KOPER, 7. septembra 1951 Cena 5 din Itovi gàsft&dàislU uktepi - nam zrnata defoMsUega laowda Vidaljevskcs prowekacifa na Šicofifah ferenci slovenskega učiteljstva v Kopru tov. Beltram Julij, Je tako važen, da zahteva stalnega poglabljanja in proučevanja. Vsa naša šolska vzgoja ima vendarle namen, da nam vzgoji tako mladino, ki bo sposobna, da uspešno gradi tako naše gospodarstvo kakor našo kulturo. Prav posebno važne in težke naloge se postavljajo pred naše učitelje v narodnostno mešanih krajih. Vzemimo Strunjan. Tu je še vedno nekaj slovenskih staršev, ki svoje otroke pošiljajo v italijansko šolo. Da se zadeva pravilno uredi, Je potrebno živo sodelovanje vseh naših organizacij, zlasti pa še boljši stik s starši. V Strunjanu se vse preveč vlečejo priprave za sestanek zainteresiranih staršev, kjer naj bi se vprašanje šole obravnavalo tako, da bi ga starši mogli do dobra razumeti. Z okrepitvijo slovenske šole v Strunjanu ne bi bilo težko prevzeti niti tistih učencev slovenskih staršev, ki so že v tretjem ali pa v četrtem razredu italijanske osnovne šole. Končati je treba enkrat za vselej s staro prakso zanemarjanja vprašanja, ki bi moralo biti rešeno že pred leti. V takih mešanih krajih kakor je Strunjan, ima učitelj prav odgovorne naloge tudi v prosvetnem delu, ki naj prebuja narodno zavest tistih Slovencev, ki jih je fašizem pahnil v apatijo ali pa že celo pripeljal na pot odnaro-ditve. Novo šolsko leto začenjamo v znamenju splošnega gospodarskega in kulturnega poleta, pri čemer pa imajo naše šole prav vidno mesto. Novi uspehi bodo še bolj zadeli vse naše sovražnike, ki se v svoji onemoglosti zatekajo h najplodnejšim klevetam na račun tukajšnjega prebivalstva. SKLEPI PLENUÜÄ IV. PLENUM OKROŽNEGA KOMITEJA JE NA SVOJEM ZASEDANJU 1. SEPTEMBRA PO REFERATU IN DISKUSIJI O DELU PARTIJSKIH ORGANIZACIJ V GOSPODARSKIH PODJETJIH IN NA VASI SPREJEL NASLEDNJE SKLEPE 1. Partijske organizacije morajo posvetiti več pažnje politični vzgoji svojega članstva in delavcev ter rešet vati to nalogo konkretnejše ter bolj sistematično. Z vsakodnevnim političnim delom z delavci preko sindikalnih organizacij, s pravilnim izkoriščanjem ostalih možnosti, ki izhajajo iz stvarnosti delavskih sgetov, s nrimernim obnašanjem in požrtvovalnim delom še tesneje povezati partijsko organizacijo in članstvo z delavci. Tesnejša povezanost in politični vpliv Partije preko sindikatov in delavskih svetov v množicah nam bo o. mogočalo obvladati ostanke nezdravih pojavov pri posameznih delavcih in razbiti vsako sovražnikovo delo in sovražnikov vpliv med delavci. Za uspešno politično delo in politično mobilizacijo delavcev 'v borbi proti sovražnikom socializma in za obvladanje težav je potrebno začeti s preučevanjem novosprejetih ukrepov v gospodarstvu in Kidričeve obrazložitve teh ukrepov, kakor tudi ostalega teoretskega gradiva. Povezovati teoretsko učenje in politično delo z reševanjem vsakodnevnih nalog kolektivov in življenjskih vprašanj delavcev. Zajeti Je treba vse delavce v politično delo in, s političnim delom še bolj utrditi borbeno odločnost delavcev proti Informhiroju in CLN, Ti sovražniki socializma, svobode in pravic delavskega ljudstva in socialistične Jugoslavije bedo poskušali onemogočiti, da naša socialistična ureditev (Nadaljevanje na drugi strani) m a*' JU 7u* 'J5(i Z razširjenega plenuma okrožnega komifeia pa zadnjem zasedanju zelo vplivajo na pravilnejši. odnos do dela. Izboljšala se je delovna disciplina in zmanjšal se je problem pomanjkanja delovne siile. Delavski, sveti in upravni odbori so v mnogih podjetjih dosegli že lepe rezultate in dokazati, da delavci postajajo vsak dan bolj sposobni vodi-jti svoja podjetja. Tako je delavski svet podjetja »Ediilit« uvedel nov način. nagrajevanja ipo efektu dela ta izmam.jlSal nepotrebno administracijo. ■Delavski svet podjetja »Ampelea« je pspel dvigniti produktivnost dela in pomagal reševati mehanizacijo podjetja. im boljšega ..izkoriščanja kapacitete podjetja. V podjetju »Adrija« je de-Javskii svet izboljšal promet avtobusov in kamionov, uredili je remontno delavnico, ipreskribel kvalificirane delavce in Izboljšal organizacijo dela. V .»Stilili« so organizirali delovne brigade in uvedli norme in zmanjšali stroške proizvodnje za 16 °/o. Z druge strani je tov. Jukič naštel ipnimere, kjer partijske organizacije niso nudile dovolj pomoči delavskim svetom in kjer ti Se niso sposobni pravilno upravljati podjetje. Na koncu, je, tov. Jukič govoril že p odnosu sindikalnih organizacij do (delavskih svetov. Poudaril je, da sindikati ostajajo še precej politični mo-bijizator delavcev za izvrševanje gospodarskih .nalog. Sindikati morajp voditi politično borbo proti raznim sovražnikom delavskega razreda. Morajo pomagati jn kontrolirati delo delavskih svetov, upravnih odborov in direktorja. Braniti pa morajo pravico nja partijske linije glede vodenja gospodarstva in politike Partije v gospodarstvu. Z razvijanjem demokratičnosti upravljanja v podjetjih razbiti vsako tendenco birokratskega vodenja, ki omejuje sodelovanje delovnega kolektiva v sklepanju. 3. Partijske organizacije se vi svojem nadaljnjem delu za sprovajanje nalog političnega dela, kulturne in strokovne vzgoje delavcev ter reševanju ostali vprašanj v kolektivu morajo vsestransko naslanjati na delo centralne organizacije. Za uspešno delo sindikalnih organizacij morajo partijske organizacije postaviti naloge Partije v delu sindikata bolj določeno, morajo aktivizirati svoje najboljše člane, ki imajo največ smisla in sposobnosti za to delo. S stalno skrbjo partijskih organizacij in z delom članov Partije razvijati iniciatvo sindikalnih organizacij in s tem dvigniti vlogo družbene funkcije sindikata ter odstraniti vsak sektaški odnos reševanja nalog mimo sindikalnih organizacij. 4. Krajevni in okrajni komiteji mo. rajo ustanoviti partijske organizacije v kolektivih, kjer ne obstajajo, ter s stalnim in sistematičnim delom učvrstiti in razširiti obstoječe partijske organizacije podjetij v mestih s sprejemanjem v Partijo najboljših delavcev, a posebno skrbeti za vzgojo in sprejemanje v Partijo žena-delavk. Učvrstiti partijsko disciplino z .razvijanjem notranje partijske demokracije, kritike in samokritike, občutka odgovornosti vsakega člana, kolektivnega dela in kolektivne odgovornosti Povezovati ideološko (jelo za osvajanje marksizipa-Jenšnizma z revolucionarno prakso KPJ, vzgajati v partij, skem članstvu pozitivne lastnosti lika komunista. Utrjevati partijske organizacije v pripravah na partijske konference s konkretnimi nalogami in določeno odgovornostjo ter s kontrolo nad izvrševanjem nalog. 