. Da bodo drugokrat liberalci v Žalcu vedeli, kje naj iščejo surovežev, opozarjamo na nekatere napredne pogreb-ce naprednega Cokana. Po pogrebu so pili pri Jani-ču na žalost po „narodni žrtvi!" Pri tem se jih je najprej nekaj sporeklo in brat „narodne žrtve" je pograbil pivski vrček in ga zagnal s tako silo kovaču iz Vrbja v glavo, da ga je ranil do krvavega. Kovač mu je po vsej pravici stavil vprašanje: No, al' hočeš sedaj ti prevzeti posle rajnega brata? Razbili so pri Ja-niču tudi dragoceno svetilko in se obmetavali z žem-ljami.. Najbrž so mislili, da so to konfeti od napredne Ciril-Metodove veselice!
*	„Nar. Dnevnik" in cerkveni obredi. Ob priliki pogreba naravne smrti umrlega čevljarja Cokana iz Vrbja pri Žalcu, se spodtika nek liberaluh nad g. kaglanom Schreinerjem, češ, „stal je pred krsto." Mar so'pričakovali liberalci, da bo sedel na krsti ali pa padel na obraz pred krsto „narodne žrtve", oziroma narodnega pretepača ? Videli smo v teku let veliko pogrebov v Žalcu, a tak Še ni bil nobeden, kakor pokojnega Cokana. Kot zvest pristaš Narodne stranke je gotovo zaslužil več resnih in pametnih udeležencev pri svojem pogrebu.
*	Slovenjebistriška posojilnica je izstopila iz celjske Zadružne zveze, ker novi tir v tej Zvezi ne daje posojilnici zadostne zaslombe v njenem daljnem razcvitanju. Dr. Rosina je odložil predsedništvo te Zveze, dr. Jurtela nočo vstopiti niti v odbor, ravnatelj Jošt pa, ki je nekdaj ustvaril Zvezo, ji je dal sedaj slovo. Od vlade plačani agitator Stiebler pa, ne more preboleti izstopa slovenjebistriške posojilnici in
;.zato napada v liberalnih listih, seveda brez podpisa, posojilnico in zlasti g. Petra Novaka- Toda načelnik slovenjebistriške posojilnice dr. Lemež in predsed-
nik nadzorstva dr. I, VoŠnjak sta s posebno izjavo v „Straži" označila omenjene (napade kot neosnovar ne in neresnične. Vendar Stiebler do danes svojih besed še ni preklical.
Zadružna zveza vMariboru poroča sledeče: Na razna pismena in ustmena vprašanja) javljamo, da se namerava tečaj za inteligenco (duhovnike, bogo-t, slovce, učijleliice, učitelje, dijake) »n tajnike zadrug prirediti v drugi polovici meseca avgusta. ¡Tečaj bo trajal cel teden. Vse gospode, ki se želijo tečaja pde-ležiti, prosimo, da se takoj oglase. Zadnji rok za pri-glase je 6. avgust. Na prijave, ki pridejo pozneje, se ne bo moglo ozirati.
*	Drugo zborovanje avstrijskih kmetijskih za-Idrug. Ker je prvo zborovanje avstrijskih kmetijskih zadrug, ki se je vršilo leta 1906, bilo zelo dobro obiskano, je sklenila Splošna zveza kmetijskih zadrug V Avstriji, prirediti letos II. zborovanje avstrijskih kmetijskih zadrug, ki se bo vršilo letos dne 14. in 15. septembra v dvorani deželnega zbora na Dunaju. Na dnevnem redu so zelo važna zadružna posvetovanja, tako, da je pričakovati, da bo tudi II. zborovanje avstrijskih kmetijskih zadrug prav dobro obiskano.
Našim izobraževalnim društvom. Več f naših društev še dosedaj ni vplačalo ¡letne udnine S. K. S. Z. Dotična društva opozarjamo, da dolžno letnino v kratkem vpošljejo zvezi. Manjkajo friam od nekaterih' društev tudi Še letnji Statistični podatki. Prosimo gospode voditelje društev,f da dot|ične vprašalne pole iakoj izpolnijo in nam jih vpošljejo, da imamo tako celotni pregled o delovanju in stanju naše izobraževalne organizacije.
*	Za SI. kat. izob. društvo „Kres" je darovala posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 50 K. Istotako smo sprejeli od g. Dvoršaka v Slov. Bistrici 50 K. Nadalje smo dobili darove od sledečih gg. dobrotnikov: prof. Ant Jerovšek v Mariboru 5 K; Bohak, dekan v Slov. Bistrici 1 K; A. Pinter, trgovec 4 K; Henrik Gril, mesar, 2 K; Jurij Kobale, mizar 2 K; dr. Lemež, odvetnik, 5 K; Jože Rasteiger, usnjar 2 K; 8tarovašnik, hotelir, 1 K; Franc Krulc, gost.lničar, 1 K; Franc Kapun, cestar, 1 K; Martin Kolar, 1 K; Andrej Kaši, postiljon, 1 K; Jožafa Kaši, 1 K; Omerco, dacar, X K; Mihael Rasteiger 1 K; Liza Priš, kuharica 1 K; neimenovana kuharica 1 K; vsi v Slov. Bistrici. Martin Medved, župnik v Laporju 1 K. Ignac Tkane, krčmar 1 K; J. Ugeršek, posestnik 1 K; Fr. Žerjav, kmečki fant, 1 K; vsi na Cigon-ci. Fr Vthovar, posestnik, 1 K; Jož. Hajšek, posestnik 2 K; Elizabeta Robar, posestnica 1 K; Ana Leskovar, posestnica 1 K; vsi na Vi-dežu. Tomaž Kamšek, 2 K; Anton Pušnik, 1 K; oba na Spod. Ložni-ci. Simon Šprager, krojač, 1 K; neimenovan posestnik, 1 K; oba v Zafoštu. Filip Dvoršak, c. kr. rač. podčastnik v Gorici 2 K; Kari Soršak, posestnik 1 K; Matevž Kapun, krčmar 1 K; Matevž Vene, mladenič 1 K; vsi na Crešnjevcu. Najlepša hvala vsem, ki so kaj da rovali, priporočamo se vam, opominjajte se nas še v bodoče. Bog Vas živi!
Mariborski okraj.
m Ulom v cerkev. V noči med 1. in 2. avgustom so vdrli v župnijsko cerkev ,Sv. Petra pri Mariboru neznani tatovi, odprli tabernakelj ter odnesli mon-Štranco z Najsvetejšim. O hudodelcih ni doslej nobenega sledu.
m Sv. Lenari v Slov. gor. Pri nas plapola od nedelje opoldan raz c. kr. sodno liišo bela zastava v znamenje, da so državni „kvartirji" prazni. „Quartieroberinspektor" g. Fischer je neki vsled tega prav vesel, ker se mu ni treba bati, da bi mu kateri njegovih nadebudnih gojencev ušel.
m Sv. Jakob v Slov. gor. Dne 29. julija je tukaj po dolgotrajni mučni bolezni umrla obče spoštovana posestnica v Gornjem dolu, Eliz. Jager. Ko se je raznesel glas, da blage Jagrove matere ni več med živimi, si slišal povsod: škoda dobre žene, ki je bila tako vzorna krščanska mati, tako skrbna gospodinja, pod katere gostoljubno streho je našel vsakdo prijazno lice in postrežljivo roko!. V zadnjem Času ji je poslal Bog neizrečeno mučno bolezen, želodčnega raka, katero pa je prenašala s pravo krščansko potrpežljivostjo. Da so Jagrovo mater res splošno spoštovali in ljubili, je pokazal velikanski pogrebni sprevod dne 1. avgusta. V spremstvuVštirili duhovnikov smo spremili rajno najprej do domače cerkve, kjer je opravil sin-duhovnik pogrebno sv. mašo, potem na pokopališče, kjer je domači pevski zbor zapel krasno žalostinko. Blaga slovenska mati naj počiva v miru!,
m Sv. Trojica v Slov. gor. — Pek Zavernik je resnično dal odgovor na vprašanje v zadnjem „Slov. Gospodarju". Odgovor je nasadil na svojo novo hišo v podobi velikega mlaja, ki je ves našopirjen v vse-nemških barvah. Sicer se izgovarja, da so napravili to delavci, ki proslavljajo dozidanje hišnih sten, pa kdo mu bo verjel, da bi on kot hišni gospodar tega ne mogel zabraniti. Po vsej sili hoče biti torej Nemec. Naj se potem nikar ne čudi, Če se tudi trojiško ljudstvo spomni, da je slovensko. — Najbolj čudno pa je, spoštovani gospod urednik, da je vsenemški mlaj nam mnogo manj Škodil, nego našim nemškutarjem. V soboto zvečer so se ves čas davili inj stokali „chouch, chouch", bržkone od prevelikih trebušnih bolečin. V nedeljo popoldne so pa naenkrat Še gasilci dobili maternico in začeli strašno vpiti „Heu! Heu!" — menda je seno zdravilo za maternico ali kaj! To jim je gotovo natvezil njih pravi — četudi ne izvoljeni — načelnik, ki je posebno vešč v tem, kako se leze k mladim deklicam, in ki je v zadnjem Času celo pog-runtal „wie man sich bei alten Weibern einstellt", če so občinske volitve.
m Hotinja vas. Dne 14. avgusta t. 1. slavi pro-stov. požarna bramba v, Hotinji vasi svoj 51etni obstanek ter priredi v ta namen veliko ljudsko veselico v vrtnih prostorih' narodnega gostilničarja g. Fr. Primeca v Hotinji vasi. Avgusta 1905) ustanovila se je ta prepotrebna edina narodna požarna bramba v. ma-
riborskem okraju. Obenem slavi tudi 801etnico rojstva našega presvitlega cesarja. — Vsakdo se bode gotovo z veseljem spominjal ustanovne slavnosti avgusta 1905, h kateri je privrelo od blizu in daleč do 1000 gostov, zanimal ga pa bode gotovo tudi napredek tega društva, o katerem se pa najložje prepriča, da po-šeti našo veselico dne 14. avgusta. — Požarna bramba je za svojega 51etnega obstanka tako napredovala, da se lahko kosa z vsakim drugim sličnim društvom. Kot člani društva so skoz in skoz sami mladi fantje in možje, kar je tem bolj pozdravljati, ker je v sedanjih burnih časih vendar največje važnosti, da ostane mladina zavedna in narodna, če hočemo, da nas bodo druge narodnosti upoštevale. Komur je torej na srcu narodnost naše mladine, naj pokaže s tem, da pride na našo veselico dne 14. t. m., ter s tem tudi gmotno pomaga društvu. Vspored veselice, kojega natančneje objavimo prihodnjič, je tako mnogostranski, da bodemo gotovo vsakogar zadovoljili. Ker je Hotinja vas oddaljena od železniške postaje Orehova vas-Slivnica samo 10 minut, se pričakuje tudi večje udeležbe iz Maribora in drugih krajev, posebno, ker je že vas, ki je okrogla kot zemeljska obla, da bi se dobilo na svetu Še komaj enako, sama na sebi vabljiva in priljubljen izlet meščanov. Veselica bo obenem tudi nekako slavlje našemu domačinu dičnemu g. poslancu Pišeku, katerega edinega zasluga je ustanovitev te narodne požarne brambe.
