Poštarina plačena u gotovom revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost Revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost Revue de l'architecture et de l' a r t LETO III. V^FR M A • Masami Makino: O arhitekturi d u, Japana 34/38 Aleksander Popp: Problem gradnje mest dandanes 39/41 Antolič- Grad i društvo 42/45 Baldasar: Stambena zgrada Glavne Bratinske Blagajne u Sarajevu 47 Leko: Privatna zgradba v Beogradu 48 Ldwy: Novogradnje na Zakladi-nom Bloku u Zagrebu 4» Najman: Zgrada u Vlajko-vičevoj ulici br. 20 50 Ciciliani: Stambena kuča g. J. M. u Splitu 51 Belobrk: Idejna skica za Privilegovanu Agrarnu Banku u Beogradu 51/52 Fatur: Lekarna Žab-kar na Jesenicah, Osnutek 53 Grabrijan: S srednje tehnične šole v Sarajevu 54/55 Fatur: Delovna soba g. profesorja T. 56/59 Delo in oblikovanje 58/59 Klein-Steklorezna vrata v vili g. M. 60 Vidakovič' Zar mo derna arhitektura u Dalmaciji? <1/62 Čistoča i Zaareb 62/63 Dubovy: Izložbe u Beogradu 63/64 ARHITEKTURA ARHITEKTURA Revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost. - Pretplata godišnje Din 120*—, za inozemstvo Din 150'—. - Uprava: Gajeva ulica 9. - izdaja Konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). - Odgovorni i tehnički urednik lože Zigon. - Redakcioni odbor Beograd: dr. ing. arch. J. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovič, ing. arch. B. Kojič, ing. arch. B. Maksimovič. - Redakcioni odbor Zagreb: arh. M. Vidakovič, arh. J. Pičman, ing. arch. Zemljak. - - Grafički radovi Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. čeč). ARHITEKTURA Revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120*—, za inozemstvo Din 150'—. Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). ■ Odgovorni in tehnični urednik Joie Zigon. - Redakcijski odbor Beograd: dr. ing. arch. 1. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovič, ing. arch. B. Kojič, ing. arch. B. Maksimovič. - Redakcijski odbor Zagreb: arh. M. Vidakovič, arh. J. Pičman, ing. arch. Zemljak. • Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. čeč). ARHITEKTURA Revue de 1'architecture et de I'art. - Prix de I'abonnement annuel Din 120*—, pour I'etranger Din 150*—. Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Publico par 1'association »Arhitektura« (ing. arch. Dragutin Fatur). Redacteur responsable: lože Zigon. - Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč). ČRKOSUKARJA Pristov & Bricelj SPECIJALISTA Ljubljana, Resljeva cesta 39 — Tel. 29-08 ^TFk"! O KLEIN O I L l\ LW L3UBL3ANA, WOLFOVA — ULICA 4 — TEL. 33-80 Vedno vročo vodo vsako uro, vsak letni čas in neodvisno od vsake kurjave vam daje VAILLANT AUTO-GEYSER Tursystem AGT 13. Ta plinski aparat za vročo vodo oskrbuje poljubno število prostorov v hiši in ne potrebuje nobene postrežbe, ker popolnoma avtomatično prižiga in ugaša plamen, če se odpre ali zapre pipa za vročo vodo v kakem prostoru Prospekte dobite brezplačno od plinarne Vaillant je svetovnoznan, kajti »Kar prinaša Vaillant — je dobro!« H E R A K L I T H 01 K-01 ua h 01 Ol ffl' < 3 01 ■o 0 n< 01 m (D 3-3 O« JC t/t 01 < (A< (D 3 01 * N 01 U O "D C 3 C n" 0 01 o ■M* M (U «/>< C "TJ -i O MB# < < D ■i (D * Nova kalorična centrala tvornice U Dugoj Resi — Svi krovovi su izolovani Heraklith pločama Foto: Firšt. Zagreb Konstrukcijski crteži, preporuke, kao i ostale tiskanice dobivaju se kod ovlaštenih Hera k I i t h-za st u pn i k a: »MATERIAL« trg. dr. z o. z., LJUBLJANA, Tyrseva c. 36 • JULIO DEUTSCH. ZAGREB, Mlramarska c 20 SCHOMANN & BAUER, NOVI SAD • »OGREV«, BEOGRAD, Karadjordjeva 4 • M. BETTIZA I SIN, SPLIT Suho lepljene znamke vezane plošče (šper-piošče) » Ukod « PRVA JUGOSLAVENSKA TVORNICA UKOČENOG DRVA D. D. tvornica: SUSAK. Telefon štev. 5 SKLADIŠČA: BEOGRAD, Pariška ul. 13 LJUBLJANA, TyrŠeVa C. 31 ZAGREB, Samostanska ul. 8 Telefon štev. 27-704 Te|efQn §tey_ 32_4? Telefon štev. 85-48 Stalna zaloga: okume, jelše, bukev dimenzije plošč: 220/122, 200/122 Posetite in oglejte si bogato založeno trgovino azalej, ciklam, šmarnic, orhidej, nageljnov i. t. d. v cvetličarni KORSIKA ALEKSANDROVA CESTA PALAČA » D U N A V« MIKLOŠIČEVA CESTA POLEG HOTELA »UNION« Tel. 2489 in 2341 Lastna vrtnarija: Bleiweisova c. Tel. 3188 Vrata palače „Nidjo" iz 17 vijeka (Kioto) Portail de palais „Nidjč>" du XVIIe siecle (Kioto) o arhitekturi 1apana (De I'archilecture japonaise) Stara kuča iz 17 vijeka Ancienne maison du XVIIe siecle Napisao za »Arhitekturu« ing. Masami Makino (Tokio) Do prve polovine devetnaestoga vijeka ja-panska se arhitektura pretežno razvijala pod utjecajem Kine; a u isto vrijeme ona je sačuvala originalni duh naših pradjedova. Mi imamo veliki broj drevnih budističkih hra-mova ko j i su primjeri stila oživotvorena pod utjecajem Kine. Postoji jedan hram iz god. 610 po Hr., koji se zove Horyudji; taj je hram najstarija drvena konstrukcija koja uopče postoji u svijetu. Medutim šintoistički hramovi — »Djindja« — jesu takova arhitektonska djela koja su sačuvala oblik, dispoziciju i originalni duh naših pradjedova iz predbudističke epohe. Japanska je arhitektura po tome osebujna što sve gradevine — ma da su strani utjecaji oči-gledni — imaju ipak obilje nacionalnih karak- teristika. I dalje: kada neposredan utjecaj stra-nih zemalja počne slabiti, Japanci stvaraju kompromis izmedu tudinskih elemenata i originalnih pobuda. Tada nastaje ono što je tako karakteristično po japanski ukus — t. zv. »japaniziranje«. U vezu sa zapadnim zemljama Japanci su stu-pili polovinom šestnaestoga vijeka. No to nije dugo potrajalo, pošto je zakon religije zabranji-vao miješanje s drugim narodima. Od 1630 do 1867 Japanci su izuzetno smjeli opčiti samo sa Kinom i Nizozemskom. Ali kada je veliki vlasto-držac Meidji sio na carski prijesto, i srečno pri-veo revoluciju kraju, prilike se sasvim izmijeniše. Veze sa svima zemljama bijahu 1867 god. ponovno uspostavljene. I tako započe sebi utirati put u Japan civilizacija zapadna i američka. Prof. arh. Ito Musej „Okoura" u Tokiju (1927 g.) Musee „Okoura" a Tokio (1927) Arh. F. L. Wright Hotel ..Imperial" u Tokiju Hotel »Imperial" a Tokio Oko 1880 god., i nešto kasnije, arhitekti, koji su došli iz Evrope, sagradili su niz velikih biroa, rezidencija i drugih reprezentativnih gradevina. Ovi su arhitekti vršili veliki utjecaj na japanske arhitekte, naročito na podmladak, koji je studirao arhitekturu uglavnom na državnom univerzitetu u Tokiju. Samo se po sebi razumije da su japanski arhitekti, koji su tako pomno študirali evrop-sku arhitekturu, gradili u zapadnim stilovima. Ali oni se nisu zadovoljavali samo time, nego su pokušavali da rekonstruišu oblike stare japanske arhitekture evropskim metodama i materijalom, opekom i kamenom. Stvorili su tako stil kompromisni. Ovo je svakako bio jedan od najkomič-nijih perioda u historiji japanske arhitekture. Ima po prilici kojih dvadeset godina otkako se i kod nas pojavila secesija. Mladi japanski arhitekti, večinom apsolventi državnoga univer-ziteta u Tokiju, udružiše se u zajednicu i dadoše joj ime »Japanski secesionisti«. Naravno, u po-četku oni su bili u teškom položaju, ali su — zagovarajuči fanatički svoje ideje — s mnogo dobre volje kročili naprijed. Izložba »Taisho« u Tokiju bila je veliko iznenadenje za sav japanski svijet. Naime, sve izložbene zgrade secesionisti su sagradili u novoj maniri. A te gradevine bijahu tako neobične za japansku publiku. Japanski secesionisti učiniše secesiju slavnom. U stvari oni nisu bili osvjedočeni secesionisti več samo Unutrašnjost jedne kuče Interieur d'une maison znavali« sa fotografija što su ih donosili u svojoj prtljazi oni japanski arhitekti koji su putovali po Evropi i Americi. Poznati američki arhitekt F. L. Wright bio je pozvan da projektira hotel »Teikokon« u Tokiju. Za vrijeme svoga boravka u Dapanu on je sa-gradio jednu školu za mlade djevojke, nekoliko kuča i vila u okolini spomenutog hotela. Svaka njegova gradevina bila je za Tokio »senzacija«. Arh. Okamoura Mali bazar u drvetu Petit bazar en bois Po njemu je prozvan stil u kom je on gradio — »stil Wright«. Njegovi sljedbenici (nekoliko ja-panskih arhitekata koji su radili u njegovu ate-Ijeu) sagradili su mnogobrojne kuče u »Wright stilu«. Kada bi htjeli objektivno ocijeniti djelova-nje ovoga arhitekta i njegovih učenika, onda bi-smo morali reči, da je ono mnogo pridonijelo stanju konfuzije u savremenoj japanskoj arhitek- Arh S. Oe Teater „Nogakou" u Tokiju (1928 g.). Kompromis kineskoga i modernoga stila Theatre „Nogakou" a Tokio (1928). Com-promis des styles chinois et moderne temperamentni imitatori stila i osebujne manire evropskih secesionista. Bila je izmijenjena samo odječa, a u suštinu nije se zalazilo. Pa i pored toga što nisu osječali tradiciju i pravi duh evropske arhitekture, ja ipak ne poričem da su oni imali i izvjesnih neospornih zasluga. Zar nije upravo neoprostiva pogreška što su oni zanemarili originalni duh i zaboravili uvjete (nacionalnost, klima itd.) naše zemlje? Ta-koder i kasnije oni su nauku o funkcionalizmu, pokret internacionalne arhitekture, »holandesku« školu, ekspresionizam itd., itd. isključivo »upo- Arh. S. Oe Teater „Nogakou" — unutrašnjost Dnevna konstrukcija Theatre „Nogakou" — interieur Construction en bois Arh. Sekine Banka „Foudd" u Tokiju Banque „Foudo" a Tokio turi. Zaista je smiješno da se danas gradi u svim »historijskim« i »savremenim« stilovima u jednoj tako maloj zemlji kao što je Japan. Medutim sada nekoliko ozbiljnih arhitekata