Primorski nevnik Poštnina plačana v gotovini n ,, Abb. postale i gruppo - Cena 60 lir TRST, nedelja, 25. avgusta 1968 Leto XXIV. - Št. 194 (7087) PO ODLOČNEM ODPORU ČEŠKOSLOVAŠKEGA LJUDSTVA IN NAPREDNEGA SVETA • L v i • A • ' ■ > • •1 Tudi 11 lul ocek m Cerni k na pc ga lan ti i v M( )Sl EVI Prvi ol iri si možnega ki nmpron 9 1 nisi lec I & spora: m na Sporočilo predsednika Svobode češkoslovaškemu ljudstvu - Pogovori v Moskvi se bodo danes še nadaljevali - Verjetni kompromis: osvoboditev aretiranih osebnosti, obnovitev dela republiških in partijskih organov CSSR in končno delni umik okupacijskih čet Češkoslovaška in socializem ,v|dijo dokončno osvobo-6» *?.V in narodnih skupnosti, lv delovnega človeka nasploh, , Jragični dogodki preteklega ko so vojaške sile petih balističnih držav s Sovjetsko j,.®20 na čelu okupirale sociali-iio 0 češkoslovaško, so pretre-ves svet. .pustimo zgražanje — v se-»r uern Primeru upravičeno — tistih političnih sil, ki ko-■' čakajo napako, ki jo bo sto-socialistični svet, pa naj gre S s°cialistične države ali stran-5,. ln skupine, zato da napadajo t,0 lalistično misel in socialistič-le !*reditev kot tako. Resnica eda Je okupacija Ceškoslova-ia,' globoko pretresla, užalila Skrčila vse tiste, ki v socia-btev S>. «Ha ®aJ. ta vera izhaja iz •ti r ^ zgodovinskih zakonito-•ii , v?ja odnosov med ljudmi, treh*1 j 12 prepričanja, da je a slabo zamenjati z boljšim. Uza^ddanes je že mednarodno H Jč°djeno, da se morebitni spote ?*dd državami, katerikolimi, fc>liUžU-ej° z orožjem, ampak s •Ociov im pogajanjem. Iskren v5eS’?t si je do včeraj, do pred-ka djšnjim predstavljal, da ta-MbH ,eza velja v praksi le za idealistične države, ki so iz tti|Vnih interesov in imperiali-ve‘lega pohlepa v zgodovini no-it a veka sprožile toliko vojn V vf?Vzr°čile brezmejno gorje. Je vin, slli socialistične dežele zS°'j obrambo lastne dr-v 'd socialistične ureditve in vdrn r^ni slli pa Podporo drža-za vojaško pomoč za-»ilj in to le v primeru, da bi til 0°d _ zunanjih reakcionarnih °«lovitrožena njihova ozemeljska ^ebivafst *n svoboda njihovega H^ldan skušajo sovjetski vo-t$ ‘h prepričevati, da oborože-e socialistične dežele niso SQUfatorske že zaradi tega, ker »tpj^balistične in da so prišle dni^vat« na Češkoslovaško so-0o' 2em. Ce bi to bilo res, ne bi enje socialističnih sil bilo Sfvj.enodušno. Rdeča zvezda ter situ.111 kladivo na kapah sovjet-H]ih' Vojakov ne morejo zbrisati {aia°Vega okupatorskega zna-Sgiat zato se človek ne more %?.at;i, če so češki in slovaški Wi?lnci narisali na sovjetske .kljukasti križ. In prav ta lela je tragična in sramotna. ^Stalin je s preganjanjem s predanih komunistov, 6oiuf?Centracijskimi taborišči in slavji 0 sHe v odnosu do Jugova Po resoluciji Kominfor- bl0k*n z ustvarjanjem vojaških 2tC°v zadal hud udarec socialistu ln njegovemu ugledu na Zgodovina je modra in Ure Je kmalu pozabijo na hude Ja 'h?a napake in krivice. Kot l«ijidanašnji sovjetski vodico 2aleli, da se stare rane od-Stajj So šli v nečem dlje kakor SWj? Pred dvajsetimi leti. Poletu so se bajonetov, zato da ta *, ''rešili« «pravi» socializem ^ sskoslovaškem. dajanjih ni socializem, če vla-a komunistična partija v 2 cjp. bežali sprosti ljudske sile tje^nkratizacijo, s počlovečenji °dnosa do državljana — j® pravzaprav sociali-namenjen — če stremi k Postane delovni človek ?ruž varjaiec in soodgovoren za !i6ria n° dogajanje dežele, če P?p°lno suverenost svoje teort® ln s tem tudi narodno ,v°je nost’ želi postaviti Ja socialistično gospodarstvo h ko a^ave temelje in ga voditi Ježejn3, ho v prvi vrsti v prid ?aviiLSanie in s tem njenih dr-ftlaiiVpI1®V' Skratka, za njih ni so-111 Prav tisto, kar mu da- je plemenit sij in s tem ugled ter privlačnost. Ne, pravi socializem naj bi bil samo sovjetski. 2e samo vsiljevanje «edine formule« drugim narodom in državam pomeni vmešavanje v notranje zadeve in je zaradi tega nevzdržno. Toda ne gre samo za to. Vsiljevanje prinaša hkrati vpliv in pritisk ter izbiro najzvestejših figur za vodstvo države. In ti ljudje se ne bodo spraševali, kaj je in kaj ni v korist njihovi deželi, ampak le, kaj bo in ne bo všeč njihovim gospodarjem. In tako pridemo do spoznanja, kdo je pravzaprav gospodar v deželi. Ali delovni ljudje ,in izvoljeni predstavniki, ali oni "veliki izven države, ki na male gledajo kot na obrobne gubernije. In tu smo pri stvari, ki jo želimo poudariti. Ob takih meddržavnih odnosih ni niti enakopravnosti, niti celovite nacionalne svobode. Kot vemo, sta prav narodna svoboda in enakopravnost narodov in njegovih pripadnikov eden izmed aksiomov socializma. ((Socialna enakopravnost je neločljiva od narodne enakopravnosti«. «Narod, ki zatira druge narode, ni svoboden«. Zaradi tega ni čudno, če narodnoosvobodilna gibanja preraščajo v družbeno revolucijo in če se revolucionarnih gibanj udeležujejo ljudje, ki žele osvoboditi svoj zatirani narod. Slovenski človek pri nas je veroval in trdno veruje v očiščujočo silo socializma in njegovo moč, da razrešuje naša odprta narodna vprašanja. Veruje tudi v njegovo temeljno načelo o enakopravnosti vseh državljanov ne glede na narodno pripadnost. Naše vere v socialistična načela niso majala razočaranja in nedoslednost pri nas, na našem terenu. Po svojih močeh, včasih tudi premalo, vplivamo na to, da se ta načela osvajajo in tudi uresničujejo. Naše vere v socializem ne bodo omajale niti okupacija Češkoslovaške, čep ra" so si sovjetski voditelji ob tej priliki zapravili naše zaupanje Naša vera v boljši svet ostane, ker se čutimo združeni z vsemi tistimi naprednimi silami pri nas in v svetu, pa tudi v samih državah, katerih oborožene sile so se o-sramotile z zasedbo suverene socialistične dežele in ki z nami odločno obsojajo politiko sile in se zavzemajo za enakopravnost velikih in malih narodov in držav. Malone enoglasna obsodba naprednega sveta in občudovanja vreden odpor češkoslovaškega ljudstva bo nedvomno vplival na ugodnejši razplet na češkoslovaškem, kakor se je kazal v prvih dneh okupacije. In to si od srca želimo. Vplivati bo pa moral tudi na sovjetsko politiko. Na njen notranji razvoj — če je res, da izhaja zunanja politika iz notranje — in na njeno zunanjo politiko. Kajti politika socialistične dežele, predvsem velike, ne sme sloneti na sili in in razdelitvi sveta. Njena moč ne sme sloneti samo na bajo netih, na najmodernejši oborožitvi, na znanstvenih dosežkih, na široko zasnovanem izobraževalnem sistemu in gospodarski moči. To znajo doseči tudi kapitalistične države. Od socializma zahtevamo več: socializem je namenjen človeku, zato mora pomeniti zanj ne samo osvoboditev izkoriščanja, ampak tudi strahu, mora pomeniti osebno svobodo in svobodo vseh narodov, skratka vse tisto, kar si predstavljamo pod magičnimi besedami: srečno in svobodno življenje. Boris Race (Od našega beograjskega dopisnika) MOSKVA, 24. — Že tretjič so danes odpovedali odhod Svobode in ostalih članov češkoslovaške delegacije. V Moskvi so že pripravljali svečan odhod, ko je agencija TASS sporočila, da se bodo razgovori nadaljevali. Uradno sporočilo sovjetske agencije se glasi: ((Razgovori med delegacijo Češkoslovaške socialistične republike, ki jo vodi predsednik republike Ludvik Svoboda z voditelji KP SZ in s sovjetsko vlado, so se danes nadaljevali. Kot že 23. oktobra so se razgovori vršili v odkritem in tovariškem ozračju. Obe strani sta se dogovorili, da se bodo razgovori nadaljevali 25. avgusta.« MOSKVA, 24. — Iz dobro ob- Aleksander Dubček veščenih krogov se je zanesljivo zvedelo, da so se udeležili češkoslovaško - sovjetskih razgovorov v Kremlju tudi prvi tajnik KP Češkoslovaške Aleksander Dubček in predsednik vlade Oldrich Cernik. Za enkrat ni vesti o tem kako sta prispela v Moskvo in v kakšnem svojstvu sodelujeta na razgovorih. Govori se, da sta pa Imela prve stike s predsednikom Svobodo in njegovimi sodelavci že včeraj popoldne takoj po njegovem prihodu v Kremelj. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri. Zvedelo se je, da je predsednik Svoboda brzojavno obve- stil zunanje ministrstvo v Pragi, da pogajanja ugodno potekajo. MOSKVA, 24. — Predsednik CSSR Ludvik Svoboda je danes zvečer naslovil češkoslovaškemu ljudstvu poziv, v katerem potrjuje, da so te.jnik KPC Dubček, predsednik vlade Cernik, predsednik narodne skupščine Smr-kovski, bili prisotni na razgovo-irh v Kremlju. ' Poziv se glasi: »Dragi sodržavljani, sprejmite najprej naš topel pozdrav, mojega in prijateljev, ki me spremljajo. Preden sem odpotoval sem vam rekel, da ves bom obveščal o pogovorih. Bodite prepričani, da bi ne ostal trenutek več, v teh težkih dneh, ako bi koristi naše socialistične republike, vsega našega ljudstva, ne bili tako pereči. To je vzrok, da smo naš povratek odložili in čutim potrebo srečanja z vami, čeprav na razdaljo. Tako se obračam k vam. Ko smo prišli v Kremelj smo sodili, da morajo pogovorom prisostvovati tajnik partije Dubček, predsednik vlade Cernik in predsednik narodne skupščine Smr-kovsky. Lahko vam zagotovim, da so ti tovariši z nivui in da sodelujejo pri pripravi drugih razgovorov. To je vzrok, da sem podaljšal (Nadaljevanje na 2. strani) Slika, ki bo os*ala naprednim ljudem v žalostnem spominu Po štirih dneh (Naš poseben dopis) LJUBLJANA, 24. — Povsem umevno je, da se češkoslovaška javnost sprašuje, kakšne sadove bodo prinesli pogovori, ki jih že drugi dan vodi v Moskvi delegacija češkoslovaške vlade pod vodstvom predsednika republike Ludwika Svobode. Današnja poročila iz Moskve in iz Prage zagotavljajo, da pogovori potekajo v konstruktivni smeri in da je moč pričakovati, da se bodo na njih pokazale možnosti za nekatere rešitve, ki bi bile sprejemljive za obe strani. Poročila dodajajo, da so sovjetski predstavniki pokazali določeno razumevanje za češko, slovaške zahteve, naj okupacijske oblasti omogočijo delovanje ustavnih teles češkoslovaške države to se pravi ljudske skupščine, vlade in drugih. Tudi glede izpustitve zaprtih vo-dieljev Češkoslovaške naj bi našli ugodno rešitev, kolikor u-streza resnici novica, da sta se češkoslovaški delegaciji v Moskvi pridružila tudi prvi sekretar partije Aleksander Dubček in predsednik vlade Cernik. Dubček — pravijo — utegne priti celo na kongres slovaške partije, ki so ga sklicali za ponedeljek v Bratislavi. Se druga novica je omembe vredna in po njej naj bi poveljnik sovjetskih okupacijskih sil Drago Košmrlj (Nadaljevanje n-1 2. strani) GOVOR TITA NA ZASEDANJU CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ Jugoslavija bo branila svoj razvoj ne glede na to, odkod bi bil ogrožen Intervencija čet varšavskega pakta je samo pretveza, da se prepreči napreden razvoj v CSSR (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — CK ZK Jugoslavije je na svojem 10. zasedanju pod predsedstvom Tita soglasno obsodil napad petih držav varšavskega pakta na Češkoslovaško kot napad na svobodo in pravioo češkoslovaškega ljudstva, da samo odloča o svojem notranjem razvoju in odobril Iz- javo predsednika republike dano neposredno po agresiji ter ostale ukrepe, ki so bili za tem pod-vzeti. Razprava je potekala v duhu uvodne besede predsednika Tita, ki je med drugim poudaril, da je izgovor, češ da je Češkoslovaški grozila nevarnost napada zahodnonemškdh čet in čet NATO, absurden. Obljube, dane v Bratislavi, so bale samo manever. Izjavil je, da bo Jugoslavija z vsemi sredstvi branila svoj svobodni razvoj ne glede na to, s katere strani bi bil ogrožen. Po mnenju Tita gre pri intervenciji petih držav varšavskega pakta v Češkoslovaški samo za to, da se prepreči napredni raz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>'''|i|ll'lll,,|i||i'iiiiiiMiiuiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||l|||||||l|||||||||||l,||||„,in,lllll|||||mm|| Sestanek Tito - Ceausescu v Vršcu Oster napad sovjetskih «Izvestij» na Jugoslavijo in Romunijo (Od našega beograjskega dopisnika) BEOGRAD, 24. — V Vršcu blizu jugoslovansko - romunske meje je prišlo danes do sestanka med predsednikom republike Jugoslavije, predsednikom ZKJ Josipom Brozom - Titom in predsednikom državnega sveta republike Romunije in generalnim tajnikom romunske komunistične partije Nikolajem Ceau-sescujem. Z jugoslovanske strani so se razgovorov udeležili člani sveta federacije in član predsedstva .CK ZKJ Edvard Kardelj, tajnik izvršnega komiteja. CK ZKJ Mijalko Todorovič, člana sveta federacije in predsedstva CK ZKJ Veljko Vlahovič in Vladimir Popovič ter jugoslovanski veleposlanik v Romuniji Pekič., 2 romunske strani so se razgovorov udeležili člani izvršnega komiteja in centralnega predsedstva CK romunske komunistične partije, podpredsednik državne ga sveta socialistične zveze Romunije Boždnar, pomočnik mini strstva za zunanje zadeve Vasil Sandru in romunski veleposlanik Malnašan. Na sestanku so izmenjali stali šče «o vprašanjih dvostranskih odnosov in o aktualnih medna rodnih vprašanjih, ki zanimata obe državi». Božo Božič MOSKVA, 24. — Današnja «Iz vestja« so objavila oster napad na Jugoslavijo in Romunijo, s čimer kaže, da prenašajo težo polemike in verjetno tudi neposrednega pritiska, na ti dve so- (Nadaljevanje na 2. strani) Josip Broz 'fito Nicolae Ceausescu voj Češkoslovaške in vpliv, ki bi ga ta razvoj imel na druge socialistične države. Tito je poudaril, da Sovjetska zveza ni imela nobenega razloga, da bi dvomila v Češkoslovaško kot lojalnega partnerja varšavskega pakta in člana socialističnega tabora in dodal, da je popolnoma jasno, da so na Češkoslovaškem tudi protisocialistični elementi. Taki so tudi v drugih socialističnih državah, med drugim tudi v Sovjetski zvezi in to celo danes, petdeset let po revoluciji. Izrazil pa je prepričanje, da so KP Češkoslovaške, češkoslovaško ljudstvo in armada sposobni, da onemogočijo vse tiste, ki bi poskušali zavreti napredni socialistični razvoj dežele. Predsednik republike je obvestil člane CK, da je med zadnjim obiskom v Moskvi po vrnitvi s potovanja na Daljnjem vzhodu opozoril sovjetske voditelje na težke in katastrofalne posledice, v kolikor bi s silo skušale preprečiti napreden socialistični razvoj na Češkoslovaškem. Potemtakem, je pripomnil Tito, Jim je dobro znano naše stališče že od prej. Sovjetski voditelji so po mnenju predsednika Jugoslavije verjetno prišli do prepričanja, da je najbolje s silo in okupacijo onemogočiti nadaljnji razvoj na Češkoslovaškem in sploh niso mislih na posledice na svetu in na reakcijo komunističnih partij in nevezanih držav in na to, da bo to samo orožje v rokah sovražnikov socializma. Za dokaz netočnosti argumenta, ki ga navajajo okupatorske sile za intervencijo na Češkoslovaškem, Je Tito pripomnil, da se je med razgovori z voditelji Češkoslovaške prepričal, da so imeJd jasno določene načrte za gradnjo svoje dežele. Pripravili so material za ustvarjanje federacije Češke in Slovaške, Id je zelo važno za enotnost češkoslovaške države. Odločno so bili proti večstrankarskemu sistemu in za zagotovitev neoviranega socialističnega razvoja svoje dežele. Oni so se postavili na popolnoma pravilno in realistično stališče, je izjavil Tito, in upoštevali to, kar je možno na Češkoslovaškem. Po besedah predsednika Tita je intervencija petih sil varšavskega pakta na Češkoslovaškem grob napad in akcija brez odobritve in vprašanja zakonite vlade in drugih zakonitih organov in oblasti Češkoslovaške. Predsednik Jugoslavije je pozval člane CK, da to temo temeljito prouče in pri tem opozoril na izjavo predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ z dne 21. avgusta. Moramo biti načelni, je še dejal Tito in dati jasno vedeti, da bomo mi, če bi kdaj prišlo do nečesa, kar bi ogrožalo našo neodvisnost, storili vse da branimo in ohranimo naš svobodni razvoj, s katere koli strani bi bil ogrožen. Veličastna proletarska zastava je bila že omadeževana leta 1948. Mi smo mnogo storili, da se ta madež odstrani. Sedaj je na njo padel drugi madež. Ali bomo tudi sedaj tako hitro uspeli, to je vprašanje. Tudi takrat ni bilo lahko, sedaj bo še težje, je zaključil svojo uvodno besedo predsednik ZKJ Josip Broz Tito. V razpravi je med drugim govoril tudi držami tajnik za zunanje zadeve Nikezič, ki je med drugim ugotovil, da so realni pogoji, da se socializem in borba komunistov vseh socialističnih držav in naprednih sil loči od vsa-Božo Božič (Nadaljevanje na 2. strani) Nadaljevanja Tudi Dubček *voje bivanje v Moskvi. Moje misli so pri vas, dragi pri ja te 1,(1, in lahko vam jamčim, da vodijo naje delo koristi socializma in napredka, koristi vas vseh, delavcev, kmetov in Izobražencev. Obračam se k vam, dragi sodržavljani, tudi v imenu Dubčka, Čemika, Smrkovskega in drugih tovarišev, ki so prisotni, s prošnjo, da ohranite mir, razumevanje in zaupanje. Izpolnjujte dalje vaše naloge v delavnicah, na poljih in vseh drugih področjih. Vaše odgovorno obnašanje bo najboljša podpora našim razgovorom.* Poziv predsednika Svobode so oddajale tudi češke radijske postaje. PRAGA, 24. — Radiopostaja svobodne Češkoslovaške je ob 20. uri objavila naslednjo vest: »Dobili smo važno vest od sodelavca s seje vlade. Vlada češkoslovaške republike je prejela nekaj pred 19. uro od predsednika republike Svobode naslednje obvestilo: “Naši razgovori se nadaljujejo in beležijo napredek. Naprošamo vse prebivalstvo, organe in ustanove, da ohranijo mir in razum. S tem boste najbolj pomagali odgovornemu delu predsednika in delegacije. Sporočite češkoslovaškemu narodu moje tople pozdrave in zahtevajte od njega, da zagotovi, da nam z nepremišljenimi akcijami ne otežkoča razgovorov. Zahvaljujem se vam.» Vlada je takoj dala prenos sporočila predsednika češkoslovaškemu ljudstvu in sporoča, da se za danes ne pričakuje vrnitve delegacije. BEOGRAD, 24. — Po vesteh do pisnika politike iz Moskve so iz gledi, da so v razgovorih do segli naslednji kompromis in si cer na liniji zadnjih zahtev če' škoslovaške vlade: osvoboditev vseh aretiranih državnih politič nih osebnosti, obnovitev dela organov češkoslovaške republike in komunistične partije Ceškoslova ške in končno umik tujih čet Tretja točka bi pa bila po neka terih vesteh samo deloma izpolnjena, ker bi del čet ostal na Češkoslovaškem in sicer z motivacijo obrambe zapadnih meja. Božo Božič Tito-Ceausescu dalističnj državi, kd ju' dolže, da sta »odvetnici« češkoslovaških revizionistov. Ti naj bi bili podpisali bratislavsko izjavo o enotnih načelih, ki so skupna za socialistične države, hkrati pa blodili v «desni revizionizem«, govorili o »češkoslovaškem svojstvenem socializmu«. »Tako stališče, ki Je nacionalistično, ima svoje odvetnike v Jugoslaviji in Romuniji,« zaključujejo »Izvestja«. Se bolj neposreden napad pa vsebuje komentar agencije TASS o Češkoslovaški. »Imperialistični krogi podžigajo histerijo v lastnih državah v pomoč protisocialističnim silam. Omembe vredno je, da so se pridružili voditelji Romunije in Jugoslavije. Prav v Beogradu in Bukarešti spletkarijo politični pustolovci iz Prage, ki so ostali izven CSSR.» TASS napada nato listino, ki jo je Jugoslavija predložila OZN in piše, da »skupina Maocetun-ga, ki tudi prihaja do stališč ZDA in Jugoslavije, govori v istem tonu.« TASS ponavlja o vzrokih intervencije in trdi, da bodo čete «petih» zapustile CSSR, ko bo njih poslanstvo dovršeno. Jugoslavija ke hegemonije, mea drugim tudi od sovjetske, ne glede na to, kako velik je Oktober in to prav zaradi zvestobe Oktobru. V sklepnem govoru je predsednik Tito z zadovoljstvom ugotovil, da je tudi tokrat prišla do izraza popolna enotnost članov CK ZKJ ne samo glede vpraša nja Češkoslovaške, temveč tudi vprašanja Jugoslavije in celotnega mednarodnega revolucionarnega gibanja. Tito je opozoril na potrebo, da se ne dovoli, da sedanji mednarodni dogodki ovirajo vsakdanjo dejavnost in da bo potrebno, da se se odločneje izpolnjujejo naloge gospodarske in družbene reforme in smernice predsedstva in izvršnega komiteja. Tito je opozoril tudi na bodoče težave in izjavil, da je ne-obhodno potrebno pravočasno poskrbeti za premagovanje morebitnih težav, ki bi nastale. Predsednik republike Jugoslavije je posebno poudaril varnost enotnosti, ki je potrebna ne le glede varnosti dežele, temveč tudi glede premagovanja vseh težav v nadaljnjem razvoju demokratizacije in samoupravljanja. Tito je dejal, da se mora storiti vse, kar je mogoče, da -.e ne zgubi zaupanje v socializem ter poudaril potrebo še aktivnejšega sodelovanja z nevezanind in drugimi miroljubnimi državami in pospeševanje akcije z- sklicanje konference nevezanih držav na vrhu. Apeliram na vse, da se zavedamo položaja, v katerem se danes nahajajo delavsko gibanje in napredne sile. Zato je potrebno brez živčnosti hladnokrvno najširše popularizirati stališče naše partije v vseh organizacijah in se izogibati provokacij in izpadov, ker to bi lahko otežkočilo našo vlogo in dati material v roke tistim. ki, bodite prepričani, ne bodo mirovali. Po štirih dneh v Pragi general Pavlovski izjavil, da priznava zakonitost če-škcsMsvaške ljudske skupščine. če se vse te novice izkažejo kot resnične, potem bodo nedvomno dokaz in znamenje nekoliko razsodnejšega ocenjevanja dejanskega stanja na Češkoslovaškem s strani okupacijskih oblasti. To dejansko stanje pa priča, kako okupacija ni mogla zrušiti niti predstavniških in zakonodajnih niti izvršilnih organov oblasti. Nasprotno, ti organi so kljub oviram, nasilju, aretacijam, zasedanju poslopij in podobnem početju okupator, ske vojske neprekinjeno delovali in z vsakim dnem je bolj očitno čutiti njih delovanje. Skupščina dela neprestano, vlada je sprejela vrsto ukrepov in izdala vrsto odločb, ki so vse v zvezi z izjemnim stanjem, ki ga je ustvarila okupacija češkoslovaške. Kar pa je najbolj pomembno, pa je dejstvo, da poleg obstoječih zakonitih in u-stavnih predstavništev okupator ni mogel kljub naporom in prizadevanjem postaviti na noge ničesar, na kar bi se lahko oprl, četudi bi nosilo še tako prividno podobo stvarne oblasti v deželi. Zagotovitev neoviranega poslovanja predstavniških in drugih organov oblasti ter izpustitev zaprtih funkcio narjev je bila od prvega dne okupacije ena izmed važnih zahtev vseh političnih in drugih predstavnikov češkoslovaške, kakor je in ostane še vnaprej ena izmed osnovnih in poglavitnih zahtev umik okupacijskih čet iz Češkoslovaške in vrnitev tej deželi vseh njenih suverenih pravic. Te zahteve ne postavljajo samo vse politične sile v deželi in celotno češkoslovaško ljudstvo, marveč tudi celotna mednarodna javnost, številne vlade po svetu in razne organizacije. Umik okupacijskih čet in vrnitev češkoslovaški njenih suverenih pravic, to je in bo ostal poglavitni cilj boja, ki so ga vsilili češkoslovaškemu ljudstvu z nasilno okupacijo njenega ozemlja in z napadom na njeno neodvisnost v noči med 20. in 21. avgustom. Drago Košmrij ODMEVI ČEŠKOSLOVAŠKIH DOGODKOV V ITALIJI Živahna razprava v komisiji za zunanje zadeve parlamenta Poročilo ministra za zunanje zadeve Medicija, govor PajeL te ter izjave Nennija - V četrtek se sestane poslanska zbornica RIM, 24. — Sestala se je parlamentarna komisija za zunanje zadeve. Komisiji je o dogodkih na Češkoslovaškem poročal zunanji minister Medici, ki Je potrdil, da je bila italijanska vlada pobudnik za sestanek atlantskega sveta, ki je 21. t. m. zasedal v Bruslju. Medici je obsodil intervencijo petih držav članic varšavskega pakta proti CSSR in navedel več pravnih razlogov, zaradi katerih SZ in njene zaveznice ne bi smele tega storiti. Med temi je člen 14 pogodbe o nerazširjevanju jedrskega orožja, ki ga Italija zaenkrat ne bo podpisala. Medici je nadaljeval, da zadnji dogodki dokazujejo veljavnost atlantskega zavezništva in terjajo revizijo vse politike do vzhodnih držav. Za njim Je spregovoril predsednik PSU Nenni, ki je obsodil napad na CSSR in dejal, da je vzrok tega posega v nevarnosti, ki jo vidijo SZ m drugi konservativci v demokratizaciji socializma. «Ce bi morali sprejeti demokratizacijo v Pragi,« je dejal Nenni. «bi jo jutri morali sprejeti v Varšavi, Berlinu, Sofiji in v Moskvi.