5. Dejstvo, da delovni kolektivi u-pravijajo neposredno z ljudsko imovino in razpolagajo z večjim delom viškov dela, ne zmanjšuje odgovornosti in skrbi organov ljudske oblasti za razvoj gospodarstva na splošno in v posameznih podjetjih. Partijski komiteji morajo skrbeti za potrebno pomoč delavskim svetom ter za pravilen odhos oblasti do gospodarskih podje-tji v upravljanju in razvijanju proizvodnje. Ta dolžnost stalne sistematične pomoči in kontrole organov ljudske oblasti izhaja iz potrebe, da se zaščitijo splošni družbeni interesi in zajamčijo sredstva za potrebe naše socialistične izgradnje. Vzgojitelji naše mladine so se vrnili na službena mesta in pripravili pptrebno za začetek pouka, mladina pa je na tem, da sl z novimi močmi nabira znanja ter tako postopoma vključuje v boj za gospodarsko in kulturno izgradnjo dežele. Brez dobre šolske vzgoje sl ni mogoče zamisliti nikakršnega napredka in prav zaradi tega posveča ljudska oblast šolstvu največjo pažnjo. Gradijo se in odpirajo nove in nove šole. Po osvoboditvi se je Slovenska Istra tudi na tem področju popolnoma prerodila. Mladina stopa v življenje z zavestjo, da bo lahko uspešno delala in brez bojazni, da bi ji kdo ogrožal življenjski obstoj. Novih vzgojiteljev in gospodarskih strokovnjakov imamo vedno več in stavba našega gospodarstva ter kulture postaja zategadelj vedno močnejša. Naj omenimo tu le, da nam je dalo letos Slovensko učiteljišče v Portorožu 13 novih učiteljev, da bo maturantov koncem novega šolskega leta še več. Prav blizu je čas, ko bo dalo naše učiteljišče toliko novih učnih moči, da bo to zadostovalo našim potrebam. Med mladimi maturanti pa je vedno več takih, ki so ©e odločili, da študije nadaljujejo na višjih šolah. Spričo velikih uspehov in nege šolstva, ki jo izkazuje ljudska oblast, se vedno ostreje postavlja vprašanje dolžnosti staršev naše šoloobvezne mladine. V preteklem šolskem letu se Je dogajalo zlasti pri Sv. Petru, v Kr-vavčah in v Kortah, da niso otroci redno prihajali v šolo, da so Jih starši pogostoma zadrževali z izgovorom, da jih rabijo pri delu, ali pa celo prepuščali njihovi lastni volji, da so se zaradi tega praznile klopi in seveda pouk ini mogel diati zaželjenib uspehov. Takim pojavom moramo letos napraviti konec. Na starših leži težka odgovornost in nič manjša na KLO, ki tu in tam še vedno popuščajo in ne znajo najti primernih ukrepov, da bi starši spoznali svoje napake. Otroci, ki zaostajajo, postanejo prava nadlega in coklja, ki zavira dejavnost celotne šole. Da se tako stanje odpravi, je treba postaviti tudi roditeljske svete na trdnejše osnove. Naši vzgojitelji na osnovnih šolah morajo poiskati nove oblike za uspešnejše pritegovanje staršev v šolsko dejavnost. Končno pa je šola zadeva vsega našega ljudstva in o njenem delu mora biti na tekočem prav vsak aktivist. Konferenca naših šolnikov 3. IX,— 5. IX. v Kopru Je sprožila vrsto novih vprašanj in pobud, pokazala je zlasti, kako Je našemu učiteljstvu potrebna stalna in živa povezava, ki naj bi omogočala, da se izkušnje hitreje prenašajo iz enega šolskega okoliša v drugi. Med našimi izobraženci se je že pogostoma govorilo o kvalitativnem zboljšanju znanja šoloobvezne mladine, da je treba prenehati s popuščanjem pri retfovanju ter premiku iz nižjega v višji razred. Suho izvajanje take smernice pa bi imelo lahko težke posledice. Vprašati se je treba najprej, zakaj otrok ne prihaja dovolj redno v šolo in prav tako, če smo tudi sami otroku nudili potrebno, Ida bi ga okrepili! Stroga na j bosta torej redovanje ter končna ocena, toda nič manjša naj ne bosta budnost pri starših ter napor za zboljšanje učne metode. Ostro se torej postavlja tudi vprašanje samega vzgojiteljevega dela. Ali si je mogoče zamisliti polet našega učiteljstva, če ne bo ta popolnoma na tekočem na pr. glede važnih gospodarskih ukrepov naše ljudske oblasti? Vzgojitelj, ki se v tem pogledu zanemarja, obtiči pri ozkih pogledih lin nima moči za uspešnejše delo, izgublja iniciativnost, ki je potrebna posebno pri dotiku s starši ter krajevnimi organi oblasti. Poduk, ki ga je dal o tem vprašanju na kon- VMalJevct organizirajo vsako nede-j]o v Trstu In okolici razna zborovanja, id jim. prisustvuje vedno manj ljudi. ;Na teh zborovanjih, ki jih zadnje čase organizirajo zato, da bi pav-darili velik pomen »moskovskega miru«, so -glavni govori Se vedno posvečeni v dobršnem delu Jugoslaviji. In čudno, na eni strami trdi govornik, da je treba podpirati moskovski »mir«, na drugi strani pa da je treba napasti Jugoslavijo in njene narode. Zaradi protislovij njihove politike morajo Vidalijevci ugotavljati, da so njihova zborovanja zmeraj bolj klavrna in da dajejo tem zborovanjem fon le plačane skupine iz Trsta, ki jih lahko Vidite na vsakem v-idali-jevskem zborovanju pa naj bo zborovanje v Sv. Ani pri Trstu ali v JBOIjunou. Preteklo nedeljo so skušali Vidalijevci organizirati s pomočjo teh skupin .podlo provokacijo ra sami demarkacijski črti na Škofijah. K« je bila provokacija organizirana pred samim niosom. Jugoslovanov so sklenili, 'da je najbolje, da na zborovanju govori prav, Viđali, da bi bil s tem uspeh oz. provokacija najipopolnejša. Toda Zborovanje, ki bi se moralo začeti ob 15. uni, se ni začelo niti ob 1.7. uri, ker mjhče iz Škofij ni Sel na zborovanje in ker skupin iz Trsta i? čudnih razlogov še ni toii0. Viđali je ysle'd tega sklenil, da jo pobriše preden ga spoznajo in je odredili za gor vornika Počekaja, begunca iz cone B, kjer je sabotiral agrarno reformo ,in dajal dujška svojemu spolnemu nagonu v uradnih prostorih. Toda tudi Počekaj je ugotovil, da razpoloženje ni najboljše, (čeprav so med tem časom bande iz Trsta še prišle), in jo je pogumno ucvrl. Siromak -rii imel toliko poguma, da govori pred samim jugoslovanskim blo-koip, ker ve, kaj o .njem misli ljudstvo istrskega okrožja, , , Tako da je končno začel govorit} neki Carlo Berneti-č, ki je na samem začetku začel napadati Jugoslavijo in ljudsko oblast. To je razburilo ljudi iz Škofij, ki so se med tem časom zbrali okoli odra, da ugotovijo razlog zavlačevanja 'Zborovanja. Začeli So odgovarjati govorniku in s tem povzročili, da so stopile v akcijo vi-dailijevske bande. Govornik jo je med tem časoim popihal. Vjdalijevce je ljudstvo na Škofijah nagnalo kakor se to napravi z osebo, Predno. bi zgrabil svojo popotniško culo in. se šel priporočit v Ameriko, da bi mu priznali posiraovf.jenje Trsta, ki se pa tega očetovstva brani z vsemi Stimimi, je smatral De Gasperi za potrebno, da skliče še enkrat Svoje miljenice, in da miu odpojejo