m Drugučova. Tukajšnji posestnik g. Fr. Reisp je v petek, dne 22. julija podrl svoj križ. Ljudje so se žalostili nad tem početjem, češ, ali nima toliko, da bi dal podobo Križanega popraviti?
m Puščava. Ne vstraši se, dragi bralec, ker je prav veselo življenje v tej Puščavi blizu Sv. Lovrenca nad Mariborom. Zadnjo nedeljo smo bili ondi na veselici, ki se je vršila v prid obmejnim Slovencem. Najlepši in najtrajnejši uspeh te veselice je, da se je ta dan ustanovila podružnica „Slovenske Straže" za Sv. Lovrenc in Puščavo. Kako smo se torej imeli na veselici? Najprej nas je prisrčno pozdravil veleč. g. župnik puščavski ter podelil besedo slavnostnemu govorniku g. dr. Leskovarju iz Maribora. Gospod doktor nam je v ognjevitih besedah slikal boje naših pra-dedov proti ljutim Turkom ter je tem bojem primerjal boj, ki ga bijemo dandanes mi. Način boja in pa sredstva so sicer različna, toda gre se za isto sveto stvar, namreč, da si ohranimo sveto vero in materino zemljo. Zato pa moramo biti vedno pripravljeni na napad, kakor naši pradedi, stati moramo takorekoč na straži in zato se združiti v „Slovenski Straži". Prepričevalna beseda gospoda slavnostnega govornika je vnela srca poslušalcev in vzplamtel je ta dan na prijaznem Cinžatu zopet novi mogočni kres „Slovenske Straže", kajti kakor hitro je končal g. slavnostni govornik, se je izvolil odbor podružnice, h kateri je pristopilo že isti dan 44 članov. Prepričani smo, da ta kres ne bo tako kmalu ugasnil. Za to nam je porok on^ kateremu se je v varstvo izročil, namreč g. Fr. Korman, veleposestnik na Kumenu, ki je* bil izvoljen za predsednika podružnice „Slovenske Straže". Zares, kakor nekdaj naši pradedi, tako nam dandanes tudi vi planinski kmetje netite in zažigajte kresove, ki se bodo svetili po naši lepi domovini; saj vi, ki bivate visoko tam gori in gledate vsak dan njeno kra-solo, jo tudi ljubite najbolj. — Ko je vsplamtel kres „Slovenske Straže", se je razvilo ob njem pristno slovensko veselje, ki je pričalo, da ne kurimo kresov v obupu, ampak v samozavesti, kakor naš pesnik Gregorčič: „Ti streti nas moreš, potreti nikdar, usode sovražne besneči vihar." — Predsednica Marijine družbe, gospica Micka Brezoneli je s čutom, rekel bi, deviško proseče, v lepi deklamaciji pozivala navzoče: „Podajte bratje, sestre, k delu si roke." Sledili ste potem igri „Tri sestre" in „Boljša kratka sprava nego dolga pravda" in razne pevske točke. Ne bomo hvalili posameznih igralk in igralcev. Vsi si smejo Šteti v čast, da so dobro, rešili svojo nalogo, kajti občinstvo je vstrajalo kakor pribito tako dolgo, da je bil skončan celi obsežni program. Najbolj jo je pa pihnila tista od „pohorskih paurov" in „boječih žnidarjev". Ce boste zopet kurili kak narodni kres na Cinžatu, pa nam naznanite, in če bodete zdravi, bomo prišli. Dotlej Bog vas živi!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Novo ustanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju se priporoča vsem strankam v denarnih zadevah. Sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po 4%% ;i sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi imela stranka pri tem kake sitnosti ali pota. Na dom daje domače nabiralnike, za vlaganje po pošti pa razpošilja poštno-hranilne položnice. Posojila daje na vknjižbo po 5% in na poroštvo po 554%; prevzame tudi dolgove pri drugih denarnih zavodih. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača samo koleke. Uradne ure so vsako sredo od 8. do 12., in v nedeljo od /28. do y*10.
p Ptuj. V našem mestu bi zelo potrebovali kato-liško-narodnega odvetnika, da bi vodil izobraževalno in gospodarsko organizacijo po celem okraju. Liberalci v tem oziru nič ne storijo, k večjemu, da pridejo kakor hofrat Ploj in zahtevajo, naj jim ob času volitev pade zrelo jabolko v naročje. Ti ljudje ne store ničesar za našo povzdigo, ampak samo izrabljajo v svoje osebne namene. Posojilnica se bo, kakor je se-
daj v začetku spoznati, lepo razvijala ter si kmalu zar dobila zaupanje pri ljudstvu!
p Ivanjkovci. Na Jakobovo ob 9. uri je začelo goreti na Lahonščaku pri Sicu. — Ob 10. uri so to že znali ivanjkovski ognjegasci, in nekaj jih je res hitelo spravljat „špric" izpod strehe; komaj pa so prišli do soseda, ni bilo več ognja, in vrnili so se! Ognjegasci, to je bilo prvikrat, ni pa bilo zadnjikrat, naši leseni, s slamo kriti hrami namreč ne gorijo cel dan, pa. tudi ne čakajo na vas! Pri načelniku so bili te priložnosti radi tega veseli, ker so menili, da se bodo zopet lahko malo pobahali, kako veliki prijatelji ljudstva so; od samega veselja so zaprli „Hand-lungshaus", zdaj pa ni nič!
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Marsikaj se je v zadnjih letih pri nas novega ustanovilo in postavilo. Posebno lep kinč je dobila naša župnija v novi podružnici v Župeči vesi, ki so jo premilostni nadpa-stir letos blagoslovili. A bila je še mutasta; manjkali so zvonovi. Preteklo nedeljo, dne 31. julija pa je dobila cerkev dva nova zvonova, ki ju je za 1037 K vlil GraBmayr v Viltenu. Večji, ki tehta 176 kg, s podobo svetogorske Matere božje, ima napis :i Razni dobrotniki so za-me zložili, da žive razveseljujem, mrtve obžalujem, slavo Marijino oznanjujem; manjši pa: Sv. Jožef in sv. Barbara stojta nam na strani v zadnjem boju! V slovesni procesiji smo ju spremili od župnijske cerkve do podružnice, kjer so ju mil. g. dr. Mlakar blagoslovili; nato so jih vzdignili takoj v zvonik, da so že peli pri službi božji mil. g. stolnega dekana, med katero se je pela tudi lepa priložnostna pesem našega organista. Boter je bil g. Zunkovič st. Najsrčnejša zahvala mil. g. dr. Iv. Mlakarju in vsem blagim dobrotnikom, ki so nam pripomogli s svojimi darovi, da je dobila cerkvica zvonove, da bodo peli Bogu v Čast, nam v vzpodbudo!
p Dornova. V našem kraju so razmere silno žalostne. In kdo je vsega tega kriv? V prvi vrsti gotovo nesrečno pijančevanje; ako se zvečer nekoliko zakasniš in greš skozi vas, slišiš grozno, živalim podobno tuljenje po krčmah, in to tuljenje ne preneha vso noč. Da se vi pijanem stanju fantje mnogokrat stepe-jo in potem tožujejo, ni potrebno posebej omeniti. Gostilničar, kateri vedno zatrjuje, da je prvi v občini, se ne briga za ničesar drugega, kakor da svojo pijačo zlahka izpeča. — Imamo tudi mnogozaslužnega občinskega moža, namreč samo na papirju, kateri se ne briga niti najmanj za blagor občine in njemu naložene dolžnosti. Pač pa zasluži v tem oziru priznanje g. nadučitelj W., kateri je že marsikatero hvalevredno misel za občni blagor sprožil, da, Še več, imel je že cele pole spisanih in podpisanih imen, ali vse, kakor v sanjah, je brez nade in uresničenja minulo, ne ne da bi se Še enkrat na to spomnil. Upamo, da Vam bomo, gospod urednik, v doglednem času lahko kaj veselejšega poročali.
p Lahonci pri Ormožu. Tukaj je zgorelo gospodarsko poslopje Antona Kreinca, po domače Stic. Zažgal je baje nekdo iz maščevanja. — Umrl je tukaj dne 22. julija 801etni Anton Antolič po kratki bolezni.: Bil je vrl kristjan. Njegov pozdrav je bil vselej: Hvaljen bodi Jezus Kristus! N. v m. p.!
p Kmetijsko bralno drnštvo t Krč a vini priredi v nedeljo, dne 7. avgusta ob 4. uri popoldne v gostilnici g. Brmeža v Budini društveno veselico z gledališko predstavo in petjem domačega mešanega zbora. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor; predstavljala se bo dvodejanka „Prvi april".
Ljutomerski okraj.