« Zato pa je toliko bolj važna »revizionistična polemika«. Stališče KPI sta izrazila Galluz-zi in Pajetta. Prvi, ki je predsednik zunanjepolitične komisije CK KPI, se je pri svoji obsodbi intervencije v CSSR skliceval na To-gliattijevo «Jaltsko spomenico«. Polemiziral je z vlado in drugimi, ki špekulirajo, da bi »dokazali vnemo v obrambi svobode drugih narodov, ki je pa dosedai niso znali braniti«, misleč tu na Vietnam, San Domingo itd. Ker smo del ene izmed dveh sil, ki se spoprijemajo na svetovni areni, moremo soditi tragično napako, ki so jo zagrešile petori-ca držav varšavskega pakta. Zahte- SMiVM. i konfederacije n razorožitev samostojnost in neodvisnost za če- j * ško vlado in druge ustavne orga-1 ne.» Galluzzi je opomnil vse, da «se komunisti borijo na Češkem,1 in da je mednarodno delavsko gibanje že zagrešilo napake, ki jih komunisti plačujejo in proti katerim se borijo, ne pa socialdemokrati ali ljudje drugih strank.« Vzroki posega, pa so v »hladni voj- ni, razdelitvi sveta v nasprotujoče si bloke, v bojazni, da bi se razbilo sicer šibko ravnovesje in torej pretirana vloga v obeh taborih 'vodilnih držav’.« Tudi tajnik PSIUP Vecchietti je podčrta! vlogo, ki jo je pri tem imela mednarodna napetost, ki je nastala po vojni v Vietnamu. »Italijanska vlada«, je dejal Vecchietti, »pa ni nikoli mislila na premostitev blokov, nasprotno, sodelovala je pri utrjevanju atlantskega zavezništva in solidarilizirala z agresijo v Vietnamu.« Glede stališča KPI do češkoslovaške krize se je razvila polemika rned raznimi predstavniki socialistične stranke. Tako je vidni predstavnik levice Fernando Santi izjavil, da so voditelji socialistov dolgo let izjavljali, da je edina ločitev med PSI in KPI pomanjkanje samostojnosti do SZ. «Prvič Je v 50 letih KPI tako jasno dokazala svojo samostojnost v dogodkih, v katerih gre za prestiž SZ kot velesile. Konec je pojmov «vodilne države«, in to more imeti posledice zgodovinskega pomena.« Santi je tudi dejal, da bi morala zaradi tega PSU spremeniti svoj odnos do komunistov v obnovitvi enotnega delavskega gibanja v Italiji; Orlandi dolži komuniste dvoumnosti, ker obsojajo amerikanski imperializem, medtem ko dogodki v CSSR dokazujejo obstoj novega in resničnega imperializma. V bistvu pozitivno oceno dokumenta vodstva KPI daje v svojem sporočilu tudi vsedržavno predsedstvo ACLI, čeprav polemizira, da ni v njem stvarnih političnih predlogov. j Sklepi «Mcdnarodnc Hajek je govoril v varnostnem svetu NEW YORK, 24. — Na sejo varnostnega sveta OZN, ki se je pričela danes ob 18.18 (it. čas), Je prišel nekaj minut po začetku tudi češko-j slovaški zunanji mdndster Hajek. Sovjetski predstavnik je takoj predložil zahtevo, da bi seji varnostnega sveta prisostvoval tudi predstavnik Vzhodne Nemčije. Jasno, da ta zahteva ni mogla uspeti, če se pomisli, da niti ZDA niti Velika Britanija niti Francija Vzhodne Nemčije siploh ne priznavajo kot državo. Danski predstavnik pa je dejal, da dejstvo, da je kdo «vdrl v Češkoslovaško še ne predstavlja potnega Usta za varnostni svet«. Po triurni debati je bila končno zahteva odbita z 9 glasovi: štiri države so se vzdržale in samo Madžarska se je pridružila SZ. Dolg Malikov govor je dal opazovalcem misliti, da hoče sovjetski predstavnik onemogočiti, da bi Hajek prišel do besede pred koncem pogajanj v Moskvi. Hajek pa je vendar govoril. Potem ko je poudaril že znana stališča češke vlade lede invazije, je dejal, da bo 'SSR še naprej vzdrževala vezi z drugimi socialističnimi državami, tudi s tistimi, ki so odgovorne za sedanji položaj. Izrazil je končno upanje v uspeh pogovorov v Moskvi. Seja varnostnega sveta se bo nadaljevala v ponedeljek popoldne. Medtem pa je francoska tiskovna agencija AFP objavila, da je predsednik Svoboda iz' Moskve naročil Hajeku, da obvesti varnostni svet, naj se ne ukvarja več s češkoslovaškim vprašanjem, češ da bo to vprašanje rešeno med socialističnimi državami. Agencija sicer trdi, da je to sporočilo «uradno», vendar zanj doslej še ni kakega drugega potrdila. in mir» glede CSSR iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniminMiruiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SLOVENIJA ŠE VEDNO OGORČENA Nepopravljiva škoda ■ .0 i m 0'U,Ktl,n *i ■ 0 M-i* .-!< »j 11 ',0in:iii, za socialistično gibanje Odločna podpora vodstvu Jugoslavije in predsedniku Titu v obrambi pravic in svobode češkoslovaškega ljudstva LJUBLJANA, 24. - Centralni komite Zveze komunistov Slovenije sprejema v dneh po napadu petih držav varšavskega sporazuma na češkoslovaško številna pisma in brzojavke iz vseh krajev Slovenije. Pošiljajo jih organizacije Zveze komunistov, delovni kolektivi, politični aktivi in številni delovni ljudje. Tako so delavci neke ljubljanske tovarne v brzojavki zapisali: »Ugotavljamo, da so sile varšavskega pakta, ki so okupirale ozemlje Češkoslovaške brez vednosti lokalnih predstavnikov in volje naroda, storile nepopravljivo škodo socialističnemu gibanju v svetu in mu s tem zadale zahrbten udarec.* Ob tem so delavci tudi podprli smernice predsedstva in izvršnega komiteja jugoslovanske Zveze komunistov in se zavzeli za enotnost jugoslovanskih narodov. S tem nasiljem, tako so sporočili iz kolektiva upravnih organov občine Ljutomer na Štajerskem, je najbolj grobo poteptano načelo o pravici narodov, da samostojno izbirajo pot, po kateri bodo čimprej uresničili ideje socializma. Kako je možno danes, se sprašujejo delavci gozdnega gospodarstva v Mariboru, ravnanje petih socialističnih držav, da s silo orožja teptajo vse ideale in načela, priborjene z življenjem milijonov ljudi po svetu v dolgih desetletjih. Z odločnostjo, kakršno smo izpričali pred dvajsetimi leti ob diktatu informbiroja, podpiramo vodstvo Zveze komunistov in državno vodstvo za nadaljnjo izgradnjo samoupravne družbe in za spoštovanje pravic vsakega naroda, da si izbira lastno pot v socializem, pravijo delavci kolektiva »TIK* iz Kobarida. Težko je v nekaj besedah povedati, kaj čutimo ob tem gnusnem dejanju, so preprosto povedali člani osnovne organizacije Iz vseh številnih brzojavk in pisem, ki jih dobiva vodstvo slovenskih komunistov, veje odločna podpora vodstvu Jugoslavije in predsedniku Titu ter enotnost vseh jugoslovanskih ljudi v obrambi pravic in svobode češkoslovaškega ljudstva. Poljski tisk našteva probleme, o nekaterih bi bilo treba pisati VARŠAVA, 24. — Prvič odkar je nastal češkoslovaški problem, je poljski tisk danes omenil negativno stališče nekaterih zahodnih komunističnih partij. Glasilo poljske armade pripominja, da morda te partije, prav zaradi svojih problemov v borbi proti imperializmu, niso v pravilni meri razumele novih problemov, ki so nastali zaradi razmerja socialističnih sil v Evro- niti glas, ko so v Indoneziji pobili približno 400.000 komunistov z njihovimi družinami in simpatizerji in odločno bi bilo treba protestirati proti brezbrižnosti Zahoda nad položajem v Nigeriji, kjer je na sto-tisoče ljudi v Biafri umiralo od lakote. Nihče ni teda„ poskusil, kar je čudno, mobilizirati množice, da bi pritiskale na neobčutljive vdade Zahoda. Poljski časniki danes ponavljajo argumente, s katerimi hočejo dokazati, da se je »protirevolucija v ČSSR že dolgo pripravljala* in navajajo npr., da so bili člani praškega Kluba 231 »zločinci, bivši politični priporniki, bivši častniki SS, izdajalci domovin, in agenti mednarodne sionistični, organizacije Joint*. Glasilo poljsk: armade navaja tudi, da poljski vojaki niso izstrelili niti enega naboja. BONN, 24. — Predstavnik sindikata kemičnih delavcev Renanije, ki se je danes vrnil iz ČSSR, je izjavil, da je neki mladi kapetan sovjetske vojske izvršb samomor. Kapetan se je dolgo razgovarjad z mladino o politiki svoje vlade in je opravičeval vkorakanje v ČSSR. Mladina pa ga je kmalu prepričala o napaki in kapetan, ki ga je razgovor močno presunil, se je oddaljil jn se s samokresom ubil. ŽENEVA, 24. — Predsednik Mednarodnega Rdečega križa je povabil predsednika češkoslovaškega Rdečega križa Ženevo. Namen vabila je proučiti možnost nudenja pomoči. DUNAJ, 24. — Vsi tuji turisti v ČSSR lahko mirno nadaljujejp svoje počitnice ria tem ozemlju pod pogojem, da se strogo drže navodil »osvobodilnih sil*, je javil radio Vltava, ki je pod sovjetskim nadzorstvom. LJUBLJANA, 24. - V Ljubljani se je danes nadaljevala konferenca »Mednarodne konfederacije za razorožitev in mir*. Novinar uglednega francoskega časnika «Le Monde* Becornoj je govoril o položaju v Jugovzhodni Aziji. Za njim pa so prebrali program te konfederacije v zvezi z nedavnimi dogodki na Češkoslovaškem. Po tem programu bodo prvega in drugega septembra po vsem svetu pripravili protestne demonstracije proti napadu na Češkoslovaškem. Šestindvaj-■sotega in 28-- oktobra...pa. bodo-organizirali proslavo obletnice češkoslovaške neodvisnosti. Konec septembra pa bodo sklicali mednarodno konferenco solidarnosti s Češkoslovaško, na katero bodo povabili tudi vse Čehe in Slovake, ki žive zunaj svoje države. Vsem uglednim osebnostim v svetu pa bodo poslali vprašanje glede dogodkov na Češkem in Slovaškem in objavili njihove odgovore. Hkrati pa bodo poslali protestne brzojavke vsem petim ligam za mir dežel varšavskega pakta, ki so okupirale Češkoslovaško. Mednarodna konfederacija za razorožitev in mir bo sprejela tudi izčrpno poročilo c procesu proti napadu. Konferenca b<- jutri ves dan nadaljevala delo. Sporazum za pomoč prebivalstvu Biafrc ADIS ABEBA, 24. — Na pogajanjih med Biafro in Nigerijo so danes v Adis Abeba dosegli sporazum za vzpostavitev tako zračnega kot zemeljskega hodnika za dobavo pomoči prizadetim prebivalstvom. Sporočilo je dal generalni tajnik Organizacije afriške enotnosti Diallo Telli, kd je povedal, da je do sporazuma prišlo po dolgem sestanku, ki mu je predsedoval etiopski cesar Halle Selassie. Biafrsko in nigerijsko odposlanstvo sta se ponovno sestali v popoldanskih urah za odločitev ukrepov, ki so potrebni za uresničitev sporazuma Naj več ji del zasluge za doseženi sporazum pripisujejo opazovalci ne. utrudnemu in potrpežljivemu posredovanju etiopskega cesarja, ki se je na vso moč trudil, da bi omilil nasprotstova, ki še obstajajo med siaBSOi 'Obeh odposlanstev. 2a sedaj pa je na drugi strani povsem izključeno, da bi se odposlanstvi sporazumeli o načelnih vprašanjih, ki ostajajo nerešena. V secesiondstdčni pokrajini so bia-frske vojaške enote pod vedno večjim pritiskom zveznih sil. Dosedanjo biafrsko prestolnico Abo so morali včeraj vojaki in civilno prebivalstvo zapustiti, ker so dospele nigerijske enote v neposredno bližino mesta. Edinima Kaiser, funkcionar neke švicarske podporne ustanove, M se je v zadnjih dneh mudil v Biafri, je danes v Ženevi izjavil, da umira tam vsak dan od pet do šest tisoč ljudi. Po taboriščih je od 2,5 do 4 milijone beguncev. iiiuiiiimmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiimmiiiiiiimii Pomoč Jugoslavije in vesti iz Prage BEOGRAD, 24. — Iz vseh krajev' nika Tanjuga je v Pragi preteklo Jugoslavije poročajo o pospešeni I noč prišlo do več aretacij ozdiro-nadaljnji akciji dajanja pomoči če ma konfimlranja v stanovanja. Iz škoslovašldim državljanom, ki so i jalovili so se poskusd sovjetskih vo se zatekli v Jugoslavijo. Pomoč jim jakov, da odstranijo številne pla KOLESARSTVO PARIZ-LUKSEMBURG Končan papežev obisk v Kolumbiji BOGOTA, 24. — Danes se zaključi trodnevni papežev obisk v Kolumbiji. Ob 18. uri (23. uri po italijanskem času) Je papeževo letalo zapustilo letališče kolumbijske prestolnice in bo dospelo v Rim jutri okrog 14.10. V zadnjem dnevu svojega obiska se je Pavel VI. ponovno srečal z ubožndm kolumbijskim ljudstvom. V predmestju »Venecda« je topel mašo v cerkvici Sv. Cecilije, nato pa je obiskal številne bolnike. Na kosilu se Je zadržal v stanovanju tamkajšnjega župnika, nato pa je nepredvideno obiskal dve ubožni hišica in se pogovoril z njunima stanovalci. Popoldne Je papež svečano odprl II. konferenco latinsko ameriških škofov v mestni stolnici, kjer je imel daljši nagovor v španščini. Pavel VI. Je orisal položaj Cerkve pi, in v kakšni meri so te ogro- j v Latinski Ameriki ter nakazal žene. Vendar, pravi list, bi bilo smernice za bodoče delo tamkajš-treba že precej časa od tega dvig-1 njih škofov. nudijo v 06krbd. denarju, brezplačnem prevozu, brezplačnim poštnim, telegrafskim in telefonskim uslugam. Na splošno skušajo na vse mogoče načine olajšati njihov položaj. V Sloveniji in tudi v nekaterih drugih republikah številna podjetja in organizacije nudijo brezplačno oskrbo češkoslovaškim državljanom. Mnoge radionostaje so uvedle radio oddaje v češkoslova-ščini, da bi državljanom olajšale sprejemanje vesti o dogodkih v njihovi deželi. Po vesteh iz Prage je danes, četrti dan okupacije, popolnoma Jasno, da so propadli načrti okupatorja. Izjalovil se je namreč njihov načrt, da bodo lahko že prvega dne okupacije formirali začasno vlado in novo politično vodstvo. Bili so tako prepričani na svoj u speh, da niso pripeljali s seboj najpotrebnejše stvari za daljšo okupacijo, med drugim naprave, ki bi preprečile ilegalno delo radijskih postaj češkoslovaških novinarjev, ki še danes uspešno delujejo. Okupator je naletel na močan organiziran odpor češkoslovaškega ljudstva. Ni mu uspelo niti najti ljudi, ki bi bili pripravljeni nalepiti plakate o skupnem proglasu poveljstva varšavskega pakta. Te plakate so morali nalepiti sami okupator ski vojaki, pri tem pa so pomešal’ pakete in v Pragi nalepili plakate v slovaščimi, v nekaterih slovaških krajih pa plakate v češčini. Te plakate so naslednjega Jutra odstranili mladinci. Prvega dne je češkoslovaško ljudstvo okupatorske vojake skušalo seznanita z resnico. Ker pa ta akcija ni dala zažele nih rezultatov, je ljudstvo prešlo na drugo taktiko, na taktiko popolnega ignoriranja pripadnikov o-kupatorsklh sdl. Praga je danes zjutraj pričela dan brez nazivov ulic, brez hišnih številk. Izginili so tudi spiski stanovalcev, odstranjeni o zdroma pomazani so tudi kažipoti na ulicah. V praških knjigarnah so izginili vsi načrti mesta. S tem skušajo češkoslovaški mlroljubl de zorientlirdti okupatorja in odrezati poskuse aretacij. Po vesteh dopis- kate in transparente, s katerimi je češkoslovaško ljudstvo aklamlralo Dubčka, Svobodo in Cemdikipvo vlado, kajti odstranjeni napasi ponovno rastejo kot gobe po dežju. Na mnogih hišah in Javnih stavbah v Pragi in drugih mestih so v znak žalosti za izgube neodvisnosti zastave na pol droga, oziroma črne zastave. Celo češkoslovaško ljudstvo dostojanstveno prenaša težave težkih dnd okupacije. B. B. Eksplozija prve francoske bombe «H» PARIZ, 24. — Prva francoska termo nuklearna bomba je eksplodirala danes popoldne na Pacifiku. Eksplozija je bila ob 20.30 (po Ital. času). ' Sredi septembra nov fiat «500 L» TURIN, 24. — Sredi septembra bodo predstavili nekoliko obnovljen model fiata 500, ki bo prišel na trg kot «500 L*. Novo vozilo bo s tehnične strani enako fiatu 500 ber-lini, razlikoval pa se bo po izboljšavah na karoseriji ih v notranjosti. Zunanjost bo dobila lepši videz, odbijači bodo učinkovitejši, medtem ko bo notranjost polna novosti. Prednji del bo prevlečen s plastično snovjo in bo imel tudi bencinski kazalec, volan bo športne vrste in tudi šofiranje bo bolj udobno predvsem zaradi nižjih sedežev s premakljivim naslonjalom, medtem ko bodo tla prevlečena z mo-quette. Cena, ki je še niso javili, ne bi smela biti dosti višja od cene sedanjega fiata 500 berlina. Napad Anquetila in Wolfshohla na vodečega Dancellija ni uspel Na prvi poletapi j« bil najhitrejši Belgijec Reybroeck, na drugi Francoz Bon KOELN, 24. — Na prvi poletapi Liege • Maestricht, ki' so jo opravili na kronometer ekipno je zmagala kolesarska hiša FAEMA pred Moltenijem. Med posamezniki je zabeležil najboljši čas Belgijec Guido Reybroeok, ki je prevozil 40,500 km dolgo progo v 55T8”, komaj s sekundo slabšim časom pa se je uvrstil na ’ drugo mesto njegov rojak Eddy Merokx. Na drugi poletapi pa so se tekmovalci na cilju razvrstili takole: 1. Michele Bon (Fr.) 144 km dolgo pot od Maastrichta do Koelna Je prevozil v 3.32’37’’ s poprečno hitrostjo 40,638 km na uro. 2. ŠVolfshol (Nem.) 3. Anquetil (Fr.) 4. Bračke (Bel.) 5. Pingeon (Fr.) 3.32’37” 6. Jansen (Niz.) 3.36’47” 7. Schutz (Luks.) 3.36’51” 8. Van Ricekenghem (Bel.) 9. Schleck (Luks.) 10. Altig (Nem.) 16. Basso (It.) 18. Bitossi (It.) 19. Dancelli (It.) 21. Gimondi (It.) 23. Merckx (Belg.) itd. SKUPNA LESTVICA 1. Dancelli (It.) 14.28T8” 2. Basso (It.) 14.28’23” 3. Gimondi (It.) 14.28’33” 4. Merckx (Bel.) 5. Steevens (Niz.) 6. Leman (Bel.) lumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimmiHiiiiiiiii Jutri se začne v Rimu letošnje svetovno kolesarsko prvenstvo Od jutri do 1. septembra bo na sporedu na olimpijskem dirkališču v Rimu in na krožni poti ; ;ospm v Rimu in na krožni progi v Imoli svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčni in cestni vožnji za profesionalce in ženske ter v vožnji za motorji za profesionalce in amaterje. Prvenstvo v Italiji bo nekoliko okrnjeno, ker bodo opravili ostale discipline za amaterske vozače po olimpijskih igrah novembra Urugvaju. Letošnje prvenstvo bo v Italiji po šestletnem presledku. Italijani bodo na njem branili en sam naslov in sicer v tandemu, v katerem sta lani v Amsterdamu zmagala Ver-zini in Gonzato. Italija sodi sicer med najmočnejše kolesarske dežele na svetu, vendar pa njeni uspehi na svetovnih prvenstvih zadnje čase niso bili preveč blesteči. To se odraža na primer tudi v cestni vožnji za profesionalce, kjer je Italiji zadnjič uspelo osvojiti naslov svetovnega prvaka pred desetimi leti po zaslugi Baldinija. Pred njim je Italija osvojila v tej disciplini le pet zmag: Binda (1930 in 1932), Guerra (1931) in Coppi (1953). Tudi letos italijansko zastopstvo ne bo- nastopilo v najboljših pogojih, čeprav bo tekmovalo doma. Pretekla sezona' je bila namreč izredno razburkana, prišlo je do polemik, diskvalifikacij, preiskav, kar ni motilo vzdušja le med tekmovalci, ampak tudi med ljubitelji tega športa. Kljub vsem tem nevšečnostim upajo Italijani, da bodo v Imoli le uspeli zmagati letos po zaslugi Gimondi j a, ki pa bo moral v 18 krogih na 277 km dolgi progi močno pritisniti na pedale, če bo hotel ugnati Merckxa, Janssena, Pin-geona, VVolsfhohla in druge. V dirkališčni vožnji bo v Rimu na razpolago šest svetovnih naslovov. Italija ima določene možnosti, da poseže po prvem mestu le v hitrostni vožnji profesionalcev z Beghettom, kateremu pa bi lahko zastavil pot Belgijec Sercu ali Avstralec Baensch. Morda bo v zasledovalni vožnji profesionalcev kandidiral za naslov svetovnega prvaka Faggin, ki pa je star že 36 let in se bo torej le stežka zoperstavil mlajšim nasprotnikom. Morda mu bo delno olajšala pot do naslova odsotnost lanskega prvaka Nizozemca Groena. V vožnji za motorji Italija nima posebnih izgledov ne med profesionalci ne med amaterji. Nastopile bodo tudi ženske, ki bodo imele na razpolago tri svetovne naslove: v hitrostni in zasledovalni ter cestni vožnji na 55 km dolgi progi. Kot vse kaže bodo tukaj glavne protagonistke Angležinja Burton ter Rusinji Savina in Garkušina. Zmaga Bora žen j a Bor v Nabrežini na igrišču Sokola premagala moštvo »Tone Čufar« iz Ljubljane z izidom 54:42. Srečanje med obema ekipama je bilo na zadovoljivi tehnični ravni, lepo so zaigrali zlasti Tržačani, ki so opravili to tekmo v okviru priprav na letošnje prvenstvo. mm Vrsta prijavljenih ekip za športni teden Gaje Organizatorji športnega tedna Gaje so sredi priprav za to prireditev, ki bo med največjinii letošnjimi zamejskimi manifestacijami slovenskih športnikov. Žal pa prireditelji niso imeli sreče pri organizaciji mednarodnih srečanj: zaradi dogodkov na Češkoslovaškem so namreč v Trstu odpovedali mednarodni odbojkarski turnir in tako v Padričah ne bo italijanske državne reprezentance, razen tega pa verjetno ne bo niti. Slavij e iz Prage. slej so se prijavili že: ženska odbojka 4 ekipe, moška odbojka 4. ,-------------------------— .. m<» dvema1-tjgnjems r«eeki) nanje 8, rusko kegljanje 12, bliža-nje 2, za tek pa se je že prijavilo 7 atletov. že s temi prijavami je torej prireditvi zagotovljen lep uspeh. IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIUIIMIMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIlllllimillllllilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllHl ATLETIKA 7. Jurden (Fr.) 8. Mačehi (It.) 9. Pouiidor (Fr.) 10. Brand (Sv.) Gustavsonova 200 m prosto v času svetovnega rekorda LOS ANGELES, 24. - 18-1«^ Američanka Linda Gustavson j® izbirnem olimpijskem tekmo''*", za mehiške igre postavila nov *** tovni rekord na progi 200 m sto s časom 2’07”9. Na isti W reditvi je tudi Debbyje Mey©fs j v kvalifikacijah popravila sveto’"' rekord s časom 2’08”. Dosed*" rekord je bil od 2. avgusta 15-letne Američanke Eadie postavila pa ga je na ameriš"” državnem prvenstvu 2. t. Lincolnu. Francozinja Duprcz izenačila evropski rekord na 200 m hrbtn® VICHY, 24. - Na nekem pljjjjj' nem tekmovanju v Vichyju je coska plavalka Benedicte izenačila evropski rekord na JL gi 200 m hrbtno s časom 2*' Prva Evropejka, ki je v tetn, su preplavala 200 m v hrt*’®, slogu je bila Francozinja Cim* ne Caron, Štirje odstopi v peti regati TRST, 24. — V peti regati jenskega državnega jadralne?* L vtnstva. v Trstu, veljavnega red «Leteči Holandec« je posadka jadrnice «Kriss III*. prevzela tudi prvo mesto na TOMNift :"'S Tržačana Cobau in Ap obori® ^ bila danes tretja in imata t® v sto tudi na skupni lestvici. ^ Med današnjim tekmovanj*01 Odstopile štiri posadke. ‘ .'V * v Nabrežini Sinoči je v prijateljski košarkarski tekmi peterka Športnega zdru- Dva svetovna rekordu na mitingu v Londonu Clarke: 2 milji v 8’19”6 - V. Britanija: 4x200 m (ženske) v 1*33 ^ LONDON, 24. — Avstralski atlet Ron Clarke je postavil na mednarodnem atletskem mitingu v londonskem «Crystal palače« nov svetovni rekord v teku na 2 milji s časom 8’19”6. Na isti prireditvi je Velika Britanija postavila svetovni rekord v ženski štafeti na progi 4x200 m s časom 1’33”8. Dosedanji rekordni čas je pripadal doslej Sovjetski zvezi z dosežkom 1’34”4. Mladi borovci nastopijo 6. oktobra v Kranju Mladinska atletska vrsta Športnega združenja Bor bo začela jutri po daljših počitnicah novo sezono. Pravilnik atletske zveze namreč predvideva za dečke in deklice v drugi polovici julija in v avgustu zaradi vročine (letos je slučajno nd bilo) počitek. Bor ima v načrtu dve tekmovanji v septembru, obe v naši deželi, višek sezone pa bo za mlade borovce predstavljal0 ., )| Čanje z atletskim klubom Triffl* j. Kranja. Srečanje bo v Krari oktobra. m, V pričakovanju tega srečanj® jp ša atletski odsek Bora mobil^ ( te dni čim več atletov ln J' jo primernim treningom privest vsaj osnovnega atletskega znatoJ8'jj, Bor zato od do 15. leta ter deklice od 12- °r, j« leta, da se udeleže treningov. J® vsak dan razen ob sobotah a1 ,f-deljah na občinskem stadiou® ct Grezar« (Valmaura) v Trst® 16.30 dalje. miAHJt Danes zaključek državnega prvenstva MILAN, 24. - V Milanu danes zaključilo letošnje lt8^ V sko državno veslaško prvenstV v kvalifikacijah in repesažih neslo preveč blestečih rezul jj Tržačani so uvrstili v sed® JO nalnih disciplin osem posa°>,^. sicer bo nastopil v skiffu 'jjf brosi od CMM, vsi ostali 0 fi‘ ni čolni iz Trsta pa pripadaj ^ silcem, ki bodo imeli v <* < brez krmarja tri posadke, °g p» četvercu brez krmarja, po et>s ft’ v dvojnem dvojcu in dvojcu marjem. OB V ES I I LA f Sz Bor sporoča, da se čeli v sredo, 28. t.m. ob ni treningi prve ženske M t ske ekipe. Igralke naj se udeleže polnoštevilno in tov*1 ‘ **• te/ Organizatorji športnega pž Gaje vabijo vsa društva, hi * meravajo udeležiti tekniov’*0^^ moški in ženski odbojki, . P kegljanju, balinanju, bliža«1) teku, da se prijavijo na Gaje v Padričah št. 27, do g(f Sedež društva je odprt tt deljek, sredo in petek od 1® 21. ure. Športni teden Gaje bo v tednu meseca septembra v čah. rimoršfci dnevhil Slikar Avgust Černigoj sedemdesetletnik Kdo bi mu jih toliko prisodil! v6dno tako živahen, dejaven, neučakan, svež in stalno priprav-.n na šalo, še raje razpravo, včasih — in ne tako redko — tu-na oster besedni dvoboj za ka-"O načelno vprašanje ali tudi za renutno muho. Hkrati pa tudi na ?