97. štev.
V Ljubljani, v četrtek 2. septembra 1880.
Letnik VIII.
Inseratl s« sprejemajo in velja ris-oooa vrata :
i kr., če ae tiska lkrat,
11 •>
II 1* !» I» • II
^ II II II II 3 u
Pri večkratnem tipkanji »« teu» primerno emanj&a.
R o k o pl s
ae ne vračajo, nefrankovani
piama ae ne sprejemajo.
N »rocnino prejema opravntätvn (aammistraeija) in ekaiediniia na Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski laroi
Po DoStl	prejemar velli :
Za ceio ieto	. 10 ji. _ kr
ta poiieu	. . o ., — „ ta četrt ieta . . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za ceio ieto . . 8 ji. 40 kr ta poi ieta . . 4 ., 20 za četrt ieta . . 2 „ 10 .
V Ljubljani na dom pošiljan velia 60 kr. več na leto.
Vredništvo ie Poljanski nasip
št. 48
izhaia po trikrat na teden in sicer v toreK, četrtek in sotiotu.
K položaju.
Različna je osoda človeška: pden se trudi v potu svojega obraza, pa še u č nema; kamor se obrne, mu spodleti; naj bo še tako pošteD, on je vendar zaničevan pred svetom, ker nič nema. Drugemu padejo pa že pri rojstvu vsi darovi v obilni meri v naročje. Tak o se godi tudi narodom. Eni so rečni, gospodujejo čez druge, uživajo svobodo, delajo svetovno zgodovino, so preskrbljeni z duševnimi in materijaluimi blagri. Drugi pa žive v odvisnosti in revščini, delajo za druge, nemajo besede v svetu narodov, morajo kri prelivati in svoje imetje žrtvovati za tuje interese, ter vkljub vsem naporom ne morejo priti do samostojnosti in svobode. Žalostna je osoda Ircev, ki že stoletja zdihujejo pod jarmom germanskih Angležev. Še huje se je godilo Slovanom: severni so zdihovali pod jarmom tar-tarskim, južni pod igom tuiškimin madjarskim. Čud<5 se praša zgodovinar: kaj so ti narodi zakrivili, da jim je odmerjena tako žalostna osoda ?
Med take nesrečne narode se smemo šteti tudi mi Slovenci. Brezštevilne so krivice , ki smo jih že pretrpel', in kakor bi bili prokleti v večno suženjstvo, stiskajo nas še zdaj, ko ee vendar govori, da je na krmilu pravična vlada. Iz naših terjatev se kar norčujejo, in uradniki, sicer navajeni, ubogati svoje predstojnike, mislijo, da to ne velja za ta slučaj, kedar je treba Slovanom pravico skazati; navajeni so, nas Slovane smatrati kot nekak
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i.
22. liožji blagoslov.
(Dalje.)
Janko je bil mož beseda. Spreobrnil se je bil odkritosrčno. Se ve, da to ni lahka stvar, človek se ima boriti in težko boriti, zlasti če je bila napaka ali pregreha globoko ukorinjena, kar posebno velja o pijancih. Kader se kdo pitja tako navadi, da vse prepije , ali kakor pravijo, da Be izpije, potem mu je pijači tako silna potreba, da je ne more popustiti. Tako človtče je EUŽno svoji strasti, je uklenjeno v železne spone in verige, kterih ne razbijejo niti najkrepkeji sklepi. Vsako spreobrnjenje velikega grešnika je veliko čudo vsemogočnosti božje, spreobrnjenje pijanca pa je skoro največe. Tako Biromače se redko spreobrne, prav redko, in žalibog, neizrečeno redko za večnost. Pijanca otamni um, da pade v topo-umje, mu oslabi volja, da ne more, ako tudi hoče, se ne zmeni za nobeno Btvar, ne za vero, ne za omiko, ne za poštenost, razun za trebuh in za grlo. Ne pozna rodoljubja, ne zna-čajnosti, nobenega višjega in blažjega občutka, kdor mu plača kozarec žganja ali vina, temu
hlapčevski rod, in zato si ne morejo misliti, da bi to resno mišljeno bilo , ako vlada nas rešpektirati ukaže ; smešijo vlado in nas, ter delajo, kakor so navajeni. Pa tudi vlada se ue briga dosti za nas, in akoravno je obljubila ravnopravnost, vendar v praksi tega ne izpol-nuje; po uradih se piše vse nemški, in šole ostanejo nemške, kakor so bile; naši slovenski uradniki in profesorji žive še v prognanstvu, kakor bi vladal še vedno Auersperg. Mi Slovenci smo edini narod v Avstriji, ki nema nobene narodne srednje šole, in vendar se vlada ne zmeni, da bi izvršila Vošnjakove resolucije! Mi upamo, da bodo naši poslanci energično besedo spregovorili v državnem zboru. Vlada se ozira le ua Ceb", ter jim ustanovlja zapored narodne šole; o nas pa ima menda jako slabe misli, naB sodi, aa nismo imena in domislika vredni, zato naše težnje kar ignorira.
Dokazovati opravičenost naših žel.a, nam menda ni več treba, to se je zgodilo že sto in tisočkrat; zdaj naj vlada po^, iz kakih uzrokov nam zabranuje euakopravnost, iz kakih Uirokov ona nadaljuje germanizatorno sistemo prejšnjih vlad? Cesar sam je te dni nekemu okrajnemu glavarju na Moravskem rekel, da ga veseli, da on (okr. glavar) tako dobro č'.'ški govoriti zna. Če je pa celo cesarju ljubo, ako, uradniki govore slovanske jezike, potem je to menda zadosti jasen migljej, da naj se slovanski jeziki go;é, kajti oni so jez zoper nemško prusijanstvo, ki hoče našemu cesarju v imenu narodnosti polovico države vzeti in jo združiti z Nemčijo!