1 St. Jurij ob Sčavnici. Čebelarsko poučno zborovanje čebelarskih podružnic Sv. Jurij ob Sčavnici in Sv. Križ se je dne 10. julija jako izborno obneslo. Podružnici sta priredili isti dan skupno predavanje, in sicer ob dveh v Berkovcih pri čebelnjaku g. Rož-mana, ob 5. uri pri čebelnjaku g. Kolerja v Logarov-cih. 2e pričetek zborovanja je kazal dober izid, kajti zbrali so se najboljši možje iz okraja, da kot čebelarji pokažejo svojo resno voljo in ljubezen do čebelarskega napredka. Počastili so podružnici malonedelj-ska z g. Josipom Megla in ljutomerska, koji sta pripeljali precej vnetih čebelarjev seboj. — Predaval je gospod Jurančič, ki je iaražal svoje dopadajenje nad vrlim zanimanjem dobro obiskanega shoda. G. učitelj je razdelil svoje predavanje tako, da je predaval v Berkovcih o roju in krmljenju čebel, v Logarovcih o izrojencih in krmljenju čebel. O celem predavanju poročati, bi bilo preobširno, omeni se le, da je bilo jako zanimivo in so čebelarji nauk hvaležno sprejeli. Med drugim je g. predsednik Koler prinesel pred kratkim naročen sladkor za krmljenje, kojega je naročil kot tekočino. G. učitelj svari odločno pred nepotrebnimi naročili sladkorja, kajti pravi sladkor ne more biti boljši od navadnega, in mi bi po nepotrebnem podpirali tovarne in plačevali drage voznine. Po končanem predavanju smo Šli vsi čebelarji si ogledat k sosedu g. Kolerja nov čebelnjak. Občudovali smo čut mladega gospodarja do prave lepote, kajti čebelnjak je nekaj prav lepega. Kaže sicer nekaj nedostatkov vsled nevednosti, vendar pa želimo, da njegovih pet plemenjakov raste in se krepko razvija. — Kaj še dodam k temu? Dan nam je minul v splošno zadovolj-nost in korist. Kot dodatek Še omenim, da smo se čebelarji za okrepčilo zglasili pri bližnji „vejici" in se po dolgem Surnem predavanju za silo okrepčali. Gospod nadučitelj Cvetko je v vznešenih besedah pred-očil veseli pojav dobro izišlega shoda ter se je gosp. potovalnemu učitelju J urančiču prav lepo v imenu vseh zahvalil za njegov trud,	'
Slovenjjraški okraj.
s Slov. Gradec. Ne morem si kaj, da ne bi potožil, kako smo tukaj Slovenci razdvojeni. Kje se naj shajamo? V Narodnem Domu! bodete rekli, gospod urednik. Res, saj bi radi. Pa kdo nam brani, kdo o-vira, da tega ne moremo storiti? Jaka, vulgo: Vrečko. Komaj pride kak zvezar v krčmo, že je Jaka zraven in se mu vsiljuje s svojimi besedami. Zaradi tega je že marsikateri opustil tukajšnjo gostilno in trgovino; rajši pije in kupuje pri Nemcu, kjer ima vsaj mir. Ce pojde tako naprej, izgubita oštir in trgovec svoje odjemalce; vzrok skrajno nadležni Jaka. Oštirju in trgovcu pa sicer vsa čast!
s Smiklavž pri Slovenjem Gradcu. Dne 21. t. m. se vrši v stari šoli po prvem opravilu shod, na katerem govori drž. in dež. poslanec dr. K. VerstovŠek.
s Sv. Vid nad Valdekom. Dne 21. t. m. bode po poznem opravilu v cerkveni hiši poročal drž. in dež. poslanec dr. K. VerstovŠek. Kmetje, pridite na shod!
s St. Ilj pri Gradiču. Dne 21. t. m. se bomo zbrali iz Št. Ilja in St, Andraža pri g. Krajncu na shodu popoldne ob 3. uri; govoril bode državni in deželni poslanec dr. K. VerstovŠek.
s Zavodnje. Dolgo sta morala učitelj Smolnikar in gostilničar Hrovat glave skupaj stikati, da sta zložila svoj članek za liberalne liste. „Mrzla kri" pa tudi ni dobra. „Sakribolsko, zdaj smo pa dali klerikalce!" Da jima župnik ni po volji, verjamemo. Samo to je škoda, da nista z imeni navedla „naprednih gostilničarjev", da bi jih poznali tudi drugi, ki pridejo todi mimo, domačini jih že poznamo.
Zavodnje. V nedeljo, dne 81. julija nas je prvo-krat počastil s svojim obiskom g. dr. VerstovŠek kot državni poslanec. Shoda se je udeležilo mnogo naših, a tudi nasprotnikov ni manjkalo. Predsednikom je bil izvoljen posestnik Zunk, podpredsednikom pa Skru-ba. Državni in deželni poslanec g. dr. VerstovŠek je hudo prijel liberalno stranko radi njenih grdih laži ob zadnjih volitvah. Posebno jo je bičal radi njene agitacije med Šolsko mladino. Učitelj KoŠutnik, Smolnikar in mladi Tajnik so dobili krepke politične zaušnice. Govoril pa je tudi o pomenu Slovenske kmečke zveze, o deželnem in državnem zboru in raznih gospodarskih zadevah. Razgovor je bil prav živahen. Kmetje iz Ravn so se pritoževali glede postopanja župana šoštanjske okolice, Košana. Dr. VerstovŠek je osvetlil primerno delovanje tega moža in povedal, kaj je že ukrenil radi Škode, katero je napravila ploha v občinah šoštanjskega in slovenjgraŠkega okraja. Govorili so tudi: načelnik krajnega šolskega sveta, Napotnik, posestniki Blaž Jelen, Koželjnik Valentin, Sumah Martin itd. Razpravljala se je končno Še o poštnih razmerah, o cestah, o Šolstvu itd., nakar je zaključil predsednik lepo uspeli shod.
Razbor. Zadnjo nedeljo se je vršil tukaj dobro obiskan shod S. K. Z. Predsedoval mu je posestnik L\ Pogačnik, za podpredsednika je bil izvoljen Miha Kotnik. Državni in deželni poslanec dr. VerstovŠek se je najprej zahvalil volilcem za zaupanje, izkazano mu ob zadnjih državnozborskih volitvah. Potem pa je govoril o obštrukciji v deželnem zboru, o položaju v državnem zboru in o raznih gospodarskih vprašanjih. Nato se je vnel jako živahen razgovor, ki so se ga u-deležili g. župnik Krohne, župan Jakob Sovine, Filip Pačnik, mladi Mulak in predsednik sam. Govorilo se je o delavskem vprašanju, o lovski postavi, o živinoreji itd. Končno je izrazil predsedniki v imenu vseh volil-cev poslancu in Slovenski kmečki zvezi neomejeno zaupanje.
Konjiški okraj.
k Konjice. Da se vsiljuje v Narodnem Domu „Narodni Dnevnik", ni nikdo trdil, torej je dotični stavek vi popravku odveč. Za ostalo pa povzamemo iz zadnjega dopisa to-le: Za priprosto ljudstvo sta dva lista, za inteligenco pa Štirje (med njimi en velene-rodni „Nar. Dnevnik". Za nameček Še „Der lustige Wiener"). Za priboljšek, kdor namreč one štiri liste pohrusta, je v nevarnosti, da se mu želodec obrne, dunajski „vici" pa to popravijo. Torej recimo razmerje je 2 : 4. Iz tega sklepamo, da so ljudski listi za polovico boljši od naprednih, ali pa, da se smatra ljudstvo za polovico manj vredno od inteligence. Naj bo, kakor hoče, to je gotovo: preskrbljeno je za na-rodno-napredno-radikalno-konservativno-slogaško-Plo-jevo-celjskozadružno-židovsko-nemško-dunajsko Šaljivo inteligenco, pa za slovensko katoliško-narodno-kmeč-ko-gospodarsko-obrambno priprosto ljudstvo. Zdaj pa ni res, da ni res, res pa je, da je res. In brez zamere!
k Konjice. Z zadovoljstvom pribijemo, da se naši dopisi -upoštevajo, žal nam pa je, da delajo vročo kri. Prosimo slavno občinstvo, naj dobro misleče nasvete in opazke uporabi v tisti namen, kakor smo jih objavili. Ce se pa komu godi krivica, naj se pa oglasi. Sploh se pa beseda pri razumnih ljudeh že dobro premisli, predno se zapiše.
k Ziče. Kmetje, posestniki, volilci, večina ste pametni in izvrstni. Ali veste, kaj je vaša dolžnost? To, da volite krščanske, slovenske in razumne može v občinski odbor, ki vam jih priporoča Kmečka zve-•i za. Ne dajte se preslepiti. GraŠčakov smo se otresli leta 1848, vi pa bi naj zopet na povelje graščaka Pog-seka volili. Proč z gražčaki, živio kmetje!] Tlaka in
rabota je odpravljena: toJ-ej, Possek,- mir!: Mi Žiča-ni in Draževaščani, mi srno mi!
k Žiče. Kakor znano, so bile naše občinske volitve razveljavljene. Volili bomo drugokrat — seveda ravno tako kakor prvo crat. Posilinemcev ne maramo. Ampak nekaj morajo pribiti. Volilni imenik je bil sicer razpoložen na vpogled, pa skoro nihče ni vedel za to, ker se pred cerkvijo, kakor po navadi, ni okli-calo. Črna deska pa v Vaši veži, ki je večinoma zaprta, g. župan, po Vašem mnenju popolnoma zadostuje?!, Graščak Possek je tako rekel, torej dobro! Hm, hm!
k Ziče. Jaz pa nekaj nov'ga vem. Kaj pa takega? G. župan se boji za svoj stolec, in znani „narod-njak-štajercijanec" bi ga rad zasedel, pa ne bo šlo, če tudi 10 Possekov pomaga! — Sram gaj ga bo, ki bi posilinemca iz Spodnjih Žič volil. — Skoda g. župana, ki je bil včasih ves drugačen mož, da, mož!
k Ziče. Skoro vsi tisti, ki držijo s Posekom, so z ločko „šparkaso" v „žlahti" s 6% od sto, ter se zato enkrat na leto lahko na njene stroške pri ločkem Wallandu napijejo. A tako? Ja, tako! Lepa reč! Pa še drugokrat kaj; je dobro, če se kaj zve! — Vse to pisal '„Nevesekdo".
Celjski okraj.
Občinske volitve v celjski okolici.
Čudno je, da ravno Nemca iz celjskega mesta delajo na to, da bi prišla okolica v nemške roke. Med njimi so najhujši agitatorji mestni uradniki. Zakaj pa? Ti namreč najboljše vedo, ' da znašajo dolgovi celjskega mesta blizu tri milijone kron. Gledajo že naprej, da bo treba mestne doklade znatno zvišati za plačevanje obresti dolgov. Ce bi se pa to zgodilo, bi nastal v mestu punt proti ljudem, ki sedaj vladajo v mestu.. Da bi si v tej zadregi pomagali, hočejo dobiti okoliško občino v roke, da bi od nje odtrgali tiste dele, ki plačujejo največ davka. (Najprej bi .vzeli Ga-berje, ki plačuje skoraj polovico vsega davka v okoliški občini. ilGaberčanom bi seveda potem davek še močno zvišali.
Predno bi najboljše dele od občine odtrgali, bi občino še dobro izkoristili' v svoje nemške namene. Pred več leti so Nemci kupili prostor za brambovsko vojašnico za nemško šolo. A Šole še danes ni. Toda zakaj ne? Nekdo je Nemcem rekel: zakaj hočete Šolo zidati na vaše stroške in na stroške celjskega mesta? Potrudite se rajše, da dobiHe okoliško občino v roke in potem bodete zidali nemško šolo i v Gaberju na stroške okoliške občine. Ta nasvet so Nemci z vese. Ijem sprejeli. Sedaj se na vse moči prizadevajo za okoliško občino, da bi potem na njene stroške zidali v Gaberju r nemško šolo, Slovenci naj bi jim jo pa plačevali.,
Okoliška občina bo morala pa tudi slovensko deško in dekliško šolo na novo zidati. Sedanja deška šola je popolnoma za nič, dekliške šole pa občina Še sploh nima nobene. Ali bodo pa Nemci hoteli slovenske šole zidati? Nikdar ne! Saj že sedaj celih deset let zadržujejo in ovirajo, da se slovenske Šole ne morejo staviti,. Slovensko šolo za dečke bodo pustili tako kakor je. Šolskim sestram pa bodo odrekli vsako podporo, katero sedaj dobivajo od občine, I kajti Nemec ne da za Slovenca nič. Šolske sestre bi potem ne mogle shajati in tako bi ne imeli Slovenci nobene de. kliške šole.
