208. številka. Ljnbljana, v torek 13. septembra 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vrak dan ■veter* ieimši nedelje in praznike, ter velja po posti pr^jcnosn za a vstro-ogersk e dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ga jeden mest* 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta '<i gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 1U kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila p lat nje M od stiristopne peti t-vrste po 6 kr., Ce se oznsnilo jcdenkrat ti.ikst, po 5 kr. će se dvukrat, in po 4 kr. Ce se trikrat ali vet k rat tiska. Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne v rat m jo. — Uredništvo in npravnifitvoje na Kongresnem trgu st. 12. Oprsvniitvn naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon i&t. 3-i.
drugo pa deveta briga, in kateri so slovenskemu nradovanju vse prej kakor naklonjeni, ali pa nemški
nacijonalci.
Z imenovanjem najmlajšega svetnika pri okrožnem sodišču mariborskem pokazal nam je ekscelenca višjesodni predsednik grof Gleispach svojo posebno naklonjenost, imenovanje gospoda Maksa Bouviera deželnosodnim svetnikom v Maribora, je najdrastič-nejša ilustracija Gleispacbove pravičnosti, katera bi pač zaslužila, da se primerno osvetli tam, kjer dolže grofa Gleispacha, da je — slavizator.
Sedaj je vprašanje, kdo bode na mesto Bouviera imenovan namestnikom višjega državnega pravdnika v Gradcu.
Ekscelenca gospod višjesodni predsednik ima za to mesto že svojega kandidata. Vsled upliva grofa GJeispacba je bil iz tujega višjesolnega okrožja poklican v graško višjesodno okrožje neki gospod Goriup ter dodeljen okrožnemu sodišču v Ljub nem. Ta mož mora čez glave starejših in zasluženih vrstnikov po volji ekscelence grofa Gleispacha postati naslednik Bouvierov, namestnik višjega držav* nega pravdnika v Gradcu.
Gospod Goriup mora biti gotovo redek veleum, saj bi se inače grof Gleispach zanj toliko ne zanimal. To je faktum, da gospod Goriup slovenski De zna, in da se sedaj baje noč in dan slovenski uči. Koliko je tako učenje vredno, o tem pač ni treba govoriti. Tudi Če dobi gospod Goriup kje kako spričevalo — postrežnih ljudij ne manjka — znal slovenski vender ne bo, in tako se bo zgodilo, da pri c. kr. višjem državnem pravdništvu v Gradcu, pod katero spadajo tudi slovenske pokrajine, Kranjska, slovenski Štajer in slovenski del Koroške, n e bo niti jednega slovenskega jezika zmožnega uradnika, in to pri tako vele-važnem uradu.
Vse to čivkajo že dlje časa vrabiči po strehah našega višjesodnega okraja in naši poslanci naj k temu molčijo? Pač prav je govoril dopisnik od Drave, ko je poslancem očital, da glede personali j ne store svoje dolžnosti. Skrajni Čas je, da se zanje zopet zanimajo, in da ne drže, zanimajoč se samo za visoko politiko, križem rok, ko nam hočejo s tujci in neprijatelji našega jezika in slovenskega urado-vanja napolniti vse urade.
I
Cesarica Elizabeta.
1
Tolaiilni moment v občni žalosti je dejstvo, da grozovito dejanje bestijalnega zavrženca ne bo imelo neposrednih političnih nasledkov v naši državi.
Kri, katera je tekla v Genevi, kliče k nebesom in ves civilizovani svet se mora združiti, da zatre tista zverinska bitja v človeški podobi, katera pri-sezajo na blazne nauke anarhizma in obujajo dvome, smo li ljudje res ustvarjeni po božji podobi.
Svoboda je lepa in dragocena stvar, ali tući svoboda mora imeti svoje meje, tuli svoboda mora jenjati tam, kjer postane nevarna občni varnost, In dolžnost vseh evropskih držav j-\ da pouče o tem Angleško in Švico, ki sta jedini državi, kateri dovoljujeta svobodno razširjanje anarhističnih naukov, tistih naukov, ki dovoljujejo um r stare bolne žene samo zategadelj, ker jo diči cesarska krona. Tolika gostoljubnost in svoboda je prenevarna, da bi jo smeli še nadalje trpeti rečeni državi.
V četrtek zvečer pripeljejo cesarico domov na Dunaj. Ze v nedeljo zvečer je odšel v Genevo posebni vlak ponjo in sta odšla tudi cesarska komisarja princ Franc Josip Auersperg in princ Klodvig Hobenlohe, katera bodeta spremljala mrtvo cesarico. Vlak pojde od Geneve v Basel in (Jurih in potem čez PreJarlsko, Solnograd in Line na Dunaj. V vseh krajih, mimo katerih se pripelje mrtva cesarica, zvonili bodo z vsemi zvonovi, a na postajah, koder je garnizija, stala bo stotnija vojakov z zastavo, da nesrečni cesarici izkaže zadnjo čast.
Minolo noč in danes zjutraj smo prejeli naslednja poročila :
Dunaj 12. septembra. Do danes zvečer je dobil cesar že nad 60.000 koudolenčniu brzojavov. Skoro vsi členi cesarske rodovine so že srni prišli in so cesarju izrekli svoje sožalje.
Budimpešta 12. septembra. Obe zbornici sta imeli izredni seji. Vsi poslanci so prišli v žaluih oblekah. Pred poslansko zbornico sp stali visokošolci z zastavo. Predsednik Szilagy, najznamenitejši vseh madjarskih govornikov, je
Kam plovemo?
Od Save, 8. septembra. Vaš Člankar od Drave je v Članku „Kam plovemo?*, priobčenem v »Slovenskem Narcdu" z dce 31. avgusta t. I. pravo pogodil.
Gospod Makso Bouvier, namestnik nadpravd-nika v Gradca, je imenovan deželnosodnim svetnikom pri okrožnem sodišču v Mariboru. Zopet je jeden Nemec več pri tem okrožnem sodišču, in kaj to dene, če slovenski ne zna. Še bolje je, ga vsaj ne obide izkušnjava, govoriti slovenski ali celo ura-dovati slovenskemu občinstva v njegovem jeziku.
Sicer pa so imenovanja sodnih uradnikov pozornosti vredno znamenje časa. Nam Slovencem toliko naklonjeni višjesodni predsednik ekscelenca grof Gleispach je za časa, ko je imel portfelj pravosodnega ministra v svojih rokah in ko je povodom uvedenja novih civilnopravdnih zakonov vodil reorganizacijo sodišč, skrbel za to, da je prav na najbolj eksponirane kraje, tja, kjer je bilo najprej treba osigurati možnost, dejanski izvrševati narodno ravnopravnost, prišlo kolikor toliko Nemcev.