radi na tome da se inauguriše i učvrsti stil japanski našega vremena. Duh nove arhitekture može da bude sveopči i mjerodavan za svaku zemlju; ali je više nego sigurno da če morati biti respektovane osebuj-nosti pojedinih zemalja. Mislim time reči: nova če arhitektura, več prema tome u kakovom je ambijentu ponikla, imati i stanovite specifične osobine, na temelju kojih če se jasno ispoljiti svijesna težnja za potpunom diferensijacijom. Jer ako vile Le Corbusiera odlično funkcionišu u Francuskoj, to ne znači, da one moraju isto tako funkcionisati i y Japanu. Mi imamo mnogo kiše i sunca, naročito Ijeti. Zato tražimo malu strehu iznad prozora. Na taj način »modernizam« se mi-jenja. Osim toga mi smo prisiljeni da prouča-vamo konstrukcije radi čestih potresa. Poslije katastrofalnog potresa od 1923 god. započeli su mnogi profesori sa pokusima na tome području. Izgleda da če njihovi napori biti okrunjeni uspjehom. Da završim. Japanski arhitekti, sve do naših dana, gradili su u raznim historijskim stilovima ili su imitirali moderne oblike drugih zemalja. Stran-ci vode još uvijek glavnu riječ i time se može da objasni zašto su japanski arhitekti u pozadini. Ali Jap anci su daroviti ljudi, to vam je poznato! I ja sam duboko uvjeren da če več u najskorije vrijeme oni biti tvorci značajnih djela. Iz dana u dan Japanci se bude i, konačno, oni če uzeti znatnog i neposrednog učešča u istinskom po-kretu za novo gradenje. Nadam se da ču vam za deset — petnaest godina moči poslati niz fotografija modernih gradevina koje če poteči od ruke japanskih arhitekata. Moderni japanski arhitekti — arhitekti budučnosti — neče vas razočarati. U to ja nepokolebljivo vjerujem. (Priredio za štampu Bogdan Rajakovac.) r Arh. Isimoto Trgovačka kuča „Siroki" u Tokiju (1928 g.) Grand magasin „Siroki" a Tokio (1928) Prof. arh. Alexander Popp, Dunaj, Akademija likovnih umetnosti: PROBLEM GRADNJE MEST DANDANES (Le probleme de la construction des villes d'aujourd'hui) L. 1800. je bilo v Evropi 20 velemest. Označba »velemesto« se rabi za mesta, ki imajo čez 100 tisoč prebivalcev. L. 1930. je imela Evropa že 200 velemest, število se je torej podesetorilo. To naraščanje razumemo samo, če obenem pomislimo, da je živelo okrog 1800 v Evropi 180 milijonov ljudi in da se je zvišalo to število do začetka svetovne vojne na 450 milijonov. Industrijalizacija je pospeševala zlasti v zahodni Evropi tvoritev velemest. Napačno pa bi bilo, če bi domnevali, da je bila zato odločilna samo ta, kajti v agrarni državi Argentiniji živi ena petina prebivalstva v glavnem mestu Buenos Aires. Tudi v Avstraliji živi 47 odstotkov celokupnega prebivalstva v 5 velemestih te dežele. K absolutni pomnožitvi števila velemest pride še relativno naraščanje števila prebivalstva v svetovnih mestih. Mesto Berlin je imelo I. 1800. 182.000 prebivalcev, I. 1930. 4,300.000. Še ostreje se kaže to naraščanje prebivalstva v New Vorku, kjer je bilo okrog 1800 le 60.000 prebivalcev, dočim je bilo doseženo I. 1930. število 10 milijonov. Toda ne samo nastanek teh milijonskih mest je postavil gradnjo mest pred nove naloge, marveč ena sama tehnična iznajdba, iznajdba bencinskega motorja je razbila stoletne, da tisočletne pojme mestne arhitekture. Avto začenja ubijati »city« velemest. Dajmo tudi tu najprej besedo številkam, da dobimo pregled. V Združenih državah je bilo 1931. I. 26,130.000 avtomobilov, v Franciji 1,695.000, v Angliji 1,560.000 in v Nemčiji 690.000. V New Yorku pride že na vsakega četrtega prebivalca 1 avto. Tako je postal avto v Združenih državah ljudsko prometno sredstvo. Povzročil je v svojem učinkovanju neizmerno prometno mizerijo in kaos v notranje-mestnem prometu. Če hočeš hitro doseči svoj cilj, si danes v New Yorku navezan na pešhojo, za večje razdalje na podzemeljsko železnico. Popolna odpoved obstoječih mestno-stavbe-nih naprav in dosedanjih uredeb se kaže v številu žrtev, ki jih zahteva promet svetovnih mest. V zadnjih 18 mesecih je postalo v Združenih državah 50.990 ljudi žrtev prometa. Število teh mrtvih je večje kot izgube, ki jih je morala obžalovati Amerika v 18 mesecih, v katerih se je udeleževala svetovne vojne. Saj smo šteli v Avstriji I. 1931. nič manj kot 4043 oseb, ki so jih ranili ali ubili avtomobili ali motorna kolesa. Število ranjenih in ubitih otrok v tem edinem letu bi zadostovalo, da bi se napolnilo 5 normalnih šolskih razredov. Te človeške žrtve, katerih število se stalno veča, zahtevajo, da ne zamudimo kakor ameriška mesta prilike za preureditev naših velemest. Spoznati moramo, da potrebuje telo velemesta obnovitve. Na žalost stoji dinamiki mestnograd-benega razvoja vsepovsod nasproti okorna organizacija uprave in zakonodaje. K temu pride še nerazumevanje široke javnosti za vse probleme moderne gradnje mest. Nosilec prometa je cesta. Če pomislimo, da je bila oblika cest v 16. in 17. stol. poleg pešcu namenjena jezdecu, v 18. in 19. stol. poleg obeh prometu z vozili, je treba spoznati, da mora cesta dandanes izpolniti popolnoma drugačne prometne naloge. V svoji stari obliki ne ustreza več svoji funkciji. Promet zahteva danes ločitev prometnih in stanovanjskih cest, ki morajo izpolniti popolnoma drugačne naloge. Prometni cesti velemesta ne zadostuje več ena prometna ravnina, rabi jih tri. Eno pod zemljo za brze železnice, eno nad zemljo za motorna vozila in eno na zemlji za ostale prometne tipe in pešce. K temu pride še zahteva v nivoju neoviranih križišč, kajti le taka so v stanju, zagotoviti gladek promet z največjo prometno varnostjo. Važnejši od širine ceste je odpad vseh križanj v eni rav- nini. Bistveno za obliko ceste je seveda njen položaj glede mestnega središča, če drži periferno ali radijalno, če leži v notranjosti ali na robu mesta. Staro pojmovanje ceste, ki suponira, da služi ista cesta za prometno in stanovanjsko, je imelo za posledico, da danes ne ustreza niti eni niti drugi zahtevi. V nasprotju s prometno ima stanovanjska cesta dandanes čisto drugačno obliko. Ta omogoča bistveno ugodnejši dohod k stavbnemu svetu. Nepoznanje teh osnovnih pojmov je dovedlo do teg a, da je nastopilo radi pomanjkanja načrtov za zazidavo ali radi slabih zazidavnih načrtov zapravljanje ljudskega premoženja. Preveč je cest; neekonomičnost ceste ne pomeni samo enkratnih izdatkov in izgube obresti, marveč trajno obremenitev radi vzdrževanja, obnavljanja, razsvetljave in čiščenja. Prometna sredstva velemesta se morajo združiti v enoten, harmoničen prometni organizem, če hočejo ustrezati zahtevam. Naraščanje avtomobilskega prometa, naraščanje na posameznega prebivalca odpadajočih voženj s prometnimi sredstvi za množice in s tem zvezana višja obremenitev cest je posledica cenitve časa, ki je lastna današnjemu človeku. Zahtevam kar najhitrejše zveze mestne periferije z notranjostjo danes najbolj ustrezajo podzemeljske železnice. Te imajo tudi najvišjo stopnjo prometne varnosti. Kot dokaz za to naj služi, da so na pr. berlinske podzemeljske železnice I. 1927. prevozile nič manj kot 220 milijonov ljudi, pri tem pa so bili ob prometnih nezgodah ranjeni le trije potniki. V istem času so cestne železnice in avtomobili prevozili 930 milijonov ljudi, pri čemer pa morajo beležiti 1170 prometnih nezgod. Ker izpolnijo podzemeljske železnice svoj namen le, če dosegajo in sekajo prometne centre, torej velemestno »city«, se morajo izpeljati v smeri od mastnega roba skozi najgosteje zazidane dele. Čeprav se s tem bistveno zvišajo gradbeni stroški za podzemeljske železnice, je to kljub vsemu vendar pogoj za njihovo ekonomičnost. L. 1927—1931. zgrajena linija E podzemeljske železnice v Berlinu je zahtevala pri dol- žini 8 km 104 milijone RM stroškov. Kilometer je torej stal 13 milijonov RM in če računamo k temu še izdatke za obratno postajo, elektrarno in vo-zovni park, 19 milijonov RM ali okroglo 36 milijonov šilingov. Višina teh stroškov postane razumljiva, če pomislimo, kakšne ogromne tehnične priprave in stavbe so potrebne. Ne glede na zgradbo predora samega se morajo radi podvoza hiš, mostov, rek in kanalov izogniti proge celih hišnih front v često znatne globine in je treba graditi nove ter prezidavati stare mostove in nosilne stavbe. V prometnih centrih, kjer se stika več linij podzemeljske železnice, nastanejo križiške postaje često ogromnega obsega. — Pod Aleksandrovim trgom v Berlinu, ki predstavlja tip velemestnega trga in čigar prometno-tehnične naprave so bile pravkar dovršene, je nastal pod zemljo drug trg, ki leži deloma 14 m globoko. V tej podzemeljski postaji se sekajo štiri linije v različnih višinskih legah, ki so medseboj zvezane s stopnicami, podesti in premičnimi stopnišči. Razen tega je postaja v direktni zvezi z obdaja-jočimi jo velezgradbami. V velemestih so postale podzemeljske železnice glavni organizem za promet množic. Toda tudi one stoje na koncu svoje storivnosti tam, kjer je brezmiselna špekulacija natlačila skupaj ljudske mase na najožjem prostoru v doneb-nicah. Tu morajo biti za nas svarilno znamenje ameriška mesta, kajti graditev donebnic v city-ju ameriških mest je povzročila njih prometni bankerot in mizerijo. Če upoštevamo, da je v eni sami donebnici stlačenih 10.000, 20.000 in več ljudi, ki jih je vse treba ob določeni uri dovažati in odvažati, moremo priti le do enega rezultata: graditev donebnic je zločin za blaginjo in eksistenco velemesta in njegovega prebivalstva. Zato se ne smemo začuditi, če danes graditelji mest v evropskih velemestih odklanjajo gradnjo donebnic