Vlada bi seveda pritiskala na nemško občino, da mora zidati slovenske šole. Toda Nemci bi zavlačevali zidanje leta in leta. Med tem pa bi odtrgali od okoliške občine vse boljše kraje in jih združili z mestom. Kakor hitro bi to dosegli, tedaj bi pa rekli, sedaj pa le imejte Slovenci okoliško občino, pa zidajte svoje Šole kakor hočete. In če pomislimo, da plačujejo vasi Gaberje, (Spodnja >Hudinj.a, Sovodna, Breg in Lava, katere si hoče mesto prej ali slej pridružiti, tri četrtine vsega davka r v okoliški občini, vseh drugih 13 vasij ki bi Še ostale v okoliški občini, pa samo eno Četrtino, potem si lahko mislimo, kako strašno visoke Idoklade bi morali potem plačevati kmetje za šole in druge občinske potrebščine. V onih 13 vaseh, ki bi še ostale v okoliški občini, stanujejo namreč večinoma sami kmetje.
Nemci sicer pravijo, da ne bodo toliko vzeli od okolice, pa kdor jim verjame, je neumen. Saj tisti, ki imajo med njimi glavno besedo, so sami luteranci in prešestniki. Ti ljudje pa se ravnajo po nauku M. Lutra, ki je rekel: greši kolikor hočeš, samo veruj, in nič ti ne bo škodovalo sto laži in sto prešestev.
Kadar so med seboj,' tedaj Nemci vse drugače govorijo, kakor pred volilci. Na shodu v Lokrovcu so se pogovarjali med seboj, i da bodo mesto daleč na okoli razširili.
Celjski Nemci si skušajo okoličane posebno pridobiti s celjsko gnojnico. Tistim, ki bodo ž njimi volili, bodo dali gnojnice, tisti, ki ne bodo ž njimi volili, pa ne dobijo nič. Vsak volilec naj ve, da je to, kar delajo celjski gnojničarji, po postavi prepovedano in kaznjivo. \Kdor komu obljubi kak časen dobiček, če voli ž njim ali zagrozi kakšno Škodo, če ne voli ž njim, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev. Ravno tako tisti volilec, ki se da podkupiti. Ce tedaj kak Nemec zagrozi kateremu kmetu, da ne bo gnojnice $o{nval, če ne veli z njim, iiaj ga kar sod-niji naznani in ifnenuje priče, ki sp to slišale, in se-ded bo od enega do Šest mesecev.
Imena nekaterih takih gnojničarjev so že zna- ' . na. Slovenski volilci naj pazijo na Nemce in če kje --en na prepovedan način vplivajo na volilce, naj hitro do- ^ ' bijo priče in si dobro zapomnijo.
Slovenski volilci, ne glejte toliko na osebe, ka- : tere bodo Slovenci volili, gre se za stvar, za vašo korist, Nobenega človeka nimajo vsi radi.
c Zlata sv. maša g. opata Fr. Ogradi. Minulo nedeljo, dne 31. julija je obhajal mil. g. opat Fr. 0-gradi v Celju zlato sv. mašo. Ta slavnost bo vsakemu, kdor jo je videl, ostala nepozabljiva. Že v soboto zvečer so cerkveni pevci s pomočjo drugih pevcev pod vodstvom g. K. Bervarja zapeli tri prav navdušene pesmi kot podoknico v čast g. slavljenca. V nedeljo zjutraj bil je krasen dan kakor nalašč za to, da podeli celi slavnosti še večji sijaj. Ob 10. uri je bilo vse pripravljeno za vhod mil. g. opata v cerkev, da opravi svojo zlato sv. mašo. Postavili so tri slavoloke: 2 pred opatijo in enega pred župno cerkvijo, dekleta pa so potrosila cvetličja na pot iz opatije v cerkev. Gospod opat pride iz Opatije — v desnici palico s križem, ne da bi jo rabil kot oporo, njegova postava je moška, njegov korak je še trden; to ni starček-zla-tomašnik, to je mašnik, ki obhaja srebrni jubilej — tako mora soditi, kdor ga vidi. Dolga vrsta belih deklet in 34 duhovnikov — med njimi >g. prošt Fleck, trije kanoniki iz Maribora, častni kanonik A. Slander in dva dekana spremljajo g. opata med gromenjem to-pičev in zvonenjem v župno cerkev. Iz kora se zapoje pesem zlatomašniku. Začne se sv. maša, pri kateri pojo pevci lat. Gruberjevo mašo s spremljevanjem orkestra tako veličastno, da je moralo vsako verno srce biti ginjeno. Tako petje iv resnici blaži in povzdiguje. Po odpetem evangeliju stopi na pridižnico g. kanonik M. Matek, rojak g. zlatomašnika, in opisuje vrline, zasluge in delovanje v raznih službah, kot kaplan v Konjicah in. na Sladki gori, vikar v Celju, Špiritual in ravnatelj v duh. semenišču v Mariboru, kot kanonik in slednjič opat v Celju. Omenja na podlagi besed sv. Pavla: „Fc milosti božji sem, kar sem." da je njegova zlata sv. maša res posebna milost božja. Izmed njegovih tovarišev, ki so bili leta 1860 po rajnem škofu A. M. Slomšeku v mašnike posvečeni, je opat edini, ki obhaja zlati jubilej. G. govornik razpravlja, da bo g. zlatomašnik ob tem tako veselem dogodku vsemogočnemu Bogu daroval svojo zlato sveto mašo kot hvalno, zahvalno in prosilno daritev. Med pridigo je g. govornik prebral pismo prevzv. knezo-škofa, v katerem'so omenjene vse velike zasluge zla-tomalnika in se mu izreka zalivala in posebno priznanje. Po pridigi se je sv. maša nadaljevala, gospod opat je prepeval s čvrstim, krepkim glasom. Na koncu je g. zlatomašnik s hvaležnim srcem zapel „Te Deum", in cerkveni zbor in cela cerkev je z ginje-nim srcem prepevala „Slava bod' G. Bogu." — Slovensko ljudstvo celjske župnije se je v obilnem Številu udeležilo zlate sv. maše; saj ga pa itudi ljubijo kot svojega dušnega pastirja in čislajo kot svojega učitelja in iskrenega domoljuba. Da se nemško celjsko mesto, kakor se imenuje in hoče veljati, zlatega jubileja g. opata ni prav nič udeležilo in pri tej slavnosti ni kazalo nobenega zanimanja, to je vedno dobro že-leče in hoteče srce g. opata malo bolelo, toda to žalost je gotovo obilno odtehtalo verno slovensko katoliško ljudstvo, katero mu je bilo in bo vedno udano o-stalo. — Bog živi in ohrani mil. g. opata Še mnoga leta cerkvi v čast in domovini v rast!
c Celje. V nedeljo, dne 7. avgusta ¡t. 1. se vrši popoldne ob YA. uri popoldne ljudska veselica v prostorih hotela „Pri belem volu". Spored: 1. Deklama-cija pesmi: „Slovanskim blagovestnikom" in „Stražniki", zložil Gregorčič 2. Slavnostni govor, govori državni in deželni poslanec dr. Benkovič. 3. Igrokaz-j „Nezadovoljni drvar". 4, Petje. 5. Srečolov, Šaljiva pošta in prosta zabava, — Med posameznimi točkami udarjajo tamburaši. Okoličani, udeležite se polnošte-vilno!--Odbor podružnice „Slovenske Straže".
c ¡Lokrovec pri Celju. Nemški protestanti so napravili tukaj shod. Slovenci so jih nagnali domov. Bežali so na avtomobilih in v kočijah. !Na shod je prišel tudi znani Baloh, ki je tudi odpadnik in protestant.. Nekdaj je bil kapucin in velik prijatelj samostanskih klobas. — Nemški kandidati za odbornike. V 1. razredu so postavili tri protestante in pa Jar-menja, ki že 20 let živi z neko omoženo žensko v divjem zakonu. To so možje za celjsko okolico!
c Šmarje pri Jelšah. Liberalci bi pač tako radi imeli pri ljudstvu kaj veljjave,, zato se mu vsilju jejo, kjer le morejo. Naša kmetijska podružnica ima v nedeljo v Grobelnem pri Vugi zborovanje, na koje so si naročili tudi liberalnega agitatorja Miloša Stieblerja. Naši pristaši morajo odločno zahtevati, Ida se jim potom kmetijskih podružnic ne sme vsiljevati liberalizem, v ampak edino-le razumevanje gospodarskih razmer.
Kmetijska podružnica v Šmarju pri Jelšah vabi na poučno zborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne .7:-: avgusta 1.1. v Vugovi gostilni pri Grobelnem. Pri zborovanju govori razun strokovnega učitelja Zidanšeka tudi znani steber in „kronpretendent" liberalne Za-družne zveze v Celju, Miloš Stibler. — Somišljeniki, pozor!
c Laški trg. Pri nas so se Šolske počitnice Šele začele, vendar se sliši, da so naši nemškutarji že prav pridni na lovu za slovenskimi otroci, s katerimi bi prihodnje Šolsko leto zopet radi napolnili svojo 4-razredno nemško Šolo. Nemških otrok ne špravijo skupaj niti za en majhen razred. Zato pa zopet hajd ubogi slovenski otrok v nemško mučilnico! Kaj je na-
Šim narodnim nasprotnikom mar, ali se slovenski otrok, nauči kaj ali ne, samo, da je le njihova ponemče-valniea polna. Žal, da gre vsako leto veliko starišev na lim tem nemškim gospodom; ako se jim obljubi le kaj majhnega, pa so že pripravljeni, prodati svoje otroke za te Judeževe groše. — Zopet drugi se ustrašijo groženj nemške gospode. Tako je dal lani neki oče" — železniški uslužbenec — svojega fanta vpisati v slovensko Šolo, kamor je deček tudi z veseljem prišel prvi dan. A na očeta se je pritiskalo od nemške strani z vsemi silami in se mu grozilo, ako ne da fanta v nemško mučilnico, tako, da je nazadnje res to Storil. Seveda za Nemce ne veljajo postave, ampak samo za Slovence! Določeno je namreč pri nas, kjer je bil učenec vpisan in v kateri Soli je bil prvi dan, tam mora ostati celo leto. — Tudi letos se misli, da misli več otrok, ki so bili preteklo šolsko leto v slovenski šoli, prestopiti v nemško šolo. Ker je slovenska šola 5razredna, nemška pa 4razredna, zato se zgodi, da pridejo otroci, kateri so bili vi slovenski Soli že v 4. razredu, v nemški šoli nazaj v 3. razred, in otroci 5. razreda v 4. razred. Ali ni to -neumnost! Krivi pa so stariši, kateri svoje otroke silijo v nemško šolo, da otrok zmiraj manj zna, namesto, da bi napredoval. Takim zaslepljencem bi bilo res dobro njihovo zatelebanost puščati, da bi jih enkrat pamet srečala.