Res je, da njegov položaj ni bil prijeten, da je bil v stiski, ker ni imel dovolj slovenskega je-aika zmožnih uradnikov na razpolaganje, resnično je tudi to, da je vzel v državno službo, vse kar je đbbil juristov, ali pri dislociranju tistih uradnikov, katere je imel na razpolaganje, je pokazal politično tendenco, omejiti slovensko uradovanje ali je narediti nemogoče ter ntrditi nemško pozicijo v slove n skih krajih. Ekscelenca grof Gleispach je skrbel, da ni bil nameščen na zelenem Štajerskem in na tažnem Koroškem noben količkaj zaveden Slovenec, in skrbel je za to, da so se prav iz obmejnih krajev in od ondot, kjer bi si nemštvo brez podpore sodnega osebja ne moglo dolgo ohraniti prevlade, odstranili vsi sodni uradniki, kateri so bili le količkaj sumljivi, da so slovenskega mišljenja. Slovenske uradnike je poslal ali na Kranjsko ali pa v tak kraj, kjer ne morejo škodovati nemški ideji, kjer ne morejo zadrževati nemškega naoijonalizma.
Tako so prišli na uplivna mesta v Mariboru, v Celju in v Celovcu ali v narodnem oziru popolnoma ir.dt ferentni sodni uradniki, uradniške mašine, katerim  je samo  vestno pravosodje pri srcu, vse
LISTEK.
„Hiranje darvinizma".
(Konec.)
Prof. Cl a u sova zoologija, prirejena za ipdo na vseučiliščih, pravi v tretji izdaji leta 1876. na strani 71:
„Trebalo je bolje utemeljene in trdneje zasno vane teorije, da bi že od Lam ar cka in Geoffrov Saint Hilairea zastopana teorija o transmutaciji (organskih bitij) pridobila večjo veljavo. Zasluga velikega angleškega naravoslovca C h. Darwina je, da je na podlagi obsežnega znanstvenega gradiva o nastanku in pretvarjanju (organskih) vrst (speče«) utemeljil nauk, ki je (tesno se pridruživši nazorom Lamarcka in Geoffrovja in v soglasju s Lvellovimi izvajanji) ne le po pri prostosti načela, nego tudi, k<r je duhovito in prepričevalno Pognan, kljubu ugovorom raznih nasprotnikov že sedaj pridobil skoro splošno priznanje."
I enako leto je (JI au so v a zcologija prišla v deseti izdaji vnovič mej visokošolce — to je brez dvojbe dokaz, da jo je odobrilo veliko število vseučiliščih profesorjev zoologije,  torej merodajuih
strokovnjakov. Na mestu prej navedenega odstavka čitamo v novi izdaji na str. 153 to le: .Trebalo je bolje utemeljene in trdneje zasnovane teorije, da bi v m mar pnščena hipoteza o transmut^ciji pridobila večjo velja\o. Za tako teorijo se imamo zahvaliti Ch. Daminu, ki je porabivši obseJno množino dejstev s svojo teorijo o selekciji (darvinizmom) na novo utemeljil že pozabljeni nauk o descendenci in mu pridobil splošno priznanje." Dalje na strani 159.: „Za resničnost natika o descendenci in trans mutaciji, katerega doslej ni noben nauk bolje podpiral, kakor Datvvinov nauk o selekciji, moremo izvesti tako popoln verjetnostni dokaz, ne le s pomočjo vse morfologije nego tudi z vspehi palaeovto-logije in geografske razdelitve, da njega istinitost ne more biti več dvojljiva in se dandanes tudi pripoznava od vseh znamenitih biologov kot izvestno utemeljen."
In sedaj si dovoljamo vprašanje: ali je možno, da bi CI u u sova knjiga doživela dese'o izdajo, ako bi taki rjeni načelni nazori bili krivi, ako bi bilo res, kar „Slovenčev" člankar pravi, da namreč učenjaki le kouitatujejo „veliko slabost", „če ne celo smrtno sušico darvinizma" ?*
„Slovenčev" strokovnjak je brez dvojbe imel CIausovo knjigo pred seboj, a le od nas navedenega stavka na strani 153 v njej ni videl, dasi je na *.t lo vidnem mestu, kajti avtor ž njim v svoji knjigi začenja odstavek o Darvvinovi teoriji. Poročevalec našega klerikalnega dnevnika je menda nalašč zamolčal, kar njegovim predsodkom ni prijalo, na tak način pa je pritisnil svojemu sestavku znak nepoštenosti in namenoma storjene prevare.
Pač pa je staknil dva stavka iz CIausove knjige, ki na videz nasprotujeta od nas navedenemu stavku in sploh darvinistovskim nazorom, s katerimi je pisatelj knjige proaiujen.
.Slovenec" namreč hoče stvar tako na-likati, kakor da teorija, o kateri govorimo, ni »polnila tega, kar se je od nje pričakovalo. Temu nasproti postavimo le zopet stavek iz CIausove zoologije, k ga nahajamo na strani 202: „Sicer Daiwin sam ni bil mnenja, da prirodni izbor sam za se utegne razložiti nam razvoj in ustroj organskih bitij, in je opozoril na vzajemno odnosnost (korelacijo) v rasti in v pretvarjanji raznih organov, torej na notranje tvorilno zakon.: i m ;«•; r • li.i-dungsg« H"11"■** In na   '       165, čil  aoi »Seveda
z minljivimi besedami naslikal življenje in trpljenje cesarice in potem mej drugim predlagal, naj se zasluge pokojne cesarice za madjarski narod uvekovečijo s posebnim zakonom, naj se redne seje nadaljujejo šele tri dni po po grebu in naj vsi členi poslanske ?bornice no sijo 30 dni j žalne znake. Vsi predlogi so bili sprejeti. Magnatska zbornica je storila jednake sklepe.
Geneve 12. septembra. Po inicijativi kantonalne vlade se je danes \vsh\ impozantna manifestaciji narodne g* sozalja. Priredil se je sprevod mimo hotela „Besurivage", v katerem leži mrtva cesarica. Opoldne je od vladnega poslopja prišel sprevod. Na čtlu fo korakali genevski orožniki v paradnih uniformah, za njimi vladni s'.u«;e, potem pt sta prišla p ed sednik kantonalne vlade in predsednik kanto nalnega vel kega sveta, njima pa so sledili vsi javni fonkcijoearjJ, nradniki, sodniki in župani ter nad 30 000 drozih ljudij, Na terasi hoteli stbl je avstrijski poslanik. Vsi zvonovi so zvonili, vse me^to je bilo v črn h zastavah,
Geneve 12. septembra Na posebno željo se bo vršilo blagoslovljen,« cesarice brez voja^k^ asistence.
Geneve   13. septembra.   Cesirie«) od peljejo danes ob *i. uri popoludne s posebnim vlakom, kateri je pris« 1 ponj o z Dunaja.
Bern.i 13. septembra. Zvezna vlada je sklenila, da korporativno prisostvuje današnjima prenosa cesarice iz hotela na kolodvor.