naučeno in naročeno ipesem. ÖS'ivi'dno je potreboval ,za popotnico v neznane dežele ponovne izlive tožbe in hrepenenja, z grožnjo, da se ne sme vrniti, ker ibodo sicer ‘popokala od žalosti vsa faišistovska in šovinistična srca ..tistih, ki se na tfihlepi pripravljajo, kako poto vlekli triumfalni voz pobožnega pokrovitelja ir-edantistiifeih nad pa konju, ko Ibo udarila zmagoslavna u-ra itarianir,timov. Pri vsem tem navdušenem rohnenju in pripravah pa kaže, da jih le gloda črv negotovosti, ker.zakaj bi sicer,.kovali reakcionarno zarot o proti borbi' naprednega ljudstva, ki niima mnogo smisla za pa. peževe-blagoalove, še manj ipa za prazne obljube vodilnih rimskih krogov z ol&ividno goljufivim namenom. Res čuden nesklad med slavospevi o italijanski vesoljmosti Trsta na eni ter ■bojaznivo na drugi strani, da se ne bi izkazalo .neslano hvalisanje Iredente, kot navadna lažnjiva igra nekih krožkov in nekaj potepuhov,,-ki od teh. ipotegavSžtn živijo ter vedno V . Kopru je zasedal v soboto razširjenj. plenum okrožnega komiteja Komunistične Partije Istrskega okrožja. Dopoldne je tov. Jukič Ivo-Iso predial referat o nalogah Partije v podjetjih jn o pomoči partijske organizacije delavskim syatoimi. Tov. Jukič je uvodoma poudaril, da mora plenum, pretresti ivsa vprašanja partijskih organizacij v zvezi z novimi. nalogami in dolžnostmi delavskih svetov. Dalje je poudaril, da je treba na delavske svete gledati kot na eno največjih (pridobitev, ki so si jih fe-vojevatii delovni ljudje. Ta pridobitev pa je tesno povezana s pomočjo, ki jo j e dala socialistična Jugoslav! j a In z revolucionarno prakso Komunistične Partije Jugoslavije. «Skupaj z ostalimi merami, iki jih je Partija izdala s icliljem -demokratizacije družbenega in gospodarskega Življenja — je rekel tov. Jukič — so delavski sveti najvažnejši faktor -in najvišja oblika zavednega sodelovanja delovnih ljudi v 'upravljanju ter v izgradnji socializma. Oni pomenijo vsebino resniiične proleterske demokracije«. Tov. Jukič je nato dejal, da je v Istrskem okrožju bilo do sedaj izvoljenih 56 delavskih' svetov, ki imajo skupaj preko .1.200. .članov. Poudaril je nato, da so delavski sveti. aobiiK svojo posebno važnost, zlasti po drugem zasedanju okrožnega ljudskega odbora, ko so dobili v roke popolno samostojnost v finančnem poslovanju. Prav izatoi je nov sistem nagrajevanja ter pravica 'udeležbe delovnega kolektiva na čistem dobičku podjetja bil .sprejet z velätetm navdušenjem v -vsem okrožju. Nove mere, ki. jih je sprejel istrski okrožni ljudski odbor pride do svojega polnega materialnega in političnega Izraza. Oni dobro vedo, da je ta pot — pot socialistične Jugoslavije smrtnonosna za IB in za reakcijo, ker logično nerazdvojeno veže množice s socialistično Jugoslavijo. 2. Na osnovi bistvenih sprememb zaradi novega finančnega sistema in obstojem delavskih svetov, t. j. sedaj, ko je dana pravica razpolaganja in u-pravljanja neposredno proizvajalcem, morajo partijske "organizacije začeti graditi na vsebini svojega dela na tej novi osnovi. V izgradnji vsebine dela partijskih organizacij gospodarskih podjetjih morajo krajevni in okrajni komiteji vsestransko in sistematično pomagati za njihovo usposabljanje in osamosvojitev. za maksimalno izkoriščanje in razvijanje proizvodnih kapacitet, za dvig proizvodnje in zmanjšanje proizvodnih stroškov. V pripravah na partijske konteren-ce in na njih samih morajo partijske organizacije po analizi stanja svojega podjetja, izkoriščajoč izkušnje vsega kolektiva in z njegovem sodelovanjem biti pobudniki za sprejem programa dela za ves kolektiv ter na tej osnovi mobilizirati delavce za reševanje nalog, ki iz njega izhajajo. Izkoriščati in dalje razvijati obstoječi interes in zanimanje delavcev jn članov delavskega sveta, ki sledi obstoju delavskih syetoy in zarad; novega finančnega sistema, razvijati ini. elativo in neizčrpne sile kolektiva za uspešno reševanje gospodarskih nalog. Partijske organizacije se morajo boriti za strokovno vzgojo svojih članov in ostalih delavcev, za gospodarsko kulturno vzgojo članov delavskih svetov kot pogoj za uspešno upravljanje in vodenje gospodarstva. Partijske organizacije morajo nadalje biti budne pred pokusi izkrivlja- ki jo nepričakovano najdete v vaši hiši. Vjiđal'ijev-ci so si pomagali s steklenicami in drugimi sredstvi toda jim ni koristilo. Ucvrli, so jo po stezah proti Plasvijam in po cesti proti Trstu. Rešila jih je policija,- ki je začela napadati Skofijčane namesto VI-dailijev-cev ter s 'Pendreki ranila in aretirala nekaj oseb. Zvečer ob 20. uni je Carlo Berne-tič raportiral vrhovnemu voditelju Viktoriju ViidaMjU. »Govora ni bilo mogoče imeti, toda zmaga je popolna. ,Titavioe’ smo nagnali«. Na ceisti med Škofijami in Trstom pri gostilni .»Bonifica« pa je ležaj zayoj yidali-javskiih »Umita«, ki so jih mislili razdeliti na Škofijah in ki si jih je, if Strahu osvobodili Vi-dalijevec v zmagovalnem begu iz -Škofij iv Trst... trepečejo, kdaj se bo pokazala brezplodnost njihovega dela, k! bi jim odtegnita 'gorečo naklonjenost Rima in kar bo še mnogo huje; mastne podkupnine, iki1 od tam prihajajo. Kakor vse. kaže, jiiih ipa v .Rimu še vedno ni Srečala pamet. Nasprotno podoba je, da mislijo za volitve lin De Gasperije-vo romanje še bolj -odpreti svoje bisage, . ker sicer ibi temu zmanjkali argumenti v Ameriki. Nič čudnega torej, če je De -Gasperi svojim zavarovancem zagotovil, da ne misli- še zapreti svoje zlate .pipiice in jim povedal, da so njihova korita njegovo koritce in da se ibo borili za »njihovo stvar« z isto vnemo, s katero se bore oni. Voditelj italijanskega črnega, režima je -dal s tem smelo izjavo, za katero bi ga sam. ranjki Mussolini zavidal, Seveda je ob tej prijetni izjavi začel ves iredentistični zbor pri sosedih in v madrepatriji besno tuliti. Treba bo .pritisniti te »Hune« se hlaigovolju-jejo izražati, najbolj zanesena trobila iimperia'lističn.ega - šovinizma, ki seveda pri teh Junaških podvigih mislijo vedno na druge in ne na sebe. Saj jim je doslej uspelo vedno tako lepo, da so pobrali drugi za nje kostanj iz žerjavice. »V samci se bomo borili« je njihovo geslo ob spominih, kako so se za njihovo narodno razširjenje borili leta 1859 Francozi, leta 1866 Prusi In leta 1918 Anglosasi. Kaj zato če so s! sami nabrali batin, da j.e blip grdo, ko so potem svojim zaveznikom z jezika najprej pobrali slavo in s tem moralno plat zmage, pri zeleni mizi pa so se -potem obnašali tako, kakor bi idnugi-h sploh ne bilo zraven. Razumljivo torej, 'da so tako začudeni, ako jim ta preizkušena i-gra sedaj ne uspe z vso silo so