—tt-----"--m ,rrm w-, i t .. ,----■• •• r ■■
se proda , ta je njegov prijatel. Konec takih nesrečnikov je, da obupajo in poginejo v grehu. Le kadar ga zadene hud udarec, težka kazen pravice božje, kar tak človek pravi, daje pri-petlej, osoda, nesreča, kar pa ni druzega ko najviša modrost, kteri Be je ukloniti — le to more pijanca strezovati in privesti ga do razuma in do pameti. Skoro VBelej se pri tacih ljudeh — če so ljudje — vresniči slovenski pregovor: pijanec se spreobrne, kader se v jamo zvrne.
Janko je bil kaznovan z ljubeznjivo roko nebeškega očeta. Spoznal je svojo revščino, objokoval od srca, proti vil se strasti z vBemi močmi, trduo sklepal, da bo stanoviten , pro-sil pomoči od Boga in — vredno prejemal Bvete skrivnosti. Bog podpira in krepi dobro voljo, ponuja vsakemu svojo očetovsko roko, da ga vzdigne, kdor hoče, kdor reB hoče, ne kdor pravi, da hoče, ampak kdor v dejanju kaže, da hoče. Takovšen junak in, recimo, tako Brečen, je bil Janko; on se je res spreobrnil, on se je res predrugačil po duhu in po telesu. Polagoma si je tako opomogel, da je šel že na delo. Katinka, seveda, mu je to branila, toda on Be ni dal pregovoriti; rekel je, da nikakor neče, da bi ga drugi živeli.
Politični pregiea.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 1. septembra.
Potovanje cesarjevo je povsod slovesno. V nedeljo se je pripeljal cesar v Olomuc na Moravsko. Ulice in hiše so bile krasno olepšane, navdušenega ljudstva vse polno. Predstavile so se mu vse oblastnije, predstojniku olomuške založn'ce je odgovoril češki. Proste'ojski okrajni glavar ga je pozdravil češki , na kar je cesar odgovoril, da ga jako veseli slišati, da zna okrajni glavar tako dobro češki. Vsa slovesnost je imela bolj česko-naroden značaj.
Včeraj je prišel cesar v Krakovo, kjer ga je čakal enako slovesen sprejem.
Na Češkem je nemško-liberalni poslanec Obentraut pri shodu svojih volilcev, ktere je bil tklical, zabavljal Slovanom in zahteval, uaj bi se nemški del češke dežele odločil od slovanskega ter bil sam za-se. Meje naj bi se odločile po jeziku brez vsega druzega ozira. Kaj poreko k temu Čehi I Morda jim bo Obtn'.rautova misel po vo ji.
Na Štajarskem preklicuje gosp. V. Levičnik, okrajni sodnik v Ptujem, svojo kandidaturo za štajarska mesta in pravi, da ni nikdar mislil na kandidaturo.
V (¿orici so imeli volilci shod in se je za naslednika Winklerjevega v državnem zboru enoglasno potrdil gosp. dr. Tonkli. Toraj ie nadjati ee, da bo tudi voljen, ker dozdaj o drugih kandidaturah še ni slišati.
Tako je bilo nekaj časa. Na dolgo in široko ni bilo tako Brečne družine, kakor je bila grajščinskega ogljarja Prašnika. V okolici )e vsakdo vedel, kako pošten je Prašnik.
Nekega dne, bilo je ravno v nedeljo po večerji, sedela sta v koči in troje otrok si je igralo, kar pridrdra voz, ki obstane pred og-ljarnico, na vozu je bil pa tuj človek.
„Kdo neki bi mogel to biti?" praša Katinka , „tega človeka sem že videla enkrat, kakor Be mi zdi, pa se ne spomnim prav, kdaj in kje."
Janče skoči k oknu in zakliče: ,,to je moj moj-ter, to je mlinar iz nekdanjega našega mlina." Dečko steče venkaj in noter privede tega poštenega človeka. Vsi ga lepo pozdravijo, reko to in uno, kakor je o takih prilikah navada. Ko se nekaj časa tako razgovarjajo, pravi došli mlinar: ,IIembrej, ne smem pozabiti, zakaj sem prišel. Prišel Bero, da vas za jutri povabim k sebi v mlin, pridite vsi, pa gotovo. Mladički naj gredo peš naprej, mi Be bomo pa skupaj vozili." Na to se poslovi in se pelje v vas, kakor je rekel, da ima ondi mnogo opraviti, ogljarju pa obljubi, da se gotovo povrne. Janko in Katinka sta dolgo mislila in mislila, kaj bi to pomenilo, čemu da
Za vodjo civilue bosenske vlade v Sarajevu je poklican gosp. Novak, zdaj voditelj deželne vlade na Koroškem.
V n nuje države..
Turčija še zdaj ne verjame, da je evropsko vlado volja resno postopati ž njo, žu-ganje z vojuim brodovjem se zdi sultaou pra-zuo. Zdaj so se po davkih državne kase zopet nekoliko napolnile in uporniki proti Grški in Črnigori se pridno podpirajo. Zadnji čas je toraj, da se Turku res zobje pokažejo.
Angleži zdaj misijo, da Turčija v Indiji mohamedance zoper njo hujska, zato je Angleška prijela turško vlado, ki pa je po svoji zviti navadi vse vtajila.
Na Francoskem so jezuitom šole zdaj popoluoma vzeli in izročili j h posvetnim učiteljem. Zdaj bo pa menda vae dobro, ka-li?
Izvirni dopisi.