v ameriških dimenzijah. Živimo v prehodni dobi z vsemi njenimi težkimi ovirami in bistvene odločitve, pred katerimi stoji danes gradnja mest, niso samo vprašanje prometa, tehnike in umetnosti, marveč predvsem gospodarstva. Naša evropska mesta so stoletja rastla organsko. Ona skrivajo marsikje v svojih stavbah vrednote največjega gospodarskega in kulturnega pomena. Nemogoče je podreti nji-nova središča in jim dati vstati znova, izenačiti predmestja s tli, postaviti na njihova mesta proste zelene oaze in znova graditi izven njih. Tu je resničnost močnejša kot fantazija umetnika ali poboljševalca sveta. Spoznati pa moramo, da stojimo pred čisto novimi nalogami, ki potrebujejo znanstvene, tehnične in umetniške obravnave. Izogibati se moramo vsega, kar lahko dovede do tega, da se »city« naših mest še bolj zagati; razumeti moramo, da je med prebivalstvom naših velemest zrastlo gibanje, ki ga lahko označimo kot beg v prirodo. Zato se morajo glasiti zahteve, ki jih stavi dandanes velemestni človek stavbarstvu, tako-le: varnosti za moje življenje — torej prometna varnost —, solnca in zraka za moje telo — torej zelene ploskve in športni prostori —, miru in počitka — torej ločitev stanovanjskega dela od centrov trgovine in prometa —, kulturno povezanost s soljudmi — torej prostori za družnost. In tako moramo, da izpolnimo te pogoje, preoblikovati telo velemesta, čeprav počasi, pa vendar po načrtu in radikalno. O zahtevah, ki se stavijo dandanes velemestnemu prometu in o možnosti, kako jih izpolniti, sem že govoril podrobno. Zeleni nasadi in nezazidane ploskve v notranjosti velemest naj ustvarijo zelene cone v radijalni obliki, ki drže prav ven v prirodo. Če pomeni avto na eni strani nevarnost za »city« naših velemest, odpira na drugi meščanu prirodo. Tu lahko vpliva kot zgled v najboljšem smislu produktivna politika nezazidanih ploskev, ki jo izvajajo ameriška mesta. Zamude veliko let se lahko nadomestijo. Ne samo velika, tudi srednja in majhna mesta morajo zastaviti vse, da si pravočasno obdržijo te zelene cone. Zato govore ne samo zdravstveni in socijalni, marveč tudi gospodarski razlogi. Pogoj za namenu ustrezajočo in smotrno izvršitev so seveda zazidavni načrti in načrti za okolico. Kar se tiče oblike stanovanja za veleme-ščana, ni mogoče postaviti splošno veljavnih za- konov. Na vprašanje »pritalne ali nadtalne stavbe« ni mogoče odgovoriti enostavno s pritrditvijo enega ali zanikanjem drugega. Pritalna stavba nudi največji mir in izoliranost, v vrtu tesno povezanost s prirodo in v obilni meri možnost počitka po napornem dnevnem delu. Za najmanjša stanovanja pa je pritalna stavba nerentabilna; kot lastni dom jo moremo jemati v poštev vedno le za gospodarsko bolje situirani del prebivalstva. Z lastnim domom zvezani vrt zahteva veliko časa za oskrbovanje in se torej more upoštevati le za določene poklicne skupine, če nočemo pritegniti dragih tujih delavcev. Pomisliti je treba tudi na izgubo prostega časa radi dolgih dohodov ali dovoza v prenapolnjenih prometnih sredstvih, izoliranost prebivalstva, otež-kočeni nakup in često dolgo pot otrok v šole. Tu ne govorim o današnjem velikem problemu naselitve brezposelnih ali delno zaposlenih v pritalnih naseljih. Pri teh lastnih domovih gre za čisto nekaj drugega, namreč za samooskrbo in vprašanje izrabe zemlje. Tu je naloga pritegniti brezposelne zopet v produkcijski tok in jim zagotoviti vsaj delno prehrano z lastnim delom. Za te pritalne zgradbe, ki se često izvršijo kot primitivne naselbine, veljajo čisto drugi pogoji tudi v gradbenem oziru, tako da se ni mogoče ozirati nanje pri primerjavi med prital-nimi in nadtalnimi stavbami. Oblika nadtalne zgradbe ima za slabo stran vse prednosti pritalne, nasproti pa kratke dohode, majhne stroške in možnost ozke povezanosti s kulturnimi dobrinami mesta. Zaključki, ki jih lahko napravimo iz tega, so: pritalna in nadtalna stavba se bo razvijala po gospodarskih in krajevnih prilikah. Za gradnjo mest ni vsesplošno zdravilo niti eno niti drugo. Bodočnost naših velemest ne more biti niti uničenje niti razkroj, rešitev bo prineslo postopno zrahljanje mestne oblike kot posledica spoznanja današnjih mestno - arhitektonskih pogojev. Gospodarstvo, tehnika in umetnost so bile tisočletja nosilke gradnje mest. Tudi danes se morajo združiti, da rešijo skupaj probleme, ki jih zahteva novi razvoj v življenju velemest. Ing. arch. Vlado Antolič, Zagreb: GRAD I DRUŠTVO (La ville et la societe) Izgradnja gradova je problem koji u zadnje vrijeme naročito interesuje nesamo stručnjake nego i širu javnost. Na posljednim kongresima za izgradnju gradova, koji su održani u Beču, Berlinu i dr., raspravljano je o toj temi, pa su iz-nešene mnoge zanimljive misli i konstatacije. Baurat Wagner iz Berlina, u svojim člancima, pu-bliciranim u raznim stručnim časopisima, formu-lirao je mišljenje kongresa otprilike ovako: Izgradnja gradova obuhvata organizaciju svih funkcija kolektivnog života u gradu i zemlji; prema tome obuhvata — u širem smislu — u istoj mjeri pojam grada, sela i plana zemlje (t. zv. Landesplanung). Izgradnju gradova — u užem smislu — uslovljava zajednički život ljudi, i to: stanovanje, rad, odmor i promet. Glavna oznaka do-sadašnjih gradova bila je privatno vlasništvo, za razliku od socijalističkih gradova gdje nema 'privatnog vlasništva. To privatno vlasništvo granični je pojam u postoječim zakonima i propisima za izgradnju gradova. Kako u cjelokupnoj produkciji uopče, tako i u izgradnji gradova slobodno gospodarstvo, u okviru privatnog vlasništva, do-velo je do kaosa, zastoja i, konačno, do propadanja tih gradova. Produkcija se ne provodi planski, i na opču potrebu zajednice, več radi profita pojedinca. Program i organizaciju kuča i naselja ne daje nacijonalni ekonom i arhitekt več kučevlasnik i posjednik zemljišta — špeku- Šema engleskih vrtnih gradova Esquisse de la „garden city" anglaise lant. Mašinu pak ne vodi stručnjak, inženjer, več trgovac i konkurent. U takovoj besplanskoj produkciji pojedince dolazi do zastoja i prekida, time do neekonomičnosti mašina u produkciji jednako kao i u prometu. Prometna vozila bježe ili prazna, ili nepotrebno, bez reda, prevoze ljude i robu. U prometu postoji kaos i zagušenje. Individualni način gospodarstva doveo je do zastoja u produkciji, do milijuna nezaposlenih i do ogromnih opreka u gradovima. Istina, opreka je bilo odvajkada, ali danas, u vrijeme t. zv. vi-sokog stupnja civilizacije i kulture gradova, te su opreke postale grob za gradove. Slobodno pojedinačno gospodarstvo dovelo je do silnog nagomilavanja ljudi u gradovima i do opustošenja zemlje, dakle do opreke grada i sela, i dalje: do velike trgovačke kuče uz malu kramu; do vile uz drvenu baraku; do privatnog luksuznog parka uz najamnu kasarnu sa dvori-štem tijesnim i mračnim poput bunara i izgledom na začadene, vatrobrane zidove; i najzad, do automobila uz trhonošu. Istodobno dok ima na pretek velikih praznih stanova, deložirci (koji ne mogu plačati visoku stanarinu) stanuju na smetištu u šatorima koji su načinjeni iz kolača i prnja. Dvadeseto je stolječe razvojem industrije donijelo, poput lavine, veliki porast stanovništva u gradovima. U Njemačkoj je sedamdesetih go-dina svaki dvadeseti čovjek bio velegradanin. 1925 godine bio je to, medutim, več svaki če-tvrti čovjek. U Engleskoj, na primjer, stanuje 80% ljudi u gradovima. Sa porastom pučanstva di-zane su velike privatne i javne zgrade. Postoječi dijelovi grada rušeni su i namjesto niskih starih kuča dizane su visoke najamne kuče, još gušče i zagušljivije nego što to bijahu stare (Mont-martre — Paris). Stanovnici velikog grada, nagomilani u najamne kasarne, postaju malo po malo amorfna masa. Misao im je vezana o brige i novine, a tijelo o osamsatni i višesatni rad uz mašinu. Gu-raju se u metroima, nadzemnim željeznicama, tramvajima i autobusima, i voze se cijele sate, da dodu u prirodu. Ljudi, doseljeni sa sela u grad, gube smisao za zajednicu i redovitu izu-miru u trečoj generaciji. Sa porastom stanovnika nastala je i oskudica stanova. Nestašica i nužda stana postojala je do-kle god je bilo izrabljivanja radnog svijeta, dakle oduvijek. Več je u rimsko doba pitanje stana bilo jedno od najvažnijih. (Cesar, samo da bi stekao popularnost puka, izdaje proglas o pra-štanju najamnine.) Danas stanuju i po najbogatijim gradovima milijuni ljudi po podrumima i tavanima, stalno potiskivani u sve gore i mračnije škulje. U Hamburgu je stanovalo več prije 30 godina 5662 obi-telji, sa preko 6 djece, u jednoj sobi. U Berlinu, za vrijeme največeg cvata, stanovalo je 250.000 ljudi u 42.000 pojedinačnih soba. U Dusseldorfu 65% tuberkuloznih nisu imali vlastiti krevet. U Munchenu 17.000 osoba nisu imali uopče krevet. U Berlinu 24.925 stanova nisu imali jednu sobu, koja bi se mogla ložiti. U Londonu, kod poplave Temze, podavilo se nekoliko hiljada ljudi, koji su nočili u podrumima. Stambeno pitanje, kao sekundarno zlo, tišti jednako i radnika i manje imučne i srednje imučne slojeve. Od 1924 do 1927 god. porastao je broj nepotpunih stanova u Njemačkoj od 10.000 na 600.000. Izgradnja stanova ima svoju ekonomsku bazu i osniva se u današnjem gospodarskom sistemu na pravu privatnog vlasništva, na zemljišnoj renti i dobiti na uloženi kapital. Na toj osnovi gradi jednako Le Corbusier kao i provincijski zidarski majstor. Gradevni pak zakoni i propisi omogu-čuju ovako gustu i nezdravu izgradnju; gradevni propisi i nisu drugo no odraz