zastavili svoje ša-kalsko diplomacijo in se skušali pririniti med glavne prisklednike, toda nihče .noče prav poslušati. A ko vidijo, kako se jim .izgubljajo tla pod nogami, postajajo živčni, tako da njihov nastop, ki sicer sploh nikdar n! bil resen, izgublja že vsako senco dostojnosti in napravi vtis plehke cirkuške reklame v neki zakotni vasi. Mogoče se jim 'bo pa le enkrat zasvetilo, da delavcev lin skrbeti za njihovo družabno življenje. Sindikati morajo politično, -kulturno im strokovno vzgajati delavce. V nadaljevanju zasedanja razširjenega plenuma okrožnega kom-teja Partije je podal referat o delu Partije na vasi in v zadrugah tov. Erminij Medica, sekretar okrajnega komiteja za Buije. Tov. Medica je poudaril, da so nove mere, ki jiih je nedavno sprejel na področju gospodarstva okrožni ljudski odbor, velik korak naprej v veliki bitki, iki jo Partija vodi za socialistično izgradnjo. Posamezne odločbe usmerjajo aktivnost na gospodarskem področju v duhu družbenega upravljanja in poglabljanja socialistične demokracije. Nato je tov. Medica dejal, da se bo z ukinitvijo raznih administrativnih mer, kakor so bili na primer odkup ter določanje c ein poljedelskim proizvodom, sedaj razvila širša iniciativa v poljedelski proizvodnji. Kmet bo Stremel, da bo čimiveč pridelal in da bodo njegovi pridelki čim kvalitetnejši. Nov način tngoviiine, ki omogoča kmečkim delavskim zadrugam, da razpolagajo.-z delom deviz, kli jih ustvarjajo z Izvozom, bo pomagal zadrugam, da isi bodo laže nabavile potrebna sredstva za obdelavo zemlje. Vse to pa pomen! naprednejše gospodarstvo in .povečanje proizvodnje. Nato je tov. Medica poudaril, da kljub vsem možnostim ,i;n prednostim, ki jih nudijo nove ekonomske mere, ne bi -bilo mogoče napredovati v izgradnji socializma, -če bi Partija vzporedno ne delala tudi za socialistično .preobrazbo vasi; ta pa bo nastala samo.z gospodarskim jačanjem in kulturnim dvigom delavnega kmeta v splošnih kmečkih .zadrugah. Zato je v nadaljevanju svojega referata toy. Medica analiziral dosedanje delo splošnih kmečkih zadrug vseh oblik ter možnost njihovega nadaljnjega razvoja v .novih gospodarskih pogojih. Navedel je nekoliko primerov dobrih itn Slabih zadrug in poudaril, da mora splošna kmečka zadruga postati res- , Ves svet se zanima- za potek pogajanj v San Franciscu, kjer so se zbrale delegacije skoraj vseh držav, ki so bile v vojnem stanju z Japonsko, da bi podpisale z njo mirovno .pogodbo. Ugotoviti moramo, da se je večina držav odzvala vabilu, ki so jim ga poslale Združene države Amerike, Z vabilom je bil tem državam predložen1 tudi. dnevni red pogajanj in procedura. Jugoslavija se ni -udeležila pogajanj in. je to. utemeljila s tem, da n,i direktno zainteresirana na Daljnem vzhodu, temveč splošno .na miru ,v svetu ter bo po normalni diplomatski poti uredila odnošaje z Japonsko. Na žalost pa moramo ugotoviti, da na mirovnih pogajanjih manjkata dve najvažnejši azijski držav!, in sicer Ljudska republika Kitajska in Indija, ki preidlstavlljata s svojim. prebivalstvom večino azijskega ljudstva in. kf sta bitli od vseh držav najbolj ogroženi od japonskega imperializma. Čeprav so mirovna pogajanja v San Franciscu inajvažnejši, politični dogodek tega tedna, poudarjajo v raznih prestolnicah, da ne bo mirovna pogodba iz Japonsko, pa čeprav bo podpisana, imela velike veljave brez podpisa Indije in Kitajske. Opozarjajo celo na to, da je Washington v slabem momentu zbral -datum za konferenco in da hoče izsiliti sklenitev pogodbe z Japonsko v svojo korist ter se kasneje povezati, z Japonsko z dvostranskimi pogodbami, da bi si zagotovil imiperiallliističino nadoblast na vsem Pacifiku. Sovjetska zveza in njeni sateliti so pa prišli! -v .San Francisco z namenom, 'da bi konferenco razbili, ne pa da bi pripomogli k pomiritvi duhov v tem delu sveta. To se je jasno opažalo že prvega dne 'konference, ko je šlo za sprejem dnevnega reda in samega ,postopka. L Seveda, računa Amerika na ostale države svojega bloka, ki odobravajo vsak korale, ki ga napravi Washington. Lahko trdimo, da je ta konfe- spadajo danuncijade v grob k svojemu preroku, izato toi De Gasperiju pripisovali večjo iznajdljivost kot pa, da posega po vzorih, ki dan.es pač nikomur -ne morejo biti, več v čast. Ne verjamemo zaradi tega, da bi mogla De Gasparijeva .grožnja, da mora dobiti STO ali pa da se bo opekel, narediti na kogarkoli še nek vtis. Zavedati bi se namreč moral, da se je opekel že čin,je -nekaj podobnega zi-mil, ker sta on itn -njegova druščina mnogo preslabotna, da bi mogla s -tako skromnim .izsiljevanjem kaj doseči. Doslej: se jih je -na slovenski jemlji že opeklo mnogo in zakaj, ne bi foj.1 eden med njimi tudi De Gaspe-ri. Za mas je pa dobro, da verno, kje je treba iskati glavo -iredentističnega šovinizma in -da med šipijohšMmmi brlogi- tržaškega CLN in -gladkimi dvoranam! rimskega zunanjega ministrstva nli druge razlike kot zunanji blesk, medtem ko je vsebina ista. Ze danes pa se poleg tega na skritem smejemo ob misli, .kako bo De Gasperija peklo, ko se bo vračal z romanja po svetu, ko ibo brez potrebe vtaknil- roko na tako vročo žerjavico, kot j-e Trst in okolica, -ne da bi imel neke bo-žje -poti v bližini, kjer bi mu mogli pomagati oni- njegovi vzvišeni prijatelj,i, ki včasih, -kadar jih je vbij a, delajo •tudi čddeže. nično .gospodarsko središče na vasi, od katere morajo imeti vsi njeni člani neposredne koristi. Ko je govoril o raznih -problemih kmečkih delovn-ih zadrug je poudaril predvsem potrebo povečanja delovne storilnosti v njih. Dejal je, da je ljudska oblast med drugim osvobodila kmečke -delovne zadruge vseh investicijskih dolgov im da -pripravlja odločbo 'O socialnem zavarovanj-u članov zadrug. Kljub dosedanji pomoči, ki je rodila dobre uspehe, pa je še vedno v zadružnem gibanju tudi dos-ti slabosti, iki jih morajo partijske organizacije pravilno zdraviti. Na kancu je tov. Medica poudaril, da pri svojem delu partijske organizacije na vasi in v zadrugah nikdar ne smejo pustiti iz vnida, da j-e osnov-na tež-nja Partije v tem, da se na čimbolj demokratski način upravlja naše1 -gospodarstvo, tako v mestu kot na vasi. Uradno poročilo tiskovnega urada VUJÄ o incidentu pri Krvavem potoku O incidentu pri demarkacijsku črti na področj-u Krvavi potok, v kate-ri sta bili ubiti dve osebi, je u-rad za informacije VUJA pooblaščen izdati naslednje poročilo: V nedeljo 2. septembra t. 1. sta ob 17. uri na nedovoljenem mestu prekoračila demarkac-ijBiko črto na področju Krvavi potok Dii Pompeo Vittorio iz Trsta Ul. Raffineria 9 iin Paničar! Pierina’tudi Iz Trsta