«naj, po navadi, kar mladeni-Po modi. Zares, kdo bi mu prisodil kar — sedemdeset. In vendar je prof. Avgust Čerini0! včeraj slavil svoj sedemde-Se« rojstni dan in hkrati pustil ‘f seboj malone pol stoletja u-«varjalnega dela. Ker spada Prof. Avgust Černigoj med emi-Ucntne tržaške in še posebej naj-Vidnejše slovenske likovnike v irstu in v zamejstvu nasploh, Smatramo za svojo dolžnost posvetiti mu nekaj besed o tem nje-ii Sovem lepem jubileju. Pri tem i) ®e zavedamo, da si nismo pre-l# lahke naloge, na dveh stolp- t cin strniti vse, kar naj bi dalo d P°poino podobo tega tako hetero- * E®nega likovnega ustvarjalca in ! tk*'* tut^ dobrega pedagoga, kri- i sk’pa ludi dobrega, doslednega, J1 rajno požrtvovalnega pa čeprav * v.Casih tudi nekoliko muhastega il joveka. Naloga, kot smo rekli, f j.1 lahka, zato pa bo skušala bi- * ^njegova podoba kar se da iskre- ,Naš slavljenec — prof. Avgust ernjgoj — se je rodil v Trstu, cneje v tedanjem predmestju v! Sv. Ani 24. avgusta 1898 v davski družini. Njegov oče, pri- mniški delavec po rodu iz Vi- I Kr-S^.e doline- in njegova mati z trenjih Padrič, sta imela šest o-t h'lk- Z eno službo in eno plačo, > Krali pa s šestimi otroki, v dru- žini ni bilo razkošja, pač pa veliko več_ skromnosti, da ne rečemo siromaštva. Razmere se niso prav nič spremenile tudi tedaj, ko se je njegova družina preselila v škorkljo, od koder je mladi Černigoj začed obiskovati najprej o-snovno in nato meščansko šolo v Ul. Giotto. Po končani meščanski šoli se je Černigoj vpisal na srednjo tehnično šolo, sedanji zavod Volta. Ko se prof. Černigoj danes spominja na tiste čase z malo manj kot obžalovanjem poudarja, da so ga njegovi vpisali v italijansko šolo in je zato vso srednjo šolo opravil le v italijanščini in se je s slovenskim jezikom in slovensko kulturo srečal šele pozneje. Vtem ko se tako rekoč očitajoče spominja tega, se s hvaležnostjo spominja svojega očeta, od katerega je dobil navdih, da se je lotil umetnosti. Ko je bil namreč nekoč njegov oče bolan, se je iz dolgega časa lotil risanja. In kot bi se bila ta trenutna očetova želja prenesla na sina, se je mladi Černigoj vnel za umetnost, ki mu je postala življenjski smoter. Toda Černigoj še ni končal srednje tehnične šole, ko so ga že poklicali k vojakom. Bili smo tedaj v vojni in današnji slavljenec je moral kot avstrijski vojak na rusko ter romunsko bojišče. Ni pa Černigoj niti poduhal smodnikovega dima. Dobro znani 97. tržaški pešpolk se ni nikoli izkazal kot zelo borben. Zato so mu tudi nadeli znani vzdevek. Prof. Černigoj pa se je še manj približal bojišču: ves čas je bil namreč v zaledju. Vojna pa Černigoju ni vzela le ------------------------------------------------- -------------------- IIU|< nuni mn m m iiiiiiiiimiii iiiiim im iiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit umi n n mulim'mm,mmi JOLAND LOEBL: FOTOGRAFIJA V«. Bblhan je bilo najbolj oddaljeno pristanišče na Daljnem O, ki so v njem morali služiti mornarji Njenega Veličan-6Qin an§Ieške kraljice. Tam so živeli dolgočasno življenje in P, razvedrilo so jim bila pisma iz domovine. H0(^° je mlademu mornarju Billiyju Bustenu oficir izročil $0 ar° kuverto, je fant od veselja zardel. Njegovi tovariši tudi razveselili, ker so vedeli, kako je Billy zvest svoji fnKi v Manchestru. Njena slika je visela nad njegovo ^8a 0 'n 0 kakšnem drugem dekletu še slišati ni hotel ni-lati ,sP°četka so se mu tovariši smejali in so skušali oma-niegovo vztrajnost, a Billy je ostal trmast, ail J"~ No, — ga je oficir prijateljsko potrepljal po ramenu, — P zaročenka veseli, da prihajaš na dopust? ka)0 °ba namesto pričakovanega veselega odgovora je doča-°Iicirja žalostno obličje. tVoC No, kaj pa je? — se je začudil oficir. —- Ali se je Jpu dekletu kaj neprijetnega pripetilo? % je molče odkimal. ottcl7 Kakšna nesreča se je zgodila? — Je zaskrbljeno vprašal ■ Pa tudi nekaj mornarjev je pristopilo bliže tl v,'' Govori, Billy! — je rekel eden od njih. — Pred nami »r bi treba nič skrivati. . Billyjevih očeh se je pojavila solza. Gotovo se je zgodilo J strašnega. Pojasnilo je bilo v pismu: Pila !^ragi Billy, spoznala sem moža, s katerim se bom poro-at° Te prosim, da mi vrneš mojo sliko, želim Ti mnogo ~~ Aliče.» 0 Kača! — je siknil oficir. — Kdo bi kaj takega mislil ? To je torej hvaležnost Billyju za njegovo zvestobo! Nje ladalo je vsesplošno ogorčenje in vsak je reagiral po <4 L01 temperamentu na to nesramno izdajo. To sicer stanja ^ho 0 sPremeniti, za Billyjevo dušo pa je le predstavljalo hreu.1.2 vseh strani so padali različni nasveti, dokler ni oficir razprave. JT Imenitno idejo imam! — je vzkliknil zmagoslavno. aslednje pol ure so vsi mornarji brskali po svojih stva-Sq r&li so vse fotografije svojih bivših in sedanjih prjateljic »Osi jih vtaknili v veliko kuverto. Preden so jo zalepili in \ 1 bivši Billyjevi zaročenki v Manchester, je moral sam ^Pisati nekaj besed. en dni pozneje je bila Billyjeva zaročenka zelo prese-•^illy■ko ji je poštar izročil pismo. Ko pa je prečitala So6Ve vrstice, je zasikala od jeze in ranjenega samoljubja ^1ve besedi: , . , . ■ , j,. Takšen podlež! srno se je namreč glasilo: *Vr*8a Alice- P 'Voi„ Pa mi vrni ^ oc je iittimev; giaanu. ^t&l6 Ia§a Aliče, poišči si, prosim svojo sliko in si jo obdrži, °ja Pa mi vrni. Zares se ne morem spomniti, katera je 2elim ti mnogo sreče, Billy». Slikar v svojem ateljeju. — Spodaj dve slikarjevi kompoziciji let, pač pa tudi izredno priložnost: na šoli so ga bili že predlagali za štipendijo, ki bi mu bi-in omogočila nadaljevati šolanje na dunajski akademiji. Tako so šla pozlu tri leta, tako je šla po-zlu izredna priložnost. Zaradi tega se je ob koncu vojne znašel v nič kaj zavidanja vrednem položaju in pograbil je zato prvo priložnost, ki se mu je ponujala: v Postojni so potrebovali profesorja za risanje. In tedaj je v Černigojevem življenju prišlo do novega momenta: v Postojni je današnji slavljenec prišel prvič resnično v stik s slovenskim okoljem in spoznal, da dejansko pripada temu okolju in ne okolju, v katerem je živel do tedaj. To spoznanje pa je privedlo tudi do preloma v družini: on se je o-predelil za to smer, vsi ostali člani njegove številne družine pa so ostali «Tržačani». Nekje v začetku smo rekli, da je Černigoj nekako neučakan. To drži še danes, kaj je šele bilo, ko mu je bilo dvajset let ali kaj več. Mirno življenje podeželskega trga Postojne stalno smejočemu se in vedno v novo usmerjenemu Černigoju ni moglo biti pogodu. Zato je v dveh letih prihranil nekaj denarja in se odpravil na »romanje po Nemčiji*, kot sam označuje svoje nadaljevanje študija najprej v Muenchnu, nato pa še v VVeimaru. Ker mu nemirni duh ni dal obstanka niti na akademiji v Muenchnu, se je preselil v Schillerjevo mesto in se vpisal v znano šolo «Bauhaus», kjer mu je bil učitelj sloviti Kan-dinski. Kot je znano, je bila in deloma je še vedno «Bauhaus» nekakšna eksperimentalna šola, ki je na raznih področjih uvedla nekaj povsem svojskih, rekli bi lahko tudi revolucionarnih smeri. In na tej šoli se je Černigoj o-predelil za tako imenovano konstruktivistično umetniško smer (ruskega porekla, kot rad doda prof. Černigoj. V Weimaru pa se Černigoj spozna tudi s sestro pesnika Srečka Kosovela pianistko Karmelo Kosovel in ta ga nagovori, naj pride v Ljubljano. Černigoju ni bilo treba vabila ponoviti. Konec leta 1923 ga že srečamo v Ljubljani kot profesorja na srednji obrtni šoli in sicer na stavbarskem oddelku, ki ga je vodil prof. šantel. Černigoj pa bi ne bil to, kar je, ce bi se bil omejil na svoje delo na šoli. Poleg tega je bila tedaj Ljubljana tako politično kot kulturno izredno razgibana. In prof. Černigoj, ki je prišel iz Nemčije prepojen z novostmi, je hotel vpeljati svoj in še kak drug «izem» tudi v »dolgi vasi*, kot so tedaj Ljubljani še dokaj upravičeno pravili. Njegova heterogena nagnjenja in dejavnosti so ga tako rekoč logično privedla v tedanje napredne ljubljanske kroge in skupno s Ferdom Delakom ter drugimi postavlja prof. Černigoj na noge »Novi oder* in revijo «Tank». V to dobo spada tudi prva Černigojeva namostojna razstava, ki pa je bila hkrati tudi prva razstava konstruktivistične smeri v Ljubljani. V dvorani srednje obrtne šole je prof. Černigoj razstavil vrsto svojih del, ki so jih sestavljali razni deli motorja, strojni predmeti in razni izdelki, ki so mu nakopali tudi vzdevek «Deus ex machina*. Razstava je v Ljubljani dvignila veliko hrupa. Sam Izidor Cankar se je potrudil na razstavo in pripeljal s seboj nekaj svojih somišljenikov, ki so se zgražali nad Černigojevo »drznostjo* in, kakor se še danes spominja prof. Černigoj, je bil Izidor Cankar pripravljen z njim kot umetnikom obračunati, če bi ga ne bil vzel v zaščito tedanji profesor za matematiko na ljubljanski univerzi Nardin. Tedanja uradna Ljubljana Sternena, Jame, Jakopiča, Gasparija in drugih znanih impresionistov in post-impresionistov vsekakor ni bila pripravljena na drzen Černigojev konstruktivizem. Černigoj pa zaverovan vase in svojo umetnost sicer priznava veljavo in pomen teh pomembnin predstavnikov slovenskega slikarstva, hkrati pa je tudi prepričan, vsaj zase, da se je njihova umetnost že preživela, da je že mrtva, do čim da je njegova umetnost — umetnost bodočnosti. Skratka, uradna Ljubljana ni mogla sprejeti takega Černigoja kot tudi ne njegovih drznih naprednih idej. In ko se je tudi na njegov račun javno mnenje nekoliko preveč razgibalo, so mu... pokazali vrata. In vtem ko so mnogi primorski ljudje, predvsem razumniki, prihajali v Ljubljano in v Slovenijo kot begunci pred fašizmom, je moral prof. Černigoj ubrati prav obratno smer, moral se je vrniti domov, v Ljubljani so mu dali le 24 ur časa za izselitev. Tako se je prof. Černigoj znašel spet v svojem rojstnem mestu, kjer pa je bil na oblasti fašizem. Njegov položaj pa je poslabšalo dejstvo, da je bila tržaška policija obveščena o njegovi dejavnosti v Ljubljani ter o vzrokih, zakaj so ga izgnali. Zato so si začele slediti preiskave na njegovem domu in razne druge ši-kane. Vtem se mu je rodil tudi sin. Prof. Černigoj se je znašel zares tudi gmotno v težavnem položaju. Pripravljen je bil zato sprejeti katero koli delo in odio-čil se jeza-tisto.ki bi ga pustilo najbolj svobodnega, najbolj neodvisnega. Zaposlil se je v ladjedelnici, kjer je kot preprost delavec pleskal ladje. Brž ko se je nekako ustalil, se je njegov duh ponovno razživel. Svoje umetniško hotenje hoče Černigoj posredovati tudi drugim in v tem smislu snuje lastno umetniško šolo konstruktivistične smeri. Med svoje učence Černigoj šteje med drugimi Edvarda Stepančiča, arhitekta Poljaka, Karmelioha, Vlacha. Bilo je to že leta 1927, ko je bila v Trstu organizirana prva velika, deželna umetnostna razstava v Ljudskem vrtu Čeprav je razstavo organiziral fašistični sindikat slikarjev, je bil prof. Černigoju in njegovim učencem ter sodelavcem dodeljen poseben oddelek za konstruktivistično strujo. V zvezi s tem ter v zvezi z dotedanjo njegovo dejavnostjo nekateri trdijo, da je bil prof. Černigoj prvi, ki je v Italiji ubral to umetnostno izrazno smer. V to dobo spada tudi Černigojev »Konstruktivistični manilest*. ki je precej razživil tedanje duhove. Temu za tedanje razmere dokaj razgibanemu obdobju sledi daljša umetnikova bolj umirjena doba, ki pomeni hkrati tudi korak nazaj v njegovem umetniškem ustvarjanju in snovanju. Profesor Černigoj se ne vesi več po o-grodjih, da bi od zunaj ličil ladje, ker so ga zaposlili kot dekoraterja prekojnomikov. Ta sicer mnogo primernejša zaposlitev pa zamori v njem veliko prejšnjega zagona. V tem najdemo tudi razlago, zakaj se je začelo umetnikovo «figurativno obdobje«. V tem času je prof. Černigoj razstavljal na nekaterih skupinskih razstavah in v to dobo spada tudi njegovo delo s tremi znanimi tržaškimi slovenskimi slikarji, z Lojzetom Spacalom, Josipom Cesarjem in Av-relijem Lukežičem, katerim je bil tedaj učitelj. Ta doba se konča z začetkom vojne. Tedaj srečamo prof. Černigoja v Drež-nici nad Kobaridom, kjer sta z Zoranom Mušičem slikala cerkev. Ker -pa je moral Mušič kot jugoslovanski državljan, stran z obmejnega področja, je delo dokončal sam. Iz Drežnice je Černigoja podobna dejavnost peljala še v Košano, Knežak, Bač in končno še v novo cerkev v štivanu. S tem delom prof. Černigoj dočaka konec vojne, ki pomeni zanj tudi konec že omenjenega »figurativnega obdobja«. Za ves povojni čas, tudi za sama povojna leta je značilno, da se je likovna umetnost močno razbohotila in sprostila. Mnoge vezi, ki so prej tako ali drugače vezale roke posameznikom, so popustile. Samo ob sebi se razume, da se je naš slavljenec vrnil v svoj element, k svojemu konstruktivizmu, točneje k neokon-struktivizmu. To je tem laže storil, ker mu je mesto profesorja risanja na slovenski srednji šoli omogočilo, da se je povsem sprostil. Poleg tega pa mu je položaj pedagoga omogočil, da je svoje znanje pa tudi svoje težnje po- sredoval svojim učencem. Glede I tega bi mogli reči, da njegovo ) seme ni padlo na pusta tla, kajti | med svoje bivše učence šteje prof. I Černigoj mladega vendar že uve-| ljavljenega slikarja Klavdija Pal-I čica, nadalje arhitekta Jagodica in Kodriča ter njunega na Dunaju živečega kolego Doda Podreko. V zvezi s tem bi se dalo reči tudi to, da je precejšnja zasluga tudi prof. Černigoja, če so se u-čenci naših šol tako lepo uveljavili na raznih likovnih natečajih tudi v nacionalnem merilu. Černigojevo umetniško ustvarjalnost in vnemo v vsem povojnem času je težko prikazati, ker je tega bilo zelo veliko. Ni je bilo pomembnejše slikarske manifestacije na Tržaškem, kjer bi ga ne bili srečali. Poleg tega pa je v povojnem času priredil kakih deset osebnih razstav, začenši z razstavo v prvih povojnih letih v galeriji Škorpijon, pa do tiste, ki jo je lani jeseni pripravil v Kulturnem domu. Vmes so bile zelo uspele razstave v občinski galeriji in drugih priložnostnih lokalih, med katerimi velja omeniti tqdi njčgovo posrečeno pobudo, ko je za razmeroma dolgo časa spremenil del kavarne Tivoli v razstavišče, tudi z mednarodno udeležbo, in v nekakšen umetniški klub, v katerem so se shajali mnogi, predvsem mlajši in naprednejši likovniki. Kar pa zadeva njegove razstave v tujini, jih je bilo tudi veliko, začenši s tistimi v Jugoslaviji, pa dalje v Franciji, Angliji, Švici, Nemčiji in celo v ZDA. Skratka, njegova dejavnost je bila res velika in zato se more tudi pohvaliti, da najdemo njegove slike v Modemi galeriji v Rimu, v Moderni galeriji v Ljubljani, v Mestni galeriji v Mariboru in v mnogih zasebnih zbirkah. Nismo poklicani, da bi o umetnostnih dosežkih prof. Černigoja dali strokovno oceno. To bi deloma šlo tudi izven tega okvira, kajti preraznotera je njegova u-stvarjalnost, saj se je uveljavljal in se uveljavlja v vseh mogočih tehnikah od grafike, do olja, freske in intarzije. In vendar ne moremo te po sili razmer nepopolne slike našega slavljenca zaključiti, ne da bi dodali še nekaj: prof. Černigoj Je tudi ilustrator in v to področje spada med drugim tudi njegova ilustracija, izdaje Ribičičeve igre «V kraljestvu palčkov«. In končno je proč, Černigoj pri tržaški radijski postaji obilno leto sodeloval kot umetnostni kritik in z njemu znano strokovnostjo ocenjeval vse, kar se je na umetniškem področju dogajalo v našem mestu. Nekje v začetku smo rekli, da smo prevzeli težko nalogo, ko smo se namenili prikazati vse dolgo in tako razgibano ter plodno življenje prof. Avgusta Černigoja. Sedaj, na koncu, nam je to še bolj jasno, kajti pri vsej dobri volji nismo mogli prikazati vsega, kar bi bilo ob tem njegovem jubileju vredno zabeležiti, da bi njegova podoba bila kar se da popolna. Toda ta naš nepopolni prispevek naj mu bo v priznanje za vse napore in odpovedi, hkrati pa tudi zahvala za to, kar je prispeval slovenski umetnosti pri nas. Istočasno mu čestitamo k jubileju in mu šelimo še veliko zdravih in plodnih let. O KULTURNIH STIKIH MED SLOVENCI IN ITALIJANI Italijanski slovenisti v zadnjih sto letih (Nadaljevanje s prejšnje ned. štev.) Leta 1913 izide prav tako v našem mestu, in sicer v založbi »Gorenjec« slovnica »Italijanščina za Slovence«, ki jo je spisal Ferdo Kleinmayr. Iskravec je sestavil »Slovensko - italijanski slovarček«, ki je izšel leta 1914 v Gorici. Marica Gregoričeva je avtorica ««Slo-venske slovnice za Italijane«, ki jo je založil leta 1916 tržaški knji-gar J. Stoka. Založnik Ivan Kristančič je izdal leta 1918 v Sieni obširnejšo slovnico, ki Jo je sestavil V. Bandelj: »Italijanščina za Slovence — Grammatica italiana per gli Sloveni«. Slovnici so dodani razgovori, praktične vaje, zgledi prošenj in pisem, besednjak in kratek imenik krstnih in zemljepisnih imen. Pri pregledu prevodnega dela v tem obdobju srečamo najprej ime goriškega duhovnika Stefana Ko-ciančlča. Prevedel je zbirko povesti, ki jih je napisal Fraocesco Soave. Knjiga z naslovom «Poduč-ne povesti« je izšla leta 1851 v Gorici. Knjiga je doživela še dva natisa, in sicer leta 1870 in leta 1876. Kociančič se odlikuje po krasnem jeziku. Kot poroča Andrej Gabršček v svojem obširnem delu o goriških Slovencih, so Kocian-čičeva izvirna in prevodna dela naletela vselej na ugoden odmev pri bralcih. Kociančičevo prevodno delo je prav tako «Povestnica stare in nove zaveze« v dveh delih in »Sveta povestnica«, ki ju je v italijanščini napisal L. Fleury. Ta dela so izšla leta 1852 in 1853, vselej v Gorici pri Paternolliju. »Goriški V zvezi z neko navedbo v prejšnjem nadaljevanju (18. avgusta) smo prejeli pismo in popravek prof. dr. Bratka Krefta, ki ga bomo rade volje na tem mestu objavili prihodnjo nedeljo. oglednik« — »Lo speculatore gori-ziano«, je ime tednika, ki je izšel samo enkrat 11. januarja 1862. Uredil ga je Giovanni Filli. Poleg italijanskega besedila je v list prinesel v slabi slovenščini urednikovo »Povabilo in prošnjo« ter Cegnarjevo «0 posvečenju Prešernovega spomenika«. Leta 1877 pa je izšel že tretji natis Kociančičevega prevoda »Povesti«, ki sta jih v italijanščini napisala H. Pares in A. Bramieri. Ivan Trinko se je lotil resnega dela s prevodom Stritarjevega »Gospoda Mirodolskega«, ki je izhajal leta 1888 v videmskem časopisu «11 cittadino italiano« z naslovom »11 signor di Valpacifi-ca». To Je prvi prevod slovenske književne proze v italijanskem jeziku. Stritarja ni kasneje nihče več prevajal. Kot prvi in edini ga je prevedel prav Trinko, ki je bil z Gregorčičem pod močnim vplivom Stritarjeve umetnosti. V istem listu je izšlo tudi več Trinkovih prevodov Prešernovih poezij. Alfia-rljevo žaloigro v petih dejanjih »Filippo« pa je leta 1886 poslovenil Jožef Križman. Delo je izšlo v Trstu. Leta 1894 dobimo prvi lep prev~i slovenske slovstvene ustvarjalnosti, ki ga je sestavil in založil Fran Pirman. Naslov knjižice je »Riflessi di poesia e prosa slovena*. Delo je posvečeno rodoljubu Franu Kallstru. Ima prevode Prešernovih pesmi «Ukazi», »Sila spomina«, #Za slovo«, »Strunam«, »Izgubljena vera«, dveh narodnih pesmi in prevod dveh krajših spisov o prozi. O tem delu je poročal Simon Rutar leta 1900 v »Ljubljanskem zvonu«. Po sodbi Antona Cronie bi bilo to delo zaradi zvestobe prevoda zaslužilo boljši sprejem v kulturni javnosti. Leta 1895 je Andrej Gabršček ustanovil v Gorici »Knjižnico za mladino«, ki jo je sam urejal in zalagal. Kot prvi snopič te zbirke je izšel prevod Janka Lebana »Dva brata«, povesti neznanega italijanskega pisca. Zares zanimivo delo, ki spada v okvir že davno nenavadnih epitalamijev, je knjižica «Faustissime nozze Clodig-Herzen«. Delo je izšlo leta 1896 v Vidmu in Je posvečeno poroki Lucilije Klodičeve z Aleksijem Herznom. Poleg posvetila obsega slovenski izvirnik in lastni italijanski prevod Trinkove umetnine «Propad Ogleja — Eccldio d’Aquileia». V Gabrščko-vi «Svctovni knjižnici* je izšel kot druga knjiga zgodovinski roman Tommasa Grossija «Marco Viscon-ti» v Miklavčičevem prevodu. Ivan Kušar Je izdal leta 1910 pri založniku L. Cappelliju v Rocca San Casciano knjigo »Canti jugoslavi«. Po knjižno - zgodovinskem uvodu in podatkih o posameznih pesnikih sledijo prevodi raznih srbskih, hrvaških, slovenskih in bolgarskih pesnikov. Od slovenskih so zastopani z 29 prevodi Prešeren, Gregorčič, Kette in Župančič. O tej prvi izdaji je poročal Vojeslav Mo-lč isto leto v »Ljubljanskem Zvonu«. Druga spremenjena izdaja je izšla leta 1925 z naslovom »Poeti jugoslavi del rinascimento*. Tragedijo Silvija Pellica »Francesca Riminska« je poslovenil M. A. Trnovec. Izšla je leta 1911 v Trstu v založbi Dolenčeve tiskarne. Kurat Blaž Bevk Je objavil v letih 1906-1916 v Trstu in Gorici nešteto pesniških prevodov iz svetovne in seveda tudi italijanske književnosti. Naštel sem 16 izvirnih in prevodnih del v 67 knjigah in knji-žioah. Na koncu naj med prevodi omenim Gradnikovo poslovenitev tragičnega poema Sem Benellija «Ljubezen treh kraljev«. Delo je izšlo leta 1913 v samozaložbi v! Gorici. j Na področju zgodovine in folklo-re je treba najprej omeniti Rutarjevo knjigo «Colonie slovene nel Friuli«. V italijanščini jo je prevedel Ivan Trinko. Izšla je v Vidmu leta 1887. Temeljno delo je glede tega napisal odvetnik Karel Podreka. Knjiga «Slavia italiana« je izšla 1. 1884 v Čedadu, njen drugi del pa 1. 