c Žuseni. Z ozirom na dopis z Žusema vi „Slovenskem Gospodarju" z dne 28. junija 1910 zahtevam, da sprejmete sledeči popravek: „Ni res, da se je ena žehta vršila v Loki nad našim županom;' jaz nisem pri nobenem umazanem perilu prizadet in se nad mojo osebo tudi ni vršila nobena žehta, marveč sem bil jaz poklican od sodnije le kot priča." — S spoštovanjem Florijan Gajšek, župan. Žusem, dne 23. julija 1910.
c Novacerkev. Dobra knjiga je dober prijatelj. Značaj in izobrazba v posameznih < družinah se da precej spoznavati iz knjig in listov, ki so razširjeni tam. Pri nas je nekaj prilike, da dobijo ljudje v roke dobro berilo. Toplo se priporoča izvrstna družba sv. Mohorja, ki je nekako vrlo merilo za zavednost in izobraženost posameznih krajev. Prizadeva se razširjati poštene in v krščanskem duhu pisane časnike, v Čemur se vadi več prijaznih delavk in cenjenih so-irudnikov. Dobro! — Bralno društvo je kaj lahko dostopno in nudi posebno zavetje. V vročini je v prostoru dobrodelen hlad, v zimi varstvo pred mrazom, vedno pa prilika, da mu ni treba iti v gostilne, kdor ima dobro voljo ter si hoče v prostih trenotkih najti sovrstno dobro družbo ter se veseliti pri dobrem čita-njii. Lepo je, da udje tudi na dom jemljejo Časnike in knjige, ker v poznih večerih ali v prijetnem hladu lahko svojim domačim ljubeznivo in veselo postrežejo z razvedrilnim, zabavnim in poučnim čtivom. Udje bralnega društva pa se veselijo, če ¡v enem letu preberejo in razširjajo v svoji okolici čez 500 primernih knjig in mnogo več dobrih listov. Le srčno bi bilo želefi, da bi se Število petdeseterih udov večkrat pomnožilo. Sami bi imeli korist. O gledališčnih predstavah in o govorih danes ne omenim ničesar. — Poleg knjižnice bralnega društva se jih nekaj poslužuje farne bukvarne. V zadnjem poldrugem letu je bilo izposojenih skoro 500 knjig. Izpočetkai so se oglašala večinoma dekleta. Nje so začeli posnemati mladeniči. Le teh bi naj bilo mnogo. Najraje so segali v zabavni del. Ni Škoda. Se vname vsaj veselje do čitanja. rA tudi poučni del ima mnogo veselega, če se deklica hoče poučiti, kako naj ravna z ljubljenimi cvetkami in rožami; če hoče vedeti, kako pridna gospodinja ve dobro skrbeti za okusno jed in dobre domače živali. Mladeniči naj bi si širili svoje znanje iz naravoslovja, zgodovinskih in stanovskih knjig. Kaj veselo je, če, mladenič pozna rastline, mnogovrstne živali in nekaj naravnih zakonov. Vse lahko pridoma porabi. Zlasti bi se naj oklepali lepih naukov ter jih tudi izvajali, kakor jih nudijo knjige o poljedelstvu, živinoreji, vinoreji in kletarstvu ter o sadjereji in napredujočem čebelarstvu. „Le cepi v mladosti za stare zobe." In če bi se tudi ne dalo izvršiti vse, dobro je poskusiti vsaj nekaj, vsaj najpotrebnejše in najprimernejše. Prilika se vam nudi. — „Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, in prazen bokav."
c Vrbje. V št. 165 piše dopisnik „Nar. Dnev." zopet grozno neumne ' in hudobne laži čez ' gospoda prov. Schreinerja, kaj vse je govoril na veselicah v vrbju in pa kako je hujskal; toda nam je le predobro znano, da liberalci le po sebi merijo, ¡vsaj za hujskanje so najboljši mojstri; kjerkoli je Še kakšno liberalno smodišče, tam se povsod udriha le po duhovnikih in klerikalcih. A mi si nočemo na svojih prireditvah kaliti veselja niti s samo mislijo na liberalno svojat, tem manj jo kdo jemlje v poštev, ako-ravno povsod na nas preži. Kar se predbaciva gosp. Schreinerju, je iz same hudobije in sama pristna laž, toda vse liberalne pšice mu ne morejo Škodovati, ker vsi pošteno misleči so za njim. — Laž je tudi, kar piše „Narodni Dnevnik", „da so imeli čuki lani pri Niedorferju sodček vina gratis"; v tem stavku ste hkrati dve laži: 1. Prva je ta, ker lani Še sploh pri Niedorferju ni bilo nobene veselice, ampak je bila le pri Kaču. 2. Orlov lani Še tudi ni bilo, ker se je Šele ob novem letu ustanovil Savinjski Orel, ki se je dvignil mnogo višje nad žalskega Scflcola. In kdo je ubil Janca? Kakor piše „Narodni Dnevnik" sedaj, so pa ,Že zopet klerikalci krivi njegovi smrti. Zakaj pa je po-(,: tem sodnija same Sokoliče pozvala k obravnavi in Še (.j^;, celo k mrtvaški komisiji so pritirali orožniki glavna .i: brivca. Kdo je potemtakem tolovaj, ali ne tisti, ki na-
<
pade- po neumni pameti „naprednih« liberalcev je seveda tolovaj tistU"kLnoče držati udarcev in batin, katere mu prisodi kako „liberalno jagnje", gakor, Cokan, ki je hotel baje nas fante pomiriti, kakor piše dopisnik v „Narodnem Listu", To je vse gola laž. Cokanu pač ni bilo treba miriti, ker ni bilo še nič hudega. On je pač že naproti pridivjal z zmerjanjem, nato pa planil z neko ostrino naravnost nad Peskota. Potem pa* ko se mu je zadosti zdelo, je hitel še po „kidov-ne vile", rekoč, da ga bo nabodel na nje, mi smo se pa potem koj odstranili, Laž je torej, da bi bil padel in da je začela jokati in kričati žena, katere takrat še blizu ni bilo. Cokan se je pa potem Še hudoval nad Korenom, zakaj mu ni dal vil iz rok. Ako bi bile tako težke rane, bi menda ne silil v boj, kakor je. Prič je dovolj na razpolago. Naše gg. kaplane napada venomer naprej „Narodni Dnevnik" in „Narodni List", pa to je dobro znamenje, to kaže duhovnika vrline; to bi bilo pač slabo znamenje, ako bi jih tako umazani listi hvalili, ¡kakor sta „N. List" in „N. Dnevnik". — Piše se v teh listih tudi to, da je bil Peško na mla-deniškem tečaju v Mariboru. Tudi to je laž, ker se Peško tega tečaja ni udeležil.
c Bralno društvo na Bregu pri Celja priredi v nedeljo, dne 7. avgusta v skalni kleti veselico z veseloigro „Čebelarjev god". Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za odrastle 60 vin. za otroke 20 vin. Čisti dobiček se bode porabil za povzdigo društvene knjižnice.
c V Mar. 1Užaret bo predstavljala dekliška Marijina družba dne 14. avgnBta popoldne ob 3. uri igro: „Dve materi".
Brežiški okraj.
b Videm. Shod, ki smo ga imeli, se je res prav krasno obnesel. Prišlo je lepo število ljudi. Shod je otvoril č. g. kaplan I. Topolnik in dal besedo č. g. kaplanu Gabercu iz Rajhenburga. Ta nam je v, jedrnatih besedah razložil pomen „Slovenske Straže". Govor je naredil na poslušalce lep vtis. Zavladalo je veliko navdušenje za to prekoristno družbo. Takoj se je oglasilo 44 rednih udov. Ustanovni shod podružni ce „Slovenske Straže" bodemo imeli dne 14. avgusta. Le pridno na agitacijo, da spravimo cel Videm na stražo. Nihče naj ne zanemarja svoje dolžnosti. Naše geslo bodi: Obmejnim bratom v pomoč!
b Zabukovje. Na tukajšnji 2razredni ljudski Šoli vladajo že delj časa neznosne razmere. Dan za dnevom prihajajo kazni radi slabega obiska. Spomladi so morali nekateri posestniki plačati kazen od 40 do 100 K. Otroci niso mogli priti v Šolo radi prevelikega snega, ki je bil na hribih, g. nadučitelj jim pa ni hotel opravičiti teh zamud. Namesto, da bi se potegnil g. nadučitelj za ljudstvo, radi katerega je on tukaj, pa dela na tak način. Veliko krivdo, da je šola slabo obiskana, ima celodneven pouk, ki je za naš kraj popolnoma neprimeren. Toda o tem prihodnjič!
Pišece. • Slovenska kmečka zveza je priredila v nedeljo, dne 31. julija tukaj shod, na katerem sta poročala poslanca dr. Benkovič in dr. Korošec. Shod se je vršil v prpstorih g. Kostevca. Predsedovala sta mu oa. Podvinslci in KostanjŠek. Poslanec dr. Korošec je govoril o položaju v deželnem zboru (ter razlagal vzroke in cilje slovenske obstrukcije v deželnem zboru. Pošteno je prijemal liberalce radi njihovih nesramnih napadov na slovenske kmečke poslance. Zborovalci so odobrili stališče slovenskih deželnih poslancev. Dr. Benkovič je temeljito in obširno poročal o delovanju v državnem zboru. Ostro je ožigosal gotove stranke na Slovenskem, ki delajo protiljudsko in protinarodno politiko, kar se je tudi pokazalo v deželnem zboru. Volilci so izrekli svojemu poslancu neomejeno zaupanje.
b Sromljie. Dne 18. julija so naš č. g. župnik Štefan Turkuš slavili 251etnico svojega mašništva. Že na predvečer so pokali topiči in goreli kresovi, fantje so napravili bakljado, cerkvene pevke so zapele lepo podoknico in en mož jim je v imenu cele župnije čestital. Gospod župnik so bili tako ganjeni, da niso mogli besedice spregovoriti, ampak so naprosili g. profesorja in ravnatelja Bezenšeka iz Ljubljane, nekdanjega sošolca, kateri jim je tudi prihitel čestitat, da naj se župljanom mesto njih zahvali. Najlepše pa je bilo prihodnji dan, ko jim je Šolska mladina, na čelu ji vrlo naše učiteljstvo, približno 250 otrok, vsi ovenčani, čestitala, ter so tri deklice zraven lepili govorov jim izročile prekrasne Šopke in spominsko knjigo, kjer, so se vsi otroci lastnoročno podpisali. Oči vseh' navzočih so bile rosne. Prihitelo je tudi 23 duhovnih sobratov, med njimi tudi veleč. g. dr. Feuš iz Maribora. Pridigali so Č. g. A. Soba, župnik zdol-ski. Gospod župnik delujejo pri nas že 17 let, so svoje dolžnosti vedno natančno in vestno izpolnjevali in imeli mnogo truda s popravilom cerkve, , nabavo novih zvonov in drugih cerkvenih potrebščin. Ni čuda, da so si pridobili pri župljanih ljubezen in spoštovanje. Naša srčna želja je, da bi vedno pri nas ostali in enkrat še zdravi in čili služili sveto mašo. Cuje se, da jih je njih rojstna občina MajŠperk izvolila za častnega občana. Upamo, da bo občina Sromlje tudi kmalu to storila.