ekonomsko-socijal-nih odnošaja društva. Treči internacijonalni kongres za novo gra-denje, koji je nedavno održan u Briisselu, a na kojem su sudjelovali najugledniji arhitekti gotovo sviju zemalja (Le Corbusier, Gropius, Gie-dion, Teige i dr.) izmedu ostaloga je konstato-vao da privatno gradenje stanova ne može dovesti do ublaženja nestašice stanova. Privatnim se poduzečima, naime, ne isplati da grade minimalne jeftine stanove; sem toga, privatno gradenje ne pruža mogučnost racionalne izrade funkcionalnog tipa stana. Jer za stanodavce je stan roba, koja se izdaje onima koji je mogu plačati, bez obzira da li poslije stanuje u jednoj prostoriji jedan čovjek ili dvadeset ljudi. Državna i gradska pomoč u današnjem gospodarskom sistemu apsolutno ne može riješiti pitanje malih stanova (radničkih). Bečka opčina, na primjer, gradi stambene kučerine iz prihoda od poreza na luksuz. U stvari taj porez plačaju indirektno sami radnici svojim sniženim nadni-cama. Monumentalna stambena palača »Reu-mannhof« primjer je takovih najamnih kasarni. Dvorište te kuče, koja je smještena usred prometa, pretijesno i zatvoreno; stanovi su isuviše maleni, a lifta — iako je to sedmerokatna kuča — nema. (Nešto slično pojaviče se u najskorije vrijeme i kod nas u Zagrebu na Zakladinom Bloku.) Kongres za uredenje gradova, koji je održan u Beču 1926 god., ustanovio je da izgradnja ta- Plan američkog vrtnog grada (Radburn) Plan de la „garden city" americaine kovih kuča, na premalenim gradilištima, ne valja. A premalena gradilišta — kako je poznato — jesu posljedica ekonomskih prilika, zemljišne rente i vlasništva pojedinaca. Njemačka starija radnička naselja (Krupp, Essen i si.), filantropija tvorničara, »dobar« su posao, jer je poradi stanarine onemogučen štrajk radnika. Sa novim pak uzornim naseljima (»Mustersiedlungen«), koja su sagradena pomoču stranih zajmova, htjelo se radnicima dati stanove, a na gradnjama uposliti nezaposlene (naselje Britz). Medutim, gradevnom djelatnošču porasla je produkcija, uvoz je postao veči nego izvoz; poradi toga i zbog nekih drugih razloga došlo je do zastoja industrije: pojavila se i opet — nova nezaposlenost. Pošto nezaposleni radnici nisu mogli plačati stanarinu, stanovi su ostali prazni ili nastanjeni srednjim staležom (Zehlen-dorf). Sto se tiče t. zv. stanova na dugoročnu ot-platu, osnovanih od Gewerkschafta (na pr. Dresden), po sistemu otplate klavira, treba naglasiti, da su takovi stanovi stvarno veoma skupi. Dvo-rišta se iznajmljuju i plačaju posebno te ne pri-padnu nikada vlasnicima stanova. Grad Stockholm je nabavio od 1904 do 1928 god. oko pet tisuča hektara zemljišta za izgradnju drvenih kučica. Time je grad htio da riješi pitanje radničkih stanova. Zemljište je unajmlji-vano za šezdeset godina; nakon toga vremena pripada opet gradu. Ali je postotak nastanjenih radnika spao do 1922 god. sa 62% na 19%, i pored srazmjerno opčega blagostanja Švedske. Privatna industrija Švedske veže svoje radnike na svoje kooperative (vlasništvo te industrije) i zaraduje na stanarini i opskrbi radništva. Američki su gradovi svakako izraz maksimal-nog iskoriščenja zemljišne rente. Neboder, ta katedrala profita — u Evropi prozvana dar Amerike a u Americi zvana otrov — vrlo je rentabilna (23%). U njoj stanuje do 10.000 ljudi, a često i više. Večina prostorija tih nebodera ni-kada ne vidi sunčana svijetla, a u sjeni tih nebodera izumira drveče. Dakle: s jedne strane luksuzne vile u parkovima, a na drugoj strani vidimo ljude koji stanuju po nezdravim najamnim kasarnama koja imaju tamna dvorišta. Medutim rdavo stanovanje — kako nas uči preventivna medicina — donosi, uz ostalo, zarazne bolesti, pijanstvo, seksualne probleme i kriminalitet. Prometno pitanje gradova raspravljeno je takoder na spomenutim kongresima; o tome su referirali Wagner, Arlt, Ford i dr. slijedeče: kao posljedica individualne besplanske produkcije i pojedinačne kaotične izgradnje gradova, nastao je kaos u prometu. Mjesto rada ispremiješano je sa mjestima stanovanja, odmora, športa, zabave itd. Putevi se križaju bez reda. Roba se uvozi i izvozi, njom se trguje, ona prelazi iz ruke u ruku, pretovaruje se i prevaža po nekoliko puta s je-dnog mjesta na druga, dok stigne do konzu-menta. Taj nepotreban put od mjesta produkcije do mjesta potrošnje, kao i ostali navedeni pu-tovi rada, stanovanja itd., posledice su pojedinačne besplanske produkcije. Usto mašine za-staju ili nepotrebno prazne bježe i postaju neekonomične. Ljudi su prisiljeni raditi 8 i više sati dnevno, umjesto da za njih obave taj rad mašine, recimo, u 2 sata. Sa porastom prometa potrebno je probijati uvijek nove ulice i prolaze u postoječim gradovima, graditi podzemne i nadzemne brze željeznice. Naprava novih prometnih sred-stava i cesta iziskuje ogromne žrtve i snage. Loše organiziran promet nosi sobom teške po-sljedice za cijele generacije. Osim ekonomskih gubitaka, takav promet prouzrokuje prašinom veliki procenat infekcioznih bolesti (plučna tuberkuloza i difterija). Dalje, buka štetno djeluje na tlak krvi u mozgu, na živce, optok krvi, srce i probavne organe. Še ma španjolskog vrtnog grada Esquisse de la „ciudad lineal" espagnole Cestovne površine opterečuju sve gradove ogromnim troškovima za uredivanje i uzdrža-vanje, a najviše zato, jer nisu planski lučene prometne od stambenih ulica. U Zagrebu, na primjer, sve su ulice takoreči i stambene i prometne, zapravo ni jedno ni drugo. Kuče su postavljene uz cestu bez zelenila (osim onih glaso-vitih 5 metara predbašče), i te ceste činu prašnu i zamusanu plohu. Ceste, kojima vozi tramvaj, ti-jesne su i čine konstantno opasnost za pješake i vozila. Feudalno crkveni Zagreb 16 stolječa imao je par 100 metara promjera. Udaljenost od je-dnih do drugih gradskih vratiju iznosila je tek nekih sto koraka. Postoječe ceste 19 stolječa zadovoljavale su tadanjim potrebama prometa. U to vrijeme bio je Zagreb, kao i ostali gradovi, grad pješaka. Prostor za rad i ishranu odgovarao je predodžbi pješaka. Obrt, dakle rad rukom, osnova je grada. Stan i radiona pod istim su krovom. Nije bilo prometa izmedu mjesta stanovanja i mjesta rada. Nije bilo velikog prometa robom, več sve iz prve ruke. Tako je bilo i u ostalim gradovima. Berlin je 1800 god. još grad pješaka. Medutim vremenom cehove zamjenjuje industrija. Od grada pješaka postaje grad auto-mobila. Mašina je postala mjerilo za rad i snagu. U vezi sa industrijalizacijom gradova nastao je, kako smo vidjeli, nagli porast stanovnika, ali i razmjerno daleko veči porast prometa. Promet u New Yorku porastao je toliko, da ljudi morajo iči djelomice pješice, jer nema za automobile mjesta. Slično je sa brzim gradskim željeznicama. U Manhatanu postoji 20 stanica za brzu željez-nicu, a bilo bi potreba još barem 30 stanica za koje uopče nema mjesta. Nezgode od prometa prouzročiše večinom automobili koji proždiru ogromne žrtve i dobra. Traženje profita i u prometu, kao i u ostaloj izgradnji, dovelo je do fantistično apsurdnog projekta mosta-nebodera u Chicagu, koji bi slu-žio za promet i rentabilnu nastambu ljudi. Drugim riječima: gradi se naprava za oterečenje prometa, i ujedno se na istom mjestu koncentrira novi ogroman promet, koji nastaje takovom nastambom, odnosno uredima. Berlinski kongres od 1931 god. konstatira da je slobodno gospodarstvo bez plana dovelo u velikim gradovima Amerike i Evrope do zaguše-nja prometa. Uz neekonomičan promet ide paralelno i neekonomična produkcija, i obratno. Čovjek je vezan 8 i više sati uz mašinu. On je postao rob mašine. Besplanska individualna industrija je zapela, veli Baurat Wagner u zadnjem broju »Neue Stadt«. Milijuni nezaposlenih. Veli se: hiperprodukcija mašina! No istodobno dok otpada u Americi na 6 ljudi 1 automobil, trče mi- lijuni kineskih kulija i za šaku riže prenose le-dima tovare i ljude. Kongres za izgradnju gradova u Berlinu 1931 god. konstatira da se veliki gradovi više ne mogu održati i predlaže raseljavanje gradova, dakle: 1) decentralizaciju; 2) osnivanje trabanata (satelita) tj. manjih naselja uz matične gradove i 3) provodenje plana za zemlju (t. zv. Lan-desplanung) i tirne u vezi odbacivanje granica gradova. Decentralizacija predlaže se u zadnje vrijeme naročito u Njemačkoj, i to u formi unu-tarnje i vanjske kolonizacije. Tako na pr. Mus-mann i neki drugi arhitekti urbaniste, predlažu da se 3 milijuna nezaposlenih u Njemačkoj rasel! iz gradova i naseli na slobodna zemljišta (»Rittergute«) i isušene močvare, i da se svakom kolonisti da 600—5000 m'J za djelomično i pot-puno prehranjivanje. Takav prijedlog znači uvo-denje neracionalnog malog gospodarstva; od radnika če učiniti seljaka sa nižim standardom života. To je vračanje primitivnoj produkciiji ru-kom, a u doba savršenih strojeva to je izlaz za nuždu na neko kratko vrijeme. Drugi predlažu vanjsku kolonizaciju (Weiss od »Deutsche Bauzeitung«), Nezaposleni bi tre-bali naseliti bivše kolonije. Time bi se, vele, dobila mogučnost izvoza domače industrije u te nove kolonije, i time u vezi prosperitet sadašnjih gradova. Iskustvo je pokazalo več u prijašnja vremena, da su sve kolonije stvorile vremenom vlastitu industriju, a to više vrijedi za navedeni prijedlog gdje se radi večinom o kvalificiranim radnicima-kolonistima. Ekonomsko socijalne po-teškoče su kliješta u koja su sapeti veliki gradovi. Decentralizacija gradova i osnivanje trabanata, poznata je ideja več iz prošlog vijeka, a djelomice je i provedena, a to su: engleski i američki »garden