1887. Simon Rutar je o njej poročal leta 1884 v »Ljubljanskem Zvonu«. Podčrtal je, da je «z velikim navdušenjem v lepi italijanščini o beneških Slovencih napisana knjiga«. Ugodno poročilo o njej prinaša gorička «Nova Soča« leta 1889. Tržaška «Edinost» je poleg ocene objavila leta 1884 tudi del vsebine prve knjige v vrsti podlistkov, ki so jih ljudje radi čitali, ker so se tako seznanjali z življenjem dotlej malo poznanih sorodnjakov. Poudariti moramo italijanistično delo beneškega Slovenca Franca Musonija, srednješolskega ravnatelja v Vidmu. Ogromne so njegove zasluge pri širjenju poznavanja slovenskega življenja in slovenskih kulturnih problemov med Italijani. Lahko rečemo, da je prav on postavil trdne temelje, na katerih so številni italijanski znanstveniki gradili stavbo sodobne italijanske slavistike in slovenistike. Franc Musom je spisal leta 1893 zanimivo delo o slovenski folklori z naslovom «La vita degli Sloveni«. Izšlo je pri palermski založbi Clausen. O njem je poročal Ivan Koštišl leta 1911 v »Ljubljanskem Zvonu«. Istega leta je izšla v Vidmu druga Musonijeva knjiga s področja življenja slovanskih narodov v av-stroogrski monarhiji: »La lotta delle nazionalitš in Austria«. Leta 1899 je izšla v Florenci važna in značilna Musonijeva knjiga: «Dei progressi dello slavismo e della necessitš di seriamertte studiarlo anche in Italia«. V IV. letniku Videmske revije »Pagine Friulane* naletimo na Musonijev bibliografski pregled o Reziji: «Un po’ di bibliografia resiana«. Razpravo «Sulle condizioni economiche, sociali e politiche degli Slavi in Italia* je prečital v Rimu na zborovanju italijanskih geografov. Natisnili so jo nato tudi v zborniku «Atti del IV Congresso geografico italiano«. V reprezentančni «Rivi-sta geografica italiana« je objavil Musoni leta 1897 študijo »I nomi locali e 1’elemento slavo in Friuli«. V Vidmu pa je izdal leto kasneje, to je leta 1898, delo »Tra gli Sloveni di Montefosco«. Na vidne sledove Musonijevega znanstvenega prizadevanja naletimo tudi na zgodovinskem področju. Leta 1899 je bilo v Čedadu ob priložnosti enajste stoletnice Pavla Diakona zgodovinsko zborovanje, na katerem je Musoni poročal o 25. poglavju V. knjige dela »Historia Longobardo-rum« in o Slovanih v Furlaniji. Razpravo so kasneje priobčili v zborniku «Atti del Congresso stori-co tenuto in Cividale nell’XI cen-tenario di Paolo Diacono« z naslovom «11 cap. 25 del libro V della Historia Longobardorum e gli Slavi del Friuli«. Za palermsko revijo «Archivio per le tradizioni popolari« je prispeval Musoni leta 1900 študijo »Usi e costumi degli Sloveni Veneti« ter dve leti kasneje razpravo «La vita degli Sloveni«. Musoni se je ukvarjal tudi s statistiko. Na osnovi L. Fracas-settijevega dela «La statistica et-nografica del Friuli secondo 1’ulti-mo censimento«, objavljenega leta 1903 v »Atti delFAccademia di Udine«, je Musoni isto leto priobčil v »Bollettino della Societš geografica italiana« razpravo »Tede-schi e Slavi in Friuli secondo lo ultimo censimento. Leta 1904 je izšlo v Vidmu njegovo delo «Gli studi di folklore in Friuli*. Med prvo svetovno vojno leta 1916 je izdal v Milanu knjigo «La nazione slovena e 1’attuale momento politico«, tri leta kasneje, to je leta 1919, pa je priobčil v reviji «Quademi geo-grafici« novo razpravo o Slovencih in o politični stvarnosti Jugoslavije. Zadnje Musonijevo delo, na katero sem naletel, je knjiga: «La Jugoslavia, profilo geografico - lisico, etnico - linguistico, econo-mico«, ki jo je leta 1923 izdal florentinski založnik Le Monnier. Podatki, ki sem jih zbral o Francu Musoniju, dokazujejo, da nisem pretiraval, ko sem Musonija omenil kot utemeljitelja sodobne italijanske slovenistike v najširšem pomenu besede, ki je z veliko in vsestransko znanstveno delavnostjo pomagal do naglega razvoja tudi splošne slavistične vede v Italiji. Naj še dodam, da sem o Musoniju izsledil tudi anonimno delo, ki so ga objavili leta 1897 v Vidmu njegovi prijatelji in občudovalci z naslovom: «K poroki prof. dr. Franceta Musonija z blagorodno gospodično Emilijo Velišičevo«. Na koncu še nekaj o važnejših razpravah in prevodih z našega področja, ki sem jih našel v slovenskih revijah in po raznih zbornikih. Gre vsekakor za zelo važne prispevke. Kot že prej se bom tudi tu iz praktičnih razlogov držal kronološkega reda. «Letopis« Slovenske matice za leto 1877 je prinesel prevod prvih petih spevov Dantejevega «Pekla» v prepesnitvi Ivana Koseskega z obširnimi avtorjevimi pripombami. «Letopis« iz leta 1878 pa je priobčil prevod celotnega »Pekla«, toda brez opomb, češ da bi to vzelo preveč prostora. Prevod je po sod-bi Jožeta Debevca okoren m w». Janko Jež (Nadaljevanje na 5. strani) Vreme včeraj: Najviišja temperatura 25.3, naj nižja 17.7, ob 19. uri 24.2 sto. pinje, zračni tlak 1013,9 nestalen, veter 16 km vzhodni - severovzhodni, sunki vetra 42 km/h, vlaga 45%, ne. bo 5/10 poobtačeno, morje razgibano, temperatura morja 20.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 25. avgusta Ludvik Sonce vzide ob 6.18 in zatone ** 19.38. Luna vzide ob 7.40 in zaton* ob 20.44. Jutri, PONEDELJEK, 26. avgusta Bernard DANES DOPOLDNE OTVORITEV OB NAVZOČNOSTI OBLASTI Prikaz gospodarskih možnosti dežele na deželnem vzorčnem sejmu v Pordenonu Posebno zasedanje bo posvečeno gradnji prodora pod Monte Croce Carnico, ki bo zelo važna pridobitev za razvoj vsega deželnega gospodarstva Danes ob 10.30 bo uradna otvoritev 22. vsedržavnega vzorčnega sejma dežele Furlamije-Julijske krajine v Pordenonu. Deželno upravo bo zastopad deželni odbornik za kmetijstvo, gozdove in gorsko go spodarstvo odv. Oomelld. Deželna uprava izredno podpira pordenOiiski sejem, ki je po ustanovitvi avtonomne dežele pridobil v svojem ugledu in v svoji važnosti. Tudi letos bo deželna uprava, tako sporoča deželni tiskovni urad, močno zastopana na sejmu v Pordenonu. Zlasti se bodo predstavniki deželne uprave udeležili raznih zasedanj in konferenc, ki so na dnevnem redu letošnjega sejma. Predvsem bodo predstavniki deželne uprave posegli v vse tiste razprave, ki se nanašajo na pobude in načrte za okrepitev deželnega gospodarstva. V ponedeljek, 2. septembra je na pprdenonskem sejmu na vrsti «IV. kmetijski dano. Zasedanje se bo začelo ob 9.30. Na njem bodo letos obravnavali razna vprašanja v zvezi s pridelovanjem koruze. O tej važni kolturi, v pordnenon-sJd pokrajini in v vsej Furlaniji bodo govorili univerzitetni prof. a-gronomije, tehniki, funkcionarji kmetijskih ustanov in pridelovalci. Veliko pozornost bodo posvetili tudi mehanizaciji pobiranja koruze. Popoldne bodo na nekem velikem kmetijskem posestvu praktično prikazali strojno obiranje koruze. Nato si bodo strokovnjaki in kmetje ogledali sušilnice koruze v Pasia-nu, kjer je podružnica skladišča pokrajinskega kmetijskega konzorcija iz Pordenona. V sredo, 4 septembra bo na sejmu važno zasedanje, na katerem bodo govorili o predoru sikozi Monte Croce Carnico. Ta predor in bodoča gradnja nove sodobne avtomobilske ceste, bosta izredno velikega gospodarskega pomena za vse deželno gospodarstvo, zlasti pa za turizem in tržaško pristanišče. S predorom skoza Monte Croce Carnico se bo znatno zbližala pot med TrBtom in celotno deželo ter zahodno A ri'o in južno Nemčijo. Deželni o ik za industrijo in trgovino i Dulci je že na tiskovni konferenci na celovškem velesejmu izjavil, da je deželna uprava izredno zainteresirana za gradnjo omenjenega predora in nove ceste. Na začetku zasedanja, kd bo v torek, 3. septembra, bodo govorili predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caiidassd, pordenonski župan odv. Ros in bivši deželni odbornik za industrijo in trgovino odv. MarpAUero. Zelo zanimivo zasedanje bo tudi v petek, 6. septembra, katerega se bo deželna uprava neposredno u-dele&la. Zasedanju, kd se bo začelo ob 9.30, bo posredovali deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. Dulci Razpravljali bodo o temi «Trg z marmorjem«. Znano je, da je v naši deželi, predvsem v tržaški pokrajini (Nabrežina in Repen) in v Karm ji, mnogo velikih kamnolomov. Poleg nekaterih predavanj o gospodarski važnosti marmorja v deželi, se bodo v okviru sejma srečali kamnoseki in proizvajalca strojev za obdelavo marmorja. Zasedanja se bodo udeležili najvidnejši vsedržavni in deželni strokovnjaki kamnarske industrije Zasedanje bo zaključil deželni odbornik prof. Dulci. Poleg tega bo v soboto, 7. septembra in nedeljo, 8. septembra zasedanje o vprašanju pridelovanja mleka In mlekarskih izdelkov. Podpredsednik deželne uprave in odbornik za turizem Moro pa bo ime', otvoritveno predavanje na konferenci o turizmu, ki bo v sredo, 3. septembra. Na konferenoi do govoril tudi predsednik tržaške po krajinske turistične ustanove odv. Terpdn. Vpisovanje v slovenski Dijaški dom v Trstu Vsi lanski gojenci in gojenke, ki nadaljujejo svoje študije, kakor tudi vsi novi gojenci in gojenke, ki niso bili lani v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, se lahko vpišejo vanj vsak dan, razen nedelj in praznikov, dopoldne od 9. do 13. ure. Vpisovanje traja do 30. septembra t.l., oziroma do popolne zasedbe zavoda. Ker preostaja le še malo prostih mest po lanskih gojenoih in gojenkah, bodo v prvi vrsti sprejeti tisti, ki bodo prej izpolnili prošnjo za sprejem v zavod. Starši premislite hitro, če boste dali svojega sina ali svojo hčer v zavod, in vpišite ju takoj, da ne bo prepozno zaradi pomanjkanja prostora! To velja zlasti za tiste starše, katerih otroci se morajo daleč voziti v šole, zaradi česar izgubljajo za vožnjo v šolo in domov mnogo dragocenega časa in doživljajo dostikrat prav zaradi tega neuspehe v šoli. Poleg tega sprejema zavod tudi gojence in gojenke iz mesta in bližnje okolice samo na popoldansko učenje in jim pomaga preko njihovih težav pri učenju in izvrševanju domačih nalog, vendar tudi to v omejenem številu. Ravnateljstvo Priprave PSI-PSDI na pokrajinski kongres V prihodnjih dneh se bo sestal paritetični odbor PSI-PSDI, ki bo določil vrstni red sekcijskih skupščin, na katerih bodo govorili o ttiHimiiiiiHiimimHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiimiiiiinimumiiiMiiiiiiiiimiiiiMiiiiiMiiniiiiHiimiiu PO NOČNEM NAPADU NA ŽENSKO V AVTOMOBILU Mlada napadalca sta se ujela v nastavljeni policijski blok Pustolovca iz Milana in Gorice so prijeli goriški kara. binjerji po točnem opisu, ki ga je dala napadenka pokrajinskem kongresu PSI-PSDI, ki bo 11., 12. in 13. oktobra. Razne struje v združeni socialistični stranki pa so že od sedaj na delu, se sestajajo in oblikujejo svoja stališča, ki jih bodo obrazložile na pokrajinskem kongresu. Kot v vsej Italiji, so se tudi tržaški člani PSU opredelili za posamezne struje, ki jim načeljuje.io najvidnejši vsedržavni voditelji stranke. V torek ob 18.30 b< sestanek na katerem bosta pokrajinski sotajnik Pittoni in predsednik Delavskih zadrug Giuricin obrazložila resolucijo struje «Unita e riscossa socialista«, ki jo v vsedržavnem merilu vodi vsedržavni sotajnik PSU De Martino. V sredo ob 20.30 pa se bo sestal aktiv struje «Sinistra socialista« (pristaši Lombardija, ki ji v Trstu načeljujejo Dreossi, Gher si in Giacchetti. Ti bodo obrazložili stališče struje ter govorili o vsedržavnih in mednarodnih vprašanjih. ki bodo osnova njihovega programa na kongresu. Pokrajmski svetoyalee PSU odv. Silvano Miani pa je pismeno sporočil, da se pridružuje struji »Au-tonomia socialista«, ki jo vodi predsednik PSU Nenni. V OKVIRU LETOŠNJIH JUBILEJEV NA TRŽAŠKEM Na Opčinah se pripravljajo na proslavo 100-letnice čitalnice Proslava bo skoraj gotovo 29. septembra - Izdali bodo tudi brošuro o prosvetnem življenju na Opčinah v 100 letih V vrsti letošnjih proslav 100-letnic slovenskih kmečkih čitalnic na Tržaškem, bo v jesens/kem razdobju prva na vrsti proslava 100-letnice ustanovitve čitalnice na Opčinah. Priprave za to proslavo so se pričele že pozimi, ko so ustanovili organizacijski odbor, ki ga sestavljajo dr. Hlavaty, Mirko Kapelj in prof. Sosič. Najprej so nameravali pripraviti proslavo 8. septembra, vendar so pozneje ta datum morali prenesti, ker je ravno ta dan na Opčinah tradicionalna procesija Zato je organizacijski odbor sklenil, da bo proslava v nedeljo 29. septembra. Ce ne bo medtem prišlo do kakih tehničnih ovir, bi ta datum torej morali držati. Okvirni program, ki so si ga organizatorji proslave zamislili, je precej obširen. Poleg nedeljskega kulturnega sporeda, imajo v načrtu tudi izdajo brošure ob stoletnici openske čitalnice. Vsebina brošure bo precej pestra in bo obsegala poleg slikovnega materiala tudi članke izpod peres prof. Sosiča, dr. Hlava-tya, Kaplja in Lucije Hrovatinove. Prof. Sosič bo prispeval zanimiv članek o razvoju družbenega življenja na Opčinah od leta 1868 do leta 1965 Posebno poglavje bo posvečeno čitalnici in openskim društvom, katerih delovanje se je zaradi fašističnega nasilja končalo leta 1922. Lucija Hrovatinova bo napisala članek o mladinskih in športnih društvih med obema vojnama, Mirko Kapelj bo sodeloval s člankom o prosvetnem delovanju na Opčinah po II. svetovni vojni, medtem ko bo dr. Hlavaty napisal za brošuro krajši pregled o zaslužnih openskih prosvetnih delavcih. Dragocen dokument torej, ki nam bo še bolj pripomogel k osvetlitvi družbenega kulturnega in prosvetnega življenja na Opčinah v obdobju 100 let. Kulturni program sicer še ni dokončno sestavljen in do njegove dokončne odobritve bo verjetno prišlo prihodnji mesec, ko se bodo člani organizacijskega odbora se enkrat sestali. V dvorani Prosvetnega doma hi moralo dopoldne vsekakor priti do odkritja marmornate plošče v spomin 100-letnice ustanovitve čitalnice, nakar bi na pokopališču sledilo polaganje vencev na grobove padlih partizanov. Za popoldanski kulturni spored pa je, poleg pozdravnih govorov, predvidena enodejanka v openskem narečju, ki jo bo pod vodstvom prof. Artača izvajala openska mladina ter nastop domačih pevskih zborov. Za to priložnost so organizatorji tudi poskrbeli za 'izdajo kovinskih spominskih značk. Seveda bodo delovali kioski, zvečer pa bo ples na prostem. iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniliiliiiliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiiiniiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POBUDE SOLIDARNOSTI S ČEŠKOSLOVAŠKIM LJUDSTVOM Mladinska konzul ta je sklicala nujen sestanek o Češkoslovaški Demokristjanska pobuda za javno manifestacijo solidarnosti Le redki češkoslovaški državljani so zaprosili za politični azil dar se ni zadržala, ker je nadalje i ral voznik ostro zavreti, da bi se Pustolovščina dveh mladoletnikov, ki sta preteklo noč pri poskusu izsiljevanja ranila mlado ženo, se je slabo končala. Mladeniča, 19-letni Rinaldo Ruppen iz Milana in 16-letni C. R. iz Gorice^ sedita sedaj v Koroneju pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb z obtežilnimi okoliščinami in izsiljevanja. Mladeniča sta se pripeljala v naše mesto v poznih večernih urah s fiatom 600, ki sta ga bila najela v Gorici. Ko sta po polnoči krožila po mestnih ulicah, sta zagledala mlado žensko in jo povabila v avtomobil. 26 letna Bruna Sommariva iz Ul. Giusti 8, je ponudbo sprejela in sedla v avtomobil, ki je odpeljal proti Sv. Andreju, kjer se je ustavil v slabo razsvetljenem predelu ulice. Takrat je C. R., ki je sedel na zadnjem sedežu za ženinim hrbtom, s težkim izvijačem udaril Somma-rivo po glavi, nato pa sta oba od nje zahtevala, naj jima izroči ves denar, ki ga je imela pri sebi. Prestrašena je začela na ves glas vpiti, tako da sta jo mladeniča raje spravila iz avta in zbežala, medtem ko si je ženska zapisovala številko evidenčne tablice. Sommarivova, ki je imela rano na zatilju in je krvavela, je ustavila mimoidočega avtomobilista in ga zaprosila, naj jo pospremi v bolnišnico. Na poti pa sta srečala gluho karabinjerjev, katerim ie nove-dala svojo dogodivščino. Ti so takoj opozorili poveljstvo, ki je ukrenilo vse potrebno za lov na mlado-tettnika. Medtem se je žena pripeljala v bolnišnico, kjer so ji dali prvo pomoč: okrevala bo v šestih dneh. Medtem ko so tržaški karabinjerji stražili ceste, ki peljejo v mesto, so cestne bloke vzpostavili tudi goriški orožniki. V enega od teh sta se okrog 2.30 ujela mladoletnika. Na podlagi precej točnega opisa, ki jim ga je nudila ženska, so karabinjerji takoj spoznan malopridneža in ju odpeljali na zaslišanje v Trst, kjer sta kmalu priznala svojo krivdo. Tako so ju nemudoma aretirali in odpeljali v mestni zapor v pričakovanju sodbe. Avtobusi za izlet Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča vse izletnike, da bo odhod avtobusov za izlet na Štajersko in v Prekmurje1 za pešce. dne 31. avgusta letos z naslednjim voznim redom: Avtobus štev. 1: Odhod ob 7. uri izpred sodne palače na Trgu Poro Ulpiano v Trstu. Ta avtobus zasedejo vsi, ki stanujejo v mestu, oziroma v najbližji okolici. Avtobus štev. 2: Odhod ob 6.30 s trga v Nabrežini. Ta avtobus je na razpolago izletnikom iz nabre-•žinske, zgoniške in repentabrske občine ter Križa, s Kontovela, Proseka in z Opčin. Avtobus štev. 3: Odhod ob 6.30 s trga v Dolini; naslednja postaja je na trgu v Boljuncu. Ta avtobus je namenjen tudi izletnikom iz Prebenega in iz Mačkovelj. Avtobus štev. 4: Odhod ob 6.30 iz Boljunca. Ta avtobus je tudi za izletnike iz Krogelj, od Dom ja. Nato bodo postaje v Borštu, Ključu nad Katinaro, v Bazovici, Padričah in Trebčah. če kdo ne ve, v kateri avtobus naj sede, lahko telefonira na Kmečko zvezo med običajnimi uradnimi urami. Vpisovanje v šolo Glasbene matice Vpisovanje v šolo Glasbene matice bo od 2. do 14. septembra t. m. od 10. do 12. ure dopoldne v pisarni Glasbene matice v Ulici Ruggero Manna štev. 29. Vpisovanje v Gorici bo v pisarni SPZ v Ulici Ascoli štev. 1. Vpisovanje v podružnicah bo v dnevih, ki bodo objavljeni v časopisu. Pouk se prične 16. septembra t. 1. za glavne in stranske predmete. Ravnateljstvo Prepoved postajanja vozil na Korzu Italija Ker je ugotovil, da predstavlja postajanje vozil na Korzu Italija na strani sodih hišnih številk med Trgom Goldoni in Ul. San Lazza-ro oviro za intenziven promet na tem odseku, je župan izdal odlok, s katerim uvaja trajno prepoved postajanja vozil na omenjenem odseku Korza Italija. S posebnim odlokom pa je odredil enosmerni promet po Ul. del-TOffidna v smeri od Ul. Locchi proti Ul. Combi, ker je ugotovil, da Je ta ulica preozka in brez pločnikov ter da predstavlja zato obojsmemi promet vozil nevarnost uar sc m zaor/.aia, Ker je nadalje-1 rai voziiik ostro zavreti, da m se vala pot v Benetke in se bo nato ognil trčenju z nekim avtomobi vračala v domovino preko Avstrije.' lom. Zaradi sunka je ženska zgu-V veliki večini se češkoslovaški turisti še vedno usmerjajo proti Jugoslaviji, kjer jim — kot znano — nudijo vse možno gostoljubje. je zenska zgubila ravnotežje ir padla na tla ter se udarila po glavi in levem ramenu. V bolnišnici, kamor so jo pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, so jo pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v desetih dneh. OD 31. AVGUSTA DO 2. SEPTEMBRA V DRAGI Dokončen seznam predavanj na «Študijskih dnevih 1968» Med predavatelji so tudi gostje iz Ljub. ljane, Maribora, Celovca in z Dunaja Žrtev nevsakdanje nesreče, za radi katere se bo morala zdraviti en teden, je bila včeraj popoldne 71 - letna Erminia Martinuzzi, ki stanuje na Trgu Perugino 6. Priletna ženska je okrog 17.45 hodila po pločniku v Ul. Settefontane, ko sta nenadoma nanjo skočila dva psa, ki ju je bil lastnik odvezal. Martinuzzijeva je padla na tla in se poškodovala. Kot smo že poročali pred časom, je Društvo slovenskih izobražencev v Trstu tudi letos pripravilo svoje «študijske dneve« v Dragi, ki bodo v dneh 31. avgusta ter 1. in 2. septembra. Sedaj je znan tudi že dokončen program »študijskih dne-vov«, ki bo oosegal vrsto predavanj o temah, ki od blizu zanimajo tako slovenski narod v celoti kot še posebej slovenske manjšine izven meja matične države. V' soboto 31. avgusta bo na sporedu eno samo predavanje, kateremu pa bodo sledili trije krajši koreferati z diskusijo in zaključki. Po pozdravu bo o temi »Združena Evropa in Slovenci« predaval dr. Janez Pleterski, višji znanstveni sodelavec za mednarodno vprašanje v Ljubljani, koreferenti pa bodo: dr. Ludvik Vrtačič iz Freiburga s temo «Kako gleda na združeno Ev ropo Slovenec, ki živi zunaj Slovenije«, Feliks J. Bister z Dunaja s tem »Slovenec med Vzhodom in Zahodom« ter dr. Lojze Tul iz Trsta s temo »Združena Evropa in narodna manjšina«. 1. septembra bo Ob 8. uri maša, ki jo bo daroval mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič, ob 9.30 pa bo pomožni škof, univerzitetni prof. dr. Vekoslav Grmič imel prvo predavanje o temi «Dialog cerkve s svetom« in nato še drugo predavanje o temi «Geneza sodobnega ateizma«. Obema predavanjema bo še dopoldne sledila diskusija. nakar bo popoldne ob 15. uri predaval profesor dr. Vladimir Klemenčič, direktor geografskega inštituta univerze iz Ljubljane, o temi «Izseljeništvo — problem malega naroda«. Na to predavanje bodo imeli ko-referate s tematiko »Izseljevanje v zamejstvu : Koroška, Primorska, Kanalska dolina in Beneška Slovenija« prof. dr. Valentin Inzko iz Celovca, prof. dr. Rado Bednarik iz Gorice, Franc Mljač iz Trsta in Bogo Samsa iz Trsta. Sledil bo razgovor. Zadnje predavanje bo na vrsti ob 17. uri, ko bo prof. dr. Alojz Rebula govoril o temi »Slovenec med domom in svetom«. To predavanje bo posvečeno spominu prof. Jakoba Šolarja. Z zaključki, ki bodo sledili, se bo dejansko zaključil delovni del sporeda «študijskih dnevov«, saj bo naslednji dan, t. j. 2. september, namenjen skupnemu izletu v tržaško okolico. Dragoceno darilo V Trstu je doslej zaprosilo za politično zatočišče le 8 češkoslovaških državljanov, ki so jih na stanili v begunskem taborišču pri Padfjčab,. Nekateri. .odšteli „ so—ga prosili za azil v drugih krajih države, pa so jih od tam poslali v Trst. ------- V avtobusu je padla V avtobusu proge št. 29, v ka terem se je peljala, se je včeraj ponesrečila 76-letna Anna Mačehi por. Rizzi iz Ul. Segantini 16. Avtobus je bil komaj zapustil končno postajo na Trgu Giardini, ko je mo- MAKETA NOVE ŠPORTNE PALAČE Gospa Ana Bratoš Je odstopila Slovenski prosvetni zvezi nad sto let staro izvirno goriško narodno nošo m bogato okrašen porotni molitvenik, tiskan leta 1854. Gospe Ani Bratoš iskrena hvala za dar in zagotovilo, da bodo poklonjeni Tudi v Trstu se množijo pobude preko katerih naj bi tržaška javnost kar najbolj zgovorno pokazala svojo solidarnost s češkoslovaškim ljudstvom, ki preživlja v teh dneh tako kritično obdobje svoje narodne zgodovine in svoje borbe za humanistične, socialistične in družbene odnose. Mladinska konzulta se bo sestala v torek, 27. t. m. na nujnem izrednem. Kasedanju. ob-.JL9Jltt u-jjuira-ni občinskega sveta. Na dnevnem redu bo imela kot edino točko Vprašanje dogodkov na češkoslovaškem. Prav nobenega dvoma ni, da bo s tega zasedanja izšel najodločnejši protest tržaške mladine proti brutalnemu nasilju nad svobodo Češko slovaške, kakor so tak protest v eni ali drugi obliki že izrekle vse tržaške politične stranke in gibanja. Vodja demokristjanske svetovalske skupine Rinaldi je naslovil na župana inž. Spaccinija vprašanje, v katerem ga sprašuje, če se mu ne zdi umestno, da bi dala občinska uprava skupno s pokrajinsko upravo pobudo _ za veliko solidarnostno manifestacijo s češkoslova-š k i m ljudstvom, kakor je dala tako pobudo že pred časom v znak solidarnosti z grškim ljudstvom, ki ga še vedno tlači peta fašističnih polkovnikov. Iz te solidarnostne manifestacije naj bi tudi iz našega mesta izšla zahteva po takojšnjem umiku okupatorskih čet iz Češkoslovaške in po takojšnji obnovitvi v tej državi z vspostavitjo vseh legalnih državnih oblasti in vodstva. Tajništvo Delavske zbornice je dalo tudi predlog za enotno protestno stavko v Trstu, vendar ta predlog doslej ni naletel na soglasnost. Navodila, ki jih je izdala prefektura za pomoč češkoslovaškim turistom, ki so na prebodu skcrei naše mesto, se izvajajo in občinska podporna ustanova je tudi včeraj nudila pomoč nekaterim turistom, ki pa jih včeraj ni bilo toliko kot v prejšnjih dneh. Večja skupina izletnikov se je sicer mudila v našem mestu s turističnim avtobusom, ven- Illllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllll1lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllll|llll|||l||||||||||||||||||||||||||||||||ll|lllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|l|||ll||||lm,m|,|,„|||||,,m„|,|||„||||,|,|||m|||||m||| ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. avgusta 1968 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 7Uetni Ermanno Zan-fj, 5 dni stari Federico Vatta, 45Jet-na Maria Sabini por. Crevatin, 44-letni Eiio Macoveilli, 84-letni Deme-trio Gangadi, 70uletna Michelina Fran. dolig por. Marchese, 60-letni Carlo Giacca, 54-1 etn a Luciana Goan por. Mattiicchio, 77-letna Garmila Briza vd. Janonsek, 66-letm Aurelio Micol, 72-letni Giorgio Bradaschia, 45-letni Ser. gio VianeUo. OKLICI: elektromehanik Alberto Guštini in bartstka Alma Vigini, natakar Romano Varesano in frizerka Maria Palermo, šofer Raffaele Škabar in gospodinja Carla M asu t tl, šofer F Litvi o Ferrante In frizerka Loredana Sald, inštalater Giorgio Zlatic in delavka Jolanda Grdina, nameščenec Bruno Samson in prodajalka Laura Lugnani, pomorščak Mario Ruzzier in šivilja Nadia Debernardi, pomorščak Antonio Perossa In prodajalka Etena Valenti, zidarski tehnik Nevio Bend in delavka Carmen Mazzone, pleskar Fttlvlo Cernivani in študentka Anna Broccardo, uradnik Claudio Novak in delavka Maria Schiilani, prodajalec Bruno Zuboic in prodajalka Angela Muscovich, slaščičar Claudio Basta-nuttt in gospodinja Donatella Sedran, mehanik Bruno Bortoiato In prodajal. predmeti skrbno shranjeni in čuvani. Slovenska prosvetna zveza Koncert godbe finančnih straž v Avditoriju Sinoči je bil v Avditoriju koncert godbe na pihala finančnih straž. Skoraj triurni program, ki ga je vodil dirigent Olivio Di Domenico, profesor za kompozicijo in godbeno stru-mentacijo pri konservatoriju Santa Cecilia in dirigent orkestra od leta 1950, je obsegal zelo pester in zanimiv koncertni spored. V prvem delu programa je godba izvedla tri dela, in sicer Rossinijevo simfonijo iz opere «La gaz-za ladra.t, Bachovo toccato in fugo v d-molu ter skladbo Di Domenica eConcerto per banda«. Drugi