Vesfnlk
mladinske organizacije.
Šoštanj. Pretočeno nedeljo, dne 31. julija se je za ŠoŠtanjsko župnijo ustanovila MladeniŠka zveza. Krepki fantje so prišli na zborovanje v lepem Številu. Shod je otvoril & g. KroŠelj, ki je gbvOril o velevaž-nem pomenu iiašlii izobraževalnih društev. — Gospod
Lavoslav, Kemperle, urednik iz Maribora, je v obširnem in dobro premišljenem govoru razložil navzočim mladeničem pomen naše mladeniške organizacije in važnosti mladeniških zvez. V mladeniških zvezah se bodo vzgojili mladeniči za neustrašene narodne bori-telje, ki so v Šoštanju in okolici tako krvavo potrebni. — Govornik je za svoja izvajanja žel vihar navdušenega odobravanja. — Domači mladenič Martin Hrastnik je deklamoval: „Pozdrav". — C. g. Kopriv-Šek je razlagal pomen odbora Mladeniške zveze. V, načelstvo Zveze so se izvolili: Za predsednika Zaje Jožef, za podpredsednika Koren Davorin, za tajnika Golob Josip, za blagajnika Pečolar Janez, za tajni-kovega namestnika Drev A.; odbornika pa sta: Rav-ljen Miha in Navodnik Matevž. Za. namestnike so bili izvoljeni Goršek Janez, Krt Martin in Sovič Ivan. K Zvezi se je takoj vpisalo 40 mladeničev, ki so vsi obljubili, da pridobijo Zvezi novih udov. Mladenič Golob je nato Še zbranim mladeničem priporočal pošteno življenje. Zborovanje, ki je krasno uspelo, je po skoro dveh urah zaključil č. g. Kaplan KroŠelj.
Mladeniški shod na Ložnem. Ob j ako lepi udeležbi se je vršil v nedeljo, dne 31. julija mladeniški shod pri Materi božji na Ložnem v župniji Sv, Flori-jana ob Boču. Došli so mladeniči od Sv. Križa, Sv. Petra, iz Rogatca, Sv. Roka, Žetal, Stoperc in Makol, zastopane so bile Studenice in Sladka gora. Mogočna strelba in godba ste vabili mladeniče na prijazni lo-ženski hrib, od koder je krasen razgled. Pridigoval je rogaški kaplan č. g. Žekar, kako velikega pomena je za mladeniče pogosto sv. obhajilo. Sv. mašo je da^ roval domači č. g. župnik. — Ob 1. uri se je pričelo mladeniško zborovanje. Otvori ga v imenu florijanske-ga bralnega društva vrli domačin Vizovišek, želeč, naj bi bili vneti mladeniči za vero in dom, naj bi opravičili vse naše upe. Shodu predseduje župnik Gomil-¿ek, podpredsednik mu je Miha Plemenitaš, tajnika Jernej Drofenik in Anton Gobec. Predsednik navdušeno pozdravi zbrane mladeniče, želeč shodu mnogo usoeha. Prvi govori g. Fr. Žebot iz Maribora. Krasno razlaga, kako je treba našemu narodu dandanes značajnih in delavnih mož. Značajni in delavni mo-vajo postati vsi mladeniči in gojiti pravo bratoljubje; le taki mladeniči bodo kot možje opora domovine. Mladeniči se morajo najbolj zanimati za naša društva, posebno za „Slovensko Stražo". Predsednik povdarja nje veliko potrebo. Samo Siidmarka Šteje nad 700 podružnic s 70.000 udi ter je nabrala lani denarja pol milijona kron. Župnik Roškar razloži, kako bo delovala florijanska podružnica „Slovenske Straže" in se izbere za nje ustanovitev pripravljalni odbor. Veho-var Jože (Sv. Peter na Medv. selu) deklamuje „Obmejno budnico"; Gobec Anton (Sv. Križ) pa „Domovini". Res navdušeno govori Jožef Brzglez iz Makob Naše Čete se množijo.. Sovražniki imajo velik strah pred nami, ker vidijo naše krasne uspehe zlasti ob volitvah. Zato pa mladeniči, zvesti našim vzorom, ko-rakajmo neustrašeno naprej! i Križevski moški zbor zapoje pesem „Slovenec sem". Gobec Miha (Sladka gora) lepo poudarja: Ljubezen do Marije in do slov. domovine nas je združila k temu lepemu shodu, da se na njem navdušimo za Marijino čednostno življenje in za versko-rodoljubno delo. Pevci zapojo pesem:: „Oj Boč, ti moj dom." Turin Anton (Studenice) pravi: Naj liberalci pijejo, ponočujejo in razgrajajo, mi pa hočemo delati za domovino. Geslo nam bodi: Kvišku srca! Včasih smo bili nekoliko omahljivi, v bodoče pa bodimo še bolj odločni. Občinski odbornik flo-rijanski, Vizovišek, pozdravlja mladeniče v imenu domače občine in želi, naj bi se mladeniči zanimali povsod za občinske zadeve. HajnŠek Jan. (Rogatec) kliče: Mladeniči hočemo biti požrtvovalni delavci za vero in našo domovino. Žebot opominja zbrane, naj te lepe nauke razširijo povsod, naj bodo vseskozi pošteni mladeniči, da bo srečna domovina. Župnik Gomil-šek v iskrenih besedah razlaga, Česa je treba posebno mladeničem za bodočnost. ITreba je več resnobe, smisla za našo organizacijo v vseh krajih, več dela, samostalne podjetnosti, srčnosti in vstrajnosti, več ljubezni med seboj in do mlajših fantov,, več ljubezni do staršev in domače zemlje, več spoštovanja do ženskega spola in več spoštovanja do samega sebe. O da bi te nauke mladeniči povsod upoštevali! — Dveurni shod zaključi predsednik z željo, naj bi se sadovi tega shoda pokazali v vseh župnijah, od koder so došli udeleženci. Nato smo pohiteli v ljubezniva Marijino cerkev, Nadžupnik Korošec je priporočal mladeničem v pridigi, naj ljubijo Boga in bližnjega, naj bodo stanovitni v dobrih sklepih današnjega^ dne, in Marija jih bo podpirala in varovala na vseh potih. Po petih litanijah smo pohiteli v procesijah na svoje domove trdne volje, izpolniti vse lepe nauke tega shoda. Bil je ta shod res krasen mladeniški praznik. _
Najnovejše novice. ~
Zabovci. Dne 1. avgusta je utonil Šolar Martin Kuhar. Vozil se je v čolnu po Dravi. Čoln se prevrne in fanta je zaneslo ravno pod mlin. Do zdaj ga še niso našli.
Markovci. Nesreča na Dravi. Dne 2. avgusta so peljali na ladji krmo z vozom vred. Voz se zvrne in potisne posestnika Simona Simonič iz Markovec k ladji s tako silo, da je revež kmalu izdihnil. Bil je dober, krščanski mož. ________
Listnica uredništva.
Golavabuka: Preveč osebno. - Vratuko: Star« Mja gg. j«, d* ne objavljamo enakih dopisov, razven na izreino željo doti&ukor Pozdrav! - Petrov je, Loka, Novaitifta, Podareda, Konjic.: »ihodnjiiL

Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev.
OOOQOO
btafttfi Itevllke,
Dne 80. julij» 1910.
Trst . 87 67 60 70 16 Line . 28 26 41 62 69
Ha proda] ]e zemljišče, tri četrt ure od Maribora, t kat. občini Vodole občina Karčovina, v obse-gu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sado-nosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška, Pesnica	514
Učenec poštenih starišev se takoj Bprejme v trgovino mešanega blaga Davorin Tombah, Sv. Vid pri Ptuju.	677
Priporočilo.
Martin Jesenek, urar v Šmarji pri Jelšah, je leta 1908 prenaredil staro uro tukajšnje podružnice kakor novo za župnijsko cerker v popolno zadovoljnoat. Kot znani katoliški strokovnjaški mojster se ta urar priporoča za enaka popravila in nova dela vsem čas-titim cerkvenim predstojništvom.