city« i španjolski »c i u d a d I i n e a I«. Engleski »garden city«, dakle vrtni gradovi, zamišljeni su kao zasebni gradiči oko Londona, svaki sa 20.000—30.000 stanovnika, kao radnička naselja okružena zelenilom i poljopri-vredom. Od tih projektiranih gradova izvedeni su Letchwort i Welwyn. Letchwort je več 1913 godine imao oko 12.000 stanovnika, od kojih su 3000 bili radnici namješteni u neko 50 tvornica. Danas su te svojevremeno nazvane »cvatuče kolonije« okružene sa svih strana fabrikama i kuče-rinama, i postale su zamazani »slum«, prenatrpan najbjednijim stanovnicima. Ta su naselja gradena na Temljištu lordova, koji unajmljuju zemljišta na izvjestan broj godina (40—99); kuče su gradila na otplatu londonska filantropska društva, Prijedlog za izgradnju trabanata i tangencijalni promet Esquisse a batir des trabans et du trafic tangentiel koja su učinila dobar posao. Nakon izminuča roka prešlo je zemljište, zajedno sa sagrade-nim kučama, natrag u vlasništvo lordova. Oni su te kuče dalje iznajmljivali uz uvjet, da novi sta-nari poprave trošne kuče i da ih dalje izdrža-vaju. Aristokratski su posjednici na račun stanara došli badava do kuča, i osim skupe stanarine, stanari im i dalje izdržavaju kuče. Naravno da su te kuče vremenom postale trošne, nehigijenske i pregusto nastanjene. Američki »garden city« riješeni su kao trabantski gradovi, i uvaživši veliki auto promet našli su naročito rješenje plana. Ti gradovi nisu zapravo vrtni gradovi u pravom smislu, jer radi previsokih cijena zemljišta i visokog zemljišnog poreza, koji se u Americi plača, bez obzira na upotrebu zemljišta, nije moguče grad okružiti pojasom poljoprivrede i šuma. Najtipičniji takav grad je »Radburn«, sagra-den od privatnog društva, a zamišljen za cca 25.000—30.000 stanovnika, na površini od 3.2 km'J. Planska metoda imala je zadatak dati maksimum udobnosti poslovnog i luksuznog prometa auto-mobilom, a uz minimum opasnosti za pješake. Provedena je potpuna dioba pješačkih prolaza od auto cesta, i to u cijelom gradu. Na križanjima, pješački su prolazi premo-ščeni avto cestom. Naravno da je i ovdje izgradnja osnovana na špekulaciji i na dobiti na uloženi kapital. Osim toga grad ne stoji u di-rektnoj vezi sa produkcijom (poljoprivredom ili industrijom), več postaje ipak tek prenočište (t. zv. Schlafstadt) za ljude zaposlene u susjednom velegradu-matici. Španjolski »I a ciudad linea I«, što znači linearni grad, zamišljen je več 1882 god. od »Soria y mata« kao vrtni grad sa ograni-čenom širinom uz prometni pravac (cestu ili že-Ijeznicu) i neograničenom dužinom. Takav bi grad vezao postoječe gradove i omogučio di- Volga Park Područje stanovanja Cesta Područje zelenila Područje produkcije Željeznica Šema Miljutinova za „grad u vrpci" („Bandstadt") Esquisse de la ville de Milioutinoff rektnu vezu sa poljoprivredom i zdravim živo-tsom. Prema tome/higijenke i prometne prednosti. S obje strane prometne ceste zamišljene su poprečne kratke ulice sa narijetko izgradenim kučama ('/o izgradena i */» slobodne površine). Pojas je zamišljen u ravnoj liniji, ukoliko to teren dopušta. Prvi linearni grad zamišljen je 1894. godine kao spoj dvaju gradova uz Madrid. Osnovano je i društvo za gradenje takovih gradova (»Com-pania Madrilena de Urbanizacion«) koje je več jedan dio terena otkupilo i izniveliralo, i ima vla-stite kamenolome, električne centrale itd. Medutim, ono danas gradi vile imučnim privatnicima, a nikakva radnička naselja, koja bi rješavala ekonomski problem radnika i stajala u vezi sa poljoprivredom. Prijedlog za grad trabanata ima uz matični grad nanizane satelite, koji su povezani vodenim kanalom, kao jeftinom komunikacijom i tangencijalnom prometom. Taki gradovi imaju opasnost stapanja tih trabanata u jedno, a osim toga oni su uvijek samo prenočišta uz sadašnji sistem produkcije i rada. Dalje se predlaže, na-ročito u Engleskoj, da se spoje vrtni satelitni gradovi sa linearnim gradovima. Time bi se spojio, vele, Peking sa Madridom, i dalje tunelom ispod Gibraltara sa Afrikom, Azijom itd., i svi kontinenti meduse plovečim gradovima sred oceana. Medutim, plan izgradnje gradova vezan je o plan zajedničke produkcije i ti su prijedlozi danas utopija. Osnivanje socijalističkih gradova u U. S. S. R. nosi obilježje izgradnje socijalističkog društva sa socijalističkom planskom produkcijom. Interes pojedinca podreden je interesu zajed-nice. Industrija' leži direktno u vezi sa prirodom, dakle sa mjestom dobivanja sirovina, koje se obraduju najkračim putem; takoder je skračen put od producenta do konzumenta. Dvije su smjernice u izgradnji gradova u U. S. S. R. Jedna, po Sabsovitch-u, predvida grad izgraden kolektivnim kučama sa cca 50.000 sta- novnika. Druga, po Ginsburg-u i Ohltoviču, za-govara linearne gradove, dakle desurbanizacija, stapanje grada i sela u jedno. Od Moskve i ostalih večih postoječih gradova treba da ostanu tek parkovi i neke vrednije zgrade. (Sada se podižu u samoj Rusiji oko 38 novih gradova.) Brzim tempom izgraduje se socijalistički grad kod Novosibirska, na lijevoj obali Oba. Gradnju grada uvjetovala je potrebna gradnja ogromne industrije (Kombinata). Ta je industrija odijeljena od grada željezničkom prugom i zelenim poja-som u širini od 750 metara. Komune kuče za 800 do 1000 ljudi izgradene su od cjelokupne površine na 15—20% zemljišta, a ostale plohe čine parkove. Svakoj komuni-kuči pripada dječje igralište, sklonište za dojenčad, zajedničke bla-govaone, klupske prostorije, sportske dvorane itd. Na kraju parka smještena je centralna kuča za kulturu. Parkovi i igrališta su usred grada, i uz njih ambulante, škole i visoke škole. Prema Mi-Ijutinu, šema grada uzeta je iz industrije. Sistem tekuče vrpce (Flieflbandsystem) prenosi se na izgradnju grada i dolazi se do poznatog grada u vrpci (Bandstadt). Taj je, za razliku od evropskih i američkih trabantskih gradova — koji su predgrada gradova i prenočišta (Schlafstadte) — samostalan industrijski i stambeni kombinat ne-ovisan o dobroj prometnoj vezi sa zajedničkim kulturnim i upravnim centrima. Ti su gradovi raz-dijeljeni u pojase: 1. željeznički pojas; 2. pojas za industriju, komunalna poduzeča, skladišta, kolodvore i odgovarajuče naučne institute; 3. zeleni pojas (zaštitni), sa vanjskom cestom; 4. stambeni pojas sa sljedečim paralelnim pojasima: a) zajednički uredaj (blagovaone, uprava itd.), b) stambeni pojas, c) dječja naselja (dječja skloništa, vrtovi itd.); 5. pojasi parkova, sa odmaralištima, športom, kupalištima itd.; 6. poljoprivredni pojas (gospodarstvo, mlje-karstva, poljoprivreda, vrtovi, povrtnjaci, polja za natapanje itd.). Ti gradovi nisu zapravo ni grad ni zemlja, več su jedno i drugo. Takav grad zagovara i Wagner i predlaže da takove gradove treba spojiti visečom željeznicom, u tekučoj vrpci, sa mak-simalnom brzinom i iskoriščenjem. Stambeno područje duž područja rada i mjesta prehrane. Mašine preraduju najkračim putem sirovine i postizavaju maksimalnu ekonomičnost. Grad na-ilazi zemlju i obratno. On nije više fasada, Pracht-strasse, teater i muzej za starine in smetište, več zdravi organizam, dio same prirode. Izgled Vue generale Dužna strana Cote meridional Prof. ing. arch. Helen Baldasar, Sarajevo. STAMBENA ZGRADA GLAVNE BRATINSKE BLAGAJNE U SARAJEVU (Maison d'habitation de la Caisse des Mineurs Generale) Na natječaju koji je bio raspisan za izradu idejnih skica Glavne Bratinske Blagajne u Sarajevu prvu nagradu dobio je ing. arch. Helen Baldasar i njemu je bila povjerena izrada detaljnih planova sa vodenjem nadzora. Zgrada se nalazi u bližini glavnog parka, glavnom fasadom okrenuta prama jugu na kojoj se strani nalazi i sam park. Projektant je svoj za-datak riješio tako da je iskoristio strane svijeta i položaj zgrade obzirom na park. Sve stambene prostorije nalaze se na južnoj strani, a sporedne na sjevernoj. Stanovi odgova-raju svima zahtjevima modernog, udobnog i hi-gijenskog stanovanja. Projektant je spojio stan sa prirodom (parkom), velikim prozorima, erkerima i balkonima, tako da čitava zgrada odiše zrakom, suncem i svjetlom. U prizemlju i suterenu zgrade nalaze se prostorije Glavne Bratinske Blagajne, a u sprato-vima stanovi od 2 i 3 sobe sa svim potrebnim konforom. U potkrovlju su smještene praonica, glatčaonica in sušionica. Glavna Bratinska Blagajna uložila je svoj novac u siguran i rentabilan objekat, a istodobno dala je Sarajevu lijepu i modemu stam-benu zgradu. Osnova Plan Fasada Facade Univ. prof. ing. arch. Dimitrije M. Leko, Beograd : PRIVATNA ZGRADBA V BEOGRADU (Batiment prive a Belgrade) Na razmeroma ozki in globoki parceli je bila dana naloga, zgraditi poslovno in stanovanjsko poslopje. Večina zahtevk pri takih nalogah se giblje po skrajni izrabi zemljišča, kar seveda takoj da značilno smer hotenja pri kompoziciji tločrta. Treba je ustvariti skrajno ekonomičnost in rentabilno razdelitev prostora, vendar pa paziti, da je vsakemu prostoru ohranjena potrebna vrednost. Pri predmetni rešitvi je v pritličju dvoje malih prodajnih prostorov ter ena večja trgovina s stranskimi prostori. S ceste je z ozko vežo zvezano glavno, komunikacijsko stopnišče z liftom. V pritličju so še'stanovanje hišnika in prostori za pisarne. Nadaljnje etaže obstoje iz stanovanj in birojev ter imajo vse enako tločrtno rešitev. Stanovanja kažejo hotenje, nuditi čim ugodnejše bivanje ter so striktno deljena v dve polovici, in sicer stanovanjski in gospodinjski del oziroma del za bivanje služinčadi. Vsak ima direktno