del programa je prav tako obsegal tri skladbe, ki jih je godba finančnih straž izvedla res mojstrsko. Zlasti je ugajala skladba Kodalgja «Hari Yanos», ki vsebu je vrsto liričnih pa tudi krepkih dinamičnih stavkov. Godba se je pod spretno taktirko dirigenta Di Domenica izkazala kot res izredno muzikalen in dobro izvežban godbeni korpus, saj je izzvala pri občinstvu že med samo izvedbo navdušeno ploskanje, na koncu pa se številne bise. Ugajala sta tudi dva Verdijeva kora iz opere «1 Lombardi» ter znana arija «Va pensie-ro.. .» iz opere «Nabucco». Program je ob splošnem navdušenju številnega občinstva, med katerim je bilo tudi mnogo predstavnikov raznih vojaških korpusov, zaključila prijetna simfonična pesnitev skladatelja Respighija «1 pini di Roma». Sergio Stocca v galeriji «La lanterna» Kot peto razstavo je nova umetnostna galerija »La lanterna» v Ulici Sv. Nikolaja 6 pripravila razstavo del tržaškega likovnika Sergia Stocce. Tudi tisti, ki dobro sledijo temu, kar se na umetnostnem področju v našem mestu dogaja, so se ob prejemu vabila spraševali, kdo je novi slikar. Dejansko pa gre za likovnika, ki se je pred poldrugim desetletjem nekako umaknu v tišino in se šele sedaj pojavil, seveda v povsem drugačni tehniki in z drugačno motiviko, skratka v drugačni luči. Sergio Stocca je na stene galerije «La lanterna» razobesil trinajst in-formalnih slik v polimaterični tehniki in v zelo lepi in skrbno izbrani kromiji Ker je iz svoje stvaritve zadnjih dveh let izbral resnično najboljša dela, je razstava zares lepa in zelo številno občinstvo, med katerimi je bilo veliko znanih tržaških likovnikov, se je pohvalno izrazilo o razstavi. Sicer pa spada to že v strokovno oceno, ki šele sledi. Za sedaj bomo rekli le, da bo razstava odprta do 6. septembra in da zasluži obisk. Na sliki vidimo maketo, ki nam prikazuje, kakšna bo zunanja oblika nove športne palače, ki jo bo zgradila tržaška občinska uprava. Okrog te palače je bilo že mnogo govora, toda nikoli še ni bilo tako gotovo kot sedaj, da jo bodo zgradili. Denar ima občina že na razpolago. Izkoristila bo posojilo, ki ga je pred mnogimi leti najela pri Blagajni za naložbe in posojila v Veroni za gradnjo cest, vodovoda, plinovoda in elektrovoda ter vseh Včeraj-danes URARNA ZLATARNA L AU RENTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723240 Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust. ka Mara Potossi, imženlr Roberto Camus Im učiteljica Luisa Premus, trgo. vec Vincenzo Longo Im uradnica Pa. trizia Lo Cascio, nameščenec Severino Vidoni im frizerka Sonia Busecchian, upokojenec Ferruccio Levi in upokojenka Maria Lischi, uradnik Sergio CarulH in uradnica Maria Gatarlella Agablto, finančni stražnik Severino Modesto in gospodinja Margherita Fur. lan, težak Giuseppe Stskovic in prodajalka Milena Stok, električar Anto. nio Kiemse Im nameščenka Giulia Os-bel, mehanik Flavlo Sahar in name. ščenka Bianca Grando, tehnični urad. nik Sergio Prizzon in asistentka Anna Maria Oplglla, finančni stražnik Valerio Rover nn otroška negovalka Bianca Maria Lazer, uradnik Lorenzo Loffreda in delavka Adriana Luša, pomorščak Emilio Baltu ln gospodinja Edith Erika Knauer, težak Gino Pel. Mzzari in gospodinja Maria Ugrin, mesar Marino D’Antoni in prodajalka Armida Lubianai inženir Paolo Storža in učiteljica FuJvia Vattovani, avtomehanik Giuseppe Mettii (Kmet) ln stenodaktilografka Silvana Flegar, geometer Giullano Smaregiia ln gospodinja Glultana Cherubimi, tehnični izvedenec Giorgio Virgi'11 in bolni, čarka Selva Purger, delavec Bruno Gec in nameščenka Emili a Iseppi, ka rabinjer Framcesco Terranoca in gol spodinja Gesuina Mlchela Gluftre, državni uradnik Fabio Millovich In delavka Marisa Callegaris, pomorski kapitan Luclano Feregihiin in študentka Maria F.sposlto, karabinjer Mlohele Tava n a in gospodinja Elida Montini, delavec Luciano Kristančič in prodajalka Aldina Budioin, delavec Bruno Spongia in delavka Vittoria Zanuttl, delavec Silvio Nemaz in delavka Sa. mira Mahfoud, zastopnik Dante Vido n Is in gospodinja Ester Rilosa, uradnik Darlo Metelli ln pletilja Ines Sain, čuvaj Faustino Appiamo in gospodinja Leonarda Dl Pasqu»le, glas-benik Volteio Moretto in gospodinja Ederima Viezzdli, mizar Ratmondo Colom! m gospodinja Bianca Tempo, u-radnik Framcesco Vlach in uradnica Nivea Renzi, šofer Luciano Grgurlch In prodajalka Loredana Stefanutti, e. lektričar Elvlo Zimolo in šivilja Silvia Radovaz, delavec Gabriele Baldis. sin in bacistka Sonia Calzi, podčastnik javne varnosti Filippo Sardone in delavka Gtaclnta Colella, električar Bruno Stronatl In delavka Maria Grazia De Feo, pomorščak Romano Colautti in študentka Gtuliana Korenjak, gasilec Vincenzo Tauceri in u-radmica Antonletta Ranaldi, uradnik Giuseppe Rlzzetto ln gospodinja Lau. ra Cardi, barist Lucio Schiraldi in bolničarka E Id a Selan, delavec Gian-franco Giovanninj in baristka Llviana Amoroso, zastopnik Mauro Bradetlch Im uradnica Adriana Bellacosa, delavec Ferruccio Pausin ln prodajalka Laura Male, doktor političnih ved Canlo Colombo in gospodinja Maria Grazia RoccateUl, kemik Giorgio Co-dermatz in šivilja Bruna Lumi.nl, u- rlrugih infrastruktur v gornjem Bo-vetu, kjer naj bi zgradili večje število ljudskih stanovanj. Ker je ta načrt odpadel in občina ni dvignila posojila, ga bo sedaj porabila za športno palačo. radnlik Srio Premianl ln gospodinja Magda Maraspin, barist Tulilo Va-scotto Im nameščenka Fulvia Lapamnl, zdravnik Sergio Petracco in gospodinja Annamaria Žani. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 0.30) Alla Basilica, Ul. S. Glusto 1. Cro-ce Verde, Ul. Settefontane 39. Ravasii. ni, Trg Liberti 6. Testa d’Oro, Ul, Mazzini 43. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ulica Orologio 6 — Ulica Diaz 2. Alla Salute, Ul. Giulia 1. Pic ciola, Ul. Oriani 2. Vernarl, Trg Val maura 11. LOTERIJA BARI 79 87 10 82 12 CAGLIARI 57 52 72 43 64 F1RENZE 16 57 30 33 39 GENOVA 18 28 40 38 53 MILAN 83 67 25 87 35 NEAPELJ 6 38 1 86 48 PALERMO 5 81 54 29 49 RIM 8 65 16 69 22 TURIN 72 68 33 19 37 BENETKE 44 42 ENALOTTO 14 15 25 2 X 1 12 111 t X X Ž Kvote: dvanajstice 4.303.000 lir; emajstice — 234.200 lir; desetice — 19.900 lir. ZVEZA PARTIZANOV OPČINE dne 12. In 13. oktobra 1968 IZREDNI IZLET Z LETALOM V SKOPLJE Vpisovanje v trgovini »Pohištvo« na Opčinah, Proseška 6 samo do 31. t. m. Cena 21.000 lir (plačljivo v obrokih) Pohitite! BSBSBSOMilHl Državni trgovski tehnični zavod ga Zois« — Trst sporoča, da je VP' sovanje za šolsko leto 1968/69 vsa delavnik od 10. do 12. ure. Podro nejša pojasnila dobite v tajništvu * voda Vpisovanje se zaključi 25. sev tembra t.l. Na oglasni deski pri šolskem s*‘ ništvu je na vpogled odlok, ki se » naša na mesta za poverjenike in 5' plente v državnih otroških vrtcih * leto 1968/69. Rok za izročitev prošen' zapade 30. septembra. Prošnje Je tr ba poslati na šolsko skrbništvo v ® čini, v kateri ima posamezni prost'1 rezidenco. Šolsko skrbništvo sporoča, da J bil 14. t.m. razobešen na oglasni 0' skl ustanove v Ul. Duca D’AostLia' spisek prosilcev za poverjena m** in suplence za poučevanje telovad na srednjih šolah tržaške pokrajin v šolskem letu 1968/69. Spisek Jo "j vpogled občinstvu vsak delavnik 11. do 12. ure. Kdor bi imel kaj uiv varjatl spisku, se lahko pritoži do L avgusta Za sestavo In izročitev P tožb veljajo pravila, ki jih uva) ministrski odlok št. 33 z dne D. 1 bruarja 1968. . Ravnateljstvo Državnega znansu ‘ nega liceja s slovenskim učnim L zikom v Trstu sporoča, da se V*. nejo vsi popravni izpiti — spreJ^v j za klasični licej, vstopni in razr.%7(, — v jesenskem izpitnem roku š°‘sj) ga leta 1967/68 dne 2. septembra 8.30 s pismenim izpitom Iz sl®TW ščine. ae. Ravnateljstvo Državnega znan** . nega liceja s slovenskim učnim 1' kom v Trstu sporoča, da se Pf%v, zrelostni Izpiti — v jesenskem i®*e nem roku šolskega leta 1967/68 0 14. septembra 1968 ob 8.30 s pisrnoP1 izpitom iz italijaščine. Poletne prireditve BAHK MIHAMAHSKEGA predstave «Lučl in zvoki«. OB < «Der Kaisertraurn von Mirarnare* { nemščini; ob 22.45 fl C. Heston. Technicolor. i/afl' ALPINISTIČNI TABOR Alpinistični odsek SPDT prireja tabor alpinistov ln planincev od 1. do 8. septembra na Crett Grauzarll. Tabor Je namenjen vsem ljubiteljem pla. mn. Vpisovanje Iti Informacije v Ul Geppa 8 Mesta so omejena. • * * Ob priliki tabora organizira SPDT 1. septembra avtobusni Izlet na Cre-to Grauzarlo. Udeleženci izleta bodo lahko ob odhodu prisostvovali dviga, nju taborne zastave. Mali oglasi »CITROEN« — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja nado. mestnih delov. Ulica Rittmayer «/a. 3O.M0 LIR NAGRADE dobi tlstll, ki me obvesti o ukradenem avtomobilu znamke G. T. 1300 Junlor. temnozelene barve TS 90383: Telefonirati na št. 37915. LESENI SODI, velika zaloga, zmerne cene. Informacije v gostilni Adamič pri Domiiu. fo&tZdlča /aifigatoui TRST — ui. g v. Frančiška 20 Tel. 61-792 je ZAPRTA zaradi prenovitvenih del. NAJBOLJŠI NAKUP SREDI POLETJA: Razni moški in damski artikli: oblake - plašči - trikotažo - srajce - osebno perilo - nogavico • gojza-rlco. Oblačila za morja, hribe In mesto; vse po najugodnejših cenah. Pri LINEA Ulica Carducd 4 S samo nekaj dni. Darovi in prispevki V počastitev spomina po6- -,eIs» Kerševana, darujejo družine A ji van 1500 Mr za Dijaško mat«" 1500 lir za Športno združenje jici V počastitev spomina pok- % i! Karla Kerševana, darujejo n^, .oei« nečakinje Valetič 2000 lir za Gla# matico. flCi Ob 5. obletnici smrti očeta f «c Gombača in v počastitev spoh>'ha kojne mame Marije Rapotec, pi hčerka Arniča Gombaj 3000 Hr 1 jaško matico. V počastitev spomina P0!i0rLij(i£ Slavka Sancina lz Boljunca K8, Ltvia In Drago Ota 1000 Ur, »‘pjK1 ret, Boljunec št. 240 2000 l>r’JA in Milan Kuret 1500 lir, Bogohjo ^ bec 2000 lir in Slava Slavec za prosvetno društvo «France r ren» iz Boljunca. R0<|lj» V počastitev spomina pok- ■Jiruje Bidovca, brata Tončke Colja. 0 a(i-Ana Bratoš 2000 lir za DijaSKO co. KJrl> V počastitev spomina pok. Kerševana, brata Eme in Fani. ^ Je Nives Tomasi 1000 Ur za P ° kar«. V počastitev spomina ob 8. 0 jel' ci smrti Giane Požarjeve, daruj ^ ma Mfkeluzl 2000 lir za DiJa5K tico. ZAHVALA J £)0 Zahvaljujemo se vsem, ®,ii h nami sočustvovali in spreva‘0fp zadnji poti našo drago mam°> ln taščo. Jožefo Grgič (Rošnovo) ^ Posebna zanvala darovale®!*1 jijc-ja in vsem, ki so počastil spomin. Družin«: „ntrfS Grgič, Ražem in Bazovica Riomanie. 25. 8 1 ZAHVALA jj vse«11' 'Toplo se zahvaljujemo fio ob izgubi našega drag®6a Karla Kerševana A 2» sočustvovali z nami, g® na zadnji poti in počastullAi spomin s prispevki v d001 namene. j Zena Amelija, sestre . t Olga in Ema, brat P®1* F ženo Pavlo, nečaJdnJrjvO. nečaki ter ostalo soroo*’ KONČANA REKONSTRUKCIJA »KRAŠKE HIŠE V VELIM REPKU Priprave za prvo «Kraško ohcet» potekajo kar najbolj zadovoljivo Kepenci se Mo predstavili 118 pari narodnih noš - Sodeloval ho ansambel Slak iz Ljubljane - Prispevajte predmete za notranjo opremo Kraške hiše ga bo domača šivilja prikrojila in iz njega naredila obleke. Toda tudi možje in fantje, člani pevskega zbora, niso bili križem rok. Po o-bičajni pevski vaji so prejšnji teden sklenili, da si tudi oni nabavijo narodno nošo. Tako bomo imeli prvič na Tržaškem vas, kjer bo kar 18 parov narodnih noš. Kaj Zidarska in v glavnem tudi mi-Jarska dela pri rekonstrukciji Kra-s*e hiše v Velikem Repnu št. 31, končana. Skoraj neverjetno je, *®ko je hiša spremenila svoje li-čeprav je po drugi strani ohra-n>la nedotaknjene vse elemente, ki s? jo vanjo vpisali naši prednam-*'• Mogočna «kalona» kraljuje med “vema sosednima »portonoma*, na afilno tlakovanem dvorišču sameva *shrna» iz časov, ki še niso po *nali Napoleona in pred hišo je “ara miza, za katero so pred dav-leti posedali domačini. Škrlja-■?. streha s »kaminom* se strmo . £a v nebo, medtem ko se robo p sosednih gospodarskih poslopij * 2*du prelivajo v čudovitih geo-•Oetričnih likih. Prihodnji teden se začne druga laza del in sicer notranja oprema Jse. Na razpolago je že precej Predmetov, ki so jih uporabljali psi prednamci. Prav včeraj so 2 Repnica pripelj-ili velik sklad-jp in majhno skrinjo ter še ne-pj. drugih manjših predmetov, pa i udi vaščani iz Repna se pripravijo, da bi hišo kar najbolje o-Pprnili. Klub temu bo seveda Manjkalo še mnogo reči, saj je Joba opremiti kuhinjo in ognjišče, •Palnico, kaščo, klet in hlev. Zato plja poziv našim Kraševcem, da Prispevajo razne predmete za opre-j10 Kraške hiše še naprej. Hvalež-.“ bodo sprejeta tudi rama abla-,..a’ ki so jih imeli ljudje v «šen-sih», pa tudi stare rjuhe, plahte n Podobno. rudi priprave za «kraško ohcet* jjotekajo v redu. Med zadnjimi da ki jih bosta prejela nevesta in naj omenimo oljnato sliko ,,J kar ja Godine, jedkanico slikarja vernigoja in akvare' slikarja Hla-,?tyja. Lepo darilo je pripravil tuji. trgovec z gospodinjskimi potreb-lnami in električnimi aparati Er-^st Malalan z Opčin, in sicer nov , adilnik. Seznam vseh darovalcev I , objavljen prihodnji teden, prav ko tudi seznam oseb, ki bodo da-j^vale razne predmete za opremo i^ano je, da je 18 žena in deklet Repna sklenilo nabaviti si na-one noše. Pred dnevi so bile v. esiu in so si že izbrale blago, ki [ lll>|i"in,,iilllllillllilltiillllill llllilll(i(llllllulllllllllill lllllllllllltl(l IIIIIIIIIMi IIIIM mll i, lllllimlllllliIIIIIt lahko k temu rečemo? Samo to: Posnemajte ! Omenimo naj še, da bo na «kra-ški ohceti* sodeloval tudi znani harmonikar Stanko Avgust, potrjena pa je tudi prisotnost narodnozabavnega ansamtala Slak. Vse torej kaže, da bo »kraška ohcet* kar najbolje uspela. ŠE NEKAJ PODROBNOSTI 0 NAMERAVANEM ATENTATU V TRSTU Krtalič in Znaor sta ilegalno prešla francosko-italijansko mejo Bombe, ki so ju ubile v UL Boccuccio, so bile pripravljene iz razmeroma šibkega črnega smodnika Tržaška policija je včeraj seznanila časnikarje z ugotovitvami, do katerih je prišla pri preiskavi o tragični eksploziji v Ulici Boccac-cio. Preiskava se sicer še vedno nadaljuje, vendar je bilo v glavnem pojasnjeno skrivnostno ozadje dogodka, ki je imel usodne posledice za mlada pripadnika teroristične ustaške organizacije. Prva ugotovitev zadeva način, kako sta Krtalič in Znaor prišla v Italijo ln Trst. Prvotno so pre- IZ POČITNIŠKE KOLONIJE VINCENCIJEV! KONFERENCE Pismo slovenskih deklic _______iz Rigolata v Karniji S£?5Lssa.iS».'1*,eJž SSES ska begunca, ki so ju nato pospremili v Trst na zaslišanje, vendar se je izkazalo ,da sta bila sicer člana iste teroristične organizacije, da pa nista imela nobene zveze z atentatom, ki sta ga mislila izvesti Krtalič in Znaor. Tudi njiju so pospremili do francoske meje. Predvčerajšnjim zjutraj se je medtem pripeljala v naše mesto Znaorjeva žena Ana, ki pa se je že vrnila v Pariz v pričakovanju, da bodo izpopolnjene formalnosti za prenos moževega trupla v Zmijav-ce v Hercegovini. Krtaličevo truplo so začasno pokopali na tržaškem pokopališču. Se nekaj podrobnosti o hrvaškem listu, ki so ga našli v prtljažniku rekorda: gre za begunski časopis «Hrvatska» s podnaslovom «Croa-tia«, ki ga tiskajo v Buenos Airesu v Argentini. Izdaja, ki sta jo imela begunca pri sebi, nosi datum 20. aprila 1968. Listič je zelo raz- š PISMO UREDNIŠTVU e o «kulturnih značilnostih v naših slovenskih občinah smo in objavljamo: Spoštovano uredništvo. t>r»K ai sem v vašem časniku *al članek pod naslovom «Za-talt0 skopi odgovori nekaterih Bitolskih občimi, ki se nanaša na Slavje «Kultume značilnosti in ja . potreben iz publikacije ki rneJe objavil odbor za sestavo ^občinskega regulacijskega na-kliii-Kna Tržaškem. Menim, da je vašemu zaključku, v kate-šani pravlte, da «nam na to vpra-lahko odgovarjajo samo pri-SjljkJ župani)), potrebno, da vaš kaj več objavi o «tako SknP111 odgovorih nekaterih sloven-X.občin». /'Prej ugotavljam, kar ml do-v cUie tudi t0> kar ste napisali 40li "'en j enem članku, da je samo Oivii 1ya občina prispevala k gra-bor ’ ki ga Je zbral omenjeni od-Vjri’ Podatke, iz katerih je raz-bivoi0’, da je naše slovensko pre-Vi^tvo v okoliških občinah na kulturni in vzgojni ravni, lutv, tudi ne morem verjeti, da ostalih slovenskih občin ne » mentih tržaških občinskih upraviteljev čestokrat beremo da je «tržaško prebivalstvo kulturno ze lo razvito«. Med to tržaško prebivalstvo vključujejo tudi nas Slovence. Kdor pa sledi kulturnemu in prosvetnemu delovanju slovenskega in italijanskega prebivalstva v tržaški pokrajini, mora nujno zabeležiti, da je slovensko prebivalstvo na tem področju mnogo bolj delavno in da njegovo kulturno in prosvetno delovanje nekaj pomeni. Oprostite mi, če sem posegel v to vprašanje še preden so kaj odgovorili neposredno prizadeti. Menim pa, da sem jim dal s tem svojim skromnim prispevkom možnost, da obširno in podrobno odgovorijo vašemu časniku, zakaj niso storili vsaj toliko, kolikor se je potrudil napraviti dolinski župan. Sledi podpis Zbil je mladeniča in nadaljeval vožnjo Prometna policija išče voznika lta^jtjo svojega prebivalstva, ali I avtomobila alancia fulvia«, ki je kot da Je v repentaborski občini, I včeraj zjutraj v Ul. Commerciale - Je zapisano v vašem članku, j zbil nekega mladeniča, nato pa je rna raven prebivalstva zelo jetj a“' Prav talfo ne morem spre i;\ Podatkov, ki sta jih prispevajo]??1'^3 in predvsem na j več j a tinska občina, devinsko - nabre- Ohp ., 1 občini oziroma oba žu-t&vni’ ^ ne omenjata kulturne breS Prebivalstva. Devinsko • na-kjUtu aa občina pravi le, da «je bJejen a dejavnost na splošno o-blaii?a,>. zgoniška pa toži po «po-IV kan ju kulturnih središč«. , bajj nl vse v najboljšem stanju‘v ®ti, .Prosvetno - kulturni dejavnost’ tako v nabrežinski in zgoni-GaL, °bčini, kot tudi v mnogih Skrl" slovenskih krajih, ni nobena 2 o>S0st' saJ zvemo to lahko tudi h f.?,Criih zborov SKGZ in PZ ter K , eznU’ prosvetnih društev, kuitjj t° Se ne pomeni, da «je na raven prebivalstva zelo Potreh ali pa takšna, da je ni an° omeniti v tako važnem Sa. i^oritu, kot je omenjena knjiga) j mi potrjuje tudi dejstvo, °btyjia ° tem napisala dolinska a^turna raven prebivalstva zelo nadaljeval vožnjo, ne da bi pone-a»- »-—• ■«-— 1 srečencu nudil pomoč. 22-letni Clau- dio Bene, ki stanuje v Ul. Slataper 6, je včeraj stal poleg svojega avtomobila, ki ga je bil parkiral v Ul. Commerieale pred stavbo št. 27, ko je iz mestnega središča pripeljal avtomobil, ki je zavozil vanj in ga zbil proti drugemu ustavljenemu avtomobilu, nato pa je nadaljeval pot proti Opčinam. Mladenič se je moral odpraviti v splošno bolnišnico, kjer so mu zaradi poškodb na levi roki dali prvo pomoč. Okreval bo v enem tednu. O dogodku je bila obveščena prometna policija, ki je takoj u-vedla preiskavo, da bi identificirala neodgovornega avtomobilista. 30-letnemu učitelju Renzu Mistaru iz Ul. Giambellino 1 so neznanci preteklo noč iz avtomobila ukradli radio znamke «autovox», ki je veljal 45 tisoč lir. V teku je preiskava, ki jo vodijo agenti komisariata v Starem mestu. ufr Pa bi bilo dovolj, da bi Nitko’ so za to izvoljeni in Kuita*ani, pozanimali, kakšna je Urho nl ra-ven in kakšno je kul-bieso, delovanje v vaseh ln malih “J naših sosedov, s katerimi 'r&Jev6tia delimo usodo teh razpravah, študijah in doku- 35-letnega trgovca Giorgia Bra-tosa iz Ul. di Chiadino 65, ki se je bil za nekaj dni odpravil na potovanje, svoj avtomobil pa je pustil na cesti v bližini doma, je ob povratku v Trst čakalo neprijetno presenečenje: avtomobila ni bilo nikjer. Tatvino je Bratos prijavil agentom komisariata na Kolon.ji, ki so uvedli preiskavo. jilHO lltliN PKOSEK Predvaja danes, 25. t. m. ob 16. uri Cinemascopc barvni film: NE ONORE, NE GLORIA l*raj0; (NE ČAST NE SLAVA) Film Je bil posnet po romanu «Les Centurions« ANTHONY QUINN, ALAIN DELON, GEORGE SEGAL, CLAUDIA CARDINALE in MICHELE MORGAN V gorski vasi v Karniji letujejo tudi letos v počitniški koloniji Vincencijeve konference ta Trsta slovenski otroci. Deklice ta te kolonije so nam poslale v objavo skupinsko slika, zraven pa še pismo, naslovljeno na, starše. Oboje prav radi objavljamo PUsmo se glasi takole: Spoštovani starši! Ze dalj časa smo daleč od našega sončnega mesta. V koloniji je 65 deklic. Rigolato je prelepa gorska vasica. Revna je Kamija. Mnogo ljudi zapušča to revno deželo ker morajo v tujino za kruhom. Obdajajo ga lepe gore. Najvišji vrh. ki ga vsi občudujemo, je mogočni Pleros, ki se danes ves blesti v lepem, belem snegu. Čudovito je življenje v koloniji, edinstveno. Vsak dan se nam kaj zgodi, mora se zgoditi, to je nujno, to je življenje. Saj je človekov dan sestavljen iz velikih in majhnih dogodkov. Razdeljene smo v 4 čete. Poimenovane smo po spominčicah, marjeticah, planinah in gorskem sleču. Naše gospodične zelo skrbijo za nas in so nam kot druga mamica. Za naše zdravje pa skrbi naša marljiva bolničarka. Vsak dan delamo lepe, dolge sprehode. Vzpenjamo se na hribe: pomislite^ da smo že utrgale tri cvetke vabljivih gora. Skrili smo jih v dno kovčka, ponesli jih bomo našim mamicam. Včasih nam vremena ponagajajo, a ne za dolgo. Izza oblakov se prikaže sonce, in čudovita mavrica prejgoji naša srca z radostjo. Povezani smo usi med sabo kot ena sama družina. Zato nam bo slovo toliko težje. Tudi domačini nas imajo vsi radi. Radi prisluhnejo našemu petju ob večernih urah, ko lega mrak na zemljo. Dnevi hitro minevajo, vrnili se bomo, a odnesli bomo s sabo spomine. Ti spomini ne bodo nikoli ugasnili. Zapustili bomo Rigolato v začetku septembra. Podobni bomo lastovki, ki zapušča toplo gnezdo z upanjem, da se vrne s prihodnjo spomladjo. Vrnili se bomo polni novih izkušenj in upanja v novo svidenja. Ne kličemo vam zbogom, marveč nasvidenje kmalu! Otroci počitniške kolonije, slovenske Vincencijeve konference v Rigolatu. tiimiiiiiimiiiiimmiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii SMRTNA KOSA Smrt vzgledne slovenske matere Ane Simonič roj. Puntar iz Grljana Predvčerajšnjim popoldne so položili k večnemu počitku na konto-velskem pokopališču Ano Simonič roj. Puntar iz Grljana št. 226. Puntarjeva Ana se je poročila z Alojzem Simoničem ter je imela z njim 8 otrok. Vse je vzgojila v duhu globoke ljubezni do lastnega naroda ter je v svojem dolgoletnem življenju žrtvovala vse, kar je sploh mogoče žrtvovati Pokojni Ani življenje ni bilo lab ko. Rodili so se ji sinovi in hčero jo vrsti ter še razmeroma mlada je okusila z družbi izgnanstvo z rodne zemlje. Leta 1924 je njenega moža doletela ista usoda kot številne druge slovenske železničarje na Primorskem. S treouhom za kruhom je morala vsa družina rimati v južno Italijo tja do mesta Lecce in do Gatupolija Ta huda preizkušnja ni strla pogumne slovenske matere, ki je zastavila vse svoje sile, da vzgoji sinove in hčere v pristnem slovenskem duhu. Nihče od osmih otrok ni v pregnanstvu pozabil na svojo materinščino, saj jim jo je njihova mati vlivala v zavest z vsakim grižljajem grenkega kruha v izgnanstvu. Sadovi te plemenite "Zgoje v na rodnem in naprednem duhu so se pokazali takoj, ko se je začela narodnoosvobodilna borba. Vsi sinovi in hčere so se praktično brez izjeme vključili v narodnoosvobodilno borbo. Tako je oib s sedaj 44-let-nim Narcizom Sitncn'čem, ki je bil borec I. prekomorske brigade čijo. Zaradi posledic vojne je danes 100-odstotni invalid. Tudi dekleta iz te junaške družine niso stale ob strani, že v začetku borbe so se vključile v narodnoosvobodilne enote v južni Italiji. Vida, rojena še v Grljanu, je bila v NOV od leta 1943 dalje. Bila je bolničarka v partizanskih bolnišnicah v Grumu, Barletti in A-drii. Skupaj z njo je bila tudi njena sestra Zora (Albina) Obe sta bili v novembru 1944 premeščeni kot bolničarki v 5. prekomorsko brigado. Šli sta preko Velebita, se udedežili hudih bitk pri Ogulinu ter prišli prek Karlovca v Ljubljano. Mlajša sestra Silva pa je iz bolnišnic v južni Italiji prišla skupaj z invalidi v Split. Dolg je že seznam članov iz te kremenite družine ki jih nista u-pognila niti fašizem in niti vojna vihra, toda ni še končan. Pokojničina sinova Alojz in Ada sta sodelovala v osvobodilni borbi kot terenska delavca, Rihard pa je šel v partizane. Nemci so ga zajeli hlizu Ajdovščine ter ga odpeljali v koncentracijsko taborišče. Edino sina Pavla je zlom fašistične Italije zajel na sardinskem otoku, od koder se je vrnil domov šele po koncu vojne. Krona vsej tej zgledni borbi svojih otrok pa sta oila oče in mati, ki sta delala na terenu, vzdrževala stalne stike s partizanskimi enotami ter pomagala kjerkoli sta le mogla. Oče Alojz je umrl 27. maja predlani in sedaj je legla njemu od 1. 