V 1J tli) £ f Uiti« 13. septembra.
Vladna pogajanja 3 i"'ehi iu s strankami desnice s j se zop^t prišla zarad posvetovanj o nagodbenik pre ■ilegali M mi'r.i dr. Kaizl in vtez Jeadrz*'jovicz sh pogajata, prvi z L. hi, drugi s Poljaki za postopanje glede nagodbe. Finančni rnini-s'er dr Kaizl je došel v Prago ia je konfr nral z izvrievalnim odborona mladočešks stranke v nje zborovali en lokala. Razgovori, katerim je predsedoval načelnik dr. Skirda, so trajali od 5. do 8 ure popo'udr.e. Po poročila ,Nar. listov" je imel dr. Kaizl Se pred tem shodom Čeških zaupnih mnž, pri kattreiu so se sešli členi polnošteviino, že daljne pogovore z dr. Kuglom in dr. Heroldom. Mladočeški zaupni možje 80 sklenili — tako poročajo „Marodni Li.it)u, — »ta bodo postopali le sporazumno z vso desnico državne zbornice.
Shod srbskega kralja Aleksandra I. z našim cesarjem bi se po poročilih iz Belegojjrada mel vršili koncem tega, meseca. Ztdnji žalostni dogodki utegnejo pa morda ta nameravani shod odgoditi na
pOZU". :
Konferenca o predloga luškega carja za razorožeuje utegne bržkone vrniti v Bmaelji, ako ustre^-jo v» i-vi t iti beltrij-skega kralja, ki-
tari poudarja, da h-i je ta Ji konferenca za uredite/ vo,nih običajev, katero ja 1. 1871. sprožila Ptusija, vršila v Bi-uselji.
Revolucija na Kreti. Tudi v Rethvmnu so se baje pričeli nemiri in je odplulo tja nekaj vojnih ladij. Vojaki evropskih vlastij so zasedli Kandijo. Edhem pttia je proglasd naglo sodbo in snuje posebno policijsko četo. Iz Kandije se je odpeljalo 250 krisl janskih begunov v Pirej, okolu 150 pa
jih je našlo varnost na ladij ah in v mesta. Avstro-ogerski vice-konzal in njegova rodbina in ravnatelj .K*stern telegrafa" so na avstrijski vojni ladiji BLeopard". Mej beguni je mnogo težko ranjenih, večinoma žensk, lirska vlada hočo odposlati noto do velevlaatij, s katero prosi, da se naredi konec neznosnemu položaju na Kreti. Podrobnosti, katere pripovedujejo begunci, so grozovite. Samo v Kandiji je bilo umorjenih nad 200 kristijanov iz uglednih rodbin, iz jedne rodbine bilo je umorjenih 9 oseb. Vseh žrtev pa je še veliko več.
Izjemno stanje v Italiji je zdaj povsodi prenehalo in so zavladale normalne ustavne razmere. Vlada pa nadzoruje jako pazno in ostro vsa politična gibanja in je dala oblastvom nalog, da postopajo z največjo strogostjo in zatrejo vse subverzivne poskuse, najsi prihajajo od katere koli strani z vso eneržijo ter prepovejo posebno snova-bje društev, katerih pravila niso v suglasji z obstoječimi ustavnimi uaredbaini.
Drevfussova afera- Ministerski predsednik Brisson se |e posvetoval z vojnim ministrom Zur* lmdenom in justičniiu ministrom Sarrienom. Vojni minister je iztočil akte Dreyfu8so\e pravde justič-nemu ministru, ob jeduein pa oboruo utemeljeno pripombo, da ,e odločno proti reviziji pravde. Ako pa kabinet zahteva revizijo, hoče vojni minister dati ostavko.
Nemško angleška zveza se utegne vender le iscimiti, kakor »e poroča iz Londona. Augleški kolonijam minister C lamberlaiu je namreč potrdil nekemu intervivtrju v Ne\vyorku, da se je sklenil neki di govor mej Angleiko in Nemčijo, ki sicer še nima značaja ofenzivne iu defenzivne aliauce, ki pa bode po omtnju Chamberiaine privedel obe državi do tesnejše zveze, čeravno še niso znane podrobnosti tega dogovora je vender nemškodržavu o časopisje razburjene, kajti boji ee, da se je netttlka državna politika približala Angliji in se tako lahko odtuji Rusiji, lapustivši pot, ki sta ga predpisala pokojna Bismaick in cesar Viljem I.
Položaj v Španiji je tudi po končani vojni še vedno negotov. „Liberal" je mnenja, da vlada mora neizogbno pasti. V zadnji seji poslansko zbornic*1, v kateri pa niso bili navzoči republičani, kar listi in konservativni disidsutje, je Canalejos ostro napadal ministerskega predsednika in ministra mer naricH. Vodje gori imenovanih nena/zočih strank so sklenili, da lzdado manifest na narod.
Dnevne vesti,
Oblici
Zverski z'očm, kateri je izvršil nad ljubljeno našo cesarico isvržek človeštva, dal je slovenskim delalcem poved, da &e znosijo nad svojimi laškimi tovariši. Ne gleda na to, da je ravno sedanji tre notek, ko mora vseh prebivalcev države skrb biti, da se tnžiio izkusanemu srcu našega cesarja ne prizadene novih ran, najmanje pripraven zi take pojave neznosljivosti, nagledati moram posebno, da je skrajno krivično, pripisovati sokrivdo na peklenskem zločinu m rnim laškim delalcem parno zato, ker so iste narodnosti s poživinienim morilcem.
Opominjam torej delalee slovenske n-rodnosti, da Opasti vsako naxilatvo in tudi vsakoršoo na* daljno izražanje nevoljo nasproti delalcem laške narodnosti, ter jih opozarjam, da se bode v nasprotnem slučaji ravnalo z njimi z vso zakonito strogostjo.
V Ljubljani, dne 13. septembra 1898.
Župan: Ivan Hribar s. r.
moramo pripoznati, da Darwinov nauk o izboru, dasi se opira na biološke presnove in brez dvojbe delujoče prirodne zakone, nikakor ni razkril zadnjih vzrokov in pa fizikalne zveze v poja vih piilagodbe in podedovanja.■ (Anpastung und Vererbung.) In na strani 206. stoji ta le stavek, ki ga tudi „Slovence" navaja (v sicer neumljivi slo venščini):
„Celo nemožno je, razumeti izključno s pomočjo selekcije, da so se razvila organska bitja po zahtevah velikega zakona v določeni t meri, ki se nam kaže v vseh mnogoštevilnih in raznolikih stopnjah organizacije in posebnostih orgaubkega sistema."
Oč.tno je, da so ti Clausovi izreki v učni knjigi le t a n-fraze in pojasnila zgoraj navedenemu mnenju Daivvina samega in da njegovim naukom nikakor ne nasprotujejo, kakor misli .Slovencev" člankar, kt stvari ne ume, ali pa noče umeti.