Suiior, 27. avgusta. (Nesreča po streli.) Ljudje so se srečne šteli, da jim je letos toča še prizanesla, ki tako rada tod rogovili in je našim sosedom krog in krog toliko škode napravila. Se ve da živimo v vednem strahu, da bi nam huda ura ne vničiia upanja na jesenske pridelke, ki bodo itak vsi bolj pičli zbog hude zadnje zime in splošnjega neugodnega vremena. Zadela nas pa je druga nesreča. — V torek 24. t. m. je zvečer ob lOtih strela vdarila v še novi turn prenovljene cerkve sv. Jakopa, v dolinic', ce daleč od farne cerkve pod veliko cesarsko cesto. Strela je dva nasprotna vogala pod linami tako razrušila in streho raztrgala , da turn komaj še stoji. Iz turna je šla pod cerkveuo streho, jo zelo poškodovala , izpod strehe je skozi obok šv g-nila v cerkev, in tu strašno divjaia; okna je trgala od romov iz zida ter vse šipe pobila, cerkveno omaro, kjer je shranjena mašca obleka iu kelih, je vrgla na tla iu raztrgala na kose, mašne plašče osmodila in razmetala po cerkvi, da ue bodo več za rabo, in edini kelih je popolnoma zmečkala. Ko je tako najbolj potrebne reči pokoučala, je še le šla skozi vogal v zemljo. Vse škode je koj na prvi pogled gotovo čez
1000 gld. Ni še preteklo deset let, odkar se je ta podružnica vsa prav lepo prenovila, stolp sozidul in s trpežuim cinkovim plehom pokril, če turn pade, bomo težko druzega postavili. Akoravno ste strehi zavarovani, je svota le premajhna za te stroške, ki nas zdaj čakajo. Prt znauih slabih letih ubožna občina te podružnice še starih dolgov ni poplačala. Io zdaj uaj si zopet cerkvico popravlja. Brez pomeč bogoljubnih, radodarnih src jej to ui mogoče-Zato se zaupljivo obračamo do svojih rojakov, ki toliko darujejo v razne namene, da bi tudi naše cerkv.ce ne pozabili. Vsuk tudi najmanjši dar se hvali žuo sprejme. Dar naj se pošlje ali čast. g. Martinu Tomcu, župniku suhorskemu, ali pa si. vredništvu, za ktero ljubav ga ob enem prosimo.
Izi»w«l («orjaneev, 28. avgusta. — Dobro je znauo, da je v občini sv. Mihael iu Stopiče že preteklo leto čas pretekel, novi odbor voliti. Čakalo se je še leto več, nego postava predpisuje. Letos so bili vendar le meseca junija volilni listi narejeni in termin za reklamacije je bil odločen. Reklamacije bo o pravem času vložene bile, samo županstvo noče še volitve novega zbora razpisati. Razpisanje volitve se vleče na dolgo, kakor se je vleklo do položenja volilnih listov in reklamacij; čudno je, da se malenkost dotičmh avtonomističuih postav še zdaj noče poznati in želelo se b', da se v obče priložnosti ne bi dajalo vgibatii za kterim grme m zajec tiči.
Ljudstvu ni mar, kakove račune je gosp. Langer pustil in kakove bo g. Zajec polož 1. Kdor bo hotel odgovornosti imeti, se bo na noge postav,I, postavno se pa mora ravnati, veliko smole še smreko vduši. Potrebno pa je, da se priporoča občinsko postavo in volilni red od 16. februarja 1866 dobro pretresovati in virilo se bode, da v volitvenih zadevah se nobenega kriviti ne more, samo onega, kteri je res kriv. Sliši Be, da se izgovarja, da g. okraj, glavar je tega kriv. Za Božjo voljo, saj njemu ui uč mar, ampak le županu, kteri v lastnem področji ima volitev razpisati in vo-jlitveni dan g. glavarju naznaniti; poslednji [zna k volitvi priti ali pa namestnika zavoljo
miru in reda, potem zavoljo čuvanja, da ae volitev postavno vrši, poslati. Vpljiva na volitve nima tedaj ta, ne oni. Nepoštenje se noče enemu ue drugemu očitati, vendar se naj ue daje priložuost na nepoštenosti misliti, ker je odveč, veliko občino poldrugo leto čez termin za nos voditi, in se pričakuje, da se kaj kmalo ta reč reši.
Domače novice.
V Ljubljani, 2. septembra.
(„Slov. Narod') se je včeraj z vso svojo parno močjo zagnal v . Slovenca'', kterega že koj od početka videti ui mogel in ki tnu ¡e bil, to sam pripozna, zmiraj zopern kakor kozlu ograja krog zelnika. Povod v to mu je dal „SlovenCev" članek 26. avgusta, čegar namen on, kakor najhujši nam uasprotni nemški listi, nalašč ali hudomušno prevrača. Pisatelja po ,,Narodu" tako neusmiljenoraztrganega„Slo\en-čevega" članka namen je bil d o k a z a t i, kako siluo potrebujemo mi slovenskih strokovujaških šol za rokodelce in obrtnike, da bodo vendar priučili se tehničnih 8 lo venski h izrazov in ue bodo v govorjenji in pisanji rabili vedno skaženih tujih ' izrazov, kakor zdaj, kteri kar ušesa trgajo. Če so uemški nam sovražni listi namen tega članka nalašč presukali in porabili za on žje zoper nas, bi tega vendar ne bil smel storiti slovensk in naroden list, kakoršen hoče biti „Narod"; sovražnim listom ne moremo braniti takega početja, od domačega bi se pa prej nadjali krepke podpore, ali vsaj, če že z nami ni istih misli , miruega stvarnega pretresauja članka, česar bi mu nikakor ne zamerili, ker se ne štejemo za nezmotljive. To bi miruo prenesli, pametni razlogi, čeprav naspritu1 so podučljivj, večkrat potrebni in koristni.