Ul. Raffineria 9. , V globini o-zemlja jugoslovanske cone STO, 100 metrov od demarkacijske . črte, je oba aretirala obmejna straža jugosilova-ns-ke cone STO, V trenutku, ko je stražnik poklical bliž-nega stražnika,, da bi. aretiranca odpeljal, sta onadva zaželela bežati in Se n-ista ustavila na ponovni predpisani poziv iin na Streljanje stražnika v zrak. Zato je bil stražnik prisiljen postopati po -predpisih obmejne službe. Tako-j po tern dogodku je za to odločena komisija napravi-la pre- renca-biliakovita konferenca, ki nima primere v zgodovini. Tudi govornikom je odmerjen čas na minu-te, tako da ne morejo priti -do izraža stališča raznih držav, k! so bile najbolj ogrožene od japonskega imperializma. Zllasti bode v oči dejstvo, da bo poražena Japonska lahko izbirala po volji Maotcetu-ngovo ali pa Cangkaj-škovo vlado za sklenitev mi-rovne pogodbe s Kitajsko. To je tudi edinstven primer v zgodovini. Ze -i-z te-g-a jasno sladi, kako daleč je prišlo na Daljn-em vzhodu do borbe -m-e-d Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. •Naslednji dnevi nam boNa vsakem koraku .naletiš v tem kraju .na posebnosti, ki jih je zapustila v tem malem bosanskem mestecu Osnovna doba. Toda velike nove zgradbe so raztresene •po vsem -mestu. V predmestju pa se dvigajo .proti nebu drug za drugim veliki novi tovarniški dimniki, ki potni, ka, ki ij/e kdaj obiskal Banjo Luko prav prijetno presenetijo. V mestu je v ,zadnjih nekaj letih zraslo tolika novega. Iin koliko še gradijo! In kak. šen promet je danes po tem mestu, Kamjon za kamjionom, natovorjen z materialom za novo proigo, brzi po strmih ullliealh. Mladinske brigade sq prinesle v mestu pesem, veselje, mladost. Sarajevo, mesto, kjer sta se najbolj voldin-o srečala moderen novi svet in s iferedižo zastrt Orient. Moderno mesto z velikimi svetlimi stavbami, kini, .zabavišči iin stara ibaščaršlija z velikimi imlinariiti, pred katerimi še vedno posedajo čepe Turki. Stokrat 5 let je že prešlo v zgodovini Sarajeva, toda še nikdar se ni toliko gradilo kot v zadnjih petih latih. -Potnika presenetijo nova stanovanj» stavbe, novi builva-rji, nove šole in igrišča. .Mesto se ije razmaknilo po Sarajev. sk-em ipalju. Vse gradijo po načrtu. .Prej so lepšali in dograjevali samo moderno 'središče mesta. Za predmestja z oizlkimi in krivimi ulicami, -razpadlimi im nehilgi.jenskiimi hi,sami pa se inoib-eiden .ni zmenil. Sedaj pa vse to popravljajo, tada zato Bodo morali porušiti več sto starih hišic iin bajt. Ce se raagovar/jaš s Sarajevčani ti s ponosom pripovedujejo, kako bo zgledaio njihovo mesto čez nekaj let. Sarajevo se bo .razširilo vse do obronkov .biliižmjih planin, postalo bo pravo velemesto s'300.000 prebivalci. Na Bataniji im pod Pofalič-em bodo. zgradili move bolnišnice, univerzitetno me sto in -veliko število osnovnih srednjih im strokovnih šol. V dolini Koševske-ga potoka bodo zgradili centralni dom kulture iin novo radijsko postajo. Tam, kjer je danes igrišče ina Skenderiji, bo zrasla v nekaj latih vélilka Opera, poleg -nje pa knjižnica, glasbena in dramska šola. Tr-e/bevič bodo- preuredili v velik ljudski park z lepimi počitniškimi domovi. Z-nano zdravilišče I-liidžo bodo povezali z mestom s široko alejo, .po ka ieri bo •vozili tramvaj. S- tako naglico rastejo nove- tovarne, -nove prage, hidrocentrali,e in naselja po vsej Bosni. Koliko novih tovarn -in stavb' je zraslo samo okrog Tuzle. Priroidno bogastvo' tuzlanskoga bazena je znamo daleč po svetu. Nekdaj so tu razne -Inozemske družbe s priimi-tiivniimi sredstvi črpale dragocene rude. Danes pa je tuzlanski bazen velike važnosti za vse jugoslovansko gospodarstvo. Ce vam povem, da dela na področju tpzlairskega bazena, ki je po površini -sicer majhen, nüid 3Ö7ÖÖÖ'"“ delavcev, da je tu več največjih in inajbogatejših rudnikov v Jugoslaviji- ter največja iin prva koksarna Lukovec, si lahko predstavljate kaj pomeni tuzlanski bazein za Jugoslavijo. V Bano/vifiiih je velik rudnik črnega .premoga »Tito« iin rudnik lignita »Kreko«. Samo ta dva premogovnika dajeta eno petino vse proizvodnje premoga v Jugoslaviji. Drugi rudnik je največji v Jugoslaviji. Lignit iz Kreke pa dina, še to dobro lastnost, da ga boido lahko faoksiiralii-. V bližini dragocenih zemeljskih za-nega poflja ma velikanske objekte. Tu kladov ipa naleti popotnik sredi rav-gradljo prvo koksarno v Jugoslaviji. Toliko Je zan-imiv,i/h stvari, ki se odkrijejo popotniku po Bosni, da jih pač, ne moreš stlačiti v ein članek. Zato se bomo še kdaj drugič pomenili o tej nekdaj tako zaostali toda bogati in zanimivi deželici, ki postaja moderno 'srce jugoslovanske in. dustrije. - J ' P. S niro rojakom mlada življenja ostale pa obsodili na okoli 150 let mu-čeni-štva. Imena: Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič, Manfreda, Bevk, Spanger, Kosmač, Stoka, Cač, Rupel, Obad, Frančeškin, Kosmač, Pertot im Zahar se bodo pridružila ostalim mučenikom, katere bomo mi in naši potomci vedno čuvali v naš,h srcih.« »Maščujte nas!« — se razlega krik naše krvi v Bazovici. »Ne pozabite nas!« — ječi med zidovi fašističnih mučilnic. »Dokler .bo še krvi v naših pesteh in dokler bo našega potomstva, ne bodo italijanski krvolok! mirno spali. Do-etela jih bo kazen, ki so jo že zdavnaj zaslužili! Vi, dragi naši mučeniki, bodete šele takrat imeli miren počitek v naši ljubljeni zemlji!« »BAZOVICA BO MAŠČEVANA!« Na sestankih literarnih družin zveze srednješolske mladine in na un-verzi v Beogradu' so v šolskem letu 1930-31 bile komemoracije v Cast bazoviških žrtev. Pri velikih .demonstracijah proti vladi, v borbi za avtonomijo univerze in znižanja taks za študij, ki so bile 1932. leta v Beogradu in .pri katerih je študentska mladina imela 7 žrtev, so se pojavili tudi transparenti: »Zahtevamo svobodo, za neosvobojene brate!«, »Trst, Goniča, Reka, čaka vas svoboda!«, .»Bidovec, Marušič, Gortan, na vas mislimo vsak dan!«. Klici za svobodo, osvebojenje .Istre, Trsta in Koroške so se mešali med truščem kaminov in opeke, med žvenketanjem stekla, topolom konj če in' streljanjem. Ko so bile knez Mlhajlova in"' ostale ulice okoli gledališča in univerze že zasedene od vojaštva, je na poslopju Riunione, ki so ga takrat gradili, še vedno stal transparent: »Zahtevamo svobodo za neosvobojene brate!