zvezo z glavnim stopniščem ter je v svojem prometu nemoten. Medsebojno so pa zvezani z internim hodnikom, na katerem so prostori, ki služijo v higijensko-sanitarne namene. Stanovanjski del obstoji iz štirih sob, vhodnega prostora, ki služi za odlaganje garderobe, ter z internim hodnikom vezane kopalnice. Gospodinjski del obstoji iz kuhinje ter je zvezan s stanovanjskim delom z internim hodnikom, na katerem je nameščena shramba in klozet. Služinčadi namenjeni prostori so na dvoriški strani ter imajo predsobo s klozetom, pralnico in dve spalnici. Pri tločrtni koncepciji tega stanovanja je šel arhitekt strogo po poti, ki jo je nakazal način življenja dobro situiranih meščanskih družin, ima-Jočih po tradiciji ohranjen način bivanja in domovanja, ki se prenaša z majhnimi spremembami od rodu do rodu. S tehničnega stališča je treba pripomniti, da so vsi prostori primerno osvetljeni in ozračeni. V vsaki etaži je na dvoriški strani nameščena skupina prostorov, ki so namenjeni privatnim birojem. Zunanje, cestno lice je komponirano na osnovi treh simetričnih osi ter kaže mirno, enostavno in solidno rešitev. Nakazana je tudi ločitev med pritalnim delom stavbe in višjim stanovanjskim delom in to v barvi omota ter vencu, ki ga še poudarja diskretna plastika. V splošnem bi pripomnil, da kaže rešitev izraz kulturnega nastrojenja, izvirajočega iz resničnega doživetja in nenarejenega, priučenega hotenja, ki se velikokrat kaže pri nas in kateremu odgovarja edino zahodna stanovanjska kultura, ki pa nikakor še ni odraz našega načina bivanja in domovanja. Ing. arch. Dože Platner. Prizemlje Rez-de-chaussee Spratovi Les etages Ing. arch. Slavko Lowy, Zagreb: NOVOGRADN3E NA ZAKLADINOM BLOKU U ZAGREBU (Les nouveaux batiments a bloc de »Zaklada« a Zagreb) Parcelaciji t. zv. Zakladinog Bloka, u najstro-žijem centrumu Zagreba, prethodio je javni arhitektonski natječaj. Praktični rezultat natječaja formuliran je posebnim odredbama, posebno je odštampan i predložen kupcima parcela, dakle indirektno i projektantima, kao obavezan i bes-prizivan. Projekti tih novogradnja sputani su, dakle, slijedečim bitnim odredbama: 1) višina glav-nog vijenca 24.70 m, višina vijenca nad prizem-Ijem 6.05 m, a pročelje ispod toga vijenca ima biti izvedeno u staklu; 2) višina potkrovlja, iza srednjega zida, odredena je sa 3.00 m, te nad tom visinom nije dopuštena nikakova nadograd-nja, pa ni za kučicu dizala; 3. točno su zadane kote prozora, višina parapeta i višine prozora sa 1.60 m, dok se balkoni i erkeri »ne prepo-ručuju«. Primjenjene praktički na gradnji, te točke znače: ad 1) ustakleno pročelje od 6.05 m neupo-trebivo, jer je isuviše visoko za lokal, a prenisko za lokal + poslovnice u polukatu (zakonom odre-dene minimalne višine: 3.50 + 2.80 + meduspratna konstrukcija); ad 2) potkrovlje nepristupačno za dizalo, sve i u slučaju da je strojarnica smještena u suterenu. Višina od 3.00 m nad glavnim vijen-cem ne dostaje ni za smještaj koluta nad dizalo; ad 3) zahtjevana jednoličnost i šablona pročelja dolazi u koliziju sa tlocrtnim rješenjima, pa se, na primjer, u jednom slučaju mora stubište ma-skirati nepristupačnim sobnim prozorima, a u drugom (vidi tlocrt i perspektivu) nije dopuštena otvorena loggia, iako nužno proizlazi iz tlocrta, več se ima maskirati otvorima poput prozora. Iz navedenoga slijedi, da su projekti novogradnja na Zakladinom Bloku dobrim dijelom rezultat prisilnoga gradenja »izvana prema unutra« i propisa, koji iz estetskog(?) ili urbanističkog(?) razloga nastoje pošto poto da blok od trinaest različitih zgrada, u četiri ulice, dočaraju kao jednu ogromnu zgradarinu. I dok je sputavanju pročelja posvečena tolika briga, vrlo važan način izgradnje dvorišta nije odreden nikakovim odredbama. Veoma skupe male parcele žele stoga kučevlasnici da maksimalno iskoriste, pa če nastati nepravilna, mala i tamna dvorišta. Gradnja Schlen-ger (vidi tlocrt prizemlja) predvida zato u osi bloka pasažu iz Bogovičeve ulice na Delačičev trg. Time se podvostručuje broj lokala na bloku, a osim toga osigurava se — predloženim načinom daljne izgradnje obzirom na pasažu — centralna neizgradena svijetla jezgra u sredini bloka. Gradnje Gunsberg i Schlenger Perspektiva na Zakladinom Bloku Perspective Les batiments Gunsberg et Schlenger a bloc de »Zaklada« Gradnja Gunsberg na Zakladinom Bloku Tlocrt katova Batiment Gunsberg Les etages Gradnja Schlenger na Zakladinom Bloku Tlocrt prizemlja Batiment Schlenger Rez-de-chaussee Prizemlje Rez-de- chaussee Fasada Fagade Arh. Josif Najman, Beograd: ZGRADA U VLAJKOVlCEVOJ ULICI BR. 20 (Batiment prive a Belgrade) Zgrada ima suteren, visoko prizemlje i tri sprata. U suterenu nalaze se pored glavnog ulaza i vestibula garaža, dva odeljenja za kan-celarije i stan nastojnika. Ostali deo iskoriščen je za podrum. Prizemlje i spratovi imaju po jedan stan koji obuhvata: predsoblje, dvoranu, salon, trpezariju, dve spavače sobe, kupatilo, garderobu, ofis, kuhinju, sobu za ostavu i kupatilo za mladež. Zgrada je podignuta na relativno malom prostoru svega od 330 m2 sa 1362 m fronta. Pod zgradom ima 215 m-'. Fasada je od Hvarskog kamena, a stepenište od Venčačkog mermera sa ogradom od gvozde-nih cevi. Ing. arch. Emil Ceciliani, Split: STAMBENA KUČA G. J. M. U SPLITU (Maison d'habitation de J. M. a Split) Kuča se več gradi u predjelu Bačvice, u bližini mora koje je južno od zgrade, čija je duža os orijentirana smjerom sjever-jug. Sastoji se od osam stanova, po tri ili četiri sobe, od kojih je jedan u podrumu, a jedan na terasi. Izgraduje se u predjelu vila t. j. slobodno stoječih gradevina. Kod rješavanja projekta išlo se za tim da se što moguče večem broju prostorija dade pogled na more. Zgrada je pokrivena ravnim krovom koji je ureden kao »jardinterrasse« načinom pokrova rijetko upotrebljenom u Splitu, uprkos povoljne klime. Pogled Vue generale Prizemlje Rez-de-chaussee Arh. Momčilo Belobrk, Beograd: IDEJNA SKICA ZA PRIVILEGOVANU AGRARNU BANKU U BEOGRADU (Esquisse de la Banque priviligee agraire a Belgrade) Pri projektovanju projektant je težlo da ostane što više u okviru zadatih uslova, što mu je u mnogome i pošlo za rukom. Prizemlje: Glavni hol za publiku je u pravcu ulaza i time je izbegnuto lutanje publike. Sobe direktora su zgodno plasirane i postignut je dobar pregled i kontrola nad činovnicima u velikoj dvorani. Centralnim sistemom glavnog hola dobilo se mnogo u iskoriščenju prostora, tako da je broj šaltera ispao veči od traženog (16). Daktilografkinje su u zgodnoj vezi sa ve-likom dvoranom i direkcijama. Glavni hol za publiku osvetljen je odozgo stakleno - armiranobetonskem konstrukcijom sistema Keppler, koji sistem omogučava osvetljenje istog intenziteta u svim delovima prostorija, najbližim kao i najdaljim. I sprat: Uprava. Kao u prizemlju, i ovde je postignuto centralnim sistemom zgrade naj-racionalnije iskoriščenje prostora, tako da su svi prostori ostali u okviru tražene kvadrature. stubovi, koji sa betonskom meduspratnom kon-strukcijom daju homogenu celinu. Srednji zidovi su tanki, tako da je prostor u debljini stubova iskoriščen za smještaj liftova za koresponden-ciju, placarde za ostave garderobe i si. Spoljašnja arhitektura: Spolja-šnjom arhitekturom težilo se da se dobije utisak gradevine poslovnog karaktera, u kojoj vlada strogost, ozbiljnost i red. Aksonometrija Projet II, III sprat: U slučaju potrebe stepenište iz I sprata banke može se produžiti i u ostale spratove. Položaj stepeništa u odnosu na ostale prostorije bi i u ovom slučaju bio dobar. Stanovi su prema traženim uslovima plasirani prema susedima, a njihovo rešenje i kvadratura za-dovoljeva sve uslove modernog konfora. S u t e r e n : Da bi se postiglo što bolje osvetljenje suterena, što je u uslovima naročito zahtevano, svetlarnici su spušteni ispod nivoa uličnog terena; tako su svi prostori dobro osvetljeni i ventilirani. Trezori su plasirani u centru gradevine, u zgodnoj vezi sa velikom salom, blagajnom, a kontrolnim hodnikom potpuno sa svih strana obezbedeni. Kolski prolaz i dovodenje goriva potpuno su izolovani od banke, kao i garaža, stanovi po-sluge, prostori za centralno grejanje i gorivo, koji su u zgodnoj vezi sa stanom ložača, a osvetljeni odozgo armiranim staklom. Ubacivanje uglja vrši se pomoču šahta iz dvorišta. Konstrukcija: U cilju iskoriščenja prostora, umesto debelih zidova od opeka, glavni skelet gradevine sačinjavaju armirano-betonski I. sprat ler etage Prizemlje Rez-de-chaussee Ing. arch. Dragutin Fatur, Ljubljana: Pritličje Nadstropja Rez-de-chaussee Les etages OSNUTEK (Ebauche) Ob dozoreli misli in določenem hotenju stavbnega gospodarja, da si zgradi in opremi svoj dom, je nujna potreba za uresničenje namere objektiven strokovnjak — arhitekt, ki brez kakršnihkoli predsodkov pomaga z dejanjem in nasvetom k realni udejstvitvi naročnikovih želja. Ing. arch. Dragutin Fatur Perspektiva lekarna žabkar na jesenicah perspective (Pharmacie Žabkar a Desenice) Naročnik mora predložiti arhitektu svoje želje in zahteve v povsem jasni in določeni obliki. Kolikor intenzivneje je sam premislil svoj položaj in po njem opredelil svoje zahteve, tem lažje, enostavnejše in plodovitejše bo arhitektovo delo. Razlikovati je treba med pobožnimi željami in resnico. Dostikrat ima naročnik želje, ki bi jih arhitekt lahko plodonosno uresničil, a do izvedbe ne pride, ker ga naročnik iz kateregakoli vzroka ni obvestil o svojem resničnem materijalnem položaju. Arhitektu ne gre za to, da bo