Ali tako, kakor včeraj „Narod" nas. se napade najhujšega sovražnika, hinavca, od nasprotnikov podkupljenega izdajalca. ,,Narod' uaravuoBt sumniči pisatelja onega ,,Slovenče-vega" članka , da je podkupljeu od nemšku-tarjev, češ, da tako bi mogel le „Tagblatt'-pisati. Na to bodi „Naroiu" le prav kratek odgovor.
sta povabljena in kaj da bi imela opraviti v mlinu. Janče pa pravi: „Veste mlinar, moj mojster je pošten človek , bodite uverjeni, da ima dober namen, da nas ne bo žalil, da nam ne bo nič hudega storil; morebiti, da vzame očeta za delovo ija, mene pa za pomočnika, ha, ta bo lepa 1"
Odkar je b 1 Janko prepoden iz očetove hiše, ui videl svojega ljubega mlina, dasi je tolikanj želel; tudi zdaj ga je še vlekla želja, da vidi one kraje, kjer je vzrastel in kjer so živeli njegovi starši.
Katinka pripravi med tem nekoliko jestvine, nato pride mlinar, kakor je bil rekel, opravijo pa se odpeljejo k mlinu.
Marsikaj je bilo premenjenega in Janko ni verjel skoro svojim očem, videvši, kako lepo je vse vrejeno, kako da je vsak kraj, vsako mestice, modro porabljeno in obsajeno. Vrtni bil nikdar tako lep, tako krasen, tako ocve-tličen , vse na vrtu je bilo okusno vravnano, osnaženo in tako pametno narejeno, da so se vsi čudili. Še Janko je bil tega vesel, ali ko se spomni, da je bilo to njegovo, pa da je vse to lahkomišljeno zapravil in zgubil, da je s tem uničil srečo svoje družine in ji beraško palico v roke potisnil, peklo ga je in sklelo in prebadalo mu je srce.
Dobri ta mlinar odvede jih gori v veliko
sobo. Odpre jima spotoma tudi izbe, v kterih sta poprej prebivala Janko in Katiuka. Žena brž opazi, da je vse pohištvo še ua ravno tistem mestu, kakor je bilo v njunem času
Mlinar odpre vrata velike sobe iu na veliko svoje začudenje — kaj zagledata Janko ia Katinka? — Gospoda župnika iz Glogovca, gospoda sodnika in njegovega pisarja, trgovca, staro gospo mater, zakupnico in še nekaj tujih gostov v sobi. To jima je bila velika zagonetka ali zastavica, ki je nista mogla spreumeti. Ko zagledajo gostje Janka, Katinko pa otroke, ga veseli pozdravijo, zatem pa vtih-nejo. Gospod sodnik sede za mizo s pisarjem, ki pred-se položi velik šop ali Bvežen pismov.
Mlinar pristopi k mizi, pred sodnika, pred Janka in Katinko, pa reče:
, Gospod sodnik ! Z današnjim dnevom izteče moj zakup (štant), odkar sem mlin v najem vzel; danes je obletnica, odkar 8em ga najel ; moja pogodba, ki sem jo naredil z gospo zakupnico Amalijo, je iztekla, obrok je minul. Ko je bil ta mlin prodajan , oudaj ga nisem kupil jaz za svoj denar, ker toliko nisem nikdar imel, ampak denar je bil gospe Amalije, ki me je semkaj poslala, da na svoje ime kupim mlin, ki je ua prodaj in tako dolgo obdržim v zakupu ali najemu, dokler ne pride [današnji dan. Tako smo se pogodili in gospa
Amalija ima pisane dokaze v rokah z mojim podpisom. To jaz tukaj izjavljam in očitno iz-povem, da se mlin in pa vse premoženje, premakljivo iu nepremakljivo, prepiše na ime pra've lastnice. Ako je pa mlinska oprava kaj okvarjena ali potrta, kar pa mislim da ni, sem pripravljen poravnat. '
Vsi se začud jo. Zdaj ustane bogata za-kupuica in smehljaje pravi:
Gospod sodnik! mlin je res moja svojina, moja last, pa naj se ne piše na moje ime, ampak ua ime mojega zeta, Janka Prašnika, in pa moje hčere, Katinke Prašnikove, pa naj postane njuna lastnina, iu last njunih otrok in njihovih potomcev za zmiraj."
Zdaj ni bilo konca veselega pozdravljanja in odkritosrčnega voščenja; vsak se podviza da gre Janku pa Katinki roko stisnit in ča-stitat jima zarad tolike Breče. Janko od ve-Belja ni znal, kaj bi in skoro tresel se je; ni verjel ne očeseui ne ušesem ; oči se mu tkald in debele solze se iz njih vdero.
„Tolike milosti", je dejal ihti, „nisem vreden, nisem zaslužil; to je preveč, oh moj Bog, preveč je to!" Katinkino lice zašije veselja in tako je bila prevzeta , da ni mogla spregovoriti ne besede, molče objame svojo mater ; otroka sta bila same radosti kakor iz sebe, da sta jela skakati po sobi.
Se mar ta list ne spominja - saj ni še ravno tako dolgo tega — prof. Š. člankov, ki so z vso silo trdili in dokazovali, kako nepotrebno, kako škodljivo celo bi bilo nam Slovencem vseučilišče? Ali ue ve več, kako smo mi spodbijali te misli ter navedli, koliko profesorjev imamo Slovenci, ki bi vsak hip lahko prevzeli kako stolico na slovenskem vseučilišči in da nam tudi za to potrebnih knjig ne manjka, in kar jih še ni, so lahko v letu dniizgotove? Kak je toraj naš greh — če je kteri — v članku od 20. avgusta proti grehu onih Š. člankov zoper sloveusko vseučilišče ?