CIau8 brez dvojbe tudi ni nameraval zmanj-Sati vrednosti naukov svojega velikega angleškega mojstra s tem, da jih imeirnje Bv razmerju nasproti velikim uganjkam o razvoju (organskih bitij),   ki jih ima znanost še reševati
rešilno desko, ki sicer izgubljenega vzdržuje nad vodo."
Iz tega stavka pa sklepa „Slovenec", „da darvinizam izumira" ! Mi si dovoljamo le še to le primero pristaviti v pojasnilo: Orjaški um Nevv-tonov je spoznal, da moč, ki drži in vodi zemljo in solnce in zvezde v svetovnem prostoru, je ista, ki stori, da pade jabolko z drevesa; spoznal je velikansko, vesoljno področje težnosti (gravitacije). Ni pa \edel povedati, kaj je težnost, in kako imamo razumeti zakone, po katerih težnost deluje. Tudi današnji liziki še tega niso dognali, dasi je pred nedavnim prišla v javnost tako preprosta kakor ženijalna teorija o nastanku in bistvu težnosti. Je li pa Newtonov čin zato manj občudo vanja vreden, ker je rešil le del velikanske uganjke in ne cele?
Sličen — nikakor ne povsem jednako veljaven — je čin Daiwinov po mnenju naravoslovcev.
To smo hoteli povedati resnici na ljubo v »popoln lo jednostranskega in tendencijoznega poročila „Slovenčevega" v denaSnjem stanju vprašanja o veljavi jedne izmej modernih temeljnih teorij v naravopisju.
V Ljubljani, 13. septembra.
— (Cesaric« Elizabeta f.) Sožalje ljubljanskega prebivalstva povodom tragične smrti presvetle cesarice je dobilo tudi vidnega izraza. £ javnih in tudi z mnogih zasebnih poslopij vihrajo črne ali črno-rnmene s črno tkanino pravite zastave, odpovedane so vse veselice in vse druge javne priredbe, v mnogih trgovskih izložbah pa so razstavljene slike pokojne cesarice, ukusno drapirane a črnino in zelenjem.
— (Biskup Strossmavr) Iz Djakov* prejeli smo poročilo, da je biskup Strossmavr popolnoma zdrav ter da je Malega šmarna dan, ko je praznoval 48. obletnico svojega posvećenja za biskupa, v prvostolni cerkvi celo uro propovedoval ter potem služil veliko mašo, po kateri je narodu podelil veliki blagoslov. Z veseljem priobčujemo to veselo poročilo in upamo, da se še dolgo ne bode izpolnila najsrčnejša želja sovražnikov St.roiim.iyt:ovih, ki bo ob jednem sovražniki Slovanstva.
— (Zadnja beseda) Te dni smo imeli preveč druzega dela, da bi se bili mogli baviti s „Slovencem1* in s „Slovenskim Listom".   Na  vse, kar sta pisala, tudi ne bomo odgovarjali, konstatovati hočemo le nekaj dejstev, da ne ostane prikrita — retnica. Na naše očitanje, da jo klerikalna stranka hotela kuratu Koblarju kruh odjesti,  ker je kaudi-doval v drž. zbor, je .Slovenec- odgovoril, da se je ob splošnih državnozborskih volitvah govorilo, da mislijo trije dež. uradniki kandidovati v drž. zbor, da so se vsled tega v iliančnem odseku dež. zbora vse tri stranke izrekle,   da to na gre, v tajni seji pa daje obveljalo mnenje, da se dež. uradnikom kandidiranje  ne more braniti.   Po stari in lepi svoji navadi je „Slovenec" pozabil povedati vse to, kar mu ni ugajalo. IVzabil je povedati, l.da je klerikalna stranka sprožila v finančnem odseka misel, naj se dež. uradnikom zabrani kand diranje, in da je bila takrat kandidatura dveh drugih dež. uradnikov popolnoma negotova stvar, le govorica! ter da je bil klerikalni predlog naprjen jedino in izključno proti Koblarju; 2. pozabil je povedati, da je klerikalna  stranka  že  tedaj, ko  je  Koblar po Globočniku kandidiral, torej   dosti pred splošnimi volitvami v svojih listih   izrecno zihtavala, da se mora Koblarju kruh vzet',  in da je bil poznejši predlog le posledica tega stališča. Toliko resnici na ljubav, katero v šeuklavškem farovžu  tako malo čislajo.   „Slovenskomu Lstuu nimamo druzega povedati,  kakor to,   naj nikar preveč ne besedici o ključavnici, katero ima Koblar na ustih, ker smo v prijetnem položaju, da lahko s pričami pojasnimo, koliko je na razmerje mej B Slovenski m Listom" in kuratom Koblarjem uplival ukor in ukaz deželnega odbora.
— (Demonstracije proti Italijanom) Po
mestu dan^s kar mrgoli vojaSkih in orožniških patrulj. Mnogo Italijanov je sicer že odpotovalo — govori se, da so se včeraj odpeljali s posebnim vlakom — a ostalo jih je še vedno mnogo. Sloven* ski delavci se še niso udali in zahtevajo, naj zapuste "Lahi Ljubljano. Danes se na stavbiščih skoro nikjer ne dela. Župan je izdal na ulovenske delavce poseben oklic, katerega prij ivljaoao na drugem mestu.
— (Slovensko gledališče ) Opozarjamo občinstvo še jedenkrat na a bo nem en t na sedeže. Ker je vodstvu slovenskega gledališča n* tem, da si zagotovi za vse predstave stalno občinstvo, je cene sedežem znatno znižalo, tako, da si reden ob:skovalec z abonementona precej prihrani. V pojasnilo in z ozirom na razne pomisleke naznanjamo, da je tudi glede sodelovanja godbe vse v redu." Glasom poročil dunajskih listov godbe samo do 19. t. m. ne smejo javno igrati, po tem dnevu pa jim je dovoljeno sodelovati povsod kakor prej. Za abone-ment je določila intendanca naslednje cene: Sedeži v parterji: od 1 do III. vrste na obeh koncih po 50 gld., ostali sedeži po 4 5 gld , sedeži od IV. do VIII. vrste na obeh koncih po 40 gld., srednja sedeža v vsaki vrsti po 112 gl., ostali sedeži po 34 gl., sedeži od IX. do XI. vrste na obeh koncih po 30 gl., srednja dva sedeža v vsaki teh vrst po 20 gld., ostali po 27 gld. Na balkonu stanejo sedeži 1. vrste po 24 gld., II. in III. vrste so po 21 gld. Na galeriji: sedeži I. vrste po 12 gld., U. do IV. vrste po 9 gld. — Določene cene veljajo za 60 predstav; plačati je abonement v trafiki g. Šešarka v treh obrokih naprej.