« Septembra meseca 1933. leta je bil v Bratislavi, prvi konigr.es pravnikov slovanskih držav. Kongresu je toil predložen tudi dokumentiran- spis o zločinih nad slovanskim življem v I-stri in Trstu, ki. je zbudil veliko zanimanje posebno med Poljaki in Cehi. Na raznih univerzah slovanskih dr. žav so se formirali studentski krožki in organizirale prijateljske liiige, ki so imele nalogo — zbližati Slovanko mladino in tudi poglobiti študije o slovanskih manjšinah. Za osnovo študija so med ostalimi služili tudi sledeči dokumenti, /podpisani od opolnamočenih predstavnikov Jugoslavije in Italije: — Deklaracija o osvobojenih krajih okupacije Austroogrske monarhije, podpisana 8. decembra 1919 v Parizu. — Dogovor Trumbič—-Bertholini o vrnitvi ladjevja Jugoslaviji, podpisan 7. sePtembra 1920 v Parizu in dopolnilni dogovor, podpisan v Rimu 3. oktobra 1923. leta. — -Rapallsk' dogovor, podpisan 12. novembra .1920. leta. — Dogovor o sodniškem postopku in konvencija o pra-vni zaščiti i-n ekstradiciji krivcev, podpisani 6. aprila 1922. v Rimu. — Splošni dogovor o medsebojnih odnosih, podpisan 23. oktobra 1922 v Rimu. — Prijateljski pakt o sodelovanju Jugoslavije in .Italije (Pacte d’amitie et de collaboration cordial...), -podpisan 27. januarja 1924. in 25. januarja 1928. v Rimu. ' — Dogovor o Reki, podpisan 27, januarja 1924. v Rimu. — Konvencije in posebni dogovori o zaščiti imetja, zakonitosti, o privatnem in javnem pravu, podpisani 12. avgusta 1924. v Beogradu. — Dogovori in konvencije, podpisane v Nettunia 20. julija 1925. leta. — Konvencija o meji, podpisan 16. septembra 1929. v Beogradu. — Splošna konvencija o Istri, podpisana 12. decembra 1930. v Pulju itd. Čeprav so raziskovanja, potovanja i,n študijska dela na tem področju zahtevala večja finančna sredstva, vendar niso študenti dobivali nobenih subvencij za ta dela, temveč so sred- smgm m io s J stva ustvarjali sami. Zbrani podatki in sklepi so se zamenjavali iin hranili. Ker teror nad slovanskim življem v Italiji ni ponehal -in ker je dobival vse nove in nove oblike narodnega zatiranja in uničevanja, je razumljivo, da se je stopnjevala tudi akcija za zaščito na beograjski univerzi in drugod. Na obletnico žrtev v Bazovici, 6. septembra 1938. leta, je v Beogradu bilo organizirano antifašistično gibanje z imenom »Jugoslovanska služba«, ■ki je zajelo poleg univerzitetne in srednješolske mladine tudi drugo mladino posebno vajence. Geslo tega gibanja je .bilo: TRST—VARNA. Predsedstvo gibanja je bilo sestavljeno iz petih članov raznih -narodnosti in to: Slovenec, Hrvat, Srb, Bolgar An Črnogorec. Zanimivo je, da je okoli 80 »/« Bolgarov, ki so študirali v Beogradu, bilo pristašev tega gibanja. Politično se je gibanje oslanjalo na rad-ifcal-so-alistično partijo, ki je od' 1929. leta bila ilegalna in to potom tedanjega člana predsedstva po narodnostni Makedonca. Organizacija se je izdrževala sama, Brez kakršnekoli pomoti. Marsikateri račun -italijanskega imperializma je bil z dejavnostjo tega gibanja zmešan. Mladi ljudje so imeli prijatelje na tej in drugi strani meje, pa so tudi potovali v Italijo. Podatki so se zbirali in koristno uporabljali. Po nastopu vojne 1941. leta je'v'Beograd ,’in Srbijo bi.lo deportiranih dosti Slovencev, tud/i Primorci so bitli med njimi. Predsedstvo organizacije se je -razširilo še za enega člapa Slovenca in potem še za enega Grka. Mnogi Slovenci, ki so se za časa Oku-paci je nahajali -v Srbiji, vedo za dobrodelno akcijo »Jugoslovanske službe« i-n tudi ilegalne tiskovine in na. pisi »Trst—Varna« jim niso nepoznani. Organizacija se je namreč takrat z vsemi -sredstvi in močmi vrgla it. borbo proti fašistom. Po osvoboditvi je organizacija prenehata z delom, veliki del materiala je -,pa odstopila uradu za raziskovanje vojhih zločinov. Se živeči člani organizacije -in njihovi prijatelji pa vzgajajo svoje potomstvo v duhu borbe za inaroJHno o-svoiboditev in socialno pravico. mmm>^s:ss3xi!2!3 Svojevrstna riba.. Zaradi njene čud,ne oblike ji pravijo našli sosedje gattarosoila, pa tuldi strega, kar pomeni po naše čarovnica. Nekam zavaljena je in’,pa malenkost stisnjena. O kakem podaljšanem -r.iilcu ni govora, LETALSKI REKORD JOCQUE-LINE AURIOL. — Hčerka predsednika francoske .republike je ena najboljših .ženskih pilotov. Pred kratkim je dosegla nov svetovni rekord za ženske v pilotiranju. Z letalom tipa »Vampir« je dosegla hitrost nad 90o km na uro. Dosedanji rekord je držala Jacqueline Cochran, —. : ._____ Službena prisotnost gospoda Astako-va na Dnevu nemške umetnosti v Muen-chenu ali povabilo nemških delegatov, da 'obiščejo poljedelsko razstavo v Moskvi, kot je oin predlagal gospodu državnemu sekretarju, bi bili vključeni v ta vprašanja. Tretja etapa naj bi bila vzpostavitev dobrih političnih odnosov ali se oslanjati na ono, 'kar je že bilo (Berlinski dogovor) ali z novim sporazumom, ki bi vzel v obzir življenjske politične 'interese obeh držav. Ta tretja etapa se mi -zdi dostopna zato, ker ipo mojem mišljenju nasprotij, ki 'izključujejo take odnose med dvema državama, ne i bi bilo iin to na vsej .liniji od Baltiškega do Črnega morja in Daljnjega vzhoda. Povrh vsega še 'to, navzlic vsem razlikam in gledanju na svet je ena stvar skupna v idelogiji Nemčije, Italije in Sovjetske zveze in to je odpor proti kapitalističnim demokracijam. Niti mi, niti Italija 'nimamo nič skupne-ga z zapadnim kapitalizmom. Zato se nam zdi /paradoksalno, če bi Sovjetska zveza kot soidialisbičn-a država bila prav sedaj na strani zapadnih demokracij. 2. Ob žilvem odobravanju Barbarina je Asta kav označil pot -zbližan j a z -Nemčijo kot ipot. ki odgovarja življenjskim interesom obeh držav. On pa je medtem poudarjal, da je potrebno, da j,e ,pot ipočasna iin postopna. So^ vjetska zveza je bila prisiljena se počutiti najbolj ogrožena z nacional-so-cialistično zunanjo politiko. Mi smo za današnjo .politično situacijo našli tri-iiii/jden izraz: obkolitev. Prav tukana je izgledala situacija za §& E9 FAŠISTIČNA NEMČIJA IN ZSSR septembrskih dogodkih v preteklem ■letu. Astakov je omenil' pakt .proti KOMINTERNI, naše odnose z Japonsko, Muenohe/n in proste roke, ki smo jih dobili v Vzh. Evropi, katerih politično dejstvo bi se odrazilo in uperilo proti SZ. Naša razlaga, da sta Fiinska in Rumiunija v maši interesni sferi je še potrdila SZ v misli, da jie ogrožena. Moskva ne mor,e poipolnoma verjeti na •preokret nemške zunanje politike' v pogledu SZ. 'Sprememba bi se mogla pričakovati samo postopno. 