Toliko „Narodu" za stvarni odgovor na njegov včerajšnji vvodni članek. Veliko osornejo besedo pa imamo govoriti ž njim zavoljo grdega napada osebe g. Jak. Alešovca, kterega brez vseh dokazov dolži, da je on spisal oni članek in ga obklada z vsake vrste zaničljivimi natolcevanji. Najprvo mu očita, da Be je v Kleinmayerjevi tiskarni učil korekturo brati, potem, da se vidi, kakor da bi bil po nemškutarjih podkupljen, daje „Slovenec" po-[ stal že „Brencelj" , da naj duhovščina g. Alc šovcu bolj na prste gleda itd. itd.
Da je g. Alešovec „Narodu" že cd nekdaj „persona ingratissima", to vsak ve, menda tudi njemu zato lasjč ne sive; ali da ga „Narod" tu kar brez vsega vzroka, čisto po nedolžnem vnovič tako obrca, to vendar ni pošteno. Da, prav po nedolžnem napade ga „Narod", kajti bodi tu njemu in tudi drugim javno povedano, da g. Aiešovec je bil po prehlajenji o Kopitarjevi slavnosti tako bolehen, da se ves pretekli teden vredovanja „Slovenca" skoro nič vdeležil ni, še manj pa sam kaj pisal; vzlasti onega „Slov." članka pred tiskom še videl ni, kako bi ga bil toraj pisal, kakor „Narod" naravnost trdi! Ali ni toraj grdo, nepošteno, če „Narod" brez vseh dokazov in tako hudo zgrabi ga, ter ga črni pred svetom in duhovščino huiska proti njemu? Kakor zvemo, bo g. Alešovec sam potegnil se za svojo čast in „Narodu" poslal preklic. Ali tukaj le to konštatiramo, da ga je ,,Narod''
zopet enkrat prav po nedolžnem prjel, sodbo o takem napadanji odločno narodnih ljudi pa prepustimo lahke vesti bralcem svojim in vsemu prav čuemu občinstvu.
Konečno pa obžalujemo , da je zopet enkrat „Narod" vrgel prav po nepotrebnem kamen med našo dosedanjo Blogo; mi ga ne bomo pobrali, da bi ga nazaj vrgli, ampak želimo, da bi bila to naša zadnja beseda v tej zadevi.
(„Narodu") je včeraj poslal tako po krivem žaljeni napadeni g. Alešovec popravek, v kterem je zahteval na podlagi §. 19, da liBt objavi, da on članka „Pomagajmo Bi sami" v , Slovencu1' od 26. avg. ni niti pisal niti bral, da so toraj vse kombinacije „Narodove" o njegovi osebi prazne. Vsak pošten list tako izjavo sprejme iu popravi svojo zmoto, le „Narod'1 tega ni storil, zato je zdaj g. Alešovec pri-moran iskati pomoči pri sodniji. — Sploh je vedenje nekterih Abderitov „Narodovih" silno čudno, da ne rabimo hujšega izraza. Dr Vošnjak, ki boče že ob življenji dr. Blei\veisa biti njegov političen dedič, je včeraj ves divji letal po čitalnici, hotel, da bi g. Alešovca „ven vrgli" in zoper duhovščino , ki podpira „Slovenca", govoril tako, da sta dva navzoča duhovna gospoda kar naglo plačala pa šla. — Mislimo, da dr. Vošnjakovo drevo še ni do nebes prirastlo in da on še ni diktator „Slovenije", kajti če bi on to postal, potem bi se nas pač moralo več iz svoje domovine izseliti. Mi to tu kar naravnost povemo, ker je neumno prikrivati, kar ves svet ve. Toraj le jasne obraze in proč s krinkami! Dr. Vošnjak bi na vso moč rad zatrl „Slovenca", da bi imel „Narod" več duška, od tod tisto strupeno sovraštvo do „Slovenčevih" pisalcev, ki se pokaže o vsaki kolikaj ugodni priliki, če je opravičeno ali ne. Le tako naprej, bomo videli, kam pridemo I Mi smo oziraje se ua občni blagor marsiktero grenko že požrli, da bi morali pa ravno vsako požreti, to nam nam ne gre v glavo. Zato naj nas „Narod" pusti pri miru, kakor mi njega pustimo, kajti do zdaj še nismo pod jerob-stvom znanih „Abderitov" in si tega tudi ne
želimo.
(„Slov. Narod'1) je bil v torek pri okrajni sodniji ljubljanski obsojen na 10 gld. kazni iu poplačanje stroškov zavoljo žaljenja časti urednika L Suppautschitscha in Wawreczke, ker ju je o svojem času imenoval „morilca" žan-darja Jana v Medvodah.
(Hranilnica ljubljanska) se je zdaj popolnem preselila v svojo novo hišo ob Knsf-felnovih ulicah. Namesto kake slovesnosti, ka-koršne se o takih prilikah gode, je hranilnica darovala 500 gld. za mestne uboge, kar je vse hvale vredno.
(Umrl) je v Ljubljani in drugje dobro znani strojar gosp. Fr. Maliy na šentpeterskem predmestji.
(Službovnik nemŠko-slovenski za cesarsko in kraljevsko vojsko) po vprašanjih in odgovorih. 3. del: Peštvo in lovska četa. (Dienst-Reglement slovenisch-deutsch für das k. k, Ileer in Fragen und Antworten. 3. Theil: Infanterie und Jägertruppe. Bearbeitet und verlegt von Andreas Comel Edlen v. Soče-brau k. k. Hauptmann.)