— (Rastava slik akad. slikarja gospoda Jos. Germa v Rudolfinumu) je otvorjena vsak dan od 9. ure dop. do G. ure zvečer. Razstavljenih je 31 slik.   Vkljub groznemu dogodku, ki še sedaj • razburja duhove, vzbuja razstava, sod-č po številu I dosedanjih obiskovalcev, Se precej pozornosti. Pri-
t.
poročamo občinstvu, da si jo ogleda v obilem številu in mladega umetnika, ki je stoprav začel samostojno ustvarjati, vsaj moralna podpore v njegovem stremljenju. Tiste pa, žalibože le redke mej nami, ki imajo poleg smisla sa umetnost, tudi gmotnih sredstev, opozarjamo, da je večina razstavljenih slik na prodaj in da gosp. Germ vsprejema vsakorina naročila, spadajoča v njegovo stroko. Toliko, kolikor marsikateri tnjih umetnikov, katerih ne ravno cene umotvore vidiš često pri naših ljudeh, vzmore, zlasti v portretu tudi naš umetnik, o tem je gotovo prepričan vsak obiskovalec raz stave. Slikar je razstavil samo jeden del svojih alik, ki datujejo večinoma v dobo njegovih študij na slikarski akademiji v Pragi, marsičesar (mej temi zanimive skice, studije, akti i. t. d. iz raznih, največ, slovenskolokalnih vzrokov ni bilo mogoče prikazati, vender pa i razstavljene stvari kažejo, da utegne v portretu in genru doseči jako lepih uspehov. Zgodovinske slike ni razstavljene nobene, dasi ehkarju že davno roje po glavi razni burni dogodki iz naše minulosti (zlasti „Stara pravda" iz katere ima že  nekaj v osnutku, mu  ne da miru)
— toda vprvtč  je tu treba takorekoč orati celino,
— kaj značijo samo študije za naš zgodovinski kroj! in drugič za koga ima take nitke delati V Naročil ni, izgotovljene slike pa tu ec ne kupi, ker ga slovenska zgodovina ne zanima, na domačine pa ni računati. Za zgolj okras svojega atelijera pa menda ne dela nobeden slikar! Vstopnina je samo 20 kr, za dijake polovica. Povdarjumo, da bi posebni studujoči mladini vifcjih razredov, ki prinese sedaj s počitnic nekoliko več drobiža Beboj, bilo toplo priporočati, da si jo ogleda, ker Bi s tem pripravi gotovo večji in plemenitejši užitek, n^go da kroka ali sicer kako po neumnem denar zapravlja. St.rokovnjaško poročilo priobčimo v pod listku te dni.
— (Letni semenj.) Na včerajšnji veliki letni semenj je bilo prignanih 915 konj iu volov, 359 krav in 69 telet, skupaj 1313 glav. Voli za rejo kakor tudi pitani voli so ne najbolje prodajali. Po vole za rejo je bil prišel židovski kup--c z Morave in jih jo veliko nakupil in dobro plačal. Kupčija s kravami in s konji je bila srednja.
— (Kje pa smol) Te dni smo videli dopis županstva brezoviške občine pri Ljubljani. Na tem dopisu je bil pristojen uradni pečat: „Amtssi-gill der Gemeinde Bresovitz". Brezovičani, ali vas ni sram, da imate nemški pečat, ki vam ga je Bog ve kdo omislil?
— (Umrla) je v Novem mestu gospa Marija Rohrmann roj. Kralj, mati znane velečislane rodbine, v starosti 68 let. Bodi jej zemlj'ca lahka!
— (Slovenski akademiki v Novem mestu« preložili ho povodom tragičnega dogodka, ki je zadel cesarsko hišo in vso Avstrijo, svojo besedo na pri hodnjo dobo. Dne pač sedaj ni mogoča naznaniti, vršila pa se bo gotovo, kakor hitro možno, ker z ozirom na blagi namen to podjetje nikakor ne sme zaupati. Vabila se pravočasno razpošljejo.
— (Samomor.) Iz Čateža ob Savi se nam pise 12. t. m.: Sinoči okoli (J. ure hotela se je prepeljati čez Savo na SateŠkem brcdu okoli 50 let stara M. A p i 1 i iz Brežic. Ko stopi na brod, skoči vpričo 6 oseb v Savo. Dasi sta oba brodnika hitro veslala za njo, izginila je v valovih in utonila. Našli je še niso. Baje ni bila pri zdravi pameti. — Š-s ne pred mescem dnij sta pa utonili malo višje gori dve dekleci IG in 8 let s'ari pri kopanju, ko je večja hotela rešiti manjšo. Doma ste bili tudi iz Brežic. Le premalo previdnosti!
— (Občinske volitve v Gradcu) so so danes začele iu sicer z volitvijo v III. volilnem razredu. Iz Gradca smo prejeli dopisnico, katera naznanja, da tam še nikdar ni bilo take agitacije, kakor zadnje dni. Nacijonalcem je smrt cesarice mnogo škodovala, streznila je marsikoga in to hočejo nacijonalci s silovito agitacijo popraviti.
— (Iz Šoštanja) se nam piše: Vest o smrti našo cesarice zadela nas je v srce. Občinski svet je v izvanredni seji takoj danes 11. t. m. sklenil, sporočiti izraz sočutja iu sožalja presvetlemu cesarju Slovenski patriotjo sklenili so nositi na rokavu znak žalosti in sicer jeden celi mesec. Javne hiše in hišo Frana R a j š t e r j a ter dr. C h I o u-p e k a razobesile so zastavo. Na dan pogreba vrši se tu v župni cerkvi slovesna maša-zadušnica. Ob cinstvo v okolici žaluje z nami!
— (Premembe pri učitelj s t vu na štajerskem ) GoBpod Aleks. Palk, dosedaj učitelj-voditelj pri Sv. Katarini dobil je mesto učitelja v Trbovlju; dosedanji podučitelj gosp. Krnil Vole pa učiteljsko mesto v Trbovlju na Vodi. Gosp. Martin Voden i k prov. podučitelj na utrakv. šoli v Brežicah je na svojem mestu stalno nameščen.
— (Atentat na nadvojvodo Ludo vika Viktorja?) Neki peštanski list poroča, da se je pred kratkim v Opatiji mudil nadvojvoda Ludovik Viktor, kateri je zapazil, da ga že več dnij zasleduje sumljiv človek, oborožen s palico, v kateri je skrito bodalo. Ta človek se je skušal nadvojvodi približati. Nadvojvoda ga je prijel, a mož se mu je iztrgal iz rok in je pobegnil. Nadvojvoda je stvar sam povedal svojim znancem, a izrekel željo, naj
ostane stvar tajna. Z i resničnost te sensačne vesti so odgovorni seveda budimpeštanski poročevalci.
—  (Nedeljske   demonstraoije  ▼ Trstu.)