1943. Zajet id Nemcev v bor- ob stran še njegova zvesta in do bab na otoku Korčuli konec decem | bra žena, k pokoju v domači zem bra IS 11, je bij iVpertuai. v Nenj Rji, za katero je oliko žrtvovala. gunca prekoračila mejo z veljavnim dokumentom in z avtomobilom, v katerem sta pozneje našla smrt. Vendar se je izkazalo, da sta Krtalič in Znaor skrivaj prekoračila mejo pri Ventimigli, medtem ko je avtomobil prepeljal čez mejo njun prijatelj, član iste ustaške organizacije, čigar ime policija ni povedala. Mož Je prekoračil mejo pri Ventimigli v prvih jutranjih urah v petek 16. avgusta, torej isti dan, ko je prišlo do eksplozije v Ulici Boccaocio. Avtomobil je nato pustil nekje v bližini meje na italijanskem ozemlju, kjer sta ga prevzela Krtalič in Znaor. Mož se je vrnil v Francijo z vlakom. Domneva, da Je Znaor prekoračil mojo v avtomobilu, se je rodila, ker so v rekordu našli dokument, ki ga izdajajo na meji in po katerem imajo inozemski turisti pravico do nakupa bencina po znižani ceni, ki je bil naslovljen na Zna-orja. Ta dokument pa naslovijo mejne oblasti na lastnika avtomobila. ki je bil v tem primeru Znaor, ne pa na morebitnega voznika. Ce pomislimo, da je iz Ventimi-glie do Trsta kakih tisoč km razdalje, lahko sklepamo, da sta se begunca pripeljala v naše mesto šele zvečer, torej prav malo časa pred tragično eksplozijo. Ker sta se morala begunca že v ponedeljek vrniti na delo, poleg tega pa je moral Znaor prej v Nico, kjer so bili njegova žena in sinova na počitnicah (Znaor se je bil odslovil od žene rekoč, da gre nekam nakupovat), je očitno, da sta mislila zapustiti Trst takoj po odpravljenem atentatu. Kratek čas, ki sta ga preživela v Trstu, izključuje tudi vsako možnost, da bi bila begunca žrtvi atentata, saj ni mogel nihče vedeti, da se mudita v našem mestu. Možnost atentata proti njima izključuje tudi dejstvo, da so v avtomobilu med drugim našli tudi nekaj nerabljenih rezervnih vžigal-nih naprav, kar potrjuje, da sta imela bombe s sabo. Jasno je namreč, da če bi jim kdo bombe podtaknil ali vrgel v avto, ne bi z njimi vrgel tudi rezervnih delov. Bombe (najmanj dve, verjetno pa celo tri) so bile zelo enostavne. Zanju so uporabili črni smodnik, ki Je eden najmilejših eksplozivov. Toliko škode so povzročile, ker je prišlo do eksplozije v majhnem prostoru (v notranjosti avtomobila). Ce bi pa bombe postavili v nekem večjem prostoru ali pa celo na odprtem, bi te povzročile samo minimalno škodo. Zato — pravi policija — je bilo dejanje, ki sta ga mislila izvesti, bolj demonstrativnega značaja, ki bi utegnil imeti zgolj politične, ne pa materialne posledice. Dva elementa ostajata še nejasna: najprej, kateri je bil cilj atentatorjev? Domneva, da je bil to tržaški jugoslovanski konzulat, je najbolj verjetna, vendar ni policija našla nobenih dokazov, ki bi jo z gotovostjo potrdili. Dvom ostaja tudi o načinu, kako so bombo vtihotapili v Italijo. Najbolj verjetno je, da sta jih prinesla s sabo atentatorja, ko sta na skrivaj prekoračila mejo, ker bi jih bilo preveč nevarno skriti v avtomobilu. To še nerešeno vprašanje pa je vsekakor drugačnega značaja. Nekaj pa je policija ugotovila z vso gotovostjo: Krtalič in Znaor nista imela v našem mestu nobene opore, kot ni imela njuna ustaška organizacija nobene zveze z ose-1 bami, ki živijo v našem mestu. O tem priča ves potek dejanj, pa tudi nadaljne preiskave v begunskih krogih v našem mestu, štirje begunci, ki jih je policija ustavila na trbiški cesti nekaj dni po eksplozijah, so sicer imeli s sabo več naslovov v Trstu živečih ljudi, ki pa niso imeli z njimi nikake ((politične« zveze. Včeraj smo poročali, da so ustav, ljene begunce pospremili do francoske meje, ker niso proti njim našli nikakih elementov, ki bi opra- Italijanski slovenisti v zadnjih sto letih (Nadaljevanje s 3. strani) širjen med raznimi ustaškimi organizacijami v Franciji (center je bil tu v Lyonu), Avstriji in ZRN (Miinchen), zadovoljiv. Prvi Slovenec, ki se je lotil prevajanja ((Božanske komedije«, je pravzaprav Stanko Vraz. še kot študent v Grazu je leta 1835 prevedel III. spev «Pekla». Predelal ga je leta 1837, toda ga ni nikdar objavil. Do njegove pri-občitve Je prišlo šele leta 1921 v zagrebški reviji ((Nastavni Vjesnik« na prizadevanje Velimirja Deželica starejšega. Revija ((Rimski katolik« je v drugem letniku leta 1889 prinesla članek o »Goethejevem Faustu in Dantejevi Božanski komediji«, v naslednjem tretjem letniku pa razpravo ((Ljubezen v Fe-trarkovih rimah«. Simon Rutar je napisal leta 1900 v »Ljubljanskem Zvonu* študijo «Prešeren med Italijani«. V «Domu in Svetu« je leta 1906 prikazal Evgen Lampč osebnost in delo Giosueja Carduccija ob 70-letnici njegovega rojstva. Franc Terseglav pa je leto kasneje v Isti reviji napisal esej o Carduc-ciju, s katerim se je prav tedaj podrobneje ukvarjal. «Dom in Svet» je leta 1910 začel priobčevati Dantejev «Pekel» v prevodu Jožeta Debevca, ki je tudi napisal obširen komentar k delu. Prevod ((Vic« pa ja začel v reviji izhajati leta 1915. Debevec ga je speljal do konca šele leta 1920. Tretji ln zadnji del »Nebes« je končal kv sneje. Oton Zupančič je medtem, to je v času pred prvo svetovno vojno, do kamor sega vsaj v glav« nem to poglavje priobčil leta 1918 v »Slovanu« samo 1. spev «Pekla». Leta 1914 je v listu «Cas» objavil Aleš Ušeničnik prevod 33. speva «Nebes», to je molitev sv. Bernarda. V letniku 1914 goriške »Vede« pa sta dva važna prispevka* in sioer Koštiklov ((Dodatek k Čopovim pismom« in Zimmermanno-va »Nova Čopova pisma«, naslov« ljena na njegovega italijanskega prijatelja Franca Leopolda Savla. Janko Jež SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, (JL Mazzini 53 TeL 733-361 Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo V TOREK, 27. AVGUSTA SE PRIČNE VELIKA RAZPRODAJA NA RAZPOLAGO ARTIKLI ZA VSAK LETNI ČAS SAMO NEKAJ DNI! MOJE VESELJE, VERJEMITE, JE TRAJNO KOT PRIBITO, j KER DRUŽINO MOJO! EJVLCL5 GREJE ČUDOVITO r EMO C^ j c ■ u j ■ 8+5 OSVAJA SVET in nagrajuje CE BOSTE KUPILI ENEGA IZMED ZAGONETNIH IZDELKOV IN REŠILI NAGRADNO IZPOLNJEVALKO, KI JO IZREŽETE IN HKRATI S KUPONOM ZA ŽREBANJE, KATEREGA DOBITE OB NAKUPU IZDELKA, POŠLJETE PROIZVAJALCU. BOSTE VKLJUČENI V VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE V DRUGI POLOVICI DECEMBRA! I. NAGRADA FIAT 124 39 NAGRAD IZDELKOV EMO: štedilnik TOBI tip 166 štedilnik na elektriko in plin TOBI tip 170 omarica za pomivanj*e posode . . . NOMINALNA MOČ 5000 kcal/h — Prostornina rezervoarja 12 Itr. — Poraba olja 0,2 do 0,64 — Teža peči cca 35 kg — Ogreva prostor do 90 m’ EMO e i l d P_Č_ N___ 0____E E_0 -8 IN E__0 -5 N—JV_C__I DOS_2_K TO—L—T_E T_HN_K__ Pnmor?la7ifnevnilc NEDEUA, 25. AVGUSTA 1968 PONEDELJEK, 26. AVGUSTA 1968 RADIO TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.00 Godalni orkester; 11.15 Okno v svet narave; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo okoli sveta; 15.55 Carsana; Valček gospoda Giobatte (komedija); 16.40 Orkestri; 17.30 Plesna glasba; 18.30 Tomažič; «E. Montale*; 18.45 Beethoven. Balakirev in Berlioz; 19.30 Komorni zbor; 20.30 Orkester; 21.30 Sodobna glasba; 22.00 Šport. TRST 9.30 Kmetijska oddaja; 11.15 Tamburaški orkester; 11.30 Za prijatelje cvetja; 14.30 Mali ansambli. KOPER 8.30, 12.30, 15.00, 16.00, 20.15 Poročila; 8.40 Jutranja glasba; 9.10 Zabavni zvoki; 10.30 Nedeljsko srečanje; 10.45 Orkester Scholz; 11.00 Prenos RL; 11.30 Današnji pevci; 12.05, 12.50, 15.30 in 16.07 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.20 Harmonikar Rossi; 15.10 Domače pesmi; 17.00 Prenos RL; 20.00 Ansambel M. Bua; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 9.30 Maša; 10.15 Ura glasbe; 12.00 Vrnitev papeža iz Kolumbije; 12.30 Kontrapunkt; 13.25 Pevci lahke glasbe; 14.00 Ital. beležnica; 15.30 Sopranistka M. Ca-balle; 16.00 Popoldne z Mino; 18.00 Simf. koncert; 20.20 Gasbe-ni variete; 21.00 Beethovnova komorna glasba; 22.15 Pesmi z neapeljskega festivala. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.50 Glasbena fantazija; 9.35 Veliki variete; 11.00 Plošče za poletje; 12.03 Nedeljske pesmi; 13.00 Radijski kvizi; 14.05 Rossinian-ski belcanto; 16.20 Preizkušajo se diletanti; 17.05 Glasba in šport; 18.45 in 20.06 Program za konec tedna; 21.30 Francoske nove plošče; 22.40 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Pergolesi, Krommer in Reiner; 10.50 Skladbe za orgle; 11.10 Operna glasba; 13.00 Velike interpretacije; 14.30 Arenski in Beethoven; 15.30 Massinger: «Nov način plačevanja starih dolgov* (komedija); 18.45 Orlando Furioso; 19.15 Koncert; 20.30 Preteklost in sedanjost; 21.00 Klub poslušalcev. FILODIFUZIJA 8.55 Portret skladatelja S. Prokofjeva; 10.20 Beethoven in Britten; 12.30 Komorna glasba Čajkovskega; 15.30 Simf. glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.20 Inform. oddaja; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 S. Mihalkov: «Mehikanec»;; 11.00 Še pomnite, tovariši... Franc Križ nar: Okrogelska jama; 11.45 Nedeljski mozaik lepih melodij; 12.00 Turistični napotki; 13.00 Na da našnji dan; 14.15 Iz operetnih partitur; 14.40 Nedeljska reportaža; 15 00 čez hrib in dol; 15.30 H. K. Strobl; Kristalna krogla, humoreska; 13.45 V tričetrtinskem taktu; 16.05 Zabavna glasba; 17.00 Karel Cop: «Ure*, radijska igra; 18.05 Športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci; 20.15 Glasbene razglednice, 21.00 «V nedeljo zvečer*; 23.15 Serenadni večer; 24.05 Literarni nokturno. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša: 12.00 Kmetijska oddaja ; 15.30 Športno popoldne; 17.30 Program z. mladino; 18.30 Včeraj in danes; 19.45 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 W. P. Ernst; «11 caso del capitano Behrens*, 22.30 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik, 21.15 «Ime mi je Barbara*; 22.15 TV film: «11 principio di non agressione*. JUG. TELEVIZIJA »D 25. DO J1.-VII1.1968 NEDELJA, 25. avgusta 10.35, 21.00, 23.20 Poročila; 10.40 Dobro nedeljo voščimo; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.45 Disneyev svet, film; 12.35 Cirkus, film; 13.00 Nedeljska TV konferenca, nato nedeljsko popoldne; 19.35 TV kažipot; 19.50 Sence nad No-tre Dame, film; 21.45 Vijavaja; 21.50 Sacha Distel show; 22.50 Športni pregled.; PONEDELJEK 26. avgusta 21.00 in 24.15 Poročila; 19.30 Po Sloveniji; 19.45 Propagandna nedigra; 19.50 Cilj je lep, toda jot je težavna, reportaža; 20.20 Jbrežje — za ital. narodnostno skupino; 20.45 Plošča poletja; 11.30 Vijavaja; 21.35 Feideux: O-sel, TV drama; TOREK 27. avgusta 21.00, 23.50 Poročila; 19.05 Risanke; 19.25 Večer z J. Kampi-jem in pevci; 19.50 Zmagovalci, film; 20.05 Sve, n.-, zaslonu: Češkoslovaška; 21.30 Vijavaja; 21.40 Neznani storilci, ital. film; 23.30 Rezerviran čas. SREDA 28. avgusta 21.00 in 23.25 Poročila; 19.35 Čudna pošiljka; 20.05 Poezija plesne vsakdanjosti, balet; 20.45 TV prospekt; 21.35 Trenutek 68: Morje, morje... 22.35 Perry Mason film. ČETRTEK 29. avgusta 21.00 in 23.15 Poročila; Buffalo Bill, film; 19.00 Po Sloveniji; 19.15 Propagandna medigra; 19.20 V narodnem ritmu; 19.45 Po sled |i napredka; 20.05 Koncert kvarteta Golden Gate; 20.45 Cikcak; 21.35 Nova Gorica včeraj, danes, ju tri; 22.05 Pickwickovci; 22.55 Plesni orkester RTV Zagreb. PETEK, 30. avgusta 19.20 Mokedajeva pravljica; 20.05 Na sedmi stezi, športna oddaja; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Lepi Serge, francoski film, nato simfonični koncert in na koncu poročila. SOBOTA 31. avgusta Evropsko prvenstvo v vodnem smučanju, prenos iz Ruislipa; 19.10 Disneyev svet, film; 20.00 Pred mednarodnim simpozijem sredstev informacij v Ljubljani; 20.20 Nebo Evrope v II. svetovni vojni, iz cikla Sprehod skozi čas; 20.45 Cikcak; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Glasbena oddaja, 22.35 O-svajalci, film; 23.25 Karavana za pravlji vekov; 24.10 Poročila. RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Poletna srečanja; 13.30 Motivi in melodije; 17.20 Poljudna enciklopedija; 18.00 Zborovsko petje; 18.15 Umetnost j in prireditve; 19.30 S Plečnikom po Italiji; 20.09 Športna tribuna; 20.30 Orkester; 20.50 Zgodbe prve svetovne vojne; 21.05 Popevke; 21.30 Altistka Bitenc; 21.50 Tamburaški ansambel. TRST 12.05 Duo Russo-Safred; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Ca-samassima; 1.09 O. Fiume: Simfonija. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00 in 20.15 Poročila; 8.10 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Operne a-rije; 10.00 Pod senčnikom; 11.00 Juke box; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.35 Pisan spored, 14.00 Športni ponedeljek; 15.10 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Zvoki in barve; 16.30 Popularne skladbe; 17.30 Mozaik glasov; 18.00 Otroški kotiček; 18.40 Tartini, Vivaldi; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Orkester: 23.10 Pisani motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.35 Plošča za poletje; 9.10 Zvočni trak; 10.05 in 11.30 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt; 14.45 Ital. popevke; 16.30 Moderne melodije; 17.05 Glasba za mladino; 19.15 Roman v nadaljevanjih; 20.15 Orkestri; 21.00 Verdijev «Otello»; 22.30 Glasbeno-go-vorni spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.45 Lahka glasba; 9.40 Glasbeni album; 10.00 Roman; 10.15 Jazz; 10.40 Program z A. Lupom; 11.35 Pesmi desetletja; 13.35 Plošča za poletje; 14.04 Jo-ke box; 15.15 Flavtist H. Barvvah-ser; 16.00 Pesmi z neapeljskega festivala; 18.2j Poljudna enciklopedija; 20.00 Operna antologija; 22.10 Pisan spored. III. PROGRAM 10.00 Na sporedu O. di Lasso; 11.15 Straussov simf. poem op. 30; 12.10 Rousselova simfonieta za godala; 12.45 Rimski-Korsakov; koncert op. 30; 12.55 Antologija interpretov; 14.30 Mozart, simfonija; 15.50 Hindemith in Casella; 17.00 Mozart; 18.45 Levi: «La bel-la adormentata nel frigo*; 19.15 Koncert; 20.25 M. ApoLlonio: »Studio per 1’Antigone*. FILODIFUZIJA 8.35 Orgle; 9.10 Tenorist G. Campora; 11.00 G. Anda izvaja Mozarta; 12.30 Lalo in Borodin; (Lahka glasba); 8.30 Glasba z vsega sveta; 10.00 Jazz, orkestri, slavni solisti. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.30 Informativna oddaja; 7.50 Danes za vas; 9.08 Glasbena matineja; 10.00 Za mlade radovedneže; 10.15 A. Weingerl: I. o-troška suita; 11.30 Z operetnih odrov; 13.00 Na današnji dan; 13.10 Violinist V. Pikaizen; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalni orkester; 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Lahka glasba; 16.40 Zbor «Zarja» iz Trbovelj; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 «Signali»; 19.35 Mladinska oddaja; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Poje Lidija Kodrič; 21.00 Simf. koncert; 22.30 Godala s solisti; 23.10 Radi ste jih poslušali; 24.05 Bojan Pisk: Pesmi. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «Ne iščite zločinca*; 22.20 Filmske premiere! 22.30 Pozabljena Evropa; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Kol. dirke za svet. prvenstvo na dirkališču; 22.45 Četrt ure z Mariom da Vinci; 23.00 Potovanje med ljudi. LEPO PRIZNANJE ZA TRUD IN SPOSOBNOST NAŠIH KMETOV ZARADI NARAŠČAJOČIH POTREB PREBIVALSTVA Tri zlate in nad deset srebrnih kolajn! Prizadevanja mestnega vodovoda Goričanom na vinskem tekmovanju vLjubijani Zlate kolajne so prejeli Silvan Primožič za kabernet in Fel-luga ter Cappello za merlot - Izredno strogo ocenjevanje Tri zlate medalje in okoli deset srebrnih, tolikšen je izkupiček go-riškdh vinogradnikov na XIV. mednarodnem vinskem tekmovanju v Ljubljani, ki se je zaključilo pred nedavnim ter bodo njegove rezultate objavili med vinjskim sejmom prihodnji teden. Po neuradnih podatkih so zlate medalje prejeli Silvan Primožič z Oslavja za kabernet, Felluga in Cap-pello pa za merlot. Vsi ostali so prejeli po eno ali tudi dve srebrni medalji. Za enajst vinogradnikov naše pokrajine, ki so se letos prvič v večjem številu prijavili na to tekmovanje, da bi v izredno močni mednarodni konkurenca primerjali kakovost svojih vin, predstavlja tolikšna žetev zlatih in srebrnih medalj prav gotovo izreden uspeh, obenem pa tudi priznanje naši vinski proizvodnji, ki si — razmeroma _ mlada In neizkušena — prizadeva j uveljaviti se tudi izven meja našega ožjega tradicionalnega trga. Na vinskem sejmu v Ljubljani so v okviru konzorcija za zaščito tipičnih briških vin sodelovali naslednji kmetovalci: Silvan Primožič in Karel Brufovka z Oslavja, Formentini iz števerjana, Attems iz Ločnika, zavod Ceruttd iz Kaprive, Giovammi Feri at iz Krmina, Cappello iz kraja Boatima, La Roncada iz Krmina, Gradimir Gradnik s Ple-šivega, Maroo Feluga iz Gradiške in Bader iz Fratte. Predložili so vzorce merlota, kaberneta, tokaja, sivega in rdečega pinota ter sauvi-gnona. Vsak udeleženec je moral poslati za vsako vrsto vina po 12 steklenic od sedem deci ter po 8.300 lir za vsak vzorec. Po eno steklenico so porabili sodniki za ocenjevanje, ostale pa bodo dali v prodajo. Letošnje tekmovanje je bilo neprimerno strožje od poprejšnjih, saj so prisodili za okoli 40 odstotkov manj zlatih medalj. To se je zgodilo zavoljo tega, ker so število točk za dodelitev zlate medalje dvigniti od 18.1 na 18.6. Kdor je letos prejel zlato medaljo, jo je prejel zb prav zares izvrstno vino, ki so sodniki v njem ugotovili vse dobre lastnosti, med katere ne sodi samo barva, okus iitd., ampak tudi značilnost, lahko bi rekli osebnost vina. Šestnajstim sodnikom iz poglavitnih evropskih držav niso predstavljali vin po njihovem imenu, ampak samo s številko. Sodniki, razdeljeni v dve skupini po osem, so se moraii izreči o vinu, opremljenem samo s številko. Nikjer ni bilo zapisano, za kakšno vrsto gre. zakaj merlot, za primer, ima lahko različne značilnosti, odvisne od zemlje, na kateri je zrasel. Zato ga morajo sodniki po tem soditi, ne pa po vnaprej izdelanih značilnostih, ki nikakor ne smejo veljati. Kot opazovalec je bil na tem tek. movanju tudi Gradimir Gradnik s Plešivega, ki je član italijanske vsedržavne organizacije pokuševalcev vin (ONAF). Obse&o nam je pravil o poteku tekmovanja, predvsem pa o načinu ocenjevanja, ki ga smatra za najbolj resnega, kar Jih pozna na svetu. Zavoljo tega sodi, da bi takšen sistem, ki ga Imenujejo po Bauxamu (točkovanje gre od e-na do 20), uvedli tudi v Pramag-gdore, Tržiču in Gradiški, na katerih naši vinogradniki razstavljajo vsako leto — in tudi zmagujejo. Sodnemu zboru Je predsedoval inž. Zvonimir Simčič upravnik in enolog vinske kleti na Dobrovem, ki sodi v sam svetovni vrb vinskih strokovnjakov. Razsodišče je delovalo približno teden dni, vsak dan od 8. do 14. ure z nekaterimi vmesnimi odmori. V dvorani je vladalo popolna tišina, sodniki pa so uživali med pokušnjo samo plehek kruh in sir, tako da Je šlo za pravcati obred Pri Gradniku smo se nadalje zanimali, kakšno je mesto naših vin v zboru tako priznanih alkoholnih pijač, kakršne vsako leto prinašajo v Ljubljano. «Najbolj me preseneča, kako Avstrijci in Nemci izšolajo svoja vina. Njihovo blago skorajda nima napak, tako je popolno. Kar pa se našega vina tiče, bi lah- ko rekel, da je dobro, zelo dobro, le da bi morda kazalo v prihodnje razmišljati, ali ga je še vredno na takšnih tekmovanjih predstavljati za kvalitetno prvovrstno vino, ali pa II m bi se bolje obneslo kot namizno. Sodniki so namreč izredno strogi pri ocenjevanju kvalitetnih vin, medtem ko so do namiznih nekoliko popustljivejši.)) za razširitev svojega omrežja V Gradiškuti v sušnih časih primanjkuje vode - Vodovodne cevi bodo napeljali tudi v Grojno Poleti je nujno govoriti o vodi, o pitni vodi, ki včasih ne prihaja v najbolj zakotne hiše oddaljene va- Jazbinami, kamor so napeljali vodovod pred približno desetimi leti. Kot kronisti se spominjamo borbe si ah v višja nadstropja nebotični- j za vodovod v Gradiškuti, ki jo je kov. Vsako leto se ponavlja ista | takrat vodila opozicija. Našel se je pesem, pri nas morda manj kot dru- celo neki občinski svetovalec takrat-god, a vseeno ne mine poletje brez ne demokristjanske absolutne ve-protestov tistih, ki so prikrajšani' čine, ki je v občinskem svetu de-za pitno vodo, ki jo vsakdo izmed | jal, da ljudje v Gradiškuti plaču-nas v vročih poletnih dneh porabi !-J- —*- J- -J—-s- — več kot običajno. Istočasno se na ta problem spomnijo tudi tisti nesrečni, in podčrtujemo besedo nesrečni, občani, ik so še danes. jejo malo davkov in da nimajo zaradi tega pravice zahtevati napeljave vodovoda, ki je draga. Kljub takim stališčem je bu vodovod zgrajen, napravljen pa je bil v hitrici v drugi polovici dvajsetega stolet- in brez perspektive za bodočnost. ja, primorani črpati vodo iz vod njakov, prav tako kot so delali njihovi očetje, dedje in pradedje. Naš članek je posvečen nekaterim takšnim primerom v goriški Kdor je takrat napravil načrt za vodovod v Gradiškuti, ni verjel v razvoj niti Ločnika niti Gradiškute. V zadnjih letih je v Ločniku zra-stlo precej novih hiš, v skoro vse bil premajhen. Stanovalci nebotičnikov so bili prikrajšani za vodo samo za kakšno uro, kajti pozneje «Ce se zvremeni In otopli — nam je rekel Gradnik s Plešivega — bomo imeli letos izredno letino tokaja*. ...................................................tunini,..nimniinnnn. VESTI Z ONKRAJ MEJE Petčlanska družina iz Orehovice umrla zaradi zastrupitve z gobami Zaužili so mušnice, ki je stari oče o njih menil, da so užitne Pred leti se je podobna nesreča primerila v Vrtojbi se Družina Semenič iz Orehovice pri Podnanosu na Vipavskem je doživela najhujšo tragedijo. Zaradi zaužitih strupenih gob v nedeljo zvečer sta umrla dva otroka, oče, mati in stari oče. Medtem ko je stari oče izdihnil pred dvema dnevoma v šempetrski bolnišnici, sta otroka umrla včeraj na ljubljanski otroški kliniki, včeraj popoldne je umrla tudi mati in slednjič sinoči, nekaj pred polnočjo po italijanskem času, tudi poglavar družine. Kako je prišlo do družinske tragedije? Oče Anton je v nedeljo popoldne nabiral gobe. Ni bil prepri- čan, če so vse gobe, ki jih je nabral, užitne, zato je zaprosil starega očeta, da bi jih še on pogledal. 72-letni stari oče Alojz jih je ocenil za užitne. Potem jih je gospodinja pripravila. Hitro po večerji so se začeli kazati znaki zastrupitve. Vsi, ki so zaužili gobe, so začeli bruhati, vendarle so upali, da bodo posledice prenehale, zato tudi niso takoj iskali zdravniške pomoči. Šele 20 ur po zastrupitvi so jih prepeljali v bolnišnico v Šempeter. Zdravniki niso bili prepričani, da bi jim lahko rešili življenje, tudi če bi prej iskali zdravniško po- DANES V ŠTEVERJANU EX TEMPOUE Zagotovljena udeležba več slovenskih slikarjev Doslej se je za šesto slikarsko tekmovanje, ki ima prvič mednarodno obeležje, prijavilo okoli sto slikarjev Približno sto slikarjev iz naše V parku bo deloval krajevni dežele, Slovenije in Koroške se je levizijski prenos obenem pa bo' zainteresirane, da objavlja'uradni prijavilo za današnje šesto slikarsko RAI-TV posnela več kadrov za te- list v svoji posebni prilogi z dne občini. V najbolj vročih poletnih j hiše so ljudje namestili moderne dneh je v ^ višjih nadstropjih gori- sanitarne naprave in poraba vode ških nebotičnikov, ob urah največje se torej dviga iz dneva v dan. Ker porabe, manjkala voda. Pritisk je je črpalka, ki dobavlja vodo Ločniku in torej tudi Gradiškuti šibka, postaja logično, da prihaja voda v prve hiše Ločnika, ne pride pa v se je stanje normaliziralo in na po- j najbolj oddaljene ali pa v hiše Gra-doben primer naslednjega dne so j diškute. Prebivalci tega naselja, ki bili ljudje pripravljeni. I so povečini Slovenci, so se znašli Slabše je bilo v Gradiškuti, od- j v enakem položaju kot stanovalci ročnem zaselku med Kočnikom in; nebotičnikov. Prebivalci Gradiškute se pritožujejo, da niso imeli težav samo v sedanjem poletnem času, ampak da imajo iste težave tudi pozimi. Voda prihaja aL ne, kot se ji pač zljubi. Čemu jii torej služi vodovod? Marsikdo si je kupil pralni stroj. Ne more ga uporabljati in dragoceni nakup s katerim so nameravali olajšati težavno delo kmečke žene, leži za' t v najlonski prevleki. V nekaterih hišah so morali biti pokonoci čez noč, da so lahko napolnLi vedra z vodo, da so lahko napajali živino. Obrniii smo se na predsednika upravnega odbora občinskega podjetja za vodo odv. Gianattasia, ki nam je dejal, da je občinsko podjetje za vodo skupno z občinsko upravo vendarle spoznalo težave, v katerih se nahaj.