3. Jaz sem v svojem odgovoru izjavil, da J.e nemška politika na vzhodu v tem času šla povsem v novo smer. Z maše strani ni govora o ogrožanju SZ, naši icillijii so povsem v drugi smerli. Sam Molotov je v svojem zadnjem govoru Ogovor Molotova v Vrhovnem sovjetu RSiFSR 31. maja 1939.) pakt proti Kominterni ocenil kot kamuflažo zveze uperjene proti zapadnim demokracijam. O.n je bil dirigiran v dan-•ciško vprašanje, a v zvezi s tem v vprašanje Poljske. Jaz sem v tem videl -vse drugo, samo ne nasprotovanje interesom Nem) ie do SZ Da želimo spoštovati /integriteto baltskih držav im Finske je postalo popolnoma jasno z nalšiimi pakti o nenapadalni ju in. našimi ponudbami pogodb o nenapadanju. Naši odnosi z Japonsko so le od, nosi dobro postavljenega prijateljstva, ki ni bilo uperjeno proti Rusiji. Nemška aolitika je bila uperjena prsti Angliji. To je odločilno. Kut sem že preje -izjavil, morem razumet' dale-kosežen kompromvs skupnih interesov in .istočasno jem'..: m v obzir vprašanje življenjskega značaja za Rusijo-. Medtem pa je bila ta možnost .preprečena, ko je SZ podpisala pogodbo ■m stopila ina stran Anglije proti Nemčiji. Takrat se je SZ odločila, da.sku-pno z Anglijo sodeluje v sovražnostih proti Nemčiji. Samo iz tega razloga mu ine zamieriim njegovega stališča, ko meni, da bi bil tempo sporazumevanja med Nemčijo in SZ nekoliko počasnejši. Sedaj je1 ugoden moment, -ki pa ne Ibo v.eč po zaključku pakta z Londonom. To je -treba v Moskvi proučiti. Kaj more Anglija ponuditi Rusiji? V najboljšem prime, nu sodelovanj,e v evropski vojni in sovražnosti z Nemčijo, ki bi jih hotela Rusija doseči. Z druse strani, kaj ji moremo mi pomuditi? Nevtralnost in možnost ostati izven, spora, a v ko. liko Moskva to želi, nemško«-uski sporazum o Skupnih interesih, ki bi bil kot v prejšnjih časiih, koristen za obe državi. 4. V nadaljnji diskusiji se je Astakov vrnil na vprašanje baltskih držav im vprašal, ali zasledujemo mi -razen gospodarskega, prodiranja še .neke druge dalekosežnejše politične cilje. Prav tako se je resno zainteresiral za rumunsko vprašanje. O Poljski ja /dejal, «|a bo Dancing vrnjen Raj- hu in da ba vprašanje Koridorja rešeno v prilog Rajhu.. Postavil je prav tako vprašanje, če teritoriji, ki so svo-ječaismo pripadali Avstriji, prav tako težijo k Rajhu, posebno galicijske im in ukrajinske -oblasti. Po tem, ko sein mu opisal naše trgovi,nsko-politične odnose z .baltskim: državami, -sem se o-m-ejil ina to, da mu povem, da se ne bi ■porajali «ikakšni spori .nem^kO'-ruskih interesov, a rešitev ukrajinskega vprašanja je pokazala, da m: na -noben način ne nameravamo ogrožati sovjetske interese. 5. Razvila se je širša diskusija o vprašanju, zakaj nacional-socializem na zunanjepolitičnem .področju teži k sovražnost im proti SZ. V Mpslcvj niso mogli nikoli to razumeti, medtem ko so tam imeii zmeraj razumevanje za naše notranje nasprotovanje komunizmu. (Podčrtal jaz. M. S.). Izkoristil sem priliko, da -v posameznostih prikažem naše mišljenje o spremembah v ruskem boljševizmu v zadnjih letih. Antagonizem nacional-Sociàllfama izhaja nasavno od Mloskve, ki je ibiila samo orodje Kominterne. Borba proti KP,N j,e bila zdavnaj končana. Komunizem v Nemčiji je bil izkoreninjen. iKomlnitern.a je izgubila važnost v Politbiroju, ki vodi sedaj drugačno 'politiko kot ,pa v času vladanja Kominterne. Spajanje komunizma z .nacionaiio zgodovino Rusije, ki se izraža v proslavljanju .velikih r/tfc skih ljudi in podvigov (Proslave bitke na Poltavi, Petra Velikega, bitke na jezeru Peipus, Aleksandra Nevskega) je v resnici spremenilo mednarodni lik boljševizma, kolt to vidimo, jč Stalin odložil sveto,vino revolucijo ad calendas igraecas. V tem stanju stvari mi dan.es -vidimo možnosti, ki jiih prejle nismo videli, ip-od pogojem, da se v Nemčiji v nikakem pogledu ne napravi nikakšen poizkus širjenja komunistične propagande. 6. Na koncu je Astakov podčrtal, koliko je zanj koristen ta razgovor. On ibo o tem -obvestil Moskvo iin upa, da bo to imelo vidne rezultate v razvoju dogodkov. Vprašanje pogodbe o gospodarstvu in kreditu smo prodiskutirali v detajlih. 7. Po izjavah Rusov sem mogej za- ključiti, da se Moskva še ni odločila, kaj hoče napraviti. Rusi so molčali o stanju ta izglediih pakta z Anglijo. Vzeti to v oibzi-r izgleda kot da bo Moskva nekaj časa odiagala proti nam, kot -proti Angliji v cilju, da odločitev odloži na 'kasnej-e, odločitve, katerih važnost popolnoma razume. Odtod receptivino stališče Rusov, posebej stališče Molotova po ra/zličnih razgovorih, odtod odlaganje ta- zavlačevanje ekonomskih pogajanj, odtod tudi zadrževanje ambasadorja Mereikalova v Moskvi. Kot nadaljnja zapreka je tudi skrajno nezaupanje ,ne samo proti nam, prav tako tudi proti Angliji. Z naše .točke gledanija llahko imamo za uspeh, da je Moskva po več mesecih pogajanj z Anglijo Se neodločna, kaj naj na-pravi.« i., . M, S glava je spredaj skoro ina ravnost odsekana. Pa zaradi tega bi še ne bila čarovnica. V vsaki čeljusti ima vrsto gosto postavljenih zob, toda v spodi, indi čeljusti molita naprej dva lovilna žaba .kot pri kakem škrbastem človeku. To bi še -nekako spominjalo na čarovnico, pa tudi na babico. Čarovniška in -bolj grozotna pa je nad vsakim očesom po ena kožna krpica, ki je vs-a kodrasta. To -pa je že boillj pošastno in čarovniško. Očii. so velike. Rjavkasta je in ima temnejše madeže; povprek telesa pa je videti na vsakem boku osem .prečnih, temnejših prog. Prva je takoj za vratom, zadnja prav ob repu. Prav ob trebuhu pa te .proge ne sežej'o. Trebuh je rdečkasto siv. Ce jo primemo v roko, se nam ne zdi, kot bii držali nilbo. Lusk ni, koža je vsa sluzasta. Res, da so vse ribe več ali manj sluzaste iin spolzke, toda ta je pa še prav posebno sluzasta. Živi .namreč na d-niu blizu obale, tam ji že mora prijati in dobro deti tako oblikovalna koža. Po tej njeni sluzavi, koži so jo /poznal ljudje že .prod tisočletji. Ne leže na morskem dnu, polže cfo njem in pri tem jim dobro služijo trebušne plavuti kot noge. Tam, kjer se začenja repna plavut, je na zgornji iin spp/d-nji strani riu/men madež. Toda ljudem, je bila ta niiba vedno inekaj čudnega, ne samo, d» je zelo sluzasta, ne samo, da ima biste .kažme kr/pice n,ad očmi, v starem Rimu so ji rekli krofasta riba. Glava, kot smo dejali,, je spredaj zelo topa, nezašiljena in spodnji dej glave se zld/i res, kot bi bil nekam napet iin se je ljudem, zdelo, kot da ima babica golšo ali krof. Zato so jo ločili od drugih z označ« bo -krofasta riba. Zelo 'požrešna Je in daje posebnq vetra črvom, ki se drže morskega dna, in rakcem. Love jih v vseh letnih časih. Meso je kar dobro in ga ,c,viq ali pa ga skuhajo 7 ribjo juho* ffffltAÄ STRAN « j POLJEDELSTVO i Ce nismo že v avgustu, moramo pa ,v septemibru krompir Sakopati; izkopanega pustimo nekaj dni na skednju, žele potem ga preberemo in spravimo ,v sfaramltaa, Ta mesec se navadno pojavijo na korpiZii kot pest velike bule (ali pa Že veöje), ki ao sprva rumenkasto-t>ele in trde, poteim pa se spremeni njihova notranjost v temnorjav