.Edinost" poroča: O mraku zbralo se je okolo 1000 ljudi.    Množica,  ki  je   vedno  naraščala, šla je od Boscbetta doli po Acquedottu, Corsia Stadion, mimo Caffe* ćhiozza na Piazza Legna, po Barriera veccbja k sv. Jakobu  in  od  tod   po  stari Reni in Corau pred namestništveno palačo.   V namestništveno palačo podala se je deputacija, ki je izrazila voditelju pl. Krekichu sožalje v imenu Tržačanov. Krekich je zatrdil deputaciji,  da  predloži   izraz sočutja na Najvišje mesto ter prosil  deputacijo, naj upliva na maso, da se mirno razide.   Ta poziv je imel uspeh le za trenotek, a kmalo zbirale so bh množ'ce na različnih krajih  mesta  ter prirejale hrupne demonstracije proti Italijanom. Povsod se je slišalo ,Fora gli ltaliani !u    „ Abbasso   gli  assassini!" „Kvviva l'Austria!4 „Živela Avstrija!" Mej demonstranti bili so v večini Slovenci, kar se je dalo soditi po vskli kili. Pred kavarnami Chiozza, Stella Polare, Muni-cipio, M ramare, C.iiodi,   Stazione,   katere je smatrala množica kakor   italijanaška  gnezda,  bile so hrupne demonstracijo ter so se pobijale šipe. Pred kavarno Commercio  in  gostilno Vo Jo.jivčevo, kjst se zbirajo Slovenci,   napravila je  množica ovaeijo. V Giardino pubhco,   kjer  je svirala glasba, morala je poslednja  ostaviti   vrt,   ker je množica navalila nanjo ter razbjala icstrument*1. Istotako so se morale   zaustaviti   predstave   v Caffe   cbantant   „ Alle Gatte" in v gledališču „Politeama".    Pred gostilno „Giardinetto"   razgoal  je policijski poveljnik Golil množico,  ki se je zopet drugpj združila, valeča se po ulici Corsia Stadion  in  Torrente,   proti „Picco lovi" hiši.    Pred  redakcijo  „Piecola" uprizorila je sovražno manifestacijo.    Prej ko so demonstrantje dospeli tja,  so  ?aprli   vsa  okna „I'ieeolove" hiše. Množica razbijala je do pozne ure sipe in svetilnice različoih lokalov,  kj^r  se   prodaja italijansko vino ter sploh takih, ki so znani kakor gnezda Italijanašev. Pred mestno   hišo   razbila   je svetilnioe in doli po CorHu v*e svetilnice,   na  katerih so bila naznanila j včerajšnjih zabav in predstav.    Na zadnje navaila i je množica na   poslopje   „Gmastiche", kjer so se utaborili člani tega društva ter vsprejeli množ ico z debelim kamenjem, katero je ranilo jedno stražo in več demonstrantov. Demonstracija ne je završila ob 1. uri popolnoči s pevanjem cesarske himne pred vojašnico in ponovno ovaeijo pred kavarno „(Jjaimercio". j — V   ulici Gh^ga  so demonstranti  tam na novo odprti  italijanski gostilni razbil  vse šipe  in nad i*to visečo plinovo luč. Po javnem vrtu je bila prava gonja nad La! e.   Vse je  vpilo:  „Fora i aesasin' !" (Ven z morilci!).   Lahi,  ki bo se v toli ialoatatfa trenutkih  naslajali na koncertu,   so bežali kakor nori. Nesreče ri bilo nobene. V ul ci del Pane št. 1 je  padalo  na  demonstrante  iz  prvega nadstropja kamenje, vodi in   je  padlo celo jedno — rešeto! Množica je zahtevala zadoščenja in policijski orguni so morali uporabiti vso energijo, da se ni bombar-dovalo te hiše. Množica je bila sestavljena is nižjih slojev meščanstva, a mej isto je bilo tudi odličnih patrijotičnih eseb, osobito iz slovenskih krogov. Da je ostalo  samo  na razbijanju  oken in svetilk, gre zasluga v prvi  vrsti  korektnemu  in taktnemu po stopanju policijskih organov in pa okolnosti, da se laboni niso niti pokazali, iavsemii slučaja pri „fiin-nastici"  in pa onega smrkavca,  ki je zaup:l pođ „ginuastico'': „Viva P Italial*, katerega je ljudstvo pograbilo kakor lev svojo  žrtev.   Da ni bil UnČan, zahvali naj se le nekaterim hladnokrvnim možakom, ki po ga obvarovali deloma! Ali bi bilo kaj čudnegt, ko bi se takim in jednakim nubjektom dogodilo kaj neprijetnega? Tekom demonstracij se je doznalo, da se v Mallijevi dvorani — pleše! Množica se j« vsula v ulico Torrente ter  je zahtevala hrupno,  naj se ona dvorana zapre, kar se je moralo zgoditi takoj. Oni pa, ki so bili tako nespametni, da so šli plesat na tak žalostni dan. so bili, ko so zapuščali dvorano, zasramovani po vrednosti.
— (Martinolich pred sodiščem ) Večdnevna obravnava proti raznpitemu italijanskemu ag tatorja Karlu Martinolichu, pred rovinjskim okrožnim sodiščem je bila nenadoma zaključena s sodnim skle pom, kateri je Martinolicha in njegove somišljenike neizmerno oveselil. Senat je namreč sklenil, naj pride vsa stvar pred porotno sodišče, Češ, da ni kompetenten jo soditi.
— (ProtiitalijanBke demonstracije) so se primerile v nedeljo tudi v Celovcu, kakor v raznih drugih krajih. Na Dunaju so prodajalke na Naseli-marki u napadle v nekih kantinah zbrane Lahe, jih polile z vodo in jih pognale v beg. V dunajskih Benetkah je vodstvo odslovilo italijanske pevce in gondolijerje. Lahi so iz raznih krajev hitro odpotovali domov.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 13. septembra. Cesar dobiva še vedno vse polno kondolenčnih brzojavk z vseh krajev sveta. Izjavil se je: To mi je prava tolažba v moji žalosti.
Dunaj 13 septembra. Vlada je „Frankfurter Zeitung" si daj že v drugič vzela poštni dtbit in sicer radi silno nesramnega članka, kateri je ta list obelodanil o pokojni cesarici.
Dunaj 13. septembra. Pogreba cesarice se udeleži tudi saksonski kralj Albrecht.
Geneve  13. septembra. Cerkveno blagost vljenje cesarice bo imelo pivse privaten značaj.   Prisostvovalo mu bo samo cesaričino spremstvo.
Geneve 13. septembra, ob 12. uri opo* lodne. Ravnokar so cesarico položili v krsto in slednjo zalili s svincem. Prisostvovalo jo temu samo spremstvo rajne cesarice. Slovo od preblage vladarice je bilo jako ginljivo.
