CUKRARNO SO ZAPRLI Sramote ne bo več, problemi še Leta In leta le blla Cukrarna kamen spotlke, ob kate-roga so se vsl apotikali, odstranltl pa ga nl mogel nlhče. Zdaj so se končno odločlli za pravcatl carskl rez In ao prvega oktobra zaprll njena vrata. Operatlvnl štab »Cukrarna« Izvršnega sveta občine Je takoj trdno prljel vajetl v roke. Cukrarna je bila prava sra-mota za Ijubljano in predmet številnih razprav, ki pa dolgo niso dale nobenega sadu. Oreh je bil vedno pretrd, kajti stavba je ogromna in za name-ček ozaJjšana s spomeniškim varstvom. Zgradili so jo trža-ški trgovci v letih 1830-35 in vai\jo namestili tudi prvi par-ni stroj pri nas. Najprej je šte-la le štiri nadstropja, nakar so ji dali še dva. Po letu 1858 je tovarna sladkorja začela pro-padati, kajti tedaj jo ^e močno prizadel požar in tudi gospo-darske razmere. V letih 1864-65 so jo najeli za prostovo^jce, ki so šli v Mehiko branit ce-saija. Od leta 1873 je bila v njej domobranska kasarna, od potresa naprej pa je bilo to pribežališče za revne Ijudi in v njej so prebivali tudi naši pes- niki moderne. Zadnja leta je Cukrarna vse bolj in bolj propadala in bila vse prej kot primerna za do-stojno življeiye Ijudi. V iyej so se nabirali tudi klateži, brez-domci, skratka socialni pro-blemi, ki so odsevali socialno patolog^o Ljubljane. Na ne-mogoče razmere so opozarjale sanitarne, požarne in druge inšpekcije in tudi miličniki so tam morali često posredovati. Skratka, Cukrarna nam je de-lala sramoto in velike pregla-vice, čeniur je bilo treba nare-diti konec. Sanitama inšpekcya je zdaj ijzdala odlok o zapori Spre-jemnega centra, seveda pa s tem ni mogoče rešiti tudi vseh problemov, ki so se bili tam nakopičili. Centri za socialno delo so dobili nalogo, da po- skrbijo za približno 50 svojih varovancev; nekaj so jih že poslali v domove upokojen-cev zunaj Ljubljane, drugim pa naj bi priskrbeli socialno podporo v višini edinega vira za preživljanje. To pomeni, naj se znajdejo, kakor vedo in znajo, če nočejo sprejeti pogo-jev, kakršne so jim bili posta-vili socialni delavci. Brez-domci, tudi klateži so pravza-prav najtrši oreh, ki v bistvu ni rešljiv, če damo roko na sr-ce. Ti so pač vsepovsod, v vsa-ki družbi pa naj imajo Cukrar-ne ali ne. Tako jih tudi z zaprt-jem sprejemnega centra ne bodo mogli ne pregnati ne spreobračati. A to je druga tema. Z delavci, ki so zaposleni je la^je, saj so zanje-v glavnem poskrbela podjetja, kjer dela- • jo. Namestili so jih v Delavski dom in druge domove v Ljub-Ijani. Po operativnem planu občinskega štaba za reševanje Cukrarne naj bi stalnim pre-bivalcem, med katerimi so tu-di družine pač zagotovili pri-merna zasilna stanovanja. Za-to je odgovoma občinska sa-moupravna stanovanjska skupnost. Tako je Cukrama zdaj pri- . pravjjena za teme^ito preno-vo. Ta vsekakor ne bo prepro-sta, predvsem pa bo draga. Omenjajo dvesto milijonov, ki naj bi bili potrebni za vsa obnovitvena dela. Od kod de-nar, o tem še ni vse jasno in najbrž bo preteklo še precej vode v Ljubljanici, preden bo-mo na Cukrarno lahko poka-zali s prstoip: poglejte, kako lep stavbarski spomenik stoji ob iyej! A. A.