gradil drago, marveč za dejstvo gradnje in zadovoljitev naročnika, vsled česar mu je vedno na razpolago s pravilnim nasvetom. Najbolj r.apačno je pa tu in tam vzniklo naziranje in iz tega izvirajoča naročnikova zahteva, naj arhitekt toliko časa nekako iz zraka ali rokava zajema predloge in dela skice, dokler ne bo nekaj od vsega tega ugajalo naročniku, ki vendar namerava plačati načrt — ako mu bo všeč. Ko arhitekt spozna vse naročnikove želje, se prične v njem preosnova prevzetih misli, da za-dobe trdno obliko, ki se izrazi v skici. Povsem od arhitektove nadarjenosti je odvisno, ali konkretno podane naročnikove želje bolje ali slabše preoblikuje v realno obliko. Situacija Situation 51 -I lil '2 -H® JMSB 310 MBS 51E iiaiH iln B a is a k KKKHB Geslo „Diana" Devise „Diana" Fasade Les facades Ing. arch. Dušan Grabrijan, Sarajevo: S SREDNJE TEHNIČNE SOLE V SARAJEVU. (De I'ecole technique secondaire a Sarajevo) Srednja tehnična šola v Sarajevu je najstarejša šola te vrste v državi in dasi najstarejša, je danes nameščena v treh stanovanjskih hišah s prostori, ki so proti vsakemu predpisu. Zato je predlansko leto mestna občina poklonila šoli zemljišče nasproti muzeja, kjer se nehajo vojašnice in se začenja mesto. Država pa je dovolila, da se proda neka stara stavba in z izkupičkom so pričeli zidati na tem mestu novo šolo. Načrte za novo šolo je izdelalo ministrstvo zgradeb, in sicer konvencionalen tip stavbe z enim prikrajšanim krakom. Novi zakon o strokovnih šolah, ki je izšel lansko leto, je podredil direktorju srednje tehnične šole tudi ostale nižje strokovne in obrtne šole, v Sarajevu obrtno in umetno-obrtno šolo. Navedeni šoli sta raztreseni po različnih stavbah v mestu, prostori so še slabši kakor pa na srednji tehnični šoli. Zato je direktor predložil, da se tema šolama priklopi še šola za tekstilno pletenje in da se vse navedene šole nameste v novo stavbo. Da stvar pospeši, me je naprosil lansko leto, naj izdelamo z učenci 4. razreda gradbeno-arhitektonskega oddelka idejne skice za adaptacijo nove šole tako, da bi ustrezala gornjim težnjam in da namestimo za šolsko zgradbo še centralizirane delavnice za vso šolo, kolikor še niso previdene v kleti nove stavbe. Da bi učence vzpodbudil, pa je razpisal majhne nagrade, ki so se delile nagrajencem ob sveto-savski slavnosti. Pri tej priliki sta dobila prvo nagrado za adaptacijo šolske stavbe učenca Omič in Hykl (geslo »Diana«), za delavnico Stanzi (»Goga«), pohvaljena pa je bila adaptacija šolske zgradbe Vojnoviča in Kneževiča (»SSSS«) oz. delavnice učenca Dačiča (»Boban«), Obe adaptaciji šolske stavbe (geslo »Diana« in »SSSS«) dopolnjujeta obstoječo obliko z novim sprednjim krakom, ki zapira mesto proti vojašnicam in tvori park pred šolo ter za stanovanjsko hišo, ki stoji danes na tem mestu. Razen tega so razdelili na novo vse oddelke in šole po stavbi, tako da pridejo v klet adaptirane stavbe: arhi-tektonsko-gradbena delavnica, kopalnica, centralna kurjava in stanovanja šolskih slug; v pritličje: geometerski oddelek, 2 delovodski šoli in pa direktorjevo stanovanje; v I. nadstropje: arhi- [TT-rr -- I is I k ■ ^ t m I ________ —'m n 1 •r— 1 * d n V i . ggjr isi ■ ■ i 'U: u: HULL1 Geslo „Diana" Pritličje Rez-de- chanssee ■n ;n : rr • ■ t n • • ►,—i a JHj'fc_r -id |;| fcr- -J 29 E. tektonsko-gradbeni oddelek, šola za tekstilno pletenje, obrtna šola in pa prostori za šolsko administracijo (geslo »Diana«); v II. nadstropje: strojni oddelek, neimenovani oddelek in pa umetno-obrtna šola; v III. nastropje: industrijsko-gozdarski oddelek in pa delavnice umetno-obrtne šole; v IV. nadstropje: ateljeji. Temu bi samo še dodal, da je vsa tehnična srednja šola nameščena v nadstropjih v desnem traktu stavbe in to tako, da je v vsakem po en oddelek, ki ima 5 razredov, knjižnico in pa sobo za starešino oddelka. Geslo „Diana" I. nadstr. |er etage V srednjem traktu stavbe so prostori, ki so vsej šoli skupni, t. j. administracija, fizikalne in kemične predavalnice, laboratoriji itd. Levi trakt pa je odrejen za ostale šole, ki so srednji tehnični šoli priključene. Za šolo pa je vrisano v načrtu pritličja pritličje delavnice. Razdelitev prostorov v stavbi delavnice je razvidna z načrta Stanzlove alternative (geslo »Goga«), V stavbo je bilo treba namestiti delavnice za tekstilno pletenje, za strojni in industrij-sko-gozdarski oddelek, katere bo uporabljala tudi obrtna šola. Za vsak slučaj je v stavbi tudi Geslo „Goga" Devise „Goga" majhna kotlarna, čeprav bi bile delavnice priključene na mestno elektrarno. Princip razdelitve prostorov delavnic je ta, da dobi vsaka delavnica svojo sobo za poslovodjo, sobo za surovi materijal, sobo za izdelke, ki je obenem tudi razstavni prostor, in pa garderobe. Delavnice, načrt Les ateliers, plan Geslo „Goga" Devise „Goga" Delavnice, aksonometrija Les ateliers, plan Ing. arch. Dragutin Fatur, Ljubljana: DELOVNA SOBA G. PROFESORJA T. (Biblietheque) Izvršila Erman & Arhar, St. Vid Načrt Plan Stol Chaise Pisalna miza Bureau Pogled od spredaj Vue frontale Pisalna miza Bureau Stranski pogled Vue laterale DELO IN OBLIKOVANJE Do zadnjih let je imela izvajajoča obrt za-slombo v močno razgibanem narodnem gospodarstvu naše zemlje ter je ob danih prilikah in neprilikah napredovala do neke meje, dočim zaznamujemo danes zastoj na vsej črti, deloma vsled neurejenega razvoja deloma vsled nepravilnega pojmovanja umetno povzročenega zastoja v vsem gospodarstvu. Vsekakor pa moramo obdržati priborjene in osvojene duševne dobrine, moramo si zopet pridobiti izgubljena načela skupnosti in enotnosti ter deloma uničene narodnogospodarske prilike in dobrine obnoviti v realno, življenja zmožno obliko. To so zahteve, ki terjajo skrajni napon razpoložljivih delovnih sil — je pa istočasno viden in dosegljiv cilj neizrecne obsežnosti, da ne bo nihče omahoval nuditi obnovljenemu stremljenju svoje najboljše, ako se zavzame za vzpostavitev dobre in zdrave domače obrti odnosno rokodelstva. V kvantitativni poceni izdelavi se izraža propad vseh dcfbrin in le v smiselnem duševnem delu, ki je nerazdružljivo vezano na kvaliteten izdelek obrtnika odnosno rokodelca, ki mu zadaj a vrednoto in ceno ter odraz sodobnega stremljenja in hotenja, nam je iskati rešitev po brodolomu. Ustvarjati moramo popolne vrednote Stranski prerez Coupe laterale Ing. arch. Dragutin Fatur, Ljubljana: dela, ki bodo popolne tudi v primerjavi z ostalimi vrednotami zgodovinskih dob, ko je obrtništvo živelo v znatnem blagostanju radi urejenih odnošajev v družbi na podlagi svojega kvalitetnega dela in visokocenjenih zmožnosti. Lastnosti, ki povzdigujejo kvaliteto dela, so poleg konstrukcije predvsem oblika ter ono ne-izrazno svojstvo koncepcije — zamisel — projekt —. Za naš narod, ki je mlad in svež, ki komaj stopa v življenje, ki še ves valovi v raz-draženosti osvoboditve, je potrebna osamosvojitev v oblikovno-izraznem pogledu ter zaveden prelom z vplivi inozemstva. Prevzeti moremo le one dobrine, ki jih lahko prekvasimo in osvojimo ter s tem vključimo v naš samobiten izrazni zaklad — nikakor pa ne smemo biti suženjski posnemovalci ter vazali v lastni civilizaciji utapljajočih se sosedov. V spoznanju lastne moči in sile ter v omalovaževanju plehke civilizačne sile sosedov mora oživeti samozavest in duševna nadvlada v našem delu, ki nas dovede do blagostanja in medsebojnega zaupanja. Obstoj zdravega obrtniškega naraščaja, ki bo moralno neodvisen ter bo poznal smisel napredka brez napačnega slavo-hlepja in zavisti do soseda — obrtnika, je potreben za ustvaritev zdrave osnove v našem Knjižna omara Bibliotheque narodnem gospodarstvu in s tem blagodejne prihodnosti naše zemlje in naroda. Vse v enem, eden v vsem — vse v skupnosti za dobrobit celote in posameznika mora roditi pozitiven uspeh, če vse stremljenje osnujemo na realno smiselno delo, pravilno porazdeljeno po zmožnostih na posameznike. Šele s prekoračenjem dobrega in povprečnega izražanja, pri enkratno podanem vtisu, ki je iztrgan po stvaritelju iz časovno prostorne življenske psihe v vsej svoji samobitnosti, lahko govorimo o umetnosti, neglede na to, če obravnavamo arhitekturo, slikarstvo, kiparstvo ali opremo. Dela navedenega svojstva so potem najvišje, kar lahko ustvari človeški duh in roka. Dobro rokodelstvo označuje hotenje — torej vzgojo delazmožnih, ki so izučeni v vseh spretnostih rokodelstva in oplojeni z naravnim čutom v izraznosti oblikovanja ter ne bolehajo na slavo-hlepju, da bi radi samolastnega češčenja izstopili iz množice ustvarjalcev dobrin. Danes smo v položaju, da precenjujemo vpliv poteka dela na oblikovanje — ali kakor smo se izrazili v polpretekli dobi — iz materijala po tehniki oblikovanja odvajana oblika predmeta vodi do smotrnega cilja. V spočetku je vedno misel. Ako med potekom dela, iz vmesne stopnje do zasnovane oblike pod vplivom le-te nastane nova oblika, ni ta praviloma nastala iz materijala po tehniki oblikovanja, temveč se je hotenje oblikovalca v izrazni možnosti poslužilo te vmesne stopnje oblikovanja za uresničenje lastnega duševnega doživetja. Vedno je v po-četku misel, a vsekakor ima potek dela ter hotenje oblikovalca neovrgljiv vpliv na končno obliko izdelka. Razlikovati moramo stopnjo nadarjenosti. Nekateri imajo tako plodovito fantazijo, da njih lastna izrazna zmožnost ne more slediti množici porajajočih se domislic, drugim zopet se ne porodi nikaka pametna misel, so pa takoj zmožni ustvariti dobrino, ako najdejo kakršenkoli miselni priključek na