Geneve 13. septembra. Mej aretova-nimi tremi prijatelji Luchenijevimi je jeden, ki priznava, da je anarhist, na sumu, da je sokrivec i n pomagač Luchenijev.
Geneve 13. septembra. Liucheni pride pred porotno sodišče. Ker bo redno zasedanje porotnega sodišča šele meseca decembra, se skliče izrodno zasedanje.
Geneve 18 septembra. V Neapolju izhajajočemu anarhističnemu listu ,,San Marzio" je morilec Lucheni pisal pismo, v katerem prosi list, naj zavrača vse tiste, kateri bi trdili, da je Lucheni v smislu Lombrozovih teorij blazen in tiste, ki bi trdili, da je storil umor vslod revščine, češ, storil je svoj zločin s populilo zavestjo, ker je prepričan, da je treba v primernih presledkih umoriti kakega suverena. Preiskovalnemu sodniku je rekel, da je bil v starosti 10 let primoran iti z doma in sam zase skrbeti. d j 20 leta je delal v Parmi, potern je služil pri vojakih, pozneje pa je služil v neki ita'ijanski knežji hiši. 'lam, je rekel Lnchenf, se mi je prav dobro godilo in so z menoj lepo rauiali, a vzlic temu sem imel že svoje ideje. Kakšne idije so to bile, je prašal preiskovalni sodnik. Lucheni je odgovoril: Bil sem Že anarhist, ne da bi bil to vedel. Zapu-Btivši Italijo je šol Lacheni na Dunaj, od tod v Budimpešto, kjer mu je italijanski konzul preskrbe! vozni listek na Reko. Z Re ke je šel peš v Trst, kjer ga je ital janski kontni izročil policiji, katera gu je po odgonu spraula čez me|o. Delal je potem v Italiji iu naposled prišel v Lausanne. Lucheni se prav nič ne kesa in pravi, da nima sokrivcev.
11101210 S t 13. septembra. Vlak, s katerim i prepellejo cesarico, pride semkaj 15. t. m ob i 7. uri 42 minut.
Trst 13. septembra. Občinski svet je : včir^j po ostrih naoad h na policijo in grdih ; psovkah na Slovence naročil županu, naj se j radi dogodivših se izgredov pritoži na mini-Bterstvo. Raskovich je zahteval, naj se odstavi policijski ravnatelj. Zvečer so se zopet pri-j merili veftji i/gredi proti Italijanom.
Trst septembra. Mej aretovanimi demonstranti sta dva Slovnica, katera Lahi dol/e, d* sta hotela in kaj Lahov v morje vreči. Pri sinočnih izgredih je bilo 25 de« moustrantov aretovanih.
Gradec 13. septembra. Danes je jako živahno gibanje v mestu. Izmej 39C5 volilcev tretjega volil oega razreda jih je pred 11. uro dopolndne glasovalo nad SOO.
Praga 13. septembra, „rolitik" prijavlja članek, v katerem pravi, da je sedanji trenotek najprimernejši, da se poskusi dostči po-razumljen je mej strankami o prepornih vprašanjih, če5, tako porazumljenje bi bilo najlepši jubilejski dar trpinu na cesarskem prestolu in najznamenitejši dokaz ljubezni in spoštovanja pokojni cesarici.
Rim 13. septembra. Vesti, da so se v raznih avstrijskih mest.h primerile demonstracije proti Italijanom, so naredile tu jako bolesten n tis.
Atene 13. septembra.  Vojaštvo evrop. skih velesil je zasedlo kandijsko  trdnjavo in tam razobesilo svoje zastave. Stdaj je v Kan diji 6000 vojakov, ruskih, francoskih angleških in italijanskih.
Pariz 13. septembra. Listi poročajo, da se je predseduik Faure izrekel proti reviziji Drevfussove zadeve, v sled česar je postal položaj jako kritičen.
Pariz 13. septembra. Ministerski predsednik Brisson je vprašal generala Brugera, če bi hottl prevzeti vojno ministerstvo namesto generala Zurliuden.
10o.o0o kron in trikrat 35.000 kron so »lavni dobitki velikega jnbilejnega razstavnega prečkanju, ki ■e izplačujejo le b 20V„ odbitki -v gotovini. Prihodnja »rečkanje bo nepreklicno dne l.r>. septembra t. 1.
Izborno dolnjo
Tanno-Chinin tinktura za lase 5£
©krepanje in ohranjuje lasiSče in preprečuje izpadanje las Ctna 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr.
Jedina =etlogra. (:t8»i—l28)
lelifirna JI. LLeartek, ■ Jiibljaua
Resljeva cesta st.^l, zr«ven mesarskega mostu. rI,«il«"I«»ii »it«»>-. OK
Mcteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 na.
Sept.	Cas opa* z o vanj a	Stanje barometra v mm.	2^ <u > a. a t v 3 H 0
t*.	P, zve'tr	73;V 4	18-7
13.	7. ejatraj	786-8	13 3
»	"2. popol.	734 8	24 0
Vetrovi
Nebo
316
Ou p-
si. jiab.
nI. svzh. sr. jzah.
jasno
megla del. obl.
00
Srednja  včerajSnta  temperatnra  18 91,   «a 86 nad mrmalmr.   Včeraj popolodue nevihta na jugovzhodu.
TD-\:lx±oljoic3 borza
dne 13. septembra 1898.
Bkupnl državni dolg v notah..... 101 gld 40 kr
Skupni državni dolg v srobru    .... 1"! . 20
Avstrijska z hita renta......, 120 m 5*5
Avstrijska kronska renta 40'0..... 101 , 50
O erska vlata renta 4"/o ....... 190   , 15
Ogerr-ka kronska renta 4°/u..... ^8 , 25
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 904 , —
Kreditne delnice......... 36*> , —
London vista..........                                            . 120 * 0r>
Nemški drž. bankovci za 100 rn.irk ... 58 m 82' t
20 mark............ U m 7«
80 frankov........... » „ 53'/,
Italijanski bankovci.....;   .   . 44 n 17' ,
C kr. cekini........... 6 _ «7
Marija, Rudolf. Viktor, Antonija, sf>n r Hlldegardla Rob. rmanu in Fra no lika. Bur-ger roj, Rohrmana naznanjamo potrti globoke žalosti v svojem in v imenu vseh sorodnikov vsem dragim prijateljem in znancem, da je nasa iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati, sestri, svakinja, talca iu teta, gospa
Marija Rofirmann mm Kralj
danes ob 4. uri popolndno, po dolgi in mn^ni bolezni, »prejemat sv. zakrament« za umirajoče in večkrat potolažena z resnicami sv. ve--e, po velikem trpljenji izdahnila svojo blago dnfto v 88, letu svoje dobe ter se preselila v boljši svet.