Tako je ime novi knjižici, ki jo je ravnokar na svitlo dal gosp. Andrej Komel pl. Sočebranski, c. kr. stotnik v Gradci. V njej razlaga naš velecenjeni in edini vojni slovenski pisatelj službo c. k. peštva in lovske čete v 10. razdelkih po vprašanjih in odgovorih. Kakor je častiti rodoljub v svojih poprejšnj h osmerih knjižicah jasno in v lahko razumljivem jeziku razkladal našim slovenskim vojakom vojna opravila, tako je tudi v pričujočem delu se skazal spretnega učitelja avstrijske vojske. SI. vojno ministerstvo je tudi to knjižico potrdilo za rabo slovenskim vojakom in zdaj je le želeti, da jo naši gosp. oficirji toplo priporočajo vojakom, kterim v poduk je pisana.
(Iz odborove seje družbe kmetijske 22. avgusta) imamo poročati sledeče : Na vabilo vrtnarskega društva v Gradci se bode, ker je letina o sadji letos na Kranjskem malo prida, družba kmetijska štajarske deželne razstave udelež la le z rastavo 9 sort dobrega krompirja, iker na razstavi različnega žlahnega krompirja
Na to reče zakupnica veselo : „Zdaj pejte pa v vašo staro sobo, pa se ondukaj načudite, najokajte, pa naskakajte. Spoštovani gostje se bodo zdaj pošetali po vrtu do kosila."
Janko, Katinka, njena mati pa otroci gredo v staro sobo. Janko reče tašči: „Mati I naj vam Bog plača, naj vam Bog povrne, jaz ne vem, kaj bi rekel I"
„Nič, moj sinko", odgovori modra žena, „morebiti si ti kterikrat mislil, da 6em neusmiljena proti vama in pa krivična , pa sem vama zmerom le dobro želela in moje srce je zmirom bilo za vaji. Jaz sem vedela, da poj-deta iz mlina, da pojdeta po svetu ; moje srce mi je pravilo, naj vama pomorem , poskrbim za uboge otroke, ali z druge strani sem mislila, da če te za zdaj tudi še iz blata izlečem, vendar ne bo dolgo, pa se boš spet zadolžil in zakopal v dolgove, kakor pred in na vse zadnje ti ne bom mogla pomagati, pri najbolji volji ne, ko bi tudi hotela. Zato sem raje posestvo da'a v najem in ga prihranila do časa, ko se boš na boljo stran obrnil, ko boš sprevidel svoje pregreške in ko boš kaj hudega poskusil, potlej boš vedel ceniti, kaj se pravi doma, ko si ga boš sam gradil. Hvala Bogu, nisem se motila, ko sem se zanašala na tvoje srce, ki je dobro od rojstva, ki ne more biti zmerom hudobno. V strahu Gospodovem vživaj,
kar ti je on dai, pa ostani zmerom tako dober, tako pošten, tako vzgleden, kakor si zdaj."
Ta čas stopijo v hišo tudi gospod župnik, ki bi b;li radi videli, kako zelo se vesele ti dobri ljudje svoje nadjane sreče; ljubeznjivo iu zaupno se ž njimi pogovarjajo, potem obrnejo pogovor na drugo stran, jim dado kak potreben iu koristen nauk in j m iz srca žele ves obilni blagoslov božji.
Gospa zukupnica gre s svojo hčerjo doli v kuhinjo, kjer je pripravljala jedi dekla Do-rica, tista, ki je bila nekdaj v Debeljakovi krčmi. Brž je vse gotovo, sestavijo in pre-grnejo mize, več kakor svatovski dan in pokličejo z vrta gosti. Tudi godci so prišli z rudečimi in mesatimi nosovi in nabuhnjenimi lici, ki jih je bil najel stari kovač Krpan; ma-lenski hlapci so možnarje nabijali in streljali, gc8'je pa so bili v zgorni sobi, so napivali na Jankovo zdravje, na Katiukino in gospe zakupnice, vsi so bili vesele volje.
To je bil vesel dan za celo občino. Mlinarja je vsak občan visoko čislal, ker vsak je videl in se sam prepričal, da Janko se je ves premenil. Njegovo govorjenje in vedenje je bilo modro in razumno, česar ga je naučila britka skušnja. Stare slabe navade ni bilo ne sledu na njem opaziti. Od zadnje svoje bolezni, dasi mu je zdravnik svetoval, naj si kterikrat
privošči kozarec vina ali kaj dobrega žganjcvca, ni mogel videti hude pijače , tako mu je ta pijača mrzila iu se mu pristudila ; rekel je : „voda je za žejo, voda", in pozneje se je večkrat pošalil in dejal: „ko bi bil vedel, da je voda tako dobra pijača, nikoli bi ne bil posestva zapil; zato je Bog toliko dobre vode ustvaril, da bi nobeden za beraško palico ne prijemal," je večkrat kakemu pijancu povedal.
Katinka ga je nagovarjala, naj se ne brani božjih darov tako trdovratno ; pravila oiu je da ni greh, ako jih človek vživa, se ve da, zmerno. „Ne delaj tacih sklepov, ki bi jih ne mogel držati", je rekla, .,in ne delaj obljub, kterih bi se mogel kesati. To je bolji dokaz stanovitnosti in poboljšanja, ako se zuaš v p jači brzdati in skušnjavi se vpreti, kakor pa da nikdar ne okusiš kake pijače; naposled pa vendar porečeš, da si preslab , da bi samega sebe vladal."
In prav je imela. Za Janka je bil to dober svet.