prah KametyaJ), Rjavi prah ni nič drugega ikot velika množina trosov, ki predstavljajo kal za novo ismet. Kdor pu-Sča ite. bule na koruzi, pospeSuje Si-rjenii sneti in si s tem zmanjšuje pridelek. Ponekod jih itrgajo in pometejo na Ha, ■ tem pa niso nič na boljšem, ker se trosi sneti neovirano ftriJo. . Pravilno je, da koruzo, ki jo je rtapadla snet, izrujemo In zažgemo. S tem se popolnoma ait vsaj v veliki meri zavarujemo proti širjenju sneti. Komur pa se zdi škoda uničiti rastli-jno Un e njo vred tudi klas, naj sneti ne raamatuje po njivi, ampak naj jo jsežgev i Mnogokrat predčasno trgamo listje Jiermské pese, ,kar zelo škoduje razvo-|u in raSti pese. Poizkusi so dokazali, Ida je pridelek in, rediilnost pese, kateri’ trgamo Uisttfe, manjši kot pri pesi, jci Ji takoj ne odtrgamo listov. . X tem mesecu pričenjamo pripravljati zemljo za jesensko setev. Ne pohabimo, da je globoko izorana in dobro pfipratvHjena njiva prvi pogoj za pspeSno rast iposevkov. Posej le zdra-8A0, Čisto, jrav kaljivo, debelo, težko, polno lin zrelo zrnje, ker le od takega smeS pričakovati ’dober pridelek. . Okopavajmo lin plejmo zelje, repo din korenje. Plevel moramo večkrat odstraniti iz zemlje, ako hočemo imetij Woher pridelek. ŽIVINOREJA Kdor Se ni prebelil in razkužil hlevov, naj to stori že sedaj, In sicer y času, ko .gre živina že na pažo. Ce bomo začeli (krmiti živino s suho krmo, pazimo, da bomo prešli od zelenega krmljenja (paže) polagoma 'in ne pre-|hitro. Nagli iprahod od' 'zelene krme sia suho in obratno zelo škoduje prebavi in (povzroča ilahko razne bolezni. Oskrbuj In krmi primerno močno breje krave in svinje, da se izo-ine* zvrženlju. Ne podkladaj jim pokvarjene In težko prebavljive krme. Krmi živino previdno in s takšno krmo j Ilci ne povzroča napenjanja. Tudi praSiči so dobivali do sedaj večinoma le zelenjavo. V esptemibru gačnemo zmanjševati množino zelene krme in dajati prašičem vedno več močniih Jcrmiil. Zdaj, ko menjavajo kot koši perje, jph dobro ikrroii kakih 6 do 8 tednov. TRAVNISTVO ! V septembru začnemo z jesenskim (gnojenjem travnikov. Naši travniki so miočno izčrpani. Ce bo seveda suša če trajalla, bomo z gnojenjem še potrpeli,, da travmo rušo nekoliko pomoči Ppyll dež. Tudi ma torananje ne smemo pozabiti! SADJARSTVO , Tudi Jetios je sadno drevje obrodilo earadi.tega po ne smemo zanemarjati njenega oskrbovanja, •Prekopljemo zemljišče okoli sadnega drevja airi posejmo inirarnatko ali lupino za poznejše zeleno gnojenje K'Podoravamje). N'e pozabimo na gjnot ljenje v tem času.. Dokler so raztìiime '(podlage) še sočne, cepimo v «oko». Končič septembra obrezujmo sadno tjretvje; pregledujmo stebla in veje, če se nil v njih razvil drevesni črv (Cos-bus .liigniperia), ki dolbe v notranjo-*1 in uničuje drevesa. Tega škodljivca uničujemo neposredno tako, da Vtaknemo v rove debelo žico. Drugo učinkovito sredstvo je ogljikov žve-ptec ali benzin. V luknjo, ki jo je tatoffibel črv, vtaknemo nekaj bombaža, katerega smo namočili! v ogljikovem zveplecu ali pa v benzinu; luknjo nato zamašimo z ilovico ali kaicim 'drugim mazilom. Plin, ki se pri tem r,azvije, .uniifli škodljivce. Izpod dreves ■odstranimo vse odpadke in jih sežgemo. Hruške in jablane, ki jih je Skrlijb (tisicladiium) močno napadel, Škropimo z modro galico. Na debla češenj, češpelj, jablan in hrušk prilepimo lepilne pasove, na katere se uja- mejo črviiči im gosenice raznih škodljivcev, VINOGRADNIŠTVO Najboljše trte, od katerih bomo pravočasno vzeli cepiče, moramo zaznamovati, (dokler je še grozdje na njjih. Prav tako Si zaznamujemo one trte, ki jih bomo precepili. Počakajmo s trgatvijo, dokler ni grozdje še popolnoma dozorelo. Po trgatvi moramo u-(gotoviti s sladkornim merilcem, koliko sladkorja ima mošt. Ako pomnožimo odstotek sladkorja z 0.6, dobimo odstotek alkohola, ki ga bo imelo vi-no, ko bo sladkor preveri. KLETARSTVO Bliža se trgatev. Klet 'naj; bo pripravljena, da sprejme novo vino. Iz mje moramo odstraniti -vso staro šaro, 'krompir peso, repo itd. snaga je prvi pogoj kletarstva. Soldi, čebri, grozdni mlin, stiskalnica in sploh vsi pri-ipomočki za trgatev morajo biti čisti 'in razkuženi. Ko je klat enkrat doloro prečiščena, jo moramo še zažve-platl, nakar j,o prezračimo. Ce je klet 'premrzla, jo maramo prezračiti le ob toplih urah. Posebno ma snago sodov moramo paziti. Od čepov se me sme cediti vino, ki se na zraku pretvarja V cvet. Cunja je pravo leglo ocetnih glivic, ki kvarijo vino. Torej proč s cunjami okoli veh im čepov, da nam .vino ne cikne! Kakor na zunanjost, tako moramo paziti rtiutì’i ma nostra-inijost sodov. V nesnažnem, znotraj .plesnivem sodu dobi vino duh po pie. snobi. iSiPiolh pa se moramo dobro prepričati, če je sod čist, predan vlijemo vino vanj. VRTNARSTVO Sejmo solato, peteršilj, špinačo in čebulo za naslednje leto! Plodnost in rast ..paradižnikov, paprike im kumarice, podaljšamo, če zalivamo nasade z vodo, v kateri smo razatopili na sto litrov po en kg solitra, ati z razredčeno gnojnico. Zeleno .povežemo v šopke. iinsujamo z zemljo, da postane bela. Režemo stebla belušev (špangiljev), čim. plodovi pordečijo 'iin dozore. Cepimo vrtnice v speče oko. Sadimo čebulice hijancint, narcis itd. Zvepljaj-mo na plesni okužene rastline. Uši na zelenjadli in rastlinah uničujemo z raztopimo tobačnega izvlečka ali z l°/o mo raztopino inlkola. ČEBELARSTVO V tem mesecu se začne jesenska paša na ajdi. Ko se ta konča, je čebelarstvo za letos zaključeno. Čebelar mora začeti mislitit že na prezimovanje, poskrbeti mora, da bodo imele čebele v panju dovolj medu za zimo. Čebelar mora pregledati vse panje in natančno ugotoviti (njihovo stanje. Brezmatičnie družine in slabiče nemudoma združimo. Nesmiselno je, da držimo take panje čez zimo, ker od njih ni noibene koristi. Ce združuješ ■brezmatično družino z matično, storiš to lahko brez skrbi, da bi tuje čebele .ubile matico. Ce pa združuješ dva slabiča, ki imata oba matice pa je dobro, da matico zapreš v kletko. S tem jo obvaruješ, da jo morda ne napadejo (pridružene čebele. Pred Združitvijo poškropi čebele z oslajeno vodo itj jih nekoliko zadimi. V septembru je bilo veliko os lin Sršenov, ki silijo v painlje. Zato je prav, da vhod nekoliko zožiš.' V tem mesecu je zelo priporočljivo Umetno pitanje. Z iljfcn pospešiš zalego in dosežeš veliko mladih čebel, ki ibodo izvrstno prezimile. Pri ipita-nju pa moraš biti zelo previden, da ne privabiš roparic. PRIPRAVIMO SE NA TRGATEV Cas je že, 'da začnemo resno misliti «a trgatev, saj nas loči od mje, za neke kraje našega okraja le pičlih 14 dni, če bo le ugodno vreme. Vzrok, da