Smrtni ostanki preljnbljene pokojnice se prenesu v sredo, dne 14. t. m., popolndne ob ft. uri \7. bJia žalosti na tukajšnje pokopali s£e ter polože k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah
Draga pokojnica bodi nriporočena v molitev in blag spomin! (1413)
Rudolfovo, dce 12. septembra 1398. Prosi se tihega sožalja! Mesto vsako posebne objave.
Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" bo iskreno zahvaljuje gospoda Filipu Mu pj*n «•!«•• u
za krasno dodelano vežbaliSiV, s katerim je klnbo-vim članom pomagal do lastnega doma. Hvala mu gre tudi eicer zaradi knlanfnega postopanja napram klubu sdIoIi.   Bog ga živi! Otlhor,
lilim iili flia lijaka
iz boljče hiše vzameta «r v oskrb. hrano In stanovanje. Dubra, tečnu hrana in svetlo, zračno i.ovaiij«'. —  Povpraša  m**  pri   9Iliikl Ol»re/n, tapetntka soprogi, Židovska steza št. 4 (nov-. God-čeva liisa)   II. nadstropje. (1403—2)
V svoji novi stavbi sem odločil %vv |»ro-Mtoritv nit rilfnlt«*. Oskrbljeni bi bili z vsem in bodo rod gotovim nadzorstvom. Plača po najnižji ceni. Uporaba vrta je prosta Najvažneje je ker *o stanovanja tik gimnazije Oglasila do 10. septembra pri Tllitorfu Omernl v Kri« 11(11. (1310—7)
Najlepšo, zdravo
razpošilja tvrdka
Iv. A. Hartmann v Ljubljani
v vrečah po 50 —100 kg po jako nlsltft ceni.
Omenjena tvrdka odda po jako ugodni ceni tudi 2000 lepili, močnih, skoraj novih        (1324—7,
vreč za deželne pridelke.
Prodasti se
dve prav lepi (1301—3)
d o xxxeu 5i Sspbili
temno-rdnče barve, jedna 3l/.Jt jedna 4", leta stari, 16*/, pesti vtsnki. najboljši te 4 al ki cele Dolenjske; 4. t. m. pri dirki v St Jerneju <dlikov»ne jedna s I. darilom v I. razredu, jedna s I. darilom v 11. razredu, obe skopaj z jednm darilom pri gosposki dirki. — Več se izve pri laataiku
Alojziju Baniču
Smlednik, pošta Raka (Oolenjsko).
1  Otvoritev nove mesnice. I
I 8
M Na/nanjam ..ljudno slav. občinstvu, da «em odprl >£•
I v šolskem drevoredu |
I     pri mesarskem mostu |
novo mesnico i
^  kjer bodem prodajal goveje mes.) po  nuj iil>.|ili ^
■    CCI.IlIl. M1M      1 \ i
Za obilen obisk se priporoča
(140IJ—1) E
kd
mesar.
px _
vzprejme se tako) v papirno trgovino Joafp» Petrin« v l*Jnbl|aitil. (1397—2)
Štirje dijaki
pod 14 leti se vzprejmo na hrano In stanovanja v Krakovskih ulicah št. 9. (U95-2>
Skrbno nadzorovanje, dobra hrana, nizka cena.
TJ"6lt©13iCGu za* IrlsiTrlr
Marija Sever
stanuje  na Jurčičevem trgu štev. 3
in se dobi doma vsaki dan (1411—1)
od 11. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne.
Trgovski pomočnik
popolnoma iztirjen v galanterijskem In mešanem blagu, se vzprejme takoj.— Kje? pove upravniatvo
.Slov. Naroda*4. (I39fi—2).
Učenec
za jermenarsko in sedlarsko obrt ne vzprejme takoj pti IV, llurl! itn v Ljubljani.      (1405—1),
za jesen in zimo ima za preprodajalce
Albert Matzner na Dunaji, I., Kohlmessergasse 8»
Zavoju vzorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v znesku 10   VO gld. proti povzetju ali dunajskim referencam. (1401—1)
Trgovski pomočnik
popolnoma zanesljiv in izurjen v trgovini z jedili« ž- ieznioo in stekleuino, se vzprejmo v službo pri
(i4i2-i)       A. Casagrande v Ajdovščini.
Kot gospodinja
želi vstopiti v kako boljšo hifto ali pa h kakemu starejšemu samskemu gospodu bodisi v Ljubljani ali pa kara na deželo potrebno omikana in v vseh s'roku h h 5ne*a gospodinjstva izurjena osamela 21) let stara gospa, vešča slovenskega, neoiskega in italijanskega je/.ika v govoru in pisavi. Ista se izka?e lahko z jako laskavimi spričevali. Službo nastopi lahko takoj. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod: M   F. T. poaie rerttante I.juhljitun. (13;ti-2)
Odgojevališče za duševno abnormalne in nervozne otroke
ERNESTINUM
v Pragi št. 57- IV.
Zavodovo poslopje, nekdanja grofovska palača,
ima 7 metrov visoke krasne prostore v nujlepsem in nnj-zdravejAt-m kraju mesta.   Park meri 6700 G »etnjev.
Najboljša pit' a voda.   Individnvelen pouk.   Za gojence iz viAjih  stanov separatna  stanovanja iu  poseben personal. Podrobnejša pojasnila dajo
(Hio-i) ravnateljstvo zavoda.
St 29182. (1407-1) ProdajalnJca v najem. V poslopju nove zgrajene meščanske bolnice v Ljubijani je od 1. novembra letos oddati jedna v Iaingarjevik ulicah ležeča prodajalnica v najem. Pogoje   najema   izvedeti  je   pti  podpisanem   magistratu   v navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane rine o. septembra 1S98.		-- Karol Planinšek Ljubljana, Stari trg §jg|* priporoča oh času vinske trgatve grozdni slacldr (Trau-benzucker), nadalje veliko zalogo špecerijskega in kolonijalne ga blaga, kakor tudi špirita, finega { pristnega slivovca, drožnika in ruma cLoTdoIo ln dro"bn.o-          (i33r>—4)
Razglas. Okrajni odbor v Slovenski Bistrici razpisuje mesto okrajnega ubožnega zdravnika z letno plačo 500 gld. ProSniki, kateri so slovenskega in nemškf ga jezika zmožni, naj vložijo avoie prošnje vsaj do 15. oktobra t. 1. pri podpisanem okrajnem odboru. Okrajni odbor v Slovenski Bistrici dne 9. septembra 1898. (1409—1)                                          1                              ^-     v .		1
		
	i	ISamo 50 ti. za 2 HiiJipmSSr*
		Gla™H^itek100.000K?»25.000kron|i| Srečkejubilejsks razstave S*W*^15-■•^»^•»»8. [(1802.10) ^ SO hr.              Žrebanje: 22. oktobra 1898. priponka T- O. ?±/L           ."E       "bc\3^.1ra, v ZljJ-u."bl3aiil.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Jo«ip Nolli. Lastnina in ti.sk „Narodno Tiskarno".