V Jankovi mlinariji je bivala zopet za-dovoljnost in domače veselje. Prihajali so stari a pravi prijatelji in bili dobre volje vsi. Kader je bil potreben, izpil je kozarec dobrega vinea, ž-ianjevca pa nikdar ue, tudi slišati ni hotel od njega in prav je storil, ker žganjščina je pravi strup, kader se človek nauči, da je pije brezmerno.	(Konec prih.)
je družbi vrtnarski posebno veliko ležeče. Ker bode 25. septembra v Gradci tudi zbor za ustanovitev avstrijskega sadjarejskega društva, je odbor gosp. viteza Gulmansthala prosil, naj bi on družbo kmetijsko kranjsko zastopal pri tej Bkupščini. (Gospod vitez Gutmansihal je odboru uže odpisal, da rad prevzame to za-stopstvo in tudi zastop pri popotnem zborovanji avstrijskih kmetovalcev in gozdarjev.) — Odbornik gosp. Robič je poročal na vprašanje c. kr. deželne vlade o zadevah davka za vino, ki ga pridelajo vinorejci in ga sami točijo; odbor je odobril njegovo poročilo. — Na vprašanje g. Vodeta, oskrbnika družbinega vrta: po čim naj prodaja na vrtu pridelano posebno lepo pšenico, svetlo pšenico in pedigre-pšenico in pa Bibirsko rež je odbor sklenil, naj pšenico prodaja liter po 20 kr., rž pa po 10 ki. Ker pridelka, za kterega je bil letos le majhen prostor za poskušnjo odločen, ni veliko, družba ni v stanu, uiti svoje posebno lepe pšenice niti rži prodajati na veliko mero. — Ker v deželni razstavi štajarski bode od 17. do 19. septembra tudi razstava goveje živine, naj bi naši gospodarji šli gotova lepo blago ogledat v Gradec.
(K Stanko Vrazovi svečanosti) se poda tudi z Ljubljane več narodnjakov in zbor 8 pevcev. Priprave za slovesnost bo prav velikanske, Hrvatje Be je bodo vdeležili v veliki množini.
Razne reči.
—	Zlata maša. V Naklem nad Kranjem sta imela b tamošnjim župnikom čast. gosp. Zamikom vred še dva njegovih tovarišev preteklo nedeljo zlato mašo. Redka ta slavnost je bila prav slovesna, ljudstva od bliže in dalje veliko.
—	.Beseda". V Kranji eo napravili v nedeljo dijaki „besedo" na korist ubogim Dolenjcem in naklonili jim okoli 100 gold. dohodka. „Beseda" se je lepo vršila, med obilno množico obiskovalcev je bil tudi velečastiti g. dr. Jan. Bleiweis.
—	Živinska kuga se je vnovič prikazala na Hrvatskem in meja ob Kolpi bo zo pet zaprta. K temu pa še kranjska deželna vlada naznanja, da seje tam tudi ovčja kuga začela; ker je ta goveji živini tudi nevarna, je hrvatska meja zdaj zaprta od vseh krajev, tudi z Reke ven pri Št. Petru in se reči in živali, s kterimi bi se utegnila kuga zatrositi, smejo s Hrvatskega po železnici vo žiti le preko Brežic, pa po postavnih določbah
—	Koncemletošnjegaleta seima po preteku 10 let ljudstvo vseh de žel našega c e sa r s t v a z n o v a š t et i. Nedavno je ministerstvo notranjih oprav zarad tega izdalo izgledke (formulare), po kterih se ima to številenje vršiti. V teh formularih se nahajajo rubrike, kterih v zadnjem številniku 1. 1869. ni bilo. V zbornici poslancev je nam reč letos, ko so državni proračun za letošnje leto obravnavali, ministerstvo dobilo nalog, naj ko se bode letos ljudstvo štelo, pozvé tudi ca rodnost prebivalcev vsacega kraja in naj zs to posebno rubriko vmésti z naslovom: ,,rodo-dovinski jezik" (Familiensprache). Namesti te besede je ministerstvo stavilo v to rubriko naslov (Umgangssprache). Kolikor se po jeziku, s kterim rodovina med seboj občuje, sklepati more na narodnost vsacega posameznega človeka, bo tedaj po tem takem novo številenje kazalo različnost narodov v Avstriji. Naj bi
se tedaj v to rubriko vpisal vselej jezik tak, ki ga rodovina govori med seboj, da nemčur-ska ali lahonska birokracija v slovenskih deželah ne bi kazila resnice. Zato pozor župani in župniki! — Pa še druge rubrike se nahajajo v novem številniku, namreč: „znanje branja in pisanja", — „telesne in duševne hibe": „slepi, gluhi, mutci, blazni, bebci". — S številenjem ljudBtva je združeno tudi številenje koristne domače živine. Tudi tu se nam potrebno zdi opomniti, naj gospodarji ne zatajijo resnice, koliko imajo konj, krav, ovac, itd. boječi se višjega davka, kajti v tem številenji ne gre za davek, ampak le zato, da se v <5, koliko živine je v deželi in se potem dežela z deželo primerjati more. Na kratko rečeno; tu gre za Btatist.ko ljudstva in živalstva.
„Novice."
— Iz Skal na Štajarskem se nam piše: Misjon, kteri bi se bil moral 22. avgusta začeti, je bil ravno dan poprej od okr. sloveno-graškega glavarstva zavoljo osepnic in drugih nalezljivih bolezen prepovedan.
Prošnja.
Gosp. Albert Jasenc, rojen v Vrhovljah Brdske županije, sedaj v Mandpešti na Ruskem, me je 18. junija t. 1. pismeno vprašal, kje da mu biva mati Roza ali brat Tomaž.