Cerkveno predstojništvo na Zusmu meseca julija 1910. 607	A. Šebat, 1 r. župnik
Priden nčenec se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri Karol Hofbauer, usnjarski mojster v Mozirju pri Celju.	601
Na prodaj je mlin na dva tečaja z novozidanim stanovanjem pri Sv. Petru blizu Maribora. Cena se izve pri lastniku	110
Po dražbi se odda brod v najem v Zgornjem Dupljeku, katera se vrši dne 25. avgusta 1910 ob 1. uri popoldne pri Janezu Kranjcu. Izklicna cena je 1000 K pod katero ceno se brod ne da v najem. Drugi pogoji se zvedo pri Janezu Krajacu, gostilničarju v Gornjem Dupljeku.	611
F roda se radi spremembe stana fotograiičen aparat 13x24 z vlogami 12X16, 9X12, in 6X9; aparat je šele 4 mesece star, dober, nič pokvarjen ter objektiv, extra rapit, dvojni kaseti in Stativ , z zatvorom vred, ravno tako tudi 9X12 „Jamo" z 9 kasetami, na enkrat za čas in trenotek. Vse je v najboljšom stanu; na željo se pošlje tudi v pogled nekaj positi-vov. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo Slov. Gospodarja. 613
Novo sezidana, vili podobna hiša, 11 let davka prosta, s 6 stanovanji, 7 Bob, 4 kuhinje, kuhinja sa pranje, 3 svinjski hlevi, velik vrt in stavbeni prostor. Mesečno 80 kron najemnine. Cena 16.400 K. 8000 K ostane lahko vknjiže-nih. Wiesengasse št. 6. Studenci pri Mariboru.	587
Mizarski pomočnik in en učenec se takoj sprejmeta pri A. Viherju, mizarju v Mariboru, HeugaBse Št. 4.____675
Redka priložnost. Lepo posestvo, kdor si želi kupiti ali v najem vzeti; poseBtvo obstoji iz hišnega in gospodarskega poslopja, vse zidano in z opeko krito, vse v dobrem stana, posestvo meri šest oralov njiv, so vse doma, zraven je gozd in travnik, prodajo se vsi poljski pridelki, vse, kar je v vrtu in tudi nekaj orodja. Cena 10600 K; 26C0 K je vknjiženih. Oglasiti se je treba pri J. Šabedru v Sp. Pobrežjah št. 55 pri Mariboru. __904
Umna kuharica In gospodinja,
blizu 60 let stara, vdova brez o-trok, praktična šivilja, vešča slovenščine in nemščine ustmeno in pismeno, išče službe v župnišču ali drugod. Cenjene ponudbe pod „Kuharica in gospodinja" na u-pravništvo Slov. Gospodarja. 605
Trgovski tečaji Friderika Mester,
lastnik čez etropejske meje znane prejšnje trgovske akademije Lips-ko. Dvanajst docentov. ProBpekt zastonj.	534
Skoraj popolnoma nova oprava (stelaže) za trgovino z manutak-turnim in drobnim hlazom se za polovično ceno proda Jos Scfcu-steritseh. Maribor, Gosposka ul 11._586
Ogromno
denarja si lahko prihranite ako takoj naročite cajga-ste ostanke za ženske o-bleke, 20 metrov po 8, 10 in 12 K, iz narodne vele-trgovske hiše
R. Stermecki, Celje.
Učenec se takoj Bprejme v trgovini s steklom in porcelanom Ir. Kovačič v Radgoni.	594
Resna ženltna ponudba. V svrho možitve se želim Beznaniti z 40 do 60 let Btarim moškim, ki bi imel stalno slnžbo v kakem uradu s pravico do pokojnine in bil strogo krščanskega prepričanja Vdovci brez ali z enim otrokom niso izključeni. Stara sem 39 let, premoženja imam 1800 kron, mirnega značaja, neomadeževanega življenja in ob enem kuharica.^ Le resne ponudbe se naj pošljejo na upravo tega lista pod naslovom „zadovoljnost".	597
Sedlarski pomočnik in učenec se sprejmeta pri Andreju Hriberniku v Črni pri Prevaljeh, Koroško.
598
Učenec iz dobre hiše in dr ro izšolan se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga L. Schwentner na Vranskem.	593
Učenca ali praktikanta sprejme takoj v svojo trgovino mešanega blaga Anton Valenčak, Velenje.
590
Malo posestvo 1 oral zemlje, večinoma z brajdami, pripravno za penzijonista, se po ceni proda. Vprašati je treba pri g. Juriju Feregl v Framu pri Racah. 595
v
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Hiša se proda v Studencih pri Maribora zraven Jožefove cerkve za 12000 kron. 4000 kron ostane vknjiženih. Vpraša se pri Janezu Mramor, Schulgasse 9	600
Delavnice za popravila!
i.3
CO
'S
S
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj!
Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3 50 Pristna Brebrna ura „ 7-— Original ornega ura „ 18'— Kuhinjska ura	„ 4-—
Budiljka, niklasta „ S-— Poročni prstani	„ 2.—
Srebrne verižice	„ 2'—
— Večletna jamstva. —
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor. Gosposka ulica 26.
Kupujem zlatnino In srebro.
Hišni slnga, kateri mora tudi vrtnarstva vaj<n biti, sprejme se takoj ali pozneje. Ponudbe so naslovit na „Parcmlin, Celje". 60i)
Prodajalka mešane trgovine želi biti sprejeta v nadaljno izobrazbo v kakšna večjo trgovino v trg ali na deželo. T. R. Konjice. .619
Sest mecesnovih kadi za Cešplje se proda. Naslov pove upravništvo tega lista.	581
Sprejme se dekla, ki razume vrtna dela in zna ravnati z živino. Mlinska ulica 24, Maribor. 616
Na prodaj je gospodarsko poslopje z zemljiščem tik cerkve pri Sv. Juriju ob Šc&vnici. Hiša stoji na lepem prostoru, ima dva sadonos-na vrta in studenec. Zemljišče meri blizu 5 oralov rodovitnih njiv in travnik Posebno primerno bi bilo za kakega penzijonista. Ponudbe do 20. avgusta na Alojzijo Hofbaur roj. Munda, Videm, Sv. Jurij ob Ščavnici.	610
Ob: ga bclna perilja prosi blagohotne podpore, da bi si lahko kupila zdravila Prispevki naj se blagovolijo poslati nagemu uredništvu
Prijateljem vinogradov se naznanja, da se proda v Ljatomeru lepo posestvo z vinogradom. 6, 4, 3 leten na novo nasijen. Vinograda je 3 orale, sadonosuika 2 orala, Ltjive, travnika in gozda 3'/a orala, skupaj 8 in pol orala Gosposka hiša. Viničarija z veliko stiskalnico, hlevi. Od Ljutomera pol ure oddaljano V lepi legi. Dobri plačilni pogoji. Vpraša se pri gospej Reida v Radgoni in pri Boštjanu Likec, trgovec Schutzsn-dorf, p. Ljutomer.	618
Ekonom z lepimi spričevali, zmožen slovenskega in nemškega jezika tudi v pisavi in je služboval več let pri dež., želi priti za o-skrbnika, adjunkta ali samostojnega šaferja" najraje pri vino- ali sadjereji. Ozira ae tudi v kako tovarno, trgovino, gostilno itd. za kako nadzorniško ali drugo primerno službo ter je lahko pora-ben za blagajničarja, tajnika v pisarni, natakarja itd. Naslov: „Vesela družba", p Ptujska gora pri Ptuju (Štajersko)	617
Dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje, mesečno plačilo za vsakega 44 K. Na razpolago je tudi lep vrt. Drobnič, Maribor, Bankalarijeva ulica 10.	616
Kovaški učeneč se takoj sprejme pri Mihaelu Brucuen, kovaški mojster pri Sv. Martinu pod Vurber-gom.	621
Pošten in marljiv trgovski nčenec z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj v trgovino Matije Kavčiča, Št. Juri ob juž. žel
622
Samostojna kuharica sa išče do 15. avgasta. Naslov v upravniStvu lista.______626
Učenec se takoj sprejme v trgovini s steklom in porcelanom Ir. Kovačič v Radgoni.	684
Slovenci! :-: :-: širite „Stražo"
XXXXXXXXXXXXXXXUXXXXX
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za me!
Ker se samo z njim krepčam,
Vedno zdrav 2elod'c imaml
Najboljši želodčni liker!
WW. i
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2 40. a , 4-80.
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Razglas.
Krajni šolski svet občina trg in občina okolica Sv. Jurij ob juž. žel. prodajo potom javne ustmene dražbe staro dekliško in deško šolo, kakor tudi hišo, v katerej je se daj konsumno društvo.
Izklicna cena za dekliško šolo znaša..... 5000 K
za deško šolo............ 4500 K
in za hišo, v kateri je konsumno društvo . . . 701)0 K pod katero ceno se ne bode prodalo.
Poslopja so v dobrem stanu, stoje v sredini trga Sv. Jurij ob juž. žel. zraven cerkve, zelo pripravna za kako trgovino, obrt, pa tudi za privatna stanovanja.
Ustmena dražba se bode vršila dne 21. avgasta 1910 in sicer za dekliško šolo v novi šoli, soba krajni šolski svet točno ob pol 9. dopoldne, za deško šolo in hišo, v katerej je konsumno društvo v občinski pisarni okolice Sv. Jurij ob juž. žel. tudi isti dan točno ob desetih dopoldne.
Kot varščino je položiti za vsako poslopje 1000 K v gotovini, ali v hranilnični knjigi, ostanek kupnine je plačati v teku osmih dnij.
Natančneji pogoji se bodo objavili prel dražbo. Za občino trg Sv. Jarij ob j. ž , Za krajni šolski svet Franc Pisanec,	dr. Jos. Povalej,
župan.	t. č. načelnik.
Za občino okolica Sv. Jurij ob juž. žel. 627	Jožef Ratej, župan.
J^otrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pri-jateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin oziroma brat in stric gospod
Jernej Bahoirec,
trgovec
dne 2. t. m ob 3/l 2 popoldne odpoklican v boljše življenje.
Pogreb predragega rajnega bo v četrtek, dne 4. avgusta ob pol 5. uri iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Žalujoči ostali.
Kupci živine! Pozor!
Dne 12. avgasta se vrši v Št. Jarju ob juž. žel., veliki živinski sejem. Kupci, pridite dne 12. avgusta v Št. Jar ob juž. žel., bodete dobro kupili. Posestniki, priženite dosti živine!
624	Županstvo okolice St. Jur ob juž. žel.
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalesoente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
I. Serravaliof c. h dvorni dobavitelj
Trieste-Barcola.
Kopi se v lekarnah v steklenicah po pol i & K 2'60]in po 446	1 i & K 4-80.
za popravljanje podružnice cerkve sv. Roka v Ce-zanjevcih, predelanje stolpa v drugo obliko ter popravo stolpa (rušta) na cerkvi in zvonika na 7999 K 92 v pro-računjena dela se bodo potom javne dražbe ponudbene obravnave na dan 7. avgusta 1910 pri cerkvenem klučarju Fr. Markoviču v Cezanjevcih ob 2. uri popoldan zidarsko, tesarsko in kleparsko delo skupaj ali pa vsako posebej oddalo. Ponudniki morajo vložiti 5% varščino (vadij). Cerkveni skladni odbor si pridrži pravico izbrati si ponudnika ne glede na višino ponudbene cene. Načrt, proračun in pogoji so na ogled v Cezanjevcih pri cerkvenem ključarju.
Našim rviilmm pripirobdmi
Molittsho cikorijo.
390
Izvrstni molitvenih
m
K
so:
Herg, Venec pobožnih molitev in
sy. pesmi . . K 3 50 Rozman, Dekliške babice „ 3— Venec svetih pesmi. . „ 2 •— Prijatelj otroški . . „—■40 Sv. Opravilo . . „ 1-35
Vsi ti molltvenikl se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tlsharne sv. (Ms v MarikpiL =

NZ
Olje
623
Fr. Markovič.
za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
Edina Staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
/A;.)"	'	•••	"'	'	v 7 .703S(
HHB	m	U	• ■■ £1 !/.-u,
Franc Strupi s
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
HH^m«^ Majsolidnejia in točna postrežba.