- prebivalstvo Gradiškute, in naročilo pri tvrdki Pe-lizzari novo ..ločnejšo črpalko, ki bo služila za povečane potrebe vseh hiš v Ločniku in okrog njega. V Gorico bi jo morali pripeljati v prvih dneh septembra, in delavci omenjenega podjetja jo bodo takoj namestili, da bo nevšečnost odpravljena. Izkoristili smo priliko in vprašali odv. Gianattasia, kako teče zadeva o vodovodu v «buži*. Povedal nam je, da je bila zadeva sprožena na lanskem sestanku, ki je bil v tem kraju, in da je takrat upravni odbor občinskega podjetja za vodo izdelal ustrezni načrt za napeljavo vodovoda v nekaj hiš v «buži», ki so še vedno brez vodovoda, kljub temu, da ga imajo tako Oslavci kot Šentmavrci. Vodovod je pripravil načrt, predal ga je občini ki je zaprosila deželno upravo za finančno podporo. Ni mu znano, da bi bila občina dobila odgovor deželne uprave. Izrazil je pripravljenost občinskega podjetja za vodo, da takoj prične delo, čim dobi ustrezno naročilo s strani občine. Preds# nik upravnega odbora nam je povedal, da bi celotno delo stalo 1® milijonov lir in da je v tej vso® poleg dela, ki je potrebno za nape ijavo vodovoda v «bužo» tudi vse' bovano delo za podaljšanje vodov®-da v Grojni do tistih hiš, ki sPa' dajo pod goriško občino in ki 50 še vedno brez tekoče vode. moč. Gotovo pa je, da se tako pozno ni več dalo ničesar storiti. Iz šempetrske bolnišnice so odpeljali enoletnega Ivana in triletno Marto na ljubljansko kliniko, kjer jima kljub trudu niso mogli nič pomagati. V šempetrski bolnišnici so ostalim članom družine nudili vso potrebno pomoč, ki jo medicina zahteva v takih primerih, vendar zaman. Najprej je podlegel stari oče, nato mati in slednjič še poglavar družine. V bolnišnici so pokazali staremu očetu vrste gob. Ugotovili so, da je šlo pri zastrupitvi za mušnice, ki so zelo strupene. Vendarle so kljub temu opravili obdukcijo vseh umrlih, da bi popolnoma točno ugotovili vzrok smrti. Tragedija družine Semenič je že druga v zadnjih letih na Goriškem. Pred nekaj leti je namreč v podobnih okoliščinah umrlo več članov družine Nemec v Vrtojbi. Zaradi vsega tega velja opozoriti uživalce gob na skrajno previdnost pri njihovem nabiraju kakor pa tudi nakupovanju. Bolje se je gobam odpovedati, če človek ni prepričan o njihovi neškodljivosti. Goriški proveditor obvešča tekmovanje «ex tempore* na For-mentinijevem posestvu v Števerja-nu. Zaenkrat so znana imena petih Slovencev, in sicer: Rafael Nemec iz Nove Gorice, Nedeljko Pečane iz Nove Gorice, Pavle Medvešček iz Nove Gorice Uroš Vagaja iz Ljubljane in Miloš Volarič iz Kobarida. Svojo udeležbo je napovedalo tudi nekaj koroških slikarjev. Umetnikom bodo med 8.30 in 9.30 opečatili platni v kavarni «Teatro» v Gorici, nakar bodo lahko odšli v Brda ter se lotili slikanja značilnosti briškega okolja. Tuje predstavnike bo uradno pozdravil predsednik organizacijskega odbora odv. Cesare Devetag. Razsodišče bo pričelo svoje delo že okoli 16. ure, zmagovalca pa bo razglasilo še pred nočjo. Sestavljali ga bodo umetnostni kritik Ar-turo Manzano iz Vidma, ravnatelj muzeja Rivoltella v Trstu dr. Giu-lio Montenero in prof. Angiolo Cur-zio Cossa iz Gorice. iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauuiiiiiiiiiia NA POVRATKU V DOMOVINO V torek bo na Gradu pel mešani zbor iz Prage V Arezzu je doživel izreden uspeh «Kuhnuv smišeny sbor» iz Prage, lanski zmagovalec mednarodnega pevskega tekmovanja «Seghiz-zi», bo v torek 27. avgusta ob 21. uri pel v goriškem Gradu. Vest so predstavniki zbora poslali gori-škemu županu iz Arezza, kjer so dosegli izredno priznanje. S tem so hoteli izpolniti obljubo, ki so jo že lansko leto dali goriškim kulturnim dejavnikom, da bodo nastopili v našem mestu v okviru septembrskih kulturnih prireditev, ko se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja v polifoniji v Arezzu. Nam, Goričanom, še prav posebno pa nam, Slovencem, se s tem ponuja izredna prilika, da naše brate najtopleje pozdravimo v na- ši sredi ter jim na takšen način vsaj nekoliko olajšamo gorje in razočaranje, ki so ga doživeli nekaj ur po svojem odhodu iz domovine. Huda nesreča, ki Jih Je doletela v inozemstvu, ni niti za las spremenila njihovega načrta. Udeležili so se tekmovanja v Arezzu, na povratku v domovino pa se bodo ustavili še pri nas ter nas razveselili s svojim prijetnim muziciranjem. Zbor, ki ga sestavlja šestdeset pevcev in pevk, bo pel skladbe naslednjih avtorjev: Gesu-iado da Venosa, Dvorak, Schumann, Suk, Novak, Brahms, Pau-lenc in Vrana Vodi ga Pavel Kuhn, nadarjeni in simpatični dirigent, nadaljevalec tradicij, ki jim je temelje postavil njegov oče. levizijsko liane*. rubriko «Cronache ita- Goriška federacija KPI podpira stališče vsedržavnega vodstva do dogodkov na Češkem Tiskovni urad goriške federacije KPI nam je poslal v objavo naslednje sporočilo: «Včeraj se je sestal pokrajinski izvršni odbor goriške federacije Italijanske komunistične partije, da bi se seznanil s političnim položajem, nastalim z vkorakanjem čet držav varšavskega pakta na ozemlje Socialistične republike Češkoslovaške. Po temeljiti diskusiji Je izvršni odbor izrazil svoje popolno soglasje s sporočilom vsedržavnega vodstva stranke ter je sklical federalne odbore na sejo prihodnji teden. O istem vprašanju se je dan poprej razpravljalo na živahnem aktivu v Gradiški. Goriška federacija KPI je v tisočih izvodih v vseh središčih naše pokrajine razširila besedilo političnega urada stranke, objavljenega takoj po političnem posegu na Češkoslovaškem. Občinski svet bo jutri razpravljal o Češkoslovaški Jutri ob 18.30 se v Gorici sestane občinski svet, ki naj se seznani s sklepom komisije za izgradnjo deželne palače v Gorici. Omenjena komisija je namreč sprejela idejni osnutek arhitektov Pic-cotti. O izgradnji te palače se bo razvila obsežna diskusija. Se poprej pa bodo razpravljali o treh interpelacijah in resolucijah, ki so jih predložili socialisti, liberalci in fašisti, o dogodkih na Češkoslovaškem. Fašisti v svoji resoluciji med drugim namigujejo na nevarnost za ohranitev ravnovesja na naši meji, doseženega s tolikšnimi težavami. Pobiranje davkov v Sovodnjah Sovodenjska občinska uprava sp® roča, da bodo pobirali davke avgusta od 8. do 12. ure na & panstvu. Gorica VERDI. 15.15: «11 marito č tnl° * lo ammazzo quando mi pare», c' Spaak, v barvah. CORSO. 15.00: «Violenza per 9® monacau, Rossana Schiaffino * John Richardson, Italija05*10” španski barvni film MODERNISSIMO. 15—22: «La dei conti», Lee Van Cleef in T*1 mas Miliam, italijanski kine1®8, skopski barvni film. VITTORIA. 15.00: «Tarzan e , grande fiume», N. Henry i® Murray, ameriški kinemaskopslu barvni film. CENTRALE. 15.30: «Kin kong " gigante della foresta«, R. R®®50,, in Linda Miller, ameriški maskopski barvni film. / rtič AZZURRO. 16.00: «1 barbieri ® Siclliai), Franco Franchi in ^ cio Tngrassia, v barvah. ,.i EXCELSIOR. 14.00: «La gang diamanti)), G. Hamilton in C- v ker, v barvah. . SAN MICHELE. 19—22: «I/U*®L, bazooka tuonan, J. Payne in «11 vostro superagente Flint-’- . PRINCIPE. 16.00: «Spie oltr® ^ confine«, Tony Franciosa in * Comer, v kinemaskopu in bari' MARCELLIANA. 15.30: «1 due v' lenti«, A. Scott, v kinernask®*' in barvah. /titrike EXCELSIOR. 16.00: «Katjuša», Versin in T. Hunter, v kine®1 skopu in barvah. g, RIO. 16.00: »Spiaggia rossa»> Wilde, v barvah. dežurna cvetličarna ~ Danes dopoldne je odP cvetličarna Renato Gorian, U1-rlbaldi 9, tel. 26-28 Trav# 17 .avgusta 1968, štev. 208, odredbo ministrstva za šolstvo, s katero so napovedani izpiti za habilitacijo poučevanja na srednjih šolah druge stopnje. Omenjena priloga uradnega lista je na razpolago zainteresiranim na oglasni deski goriškega provedi-torja. .......................im.... mn, ................... Javni in prosvetni delavec Avgust Stekar iz Števerjana praznuje danes svoj 50. rojstni dan. Prosvetno društvo Briški grič mu ob tej priliki iskreno čestita. Pridružuje se mu tudi uredništvo našega lista. ; : : :■■■"■' < Vv> • Včeraj-danes -* ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V občini Gorica Je bilo od 18. do 24. avgusta 26 rojstev, 12 smrti 16 oklicev in 5 porok. Rojstva: Luca Olivo, Michelangelo Lo Re, Gdanluca Broggian, Mas-simo Mraklc, Linda Porcari, Roberto Sartoro, Giuseppe Mamgia-gracina, Carlo Sabbadin, Alessdo Ra-delil, Alessandro Bradaschia, Renato Štolfa, Erika Marangon, Luisa Pellazon, Stefano in Teresa Marra, Piero Polese, Sergio Pelesson, Cin-zla Driadi, Fabio MelMnato, Oscar Visintin, Elena Sartori, Denis Tof-ful, Luciana Comair, Patrizia Bitežnik, Igor Lorenzem, Emanuela elemente in Anna De Lorenzo. Smrti: 74-iebna Genoma Mocchdut-ti, 58-letmi Vencetslao Rebulla, 81-letna Ida Bressa, vd. Barazzetti, 95-Jehna Framcesca Mocci, vd. Ta-ramtino, 72-letna BUorentina Dede-ot, vd, Marega, novorojenček Carlo Sabbadin, 74-letni Angelo Ciar des, 56-letni Antonio Battlstel, kirurg 60-letmi Gdovanmi Branco, 60-letni Egidio Vellind in 56-letni Giovammi Cappelli, 75-letmi Luigi Pozzo. Oklici: tekstilni delavec Carlo Cotič in tekstilna delavka Ondina Medeot, vojaški oficir Francesco Restivo in študentka Rosaria Romano, uradnik Renzo Traven in Tanja Ferfolja, UTadmik Paolo To-taro in uradnica Elisa Carallo, u-radnik Vito Wlltimger in uradnica Anna Maria Luisa S cime, državni uradnik Giuseppe Giacominl in u-radnica Gduliana Anselmi, parketar Loris Marini in uradnica Gabrieila Carbone, zidar Silvano Cechet in postrežndca Bruna Prinčič, brigadir finance Pietropaoli in Anna Letie-ri, uradnik Giorgio Cainer in ge- ometer Luisa Vldoz, agent PS Vin-cenzo Percooo in uradnica Iole Pe-senti, tekstilni delavec Umberto Pi-nello in tekstilna delavka Silvana Gdanesi, zidar Olivo Simslg in frizerka Nerfma Sdrigotii, elektro-mehanik Giam Piet.ro Gaspari in frizerka Maria dani, trgovec Dullio Paoiimi in gospodinja LMana Žižmond. Poroke: tekstilni delavec Rodolfo Černič in tekstilna delavka Nerina Fiutelli, ploščičar Giamndno Taver na in gospodinja Claudia Kravos, uradnik Olaudio DeHOrco in uradnica Annamaria Leban, državni u-radnlk Lucdano Leghlssa in učiteljica Marta Stand, profesor na srednji šoli Ermanno Gasparini in paior-ničarka Gabrieila Tabaj. DEŽURNE LEKARNE GORICA ^ Danes ves dan in ponoči je prta lekarna Cristofoletti, tel. 29-72. TRZIC ..Mf Danes Je v Tržiču odprta ^ na Alla salute», Ul. Cosulic® tel. 72480. RONKE )JUV Danes Je odprta lekarna A® . gelo, dr. Olivetti, Ul. Roma 22, 77019. Slovensko planinsko društv° ^ Gorice sporoča, da priredi v s .p to in nedeljo 31. avgusta in L Lj. tembra visokogorski izlet k P0^. nikovemu domu in na Razor. ^ hod iz Gorice v soboto, ob l4- 1 spanje v Pogačnikovem doi®u^#. nedeljo vzpon na Razor in P%o tek. Za informacije je na ^ v Bernard Bratuš, Goriška na®8, prodajna zadruga, Ul. Don tel. 26 03. Mali oglasi KONFEKCIJA MONCARO, jev korzo 117 išče vajenca močnico v prodajalni. jji r URAK.N \ ZLATARNA ŠULIGOJ ust. leta 1908 GORICA, Ul. Carducci 49 se priporoča za obisk v Pffr novljen) trgovini PROSVETNO DRUŠTVO « BRIŠKI GRIČ » Praznik grozdja V' v Števerjana 31. AVGUSTA, 1. IN 2. SEPTEMBRA V nedeljo, 1. septembra ob 17. url TEKMOVANJE V BB*‘ SKOLI za vsaj 64 parov. Nagrade: živo tele, kolo «GrBr ziella», salame. V ponedeljek, 2. septembra trgatev in Izvolitev lepotice večer®' Vse tri dni VEČERNI PLESI. KLOBASE, ČEVAPČIČI IN BRIŠKO VINO Po pečinah, peshu in čereh severnoafriške obale Toplo afriško sonce me je aagnalo iz alžirskega mesteca jemours v senco rdečkasto-•vih pečin, ki se dvigajo ne-"“leč od mesta ob morski oba-■ Ob vroči asfaltni cesti, zaprašeni od puščavskega pe-,aa. ki ga veter zanaša sem-aJ iz daljne Sahare, rasto na 60sto, po dva in še več me-[0v visoki kaktusi, katerih ‘atorumeni, široko odprti cve-so me spominjali na bolijo nežo v naših gorah. Ko-,asno razkošje, sem pomislil, sem se spomnil na naše . D°ge male kaktuse na oknih, v j nani dajo dosti dela in škrgi Pri negovanju, da bi po-snali vsaj en skromen cvet; Pa nešteto bujno cvetočih aktusov, na debelih deblih, Jih je najti pri nas samo Ph starih vrbah. bJ majhnem pristanišču, ob .aterem vodi ozka steza k pe-‘nam, je bilo privezanih mno-S' Po obsegu precej velikih i Joških čolnov, v živokričečih ..arvah, kakršne je možno naj-. zares samo v Afriki. Arab-in črnci ljubijo kričeče na-.Protujoče si barve, to človek >.Koj opazi po njihovi obleki. ^enda so današnji slikarji .modernisti takšno nesorazmer-sm- rv' kl tako radi brezmiselno razmetavajo po plat--d' pobrali prav od afriških ■''odov. Da se ti kitijo s takš-i barvami, bi do neke me-dhi 0vek še razumel, se pač »j jfSajo okolju v kakršnem SV1J0, da pa uporabljajo takš-i o neharmonično barvno ska-v: Nekateri današnji slikarji, n aiVe v civilizirani Evropi, 0®Ji, na vsega dobrega sita lin ienost> ali pa izražajo že-tiv’ da bi se ,Povrnili k primi-mostfmU P°jmovanju mnet- ^^.adelana steza v senci skal-hh skladov me je privedla j daljši hoji v precejšnjo za-to e„° Pe®deno dolino, zaprti h? Se je raztezal peščen hr-^ do soteske, ki zapira to o’L?0dn° zajedo. Na .peščeno - a.°. ki se v polkrogu razte- na nasprotni strani s prav no navpično steno, od ka- j. 'J® drugega hriba in ustvar-Sq idealno plažo za kopanje, Va] se visoko vanjo zaganjali 51 °vi. ki so vabili oznojenega ski, aka v borbo, da bi se po-0 aSil z njimi. V ozadju, na Sozri- soteske se je razrasel o^dič temnega zelenja, kakor »redi puščave. Po pesku Prodira tu voda zimske-ja ali spomladanskega dežev-len,- morje, kjer v soteski zetov- ot°k razcepi vodovje v Sl leki- sia‘fmel sem se in se bsvežil v v°di- Vendar ml 7^Č'rska L] a ni dala miru, da, ne bi jdalje. Po šestdnevni vožnji Cei z i "‘Ji jena.djo po morju in po peša-stah P° ravnih asfaltnih ce-lJQj Mostaganema in v raz-teln ern Oranu, se mi je zaho-tH0° skalovja po katerem bi laziti in vzpenjati se. Jdstil sem priložnost in z ■stim bos po peščenem produ te|astimi copati v rokah vSaiT v°de, da me je mogla mkrat opaziti po nogah ka-- Pljusnila na prod. Bil fŽe hlizu, stodvajset do Čijjgtdeset metrov visoke pe->-e' kar opazim, da opazim, da je prav -Vrha med skalnato raz- ]J04 tQko P°Snala nizko> a ši- Sjrazčeperjeno palmo, ki ^°rda na?ibaIa Prot? m°rju- «1 se ji je zahotelo po vo- S!a kak°r se je meni, vendar ti(,^a ne bi koristila nobe- su^Prei sem nameraval pod Preiti obalo po čereh in ^'ai»VM ki se je strmo spu-dtlJa v morje, nato se pa po tl Strani po grebenu vzpe-vrh strme stene. K te-tista1*16 je pa še gnala želja, reutešena želja sleher-alpinista in planinca, vi- deti kaj in kako je tam zadaj kamor še ne vidiš. Nataknil sem si gumijaste copate in stopal po skalah, ki so ležale razmetane kakor pod pravo gorsko steno ko se odtrgajo od nje. Občutil sem prav isto, kot bi bil med skalovjem visoko v gorah, le nemirno temnozeleno in modro-črno morje, ki je metalo svoje belo peneče se valove v skalnate čeri in me kdaj pa kdaj zmočilo, me je opominjalo, da na komaj meter in nekaj več nadmorske višine preizkušam svoje «alpinistične» sposobnosti. Večkrat sem vendar moral uporabiti pravo plezalsko spretnost alpinista, da sem se mogel povzpeti na visoko štrleče skale in se spet spustiti na nizke čeri. Nekaterim praskam, ki so plezanju skorada obvezne tudi tu nisem ušel. Bil sem v kopalkah, gola koža pa je kakor nalašč pripravna za ostre robove obmorskih čeri. Čeprav sem lazil večidel v senčnatem zavetju strme stene, sem bil vseeno ves prepoten, kajti, dobro sem si bil razgibal telo, ki si je med vožnjo od obilne hrane na ladji nabralo že nekaj preveč kalorij. Pa tudi sonce, ki je odbijalo svoje žarke, kakor od velikega valovitega zrcala ob drega valovanja tja do obzorja, kjer sta se skoraj nevidno stapljali svetla modrina in čudno zelenilo morja v eno samo neskončnost... Obrnil sem se in skoraj po isti smeri krenil nazaj. Nekaj skal, preko katerih sem prej prešel precej zlahka, so mi nazaj grede dale več opravka. Zlasti skala s katere sem poprej skočil nekako tri metre navzdol, mi je zdaj skoraj zaprla prehod. Komaj sem našel nekaj oprimkov v njenem gladkem previsu, da sem se mogel splaziti, seveda precej popraskan, na njeno teme. To pot je bila že kar prava plezarija skoraj šeste stopnje, čeprav kratka, in seveda — bolj pri tleh. Na mestu, kjer se ob plaži peščena obala izgublja v skalovje, od katerega se odcepi precej strm, z redko travo poraščen in z rumenim peskom posut greben, sem naskočil vzpetino, ki me je strmo vodila navzgor. Prah je lezel v obutev in mi spodrival stopinje. Oprijemal sem se za redke bilke, ki so mi bile za silo v oporo, da nisem preveč drsel navzdol. Prav ob robu strme pečine sem se vzpenjal po vseh štirih. Prijeten občutek me je navdajal ob velikem kontrastu r ■" • T ................................- ....................... Puščavski pesek in kamen razsežni gladini Sredozemskega morja m jih namerjalo na moje telo v senci, je pripomoglo, da je bil zrak okoli mene prav afriško soparen. Po daljšem plezanju prek vi-^okjh in njzkih skal. ter preskakovanju o& Ihčfja razjedenih črriožeienih čeri, mi je, morje zaprlo pot. Mogel bi '•šfetTV vodo in plavati kakih sto metrov do nasprotnih skal, vendar sem spoznal, da bi šel predaleč, ker na vrh pe-čirie, kamor sem se bil namenil, od tam ne bi mogel. Razen tega ■ pa me je pred skokom v vodo branil tudi moj fotoaparat. Pogled mi je segel na zeleni pas, najbrž je bil vinograd, ki je na tej puščobni rdečkasti zemlji tako redek pojav. Pokrajina je bila nekoliko zastrta od dopoldanske sparine. Vendar sta se odražala rdečkasta zemlja in rumeni prah, ki se položno vzpenjata navkreber do nejasno začrtanih peščenih grebenov, za katerimi se pričenja neskončna saharska puščava, odražala precej kričavo ob redkem temnem zelenju smokev, rožičev in palm. Vmes se je belila značilna arabska halja, od katere se je odbijala sončna luč. O-bleka je dala slutiti žensko, ki opazuje rast nevem kakšnega zelenja. Vse to pa je ostra, vijugasta črta, ki se je vila ob obali in izgubljala v daljavi kot ogromna kača, rezala kopno od morja in njegovega neprestanega zelenomo- narave: lezel sem po skalnatem grebenu, posutem s kakor prah drobnim rumenim peskom, pod menoj pa so v globini mrko štrlele skale v katere so se zaganjali zeleno-modri valovi, kjt so se v zajedah ostrih Čeri' visoko razpenili v milijardo .svetlih, vočU. nih biserov. Ob nizki palmi, ki sem jo že prej videl od spodaj, sem se ustavil in občudoval njeno trdoživost v skalnati razpoki, Kakor v gorah očnica razveseli gornika v samotni steni, tako me je razveselila mala palma v tej peščeni puščobi na robu pečine. Z razčeperje-nimi listi je štrlela čez steno in se raztezala v zraku, kot bi ponujala morju svoje, pahljačam podobne liste. Do vrha je bilo le še nekaj korakov. Pozdravilo me je požeto žitno polje, ki je bilo razprostrto po vsem hrbtu. Borna, suha zemlja, bolje pesek, ne more obroditi kdo ve kako bogatega sadu. Po tleh so bile raztresene suhe bilke, ostanki žetve. Pobral sem kratke bilke in se čudil malim klasom z bornimi zrni. Grenak kruh zraste na tej suhi peščeni zemlji. Med strniščem je ležalo precej črnih peres od gavranov, ki se spuščajo sem gor po utrudljivem letu nad morjem in puščavo. Sedel sem na kamen blizu robu in se zazrl na razsežno valujoče morje, katerih valovi so postajali silnejši. V opoldanski pripeki je prijetno del hlad, ki ga je prinašal veter z morja. Vse bolj so se dvigali valovi in se razjarjeni zaganjali ob čeri na bregu, kamor jih je gnal močan veter, valujoče morje, katerega valo-nič motilo velikega kita, ki je kakih tristo metrov od obale plul v vsej svoji veličasnosti spuščajoč vodo v zrak kot kakšen vodomet, še dolgo sem gledal na to obilno žival, ki se je potapljala kot podmornica in se enakomerno poganjala naprej, kakoi bi jo gnal nenehno poganjajoči se motor, ne meneč se za veter in visoke valove. V daljavi pa se je borila z valovi neka ribiška ladja, ki jo je uravnavala človeška roka, sicer vajena valpv in viharjev na morju. Plula’ je v varno zavetje, kajti plima je z vetrom naraščala. Zanašalo Jo je in valovi so se poigravali z njo, kot bi premetavali brezpomembno lupinico. Kljun ladje, ki je rezal vodne brazde, se je pogrezal globoko v valove, ki so pljuskali čez krov, kot bi hoteli ladjo objeti in jo s svojimi vsiljivimi objemi udušiti. Čudovita igra narave! Presenečalo pa me je to, da sta se morje in veter spoprijela pri tako lepem sončnem vremenu. Niti oblačka ni bilo na nebu; sence na vodi pa so si, delal j valovi sami. i Vstal sem, stopil na rob pečine in gledal peneče se valo-j ve, ki so se z bučnostjo' Šimi fonije vzpenjali na skale in jih objemali s svojimi mokrimi rokami. Ni dolgo tega, kar sem lazil po njih in- mogel bi biti deležen njihovega obilnega blagoslova. Poslovil sem se od morja in po strnišču požete njive stopil na hrbtišče rumenega prahu, ki se je daleč in na široko raztezalo v obliki kotanj in kop podobnim onim v peščenih puščavah. Veter, ki je bil tod bolj krotak kot ob morju, je lahno dvigal oblake prahu, ki se je razlezel kakor rumene tančice po zraku. Na, eni izmed velikih kop so ždele ptice za čudo mirno in tiho, kot bi ne bile ž>ve. čim bolj sem se jim bližal, tem bolj so postajale nemirne. Pričele so se prestopicati in pogledovati druga drugo kakor v pomenku, kaj naj bi storile. Bili so galebi. Izbrali so si to mesto za počivališče najbrž zato, ker je bilo vsaj delno zaščiteno od prehudih vetrov z morja. Morda pa tudi zato, ker se je v stisnjeni dolini pod njimi razraslo zelenje, ka-.terega,močan duh,.ia.