Ker mu vstreči nisem mogel, piše mi zopet 22. julija t. 1. isto prošnjo ponavljajoč, pa pri-stavljaje, da bi brat utegnil biti ali usmiljenec ali kapucin.
Da gosp. JaBencu, ki si je — kot piše — ua Ruskem pridobil lepega premoženja, morem povoljno odgovoriti, lepo prosim preč. župnijskih predstojnikov , naj mi, kar bi vedeii o imenovanih osebah, dobrotno poroče.
V ravnalo to navajam, da mati Roza menda moleke, podobice i. dr. po sejmih prodaja.
Josip Razboršek, župnik, lirdo, P. Lukovica.
Poslano. *)
Gospodu Jenčiču, okrajnemu sodniku v Zatični.
Poslednje sporočilo (testament) ste raz glasili za neveljavno, rekši, da izmed treh prič ni nobena lastnoročno podpisana. Ko pa sem Vam jaz dokazal, da sem jaz kot prva priča laBtnorcčno podpisan, ste se spravili strastno čez mene rekoč: „Ti, kdo si pa ti? ti pojdi rajši v cerkev pet in molit, kakor da greš testamente pisat, ki jih ne znaš." Na moje pra-šanje, v čim da je testament skažen , ste mi odgovor dolžni ostali. Ker ste se posluž.li osebnega zaimka „Ti" proti meni in me vpričo toliko ljudi sramotili zavoljo nedolžnih besedi „Svojo dušo" itd., Vam svetujem, vzemite „Olikanega Slovenca" v roko ali pa, če se Vam ta gnjusi, nemško knjigo „Knigges Umgang mit Menschen." Pa vedite, da med hribovci se ne vede tako po hribovsko.
Veliko Bem sveta prehodil, leta 1875 sem imel čast v Trstu, da me je samo Njegovo Veličanstvo presvitli cesar Franc Jožef I. ogovoril, pa povem Vam, da celo leta 1878 n-sem na tako surovost naletel med divjimi Turki. Saj ne bi zameril kmetu neolikanemu, ali c. kr. Bodniku, to je vse drugače. Naj grem v cerkev pet, mi velite! Ali veste, kdo sme v cerkvi peti? vsaki človek menda vendar ne.
*) Za dopise pod tem naslovom je vredni stvo odgovorno le toliko , kolikor mu postava to naklada.
Molitve ste tudi Vi potrebni. Vera pa slovenščina — ti dve oči koljete. Dokaz je Vaše obnašanje, pa na slovensko vlogo nemška „Vor-ladunga."
V Znojilih pri Krki 29. avg. 1880.
Janez Zupane c, mlinar, Žagar in c. kr. vodnik v reservi pešpolka štev. 17.
Ure
za stolpe in gradove
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanciji in po najnižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(17)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi Ntare ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
r
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
Ta v ..Slovencu" priobčena povest iz domačega življenja je zdaj prišla na svitlo v posebni 160 strani debeli knjižici in se dobiva pri Jak. Alčšovcu v Ljubljani (ključarske ul.ee št. 3) mehko vezana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jih pa naroči najmanj 5 , ne plača nič poštnine.
Razen te knjige se pri Jak. Ale-šovcu dobiva, dokler je še kaj iztisov :
ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Mehko vezane po 60, trdo vezane po 70 kr.
Nemški ne znajo. Burka v enem dejauji. Mehko vezana 30 kr.
Telegrafíen« denarnr rene 1. septembra.
Papirna rent« 72.75 — ftreberna renta 73.75 — Zlata renta 88 15 — 18601etno državno posojil» 132.— Bankin« akoije 835 — Kreditne akcije 289 90 — London 117.90— — Ces. kr. cekini 6.57. — 20-irankov 9.36.
Vredn.
Denarni vene cene 1. septembra.				
Državni fondi.			Denar.	blago
6'/, avstrijska papirna renta .	•		"72775"	72.90
5 */, renta v srebrn ....		, t	73 75	73 90
4 7, renta v zlatu (davka prosta)		• ,	88.20	88 35
Srečke (Iokí) 1854. 1. . . .				125 25
„ „ 1860. 1„ celi.			131 —	132.25
„ „ 1860. 1., petinke			133.—	133.50
Premijski listi 1864. 1., . . .	.	. .	176.-	176 50
Zemljisoine odvetnice.				
Štajarske po b°/,.....			103 50	104.25
Kranjske, koroške in primorske po 6',			101.—	102.—
Ogerske po 5%.....	•		95 —	96,—
Hrvaške in slavonske po 5'/, .	,		94 50	<14.75
			94.25	94.80
Delnice (akcije).				
			835.-	836.—
DnionBke banke ... .		, t	113.80	114.—
				278.—
Nižoavstr. eskomptue družbe .		. t	780.—	778.—
			135,—	135 25
Sredke (losi).				
Kreditne po 100 gld.	a.	v, .	178.75	179.25
Tržaške „ 100 „	k.	d. •	125.75	126.75
i. 50 ..	t»	•i '	65.—	66.—
Budenske „ 40 gld.	s.	v. ■	41.75	41.60
Salmove „ 40 „	ii	ii •	51 50	62 50
Palffi-jeve „ 40 „	n	n '	41 25	41.60
Clary-jeve „ 40 „	■i	»i •	12-	42,—
St. Oenois „ 40 „	it	n •	44.50	45,—
Windiaebgri»ti-ove „ 20 „	ii	it •	42.—	42 60
Waidstein-ove „ 40 „	ti	t»	32 25	32.75
				24.—
Srebro in «lato.				
Ces. cekini ...*...	t		5.67	6.58
			9.36	9.8}
lidajatelj iu odgovorni urednik Klllp Iladerlap.
J. Itlnznikovi nasledniki » Ljubljani.