Izjava,
Proti nečtetim boleznim se priporoča FriDZOTO žganje Dobro, močno Franzovo žganje je reoporekovano jnsjfcoJjSe domače sredstvo.
Za kolikor boljše in uspešnejše je še petem Franzo-vega žganja preparat, kakor je Szeklerjev gorski
99
Pnda-cvet"
ki ga ne priporoča le izdelovalec, ampak vsak, kdor ga .rabi.
Spričevalo za to da:
pismo Fraž ca Kossuth-a:
Blag. gospod Balazsovlch Sandor, lekarnar v Sepsi-szent-Gyorgy.
„Proti revmatičnim bolečinam se je izkazalo vnetje z „Inda-evetom" zelo dibro. Bedite tako prijazni in pošljite mi tri steklenice".	Franc Kossuth.
Postavno zavarovano „Inda cvdu zdravilnih zelišč Franzovo žganje ni kaka navadna spritova mešanica, temveč iz
Sžekferfevih gorskih zdravilnih zelišč narejen sprit in kot tak ne le najboljši in najuspešnejši, temveč tudi nsjmcčnejši Frarzovega žganja preparat.
„Inda-cvet" krepi živce in mišice, osveži in okrepi 4elo in dušo!
„Inda-cvet" re dobi pri izdelovalcu Balizsovich S4n-dor, lekarnar v Sepsiszentgyorgy, kakor tudi v vseh lekarnah, drožerijah in špecerijskih trgovinah.	303
Izjava.
Vsak bi se naj prepričal,
da je praško domače mazilo v vsakem gospodinjstva neobhodno potrebno.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvsno praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan.
1 pulica 70 vin. Prsti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pnSice, za K T— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo
av stre ogrske monarhije. Poior na Ime izdelka, Izdeloratell», ceno ln varstveno znamko. Pristno lo po 70 vinarjev.
Glavna zaloga
B. F R A G N E R, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „PRI ČRNEM ORLU"
PRAGA, Mala strana, rojml NerndoTe ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro Ogrske.	250
Cementne cevi,
Makove plošfe, svtojfrka korita* korita za napaJr-M, kakor vse druge cementne izdelke, nadalje apno, Portlandov in Romanov cement, vsake vrste opeko ponuja po najnižjih cenah	558
Ferdinand Rogatsch,
Maribor cb D., Raiserjeva nI 26.
Samoslovenska trgovina
Fr. Lenart v Ptuju
isEa v svoji novi zalogi veliko izbiro najnovejšega •tažaa za moške ter volne za ženske obleke.! Pote® sasogo trpežne hlačevine, tiska, satina, eefirjev, tk&~ svilenih in drugih rut ter vsakovrstnega platna «a živet?jo in posteljno perilo po primernih cenah. Na-l&lje ima tudi moSko perilo in gotove hlače iz h!a£&< po zelo nizki ceni*
Tudi razumništvu iz mesta Kakor iz okraja lah* ša sstrežem z različnim modernim blagom^ Najtopleje se priporoča
Franc Lenart v Ptuju,
506 manufakturDa trgovina.
Spodaj podp:'sani obdolžil sem gospoda Leopolda Repenšek, da je on menik prestavil, pa on je pri tem popolnoma nedolžen. Blaž Pur ar, Mozirje, 27. julija 1910.
Kilne pase
bušue obreze, šnspenzorije, pokončne držaje, razne varstvene stroje za telesne poškodbe, nmetne noge in roke itd. izdeluje po niiki ceni prva spcdn[eštajer-ska tvrdka
Fr. Podgoršek, bandažist,
Maribor, Grajska ulica ».
A
I
Edina narodna trgovina
Ludovik Kuharic
je * Ormožu kjer 612
kupite moderno volneno blago za ženske obleke, sukno in kamgarn za moške obleke, perilni kambrik, hlačevino, belo platno, svilene robce in mnogo drugega mami fakturnega blaga iz najboljših tovarn po čudovito znižanih cenah. — Priporoča tudi svojo veliko zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga.
Z mojo
! ! umetno moStovo esenco ! !
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
./•Sir.
-bee:
Nadviničarja
spretnega r vseh vinogradniških delih, poštenega in pridnega, in
dva viničarja
Molko'
z več dobrimi delavci, išče graj Mina v Domovi pošta Moškanjoi.........620
r ? mr
ospe darstvo s setvinami St. Polo v Monfalconu
■u
ponnja 40 hI dobrega rndečega Tina za ceno 26 K za hI, prosto poštaja Honfalcone v knp-nikovih sodih. -	157
Slovenec Konrad Skaza,
delavnica za vsa cerkvena dela t Bt. Ulriek, BrMaa.
===== Tirol ======^
•e najtopleje priporoča sa vsa cerkvena dela. Velikaimi» »loga av. razpel. Novi «animivi slovenski ceniki mtotj ln franko. Postrežba solidna in hitra.
■ h
r * - 2 kg
u ■:-! O
težje postane* jo svinje vsak dan po dr. Zell-nerjevi svinj« ski krmi. Tri krat redilnej-še nego koruza. 50 kil z vrečo K 11-50 iz tone. 1. za rejo II. za pitanje
rt poviša donesek mleka krav za IV2 do 2
jjisAvinv	o(j g]ave ¿ne.
va. K 7*50 stane 50 kg iz tovarne.
Razpošilja tovarna prvih krmil
brata TAUSSKT,
Dunaj, II. Praterstrasse 15
499	Prospekt „Goldgrnbe" zastonj.
Po celi Savinjski dolini
dobro zna : ddgoletni trgovski sotrudcik g. M. Paradiž odpre s - avgustom t 1. svojo na novo ustanovljeno trgovino s svežim mannfaktnrnim in špecerijskim blagom in železsino v biši gospe Marije Vrečer v sre dini žalskega trga.__599
Sanatorij
„mirni dom"
sprejema v prvi vrsti bolnike in to moške na živcih bolehajoče, potem alkoholike in od težkih bolezni okrevajoče. V porabi so različne kopeli, kakor tople, mrzle, solnčne, in električne, tudi kopeli s pridatki in masaža. Zdravilišče je tudi po zimi odprto Cene so zmerne. Ceniki se dobijo zastonj. Pojasnila daje lastnik in vodja dr. Fran Ceh, pošta Gornja Kungota pri Mariboru.	596
Jos. Cretnik
Št. Juri) ob južni {elezntel
stavitelj mlinov in žag,
kakor tudi izdelovatelj mlinov za rabo na roko, z ge-peljem, motorno in parno silo. Slika je posneta po mojem lastnem izdelku, in pošiljam iste na meni znane osebe na 1 mesečni poskus. — Zahtevajte cenike!
Prodajo se prav močni
3 veliki kozolci
skoro novi po ugodni ceni, priprav* ljeni za krmo ali kako drugo skladišče. Povpraša se v upravništvu „Slovenskega Gospodarja".
Sgfl
2ÄS .? a i
592
Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva m povudt
13«
Stran 8.
SEUEKSÍffiKS HDBP.D1MSL
Največja mizarska in tapetarska trgovina
FaTIaI WpQ|a|f . Mflrihft^ P°hiStVa in P°steljn® oprave
MIU1 IltjOlaA IHdllUUl	po najnižjih cenah.............
t«M. aa ¡t«, M. ujjszzzzzl*-

& Komp.p
tovarna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino
las
patent, dvojno zarezani strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola"
Br«Jodprtin n&vzg«!	Streha popolnoma varna, prid ns?ikUnif
NajpriprostejSe, najcenejše in najtrpežaejše kritje Sfreh Sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.---
Viktor Ušen trgovec
v Braslovčah,
naznanjam zaradi pomankanja [prostora, vsled vedno veSje zaloge blaga rzprodajo po tovarniških cenah, kakor dobra, moSna suk-na in hlačovina za moške obleke, klobuke, srajce, nogavice, predpasnike, dežnike; fino in lepo volneno ter vse drugo žensko blago tudi pod lastnimi cenami.
Priporočam nadalje vsakovrstnega špecerijskega blaga, najboljšo moko in otrobe Maj-dičevega mlina; v zalogi imam tudi suhe in oljnate barve, žeblje, verige, čevljarska kopita itd.
Kupujem jajca, maslo, suhe gobe, zmedene in rezane ženske lase, ter vse druge poljske pridelke po najvišjih cenah.
Štefan Kaufmann
trgovec s železom 23
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi.
Tovarna za
512
ililililil
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, [tečenje iz ušes, šumenje
po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4"— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni Apotheke „zur Sonne', Gradec. Jakominiplatz 24. 108
■JUUI
in kmetijske stroje
kakor mlatilnica za škopanje in navadne mlatilnioe za roko in gepelj. Rezalnice, gepelj, vejalnice itd. Livarna za železo in medenino. Izdelujejo se miini in žage za vodna in parno moč. Vsa popravila po ceni in točno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Kupuje se po* najboljši ceni staro vlito železo, cink, cin, baker, svinec, t. d.	941

L Pfeiier,
tovarna in lima
v Hočah
pri Mariboru.

„Kapljice za svinje". cTkronsoteklenice je s® 10% ««»«j*
Gospod A. H., St. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnll
Gosp. Janez K. pile: Prav dot»ro pomagalo!
oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, enione in plošče. Zahtevajte cenike. Zinauei & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 271
•1 I i I I
i I i I I I
agrobne vence
I
v vsakovrstnih izpeljavah, ti*ake z napisi, in sveče za[pogrebe priporočaš	)
Goričar & Leskovšek, Celje {
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd.	§
Na debeld in drobno I	220 HNa debelo In drobno I I
I
mestna lekarna pri c. kr. orise
MARIBOR, Glavni trg štev. 15.
12?
j • od motorja oddaje 100 kg po 25 K.^^
"Ue Tiskarna sv. Cirila, Maribor xn
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga, z neomejeno zavezo
T lastni hiši: „Hotel pri belem volu64 (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vloge po 4 7*% brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge in jih obrestnje nepretrgoma. Sprejema vloge tndi na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom
domače nabiralnike
na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K.
posojuje
i
na zemljišča po 5°/0 do 5 1/2%, ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zarodih ali osebah prevzame v svojo la&t proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke,
P 1
Iadajatelj ia latotoik: Katoliško tiskovno društvo.
Za vplačila po pofiti se dajejo zastonj pošt. hpanilnlčne položnici
Uradni dan: vsak torek in petek dDpoIdne«
asa VnraSanja in proinje se sprejemajo Tsai fan, izizeili praznite ¿opoldne od 8—12. ter od 3—8. m Mifc
Odgovorni areiaik: Fru Blkarli.
»trn —-r
Tisk titksrne 8r. Cirila t Maribora.