realnost. Nikoli ni bila večja težnja po kvalitetnem delu kakor v dobi gospodarskega propada. V uporabi in predelavi domačih gradiv, v vznikli misli o oživljenju lastnosti gradiv v oblikovnem pogledu vidimo etične dobrine, ki so v stanu pri smotrni izrabi rešiti propadajoče življenje. Boječe tipajoča duša zadene ob oklep izumetničenih zakonov in predsodkov ter presenečena I. F. Klein Steklorezna vrata glasbene šole La porte en verre de ia salle de musique izgubi zmožnost izražanja v ustvarjanju, ki bi nas dvignilo nad povprečnost izdelkov sosedov. I. F. Klein, Ljubljana Steklorez dvokrilnih vrat Verre grave de la porte a deux battants Arli. Marko Vidokovič, Zagreli: ZAR MODERNA ARHITEKTURA U DALMACIJI? Arhitektura je od pa nt t i vi j cka bila odra/, svojega vremenu i ravnala se prema shvaeanjii društvu i ar hitekta. Spomenici prastarih vremena pokaziiju mam, da se arhitektura nije dijelila od ostalih likovnih uiiijetnosti; ona je kročilu njihovim korakom ostuv-Ijujuči po strani svaki i najmanji socijaini ntjecaj i pogled na samn stvur. Ona je udurulu svoj žig nu kraljevskim palačama, na i smiješno, kada ne bi služilo kao učeno »raz-jašnjenje« drugima, a ipomalo i samoin Le ('orbu-sieru, jer kod njegova projektu palače za »Društvo Naroda« te geometrijske dosljednosti nema. ili, baretn, nije naglašena. činjenica je, da se život obnavlja, ali ne ponavlja. Tako životni put nije kružnica ili elipsa, kao što je to put 'planetu, nego je spirala. Budeino li dobro poznavali sve komponente i uslove urhitektonskog stvaranja u Dalmaciji, ondn smo pobijedil i rezultati če odgovarati gornjim idejama. Izbor grudev nog materi j a I a u Dalmaciji sam se od sebe nudi. Bez suimnje u prvoin redu dolazi kamen, jer se 011 nalazi u velikoj količini na licu nijestn. Ne treba zaboraviti, da j(v baš ovoj lijept kamen povod stare arhitekture u Dalmaciji, u 1/ njega su stvorena mnoga stara arhitektonska djela širom cijelog svijeta. Kamen treba u prvoin redu uzimati kod novih gradnja u Dalmaciji, pošto je to, vjerovutno, i naj racionalni je, obzirom na oteščunu dobavit gradevnog materijala. Upotrebljavati drugi gradevni materijal (osim u iznimnim slučajeviinu) isto je tako pogrešilo, kao upotreba asfalta za tara-canje ulica naših primorskih gradova, ili. recimo, kada bismo brooklinski most postavili negdje u Dalmaciji, a u New-Yorku sagradili kameni most. Kamen kao gradevni matevijal u geološkom sa-stavu okoline stanovitog mjesta rješava sam |>o sebi i način izgradnje. Sa kanienom može se graditi samo onako, kako o.n dopusta (način obrade, statički 1110-nienti njegove nosivosti). On je isto toliko dobar, iijep i 'plennenit inaterijal, koliko je staklo — u svrlui /atvaranja velikih otvora n modernim gradnjama Dalmacije — poradi klime dvojben. Radi toga, n ve/i sa ekonomskim inoinentima, i valja kamen upotrebljavati onako kako to iskustvo nalaže. Dakle: gdjegod je to inoguče i ekonomski oprav-dano, treba u Dalmaciji u pivom redu i/, domačeg materijala stvarati arhitektonska djela u okviru post oječe okoline, a u savremenom duhu. Arh. Marko Vidakovič, Zagreb: ČISTOČA I ZAGREB (Bilješka o urbanističkoj stvarnosti.) P rog res civilizacije u jednoj sredini liioguč je samo onda, ako sve komponente, koje ga pokreču, istovreineuo i u medusobnoni sporazumu i savezu i/.vršavaju svoje funkcije. Na taj način omogučuje se da korisni rezultati rada jedne lunkcije potpomažu i ujednostavnjuju rad druge, stvarajuči nepregledan lunac u razvoju. Tehnika i inediciuu več od pninti-\ i jeku jesu takove dvije komponente. Treba da spo-menem samo Riiutgenov aparat i mikroskop u/. stotimi ostalih proizvoda genija tehnike, koji danas slu/c kao pomočna pomagala bez kojili se moderna medicina ne bi mogla ni zamisliti. Na drugo j strani opet, medicina je svojim napretkom diktovala telmici sinjer rada, u dodirnim linijama obili komponenata, i tako se tehnika u tome smjeru razvijala pod utje-cajem — higijene. Uz.mimo, kao primjer, arihtekturu. Ona veli: funkcija daje oblik, a jezgra ovc lunkcije je higi-jena. I tako su nastali savreineni zahtjevi i pogledi pri rješavanju arhitektonskih problema, tako je nastala čuvena parola savremenih arhitekata: više zraka i svijetla! Ova slivačanju vidimo oživotvorena u onim savremeniin gradevinama, koje su ispravno i dobro arhitektonski rije.šene (stambene zgrade, bolnice, škole i dr.). Moderne su gradevine — rekao bih _ kao čelije cijelili blokova; blokovi sačinjavaju ulice, a ulice tvore gradove itd. Dakle, nesamo pojedine čelije. pojedine gradevine, nego i cijele če-tvrti in cijeli gradovi morali bi da budil izgradeni prema spomeniitim principinia higijeuske tehnike — više svijetla i zraka. U vezi s tini nastala je, uz ostale nove, čisto tehničke principe, nova grana arhitektonske nauke *— urbanizani. Nastojanje savremenih arhitekata ide za t i m. da se grade novi gradov i prema uačeliina higijeuske tehnike, kako bi stanovništvo gradova bilo zdravo i sposobno za rad. Radi se na produženju zdravog eovječ-jeg života. Ova inisao pomikala je i Roditeljsko vi-ječe u Zagrebu, da ne potpomaže samo bolesnu siro- mašni! djecu, nego da svim silama poradi oko stva-ranja jednog preventorija, gdje če djeca tuberkuloznih roditelja biti izolirana i tako zdrava spašena našem rodu. Uapče je poznato da u našem narodu vlada jedrni velika socijalna bijeda, a to je tuberkuloza. Ona liara naročito po gradovima i uprkos raznim kulturnim intervencijama, osobito liječnič-kiim, ona je još uvijek veliko socijalno zlo. Uzrok je tome taj. što svi fakturi, koji energično rade na su-zbijanju ove bolesti, i koji tako žele da održe ljudstvo u zdravoiu stanju, niso u potpunom skladu i ne rade u nepomučenom sporazumu i vezi. Na primjer: šta vrijedi sva kučna njega djece, predavanja po ško-lama o tuberkulozi i zaraznim bolestima. sve anti-tuberkulozne ankete, kada se svaki čovjek, a pogo-tovo dijete, može lako da zarazi gradskom prašinom. Kako se u Zagrebu una t rag ovo nekoliko god i na povečao promet, fali uvelike čistoča ulica. Blato po kolnicima a kad je suho prašina, dnevne su pojave. Istina, svi stranci, koji dolaze k nama, ističu Ijepotu položaja našega Zagreba i govore pohvalno o arhitektonskim i umjetničkim spomeniciina našim, ali svak primječuje prljavštinu i prašinu na gradskim ulicama. Za to ne treba nikakova »dokaza«, jer je svak od nas imao prilike da se prašine izdašno na-tfiita i da nanese blata u stan. Kvo nekoliko sličica: proleti kraj vas automobil Društva za spasavanje, žuri se da pruži ljudiina prvu pomoč, a ovamo i/, sebe podigne toliku prašinu plinu opasnih bacila, koju vi i vaša djeca od nosite na svojim plučima. Ili, /ar niste proinatrali našu djecu kad idil iz škole, gdje im se .predavalo o opasnosti rdave higijene ulica, a fini su izašla na ulicu, mi im svi-jesno punimo njihova nježna pluča strašilom prašinom i bacilima? Ili zar niste vidjeli — i pored strogih odluka nadležnih vlasti — u oblačilna prašine na ulicama proda vače, od kojili naša djeca kupu ju zaprašeno v oče i slatkiše? Ili zar niste opazili ona smi-ješna kolica, kojiina noču tobože polivaju ploCnike. koje. treba, ovako vlažne, pometaei da pometu, a do-gada se rtnlovno da ovi stignu tek onda, kada je pločnik več suh, i tako dignu svojim metlama silnu prašinu, koja često dosegne na ulicama visinu iznad drugih katova. Ovu prašinu i smeee sa pločnika, što ili tobože čiste, prenašaju u stvari na onaj dio terena koji treba da pretstavlja travnik. Kako mogli onda stanovnici Zagreba, recimo, u Ijetno doba da otvore svoje prozore i da dobiju Cist /rak? Šta tu vrijedi sav onaj funkcionali/am savremenih arhitekata; šta vrijedi ono pametno geslo više svijetla i /raka, kada vam kroz pro/ore kuljaju dan ju i noču oblači gradske prašine? Tu /aista ni-malo ne vrijede sve antituberkulo/ne propagande i trud naših vrijednih liječnika-higijeniSara. kada druga važna komponenta u tome radii — tehnička — ne funkcionira. Roditeljsko viječe u Zagrebu spoznalo je važnost ovoga pitanja, te je podu/elo svojim dopisom od 3. XII. pr. god., što ga jc upravilo na Gradsko zastopstvo, korake, kako l>i se ove prašine riješili, te je stavilo svoje prijedloge. Ono tinte ne želi samo da kritik it j c. več lioče i da sudjeluje n snzbijanju ove napasti. Mišljenje lloditeljskog viječa je slije-deče: a) Svi dijelovi pločnika, predvideni za travnike, itnaju se zaistu zasaditi travoan. Starčevičev trg, Langov trg i Trg iza Realne gimnazije u ulici Ise kršnjavija treba urediti kao diječija igrališta. Ulice, koje su ta-racane granitnim kockama, treba zaliti sino- I..... (ukoliko nisu zalivene). Sadenje trave ne bi zalitijevalo velike svote, a osim toga sadenje se može provesti postepeno. b) Ulice in trgove treba nesamo vodom polivati, nego. u punom smislu riječi, prati, a prljavštinu spirati u gradske kanale. Na-ročito valja prati kolnike uz. rubno kamenje", a isto tako i pločnike, i to sve svaki (lan. U tu svrliu treba da se nabave novi aparati za pranje cesta. Pitanje vode — ukoliko nije još riješeno — treba riješiti tiiko, da se načini nekoliko zdenaca u raznim krajevima grada, odakle če se uzimati voda za polivanje ulica. c) Nijedna kola (konjska zaprega, auto-mobil, ručna kolica i si.) ne smiju na ulicu, niti kroz gradsku mituicu u grad, a da nisu potpuno čista. Na svitu gradski.ni mitnicama s kolnini prometom stajače po dva štnrka za vodu i svaka prijava kola imaju se oprati i tek onda pustiti u grad. /a svako pranje treba ubrati taksu