-ihjlo,.prir-jelno čutiti prav do tod. Nekaj galebov ,.je,F razprostrlo krila in se dvignilo, nakar so posamič in v jatah isto storili tudi drugi. Bilo jih je zagotovo nad sto. Njih sivobelj trupi so se zableščali v soncu in z razprostrtimi krili so se odražali od sinjega neba kakor mala, svetla letala, ki so letela proti morju in se porazgubila v daljavi. Na njihovem mestu sem našel, razen ptičjih odpadkov vse polno velikih in malih školk v čudovitih barvah. Toliko školjk naenkrat še nisem nikoli videl v morju, kot jih je bilo v tem pesku. Prej bi skoraj rekel, da je bil pesek med školjkami, kot pa školjke v pesku. Semkaj so torej galebi prinašali svoj plen iz morja in prirejali bogate gostije. Spustil sem se po pobočju navzdol in se vozil po prahu v vijugah kot v slalomu. Finega peska, ki ga je bila polna obutev, skoraj ne bi čutil, če ne bi bil vroč od sonca, tako je bil droben in mehak. Vendar sem se spodaj sezul in stresel prah iz copat. Ker ni bilo daleč do zelene oaze, sem se namenil še tja. Začuden sem hodil med trop- # & TIHOTAPCI & & # MEDTEM KO JE MILIČNIK. BUDNO STRA2.IL truplo... MOTORJA MU JE PREGNALO NEKDO PRIHAJA. GOTOVO BO INSPEK- skim zelenjem, katerega listje se je bleščalo v soncu, kot bi bilo prepojeno z oljem, v njih senci pa je raslo tudi sadno drevje. Iz temnega zelenila so se mi nasmejale zlato-rumene marelice, po katerih sem hlastno segel, da sem si z žlahtnim sokom omočil od sonca in vetra razsušena usta, na katera se je bil malo prej prilepil rumeni prah. Na plaži, na katero je vse bolj sililo razpenjeno morje, sem se vrgel v valove, ki so v presledkih, kakor visok bel zid silili na peščeno obalo. Z nogami oprt ob tla sem se hotel s hrbtom upreti njihovi moči, pa me je vodni zid z vso silovitostjo vrgel na tla, nato pa' me posnel in odvlekel nazaj v globino, da sem le s težavo prišel na kopno. Bolj kakor večurno lazenje po pesku in čereh, me je utrudilo to . objestno ■ upiranje morju. Ko sem se otrese, poslednjih valov in zlezel srečno na breg, sem se zleknil na'soncu in se zadovoljno zagledal na . strmo pečino, ki se je dvigala nad morjem, hvaležen za užitek, ki sem ga bil deležen od nje daleč proč od mojih ljubljenih domačih gora. Emil Frelih Kamenita alžirska obala iniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V zoološkem vrtu včasih za živali še lepše življenje kot v prostosti Večkrat se ljudje sprašujejo in se čuje govoriti: »Ljubite živali? In se vam ne . smilijo. vse tiste, ki so zaprte po kletkah v zooloških vrtovih?» Odgovor na to vprašanje je lahek. So slabo m so dobro urejevani vrtovi. Modemi živalski vrtovi so lepo pribiža-lišče in nekatere živali se počutijo lepše kot v prosti naravi. In celo človek jim je postal dober prijatelj in čuvar njih varnosti. So pa nekatere, ki se drže v kletkah žalostno in potrto. Recimo, gorila iz gozdov Konga je vedno trpkega izraza. Ta žalost pa ne izvira zaradi zaprte kletke, ampak Je žalosten izraz njenega obraza že po naravi žalosten in mrk, resen v gibanju in veličastno počasen. Res je tudi, da človek še ni prodrl v bitnost življenja živali .do..dna atrmk. jih. Je. še ve„dnp_, proučuje. Lepo je videti živali v prosti naravi, toda vse so v večnem strahu in boju za prehrano, žival je zunaj prepuščena sama sebi. In v starosti (posebno pri velikih sesalcih) ni nikogar, ki bi jim kaj nudil in zanje skrbel. Poglejmo, kako je danes preskrbljeno v zooloških vrtovih za te goste. Vzemimo gorilo. Pred 50 leti je bilo nemogoče imeti to žival v kletki več kot dva, največ do tri mesece. Sčasoma so razumeli, kaj gorili manjka. Gorila je inteligentna in silno občutljiva. Zaprta je, hudo občuti samoto, depresijo in melanholijo. V vrtu pa so poskrbeli, da se gorili streže kot otroku, da se ji nudi vsega in da jo vzljubijo. In glej, s takim postopkom se je posrečilo, da imajo v vrtovih v Ameriki in drugod gorile že po 21 let stare. Naj večja nevarnost za te človeku sorodne opice pa je jetika in sploh pljučne bolezni, ki se jih opice nalezejo od ljudi — obiskovalcev. Zato so kletke obdali z debelim steklom, da so živali izolirane in odmaknjene od obiskovalcev, sploh od človekove bližine. Da se živali dobro počutijo v kletkah, je prvi pogoj dobra postrežba s hrano, veterinarska služba, zračnost prostora in seveda ljubezen in srčna kultura. Danes smo tako napredovali v pogledu prehrane in dietičnih hranil, da se dajo obdržati pri življenju skoraj vsi sesalci, ptice in plazilci. Ta posebnost skrbstva in izredna prehrana po zooloških vrtovih je izredne važnosti, če pomislimo, da redijo danes po kletkah nežne kclibre že po 10 in več let, ko so jih pred nekaj leti imeli le po dva meseca, ker so pozneje poginili zaradi nezadostne prehrane ob vodi, sladkorju in medu. Danes je sintetična hrana ne samo dobra ampak odlična. Naslednji pojav je bil posebne vrste in težji za reševanje. Rožasti pla-menci (Phoenicop teras roseus) so v ujetništvu izgubljali rožnati nadah lepega perja, ki ga imajo v prostosti. Postajali so grdi. Treba je bilo to nadomestiti in popraviti. S spremembo hrane so to dosegli. Med hrano so pričeli mešati posušene muhe, rakce in mleto korenje. Plamenci so se zopet šopirili v svojih lepih oblekah. Danes je sanitarna služba po živalskih vrtih enaka tisti po bolnicah. Ekipa živino-zdravnikov nadzoruje zdravje zaprtih živali in bdi nad njih življenjem. Pred časom se je orel zaplel v mrežo in si polomil obe nogi. Zdravnik mu jih je povezal med palčice in gips. V nekaj mesecih je orel popolnoma ozdravel. Pri težkih porodih pomaga zdravnik, ki v skrajnih primerih poseže tudi s cesarskim rezom. Kletka pingvinov Je stala 60 milijonov Ur. Temperatura v kletki je stalna: 12 stop. C in zrak, ki prihaja od zunaj, je filtriran tako, da živali živijo v zelo čistem zraku kakor v svoji domovini na Antarktiki. Celo s fluorescenčnimi žarnicami jim predvajajo arktično sonce, da jih prepričujejo, da so doma okrog tečaja. Mnogo ljudi misli, da ujete živali potrebujejo mnogo prostora za ugodno življenje. Važno je le, da ima žival toliko prostora, da se lagodno giblje, da je prostor samo njen. Velikost kletke nima posebnega pomena. Zgodilo se je, da so iz vrta ušle himalajske srake. Po nekaj dneh so se že vrnile v odprte kletke, ki so jih čakale in kjer so se dobro počutile. Za zoološke vrtove kupujejo nekatere živali zelo mlade, da se novemu življenju lažje ■ privttdi-jo.' - •Posebno- se--na- topazi pri mačkah in velikih opicah, ki so zelo rahločutne. Ni pa potrebno sprejemati mladiče pri pticah in plazilcih, ki se zapora takoj privadijo. Tudi nekaj sesalcev se takoj privadi ograjenega prostora. Tako so se losi takoj privadili in že po enem tednu jih mestni hrup ni prav nič motil. Zelo neradi pa jemljejo v vrtove volkove, šakale in hijene, ki se udomačiti ne dajo in so večni potepini. Potrebujejo pa velike kletke, kjer nemirno tekajo iz kota v kot, kakor je pač v bistvu njih življenje. Tudi sloni radi dosti krožijo ali te inteligentne živali se hitro ukrotijo, privadijo ujetništvu in rade moledujejo pri obiskovalcih in bi se gotovo vrnile v vrt, če bi jih izpustili. Da je v vrtovih tako prijet- no vzdušje, se je zahvaliti čuvajem, ki človeško, z ljubeznijo in sočutjem ravnajo s poverjeno jim divjadjo. Čuvaji so se namreč popolnoma predali življenju živali v ujetništvu. Zgodilo se je, da je čuvaj jokal, ko se je moral ločiti od kake poverjene mu divjadi. Ljubezen se povrača tako, da tudi živali čuvajem izkazujejo ljubezen. Tako je Oka, 160 kg težka gorila, ujčkala v svojih ogromnih, zaraščenih rokah čuvaja in je s kretnjami izdajala občutek u-godja, da sme na tak način vračati ljubeznivost, ki jo ji čuvaj nudi. Prav tako Daka, tigrica, skotena v vrtu in od-gojena pri čuvajevi družini doma, s kravjim mlekom in dudo, ki je po štirih letih povrgla mladiče. Ko je njen krušni oče prišel h gnezdu, ga je .prepoznala in ga. je pričela lizati in se dobrikati. Življenje v živalskih vrtovih se od dne do dne modernizira in se živalim nudi vsega kot ljudem. V prosti naravi vsem tem bitjem primanjkuje u-dobje zoološkega vrta. Celo rahločutne živali, kot so kobra ali okapi iz centralne Afrike ali gorila so pričele kotiti mladiče v kletkah, kar je bilo v prejšnjih časih popolnoma nemogoče, ker ljudje niso znali ravnati z mladiči, ker niso imeli izkušenj in ker so mislili, da je treba s tem stvarstvom, sicer divjim, tudi ravnati divje, grdo in z bičem v roki. Danes pa, če bi živali imele dar govora, bi med izbiranjem mnoge gotovo zahtevale — kletke v zoološkem vrtu v družbi človeka. M. P. lllllllllllllttllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII||||ll||||IIIIIIIlllinlUIIIIIIII||l||||,||||||||||||||,||l,|||,l||l|||||||||| KRIŽANKA VODORAVNO: 1. pozna živ- ljenjska doba — bizamska podgana, 2. italijanska filmska igralka (Ros san a) — rez v linolej, 3. riževo žganje — tveganje, nevarnost — azijski veletok, pritok Balkaškega jezera, 4. Kiplingov roman — južni sad — loči dve državi, 5. medmet — oblika lastnine — francoski revolucionar, 6. pogodba, zveza, sporazum — pri tatu spredaj in zadaj — sprimek snega, 7. glavna armenska reka — levi pritok Volge — kemični znak za terbij, 8. izlet v gore — barva oblačnega neba — trenje, 9. gora na Kreti, tudi žensko ime — avion — drobtina, malenkost, 10. vrsta skladbe — sre-brnobela kovina, 11. prireditelj, urejevalec izložb — reka v Severni Ameriki, ki pada ž znamenitimi slapovi. NAVPIČNO: A. pokveka, naka-zen — grški polotok, B. kemična prvina — koplje pod zemljo, C. ime Bohoriča — velika reka v Južni Ameriki, D. pregovor, izrek — pritok Savinje — avtomobilska oznaka Tunizije, E. del kolesa — šport trdih pesti — neresnica, P. močno čustvo, afekt — pristanišče v južni Franciji, G. francoski estet in umetnostni zgodovinar (Hippolyte) — izdelovalec sit, H. prapor, I. močna starogrška kolonija na Halkidi-ki — moško ime, J. grška boginja — topovi, K. ima posoda — merska enota — kazalni zaimek, L. ((Alpinistični odsek« — ovitek za spise ali risbe — tip sovjetskih reaktivcev, M. staroveška bojna ladja — svojeglavost, N. i-me jugoslovanskega filmskega i-gralca Bašiča — breme, O. zaničljivo ime za Azijca — poljedelsko orodie. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. kreol, 6. islam, 11. bronsa, 12. areopag, 14. rabat, 15. Trst, 16. ara, 17. A-mer, 18. nauk, 19. stil, 20. dece-nij, 22. Afrika, 24. ar, 25. alfa, 27. Anja, 28. kub, 30. um, 31. Rea, 32. salo, 33. Nora, 35. Ob, 37. Miozart, 39. nedelja, 42. Ilin, 43. Riad, 45. Mann, 46. Rim, 47. Bori, 48. toptk, 49. Asirija, 51. sinica, 52. trska, 53. trasa. SKOP Veljaven od 25. do 31. avgusta 1968 OVEN (od 21. 3. do Teden vam I JI 1 bo prinesel prijetno J razpoloženje, saj bo-ste imeli vero vase ^ ^ in boste tudi polni čara. Utrdili boste lahko ču- stveno življenje. Tudi prijateljski odnosi se bodo okrepili. V pogajanjih boste dosegli uspe- he. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Z ljubljeno r osebo utegnejo na- J stati manjši spori. Če boste previdni, se nasprotja ne bodo poglobila. To je odvisno seveda tudi od ravnanja tretjih. Prijateljem in življenju v družbi morate posvečati več paž-nje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Po negotovosti v začetku tedna se bodo čustveni odnosi po- pravili. Spet se boste zbližali z nekim starim prijateljem, s katerim ste se nekoč sprli iz malenkostnih razlogov. Na delu so vam uspehi zagotovljeni. Pazite na srce. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Zaradi trenutnih nesporazumov se bodo čustveni odnosi neko- liko ohladili. Z nekoliko dobre volje boste dosegli, da ne pride do hujše krize. Tudi v odnosu s prijatelji se morate prilagoditi različnim značajem. Obeta se vam prijetno potovanje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) To razdobje ’ \ je zlasti ugodno za J zaljubljence ter za ‘ ' ‘ tiste pare, ki so še- le pred kratkim sklenili zakonsko zvezo. Čustva se bodo poglobila. V odnosu s prijatelji se vam obetajo presenečenja. V poslovnih zade'-vah bo nastal zastoj. V družini bodite bolj elastični z otroki. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Preživeli boste lepe urice * • ljubljeno osebo. Dobro se boste razumeli z njo, rešitev nekega nesporazuma pa odložite na konec tedna. Pazite se pred tekmeci v poslovnem živ- ljenju. Neki prijatelj vam bo priskočil gmotno na pomoč. TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) Trenutno bo čustveni po- ložaj precej zapleten ter se boste znašli pred nepričakovanimi vprašanji. Razplet tega je nekoliko odvisen tudi od vas samih, če se boste znali pravilno obnašati nasproti prijateljem, boste imeli od tega korist. ŠKORPIJON (od 2*. 10. do 22. 11.) Do- živeli boste spremembe, se seznanili z novimi osebam mi in potovali. Spo- znali boste tudi osebo, ki bo imela važno vlogo v vašem življenju. Uspehi v odnosih s prijatelji. Na delu boste imeli majhne težave. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Rešili boste čustvene zadeve, ako boste sprejeli jasne odločitve. Sploh je treba utrditi srčne odnose. V odnosih v družbi ali s prijatelji vas bodo morda nekatere stvari neprijetno prizadele, ker bodo v nasprotju z vašimi idejami. Pazite na prebavo. KO/OROO (od 22 S-----X 12. do 20. 1.) Zelo f k \ boste želeli spreme-I ) niti sv0Je čustveno 'v življenje. Pazite, da ---^ ne bo zaradi tega trpela oseba, ki vas ima rada. Potovanje in izlet vam bosta prinesla razne novosti. Režili boste nekatera vprašanja, ki so vam povzročala težave. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Zadnji oblaki nad vašimi čustvenimi odnosi se bodo dokončno razpršili. Preživljali boste zelo vedro razdobje. Obnovili boste odnose s prijatelji, ki vas bodo tudi povabili k sebi, Na delu pojde vse dobro. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Po vznemirjenju v prvih dneh tedna se bo položaj v ljubezni izboljšal. Odnosi bodo bolj mirni in jih boste lahko utrdili. V drugem delu tedna boste preživeli nekaj lepih uric s prijatelji. Na delu boste imeli razne priložnosti. Zdravje se vam bo izboljšalo. G Hotel LEV Ljubljana JLtJhU V BOŠNJAKOVA I TELEP. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji • Restavracije • Restavracijske terase - Dan-clng kavarna Zabavni In artistični program - plesna glasba Aperitiv bar • Razgledna terasa Terasa za sončenje ■ Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica ■ Frizerski salon -Menjalnica • Taksi služba Lasten parkirni prostor • Postajališče za helikopterje Boksi za pse H'a-dilnica za divjačino. jNiMEffi® LmMbJ LJUBLJANA OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI v LJUBLJANI, TOMŠIČEVA ULICA (nasproti hotela Slon) POLEG VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, DRUŽINO IN ZA GOSPODINJSTVO VAM JE NA IZBIRO — V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA: KOVČKI, TORBICE, POTOVALKE, TORBE. ROKAVICE, PASOVI, DENARNICE - V II. NADSTROPJU: EKSKLUZIVNI MODELI MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE: PLAŠČI, SUKNJIČI, KOSTIMI, KRILA — ZA VSAK OKUS IN ZA VSAKO POSTAVO LASTNA MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE C U EMIN DE FER BACCARA TRENTE ET QUAR ANTE ODPRTO VSE LETO Hoiei«Grad Mokrica ob avto cesti Ljubljana - Zagreb 32 konfortnih sob-restav-racija - Angleški park - Gostom na voljo jahalni konji -dvovprega s kočijo - Dnevno glasba s plesom. Hotel «S0ČA» MOST NA SOČI te/. 7 Moderno urejen hotel — Pristna kuhinja s specialitetami na žaru . goriška postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna \ KUPUJTE KNJIGE iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinii v Uiatki htligafou TRST — Ul. sv. Frančišča 20 Telefon 61-792 Hotel «Krn» Tolmin 'li, ■. v' . [ V:'1:': : /: -j Modernizirani hotel B kat., 54 ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Soške postrvi. Kavarna, Aperitiv bar. Atraktivna stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja. Zraven stalna razstava slik «Zlatorog». Lepo urejen vrt. Tel. 87-039. Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. m ŠKOCJANSKE JAME odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri ARETTA ULTRA T H1N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo IEU 20011 • 43 TTTflP HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI _... - V HOTELU GALEB IN RESTAVRACIJI RIBA, DNEVNO PLES B ::::::::: ::: 11 L 1* ::: II! D mm ra .s 4 dMšfimi iefUšUuni Ihu moJU PARK HOTEL' na bledu 3H Tel. 77-521 - Kat. B 134 sob, 239 postelj, 4 apartmaji. Udobne sobe s kopalnicami, tuši in WC, s prelepim razgledom na jezero. Kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami. Kavarna s teraso do jezera. Nočni lokali-Družab-ni prostori. PRIDITE NA PRI. JETNE POČITNICE ALI NA WEEK-END V NAS HOTEL “CHUMLRIVIERfl PORTOROŽ Modeme sobe, mednarodna kuhinja, «GIRL BAR» z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah. HOTEL in MOTEL OTOČEC OB KRKI - Teter. 068 - 21512 - 2x321 z 88 sobami in 174 ležišči C Frumna mednarodna in nat udrui restavracija in bije. C Grud Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV. in XVIII. RESTAVRACIJA Lipa Šempeter pri Novi Gorici Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU KVALITETNO SVE2E MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELJil, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI PRRKO SVOJIH TRGOVIN na ŠKOFIJAH in v KOPRU dovmetee • MreuM EHENUtt/ DE VED OPATIJA —— Restavracija MARIJNFLLA — TRST, Viaie Miramare 323 (Barkovlje) ob morju v bližini miramarskega dvorca — Tel. 36366 Nudimo gostom vse ribje specialitete. — Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izreden popust. — Vsak večer godba s plesom PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program In gostilna «Pri hrastu gostilna agente po vsem svetu. Telexi: 341-23 ; 341-22 lM°f Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 AVTOPROMET GORICA ZGZTs priporoča zimovanje na LOKVAH dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC i več kot 100 ležišči In restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Tei. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe. NOVO GOSTIŠČE «PR KRIŠKI GARD' Vipavski Križ dobra domača kuhinj® izbrane pijače - solidne “ prepričajte se! 18- (ITtraven ) General iz džungle Ce častijo svoje stare svetnike, tega ne morejo početi v bližini fince, kjer bi jih lahko patron uidel in zagnal trušč, da so od boga pozabljeni pogani. Zato se zatečejo v grmovje. In to seveda storijo, kadar gospodarja ni doma, ampak je z vso družino odpotoval v mesto ali odšel na obisk na kako drugo finco.» «Donde estd tu patron?» «Kje je tvoj gospodar?« je vprašal Profesor nekega moža. <(Ay, patroncito, oprostite. Ne vem. Ni nam povedal. Menda je z vso družino odjezdil na svatbo. Prejšnji teden je nekaj o tem govoril.« «Kje pa je svatba?« «Ne vem natanko. Mislim pa, da je v Tumbali.« To je bilo kakih šest dni hoda. Zdaj se je prednji del krdela že povsem približal. General Jim je zaklical, naj vsi odkorakajo v patio, veliko dvorišče na finci. Poslopja so bila dovolj velika, da bi lahko vsi mu-chachosi skoraj po šestih tednih prvič spali pod streho, varni pr«?d dežjem, nevihtami in viharji in pred zavratnimi tigri in plazečimi se kačami «Vi vsi,« se je Profesor obrnil k peonom, «boste šli zdaj z nami v patio.« žene peonov so začele tuliti in kričati, padle so na kolena in prosile za milost. Prepričane so bile, da bodo morale iti v patio samo zato, da bi gledale, kako jim bodo umorili može. Možje pa niso kazali nobenega znamenja strahu. Odkorakali so, kakor jim je bilo ukazano, naprej v patio. Kaj pomaga jadikovati. Korakali so kot ubogljivi vojaki ki natanko vedo, da ne bo nič pomagalo, če so jih poslali v smrt, ali zdaj jadikujejo in tulijo ali ponižno moledujejo. Edino, kar bi jim pomagalo, bi bilo, da bi se kratko malo uprli, da ne bi ubogali, da bi prijeli za orožje in tiste, ki jim zapovedujejo, postrelili, toda tega ne store, prav zato ne, ker so ubogljivi vojaki in so jim že prvi teden njihove vojaške službe odvzeli možgane in smisel za upiranje. Vrhu tega imajo tudi čast. In zaradi te časti se morajo z vsem sprijazniti. Samo ljudje brez časti se puntajo in samo tisti, ki jih je bog zavrgel, škilijo na domovinsko zastavo, skomigajo in govorijo: uče si rdeča, bela, črna al’ zelena, povsod po svetu rožice cveto.« Peoni seveda niso nič vedeli o vojaški časti, toda ko so dobili povelje, so korakali natanko tako vdano kot vse druge ovce. Cez nekaj minut so goreli v patiu taborni ognji. Kot mravlje so gomazeli muchachosi po vseh sobah v poslopju. Kar so našli in je bilo uporabno, sg zaplenili. Odeje, sedla, obleke, čevlje, oblačila, zaboje in skrinje. Pisalni stroj je v širokem loku priletel na patio in se razletel na kose. Za njim so privršali šivalni stroji. Kar je bilo lesenega, so razsekali. Hkrati so prišle na vrsto vse mize, stoli, postelje, omare, Les za taborni ogenj je bil za muchachose važnejši kot klavir, ki so ga po kosih zmetali v ogenj. Potem so prišla na vrsto vrata. Muchachosi so bili že več let navajeni, da niso imeli miz in stolov in vrat v svojih bednih kolibah. In nikoli se niso naučili, da lahko klavir včasih pomeni tudi kaj več kot samo zaboj z žicami. Cernu naj bi spoštovali predmete, ki jim nikoli niso bili namenjeni, ki zanje niso imeli nobenega drugega pomena, kot je bil ta, da so last njihovih gospodarjev, ki se je ne smejo dotakniti, ne ker bi jim lahko to koristilo, ampak ker je bila lastnina tistih, ki so se naučili in so jih učili te predmete uživati. «Kdo pa je ta-le na sliki? Ta-le z odlikovanji in križem na prsih?« je vprašal eden izmed muchachosov in pokazal na veliko sliko, ki je visela na steni. «Ta je prokleti pasji diktator, plemeniti gospodar dežele,« je zavpil Coronel, se globoko odhrkal in ga z mastnim pljunkom zadel naravnost v obraz. Pljunek se je cedil po lepo poslikanem križu in zvezdah na prsih. Preden pa je dosegel širok usnjen pas na uniformi in umazal in ponesnažil lepega zlatega orla, je poskočil eden izmed muchachosov, strgal sliko s stene, jo poteptal in dejal: «Podelati se moram, prav na nos in dobro bom meril. Toda tako nespodoben nisem, da bi to storil tukaj v lepi sobi, kjer bi se radi enkrat dobro naspali. Rajši si ga obesim na zadnjico, da bom letal z njim okoli in tako dolgo prdel vanj, dokler ga ne bo razneslo.« Ižtrgal je sliko iz okvira, si zataknil platni zgoraj na rob pasu, da mu je kot predpasnik mahedralo na zadnjici, ,V sobah je bilo neznansko mnogo slik in podob, lepo naslikanih obrazov gospodarja, njegove žene, očeta, in kdo ve še koga. Tam so bile slike, ki so ponazarjale epizode iz oper in grških tragedij. Niti ena ni ostala cela. Vse so letele v ogenj. Sobe so kmalu dobile pust videz. Toda čim bolj prazne so bile, tem bolj so se muchachosi počutili kot doma. Niti eden izmed njih, niti Andreu ali Celso, razen Profesorja, ni nikoli videl pohištva v hiši, v kateri je stanoval on ali njegovi starši. In če so sploh poznali podobe, so bile to preostale, porumenele in obledele slike starih, zapadlih reklamnih koledarjev tobačnih tovarn in pivovarn ter 'tu in tam morda kaka podobica svetnika, na kateri ni bil niti en del telesa anatomsko pravilen. - Po kotih in vogalih in po opečnatem podu so P° uC sobah ležale raztresene rogoznice, svežnji in tovori 111 - chosov. Samo v dveh sobah na vsej finci je bil pod iz^5t« Gotovo sta bili gospodarjevi spalnici ali izbrani sobi za V teh sobah so se utaborile ženske in otroci iz krdela. 6 A Na širokem patiu je bilo glasno, živahno in veselo- ..gjjt) prijatelji in tovariši so bili že popolnoma pozabljeni- ^1' je bilo treba na pomembnejše stvari. Uporniki so hotel’ in so morali živeti. Kdor hoče živeti in mora živeti, se ne brigati za mrtve. Vsako kraljestvo naj se briga zase. jj0# Muchachosi so uživali ob dobri pitni vodi. Na mestih so se kopali in prali perilo. Deset ali dvanajst t®D0jjKc,( ognjev v patiu je prasketalo, pokalo in veselo gorelo-so se muchachosi mogli spominjati, niso še nikoli irnel\gfl$ tako lepih ognjev kot zdaj. Zmeraj so morali kuriti z z f in vlažnim lesom, da jih je dim pekel v oči. Toda leLjgr hištvo in podobe in debeli pozlačeni okvirji z velikih so bili suhi kot stare kosti in so goreli, da je včasih^ smrdelo po laku in barvi, vendar je bil plamen vesel ih ^ ne pa več žalosten od gostega, slepečega in dušečeg0 e V Muchachosi so vriskali, plesali, peli, igrali na oT%\ kitare, žvižgali, se šalili in divjali. Ni bilo videti, da so f odrasli možje, in to celo bojevniki in uporniki, kazalo, da se je zbrala vesela in razpoložena množ’ ^ doraslih fantov in deklet, ki so na kratkem potovanj11 M počitnicami. Peoni z ženami in otroki so bili sredi prestrašeno na kupu kot splašena divjačina. Stali s° kamnitega oltarja, na katerem je ponoči vedno gorel h) « ' ogenj, ki so ga kurili do polnoči, da ne bi bilo v P0?,^' obsežnih, številnih poslopjih na finci tako mračno in (Nadaljevanju sie s — UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8, II, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 # vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ui SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškeg ^ l' Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 25U, osmrtnice 150 lir - Mali ogl”5 beseda - Oglasi za tržaško ln go riško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Sodetš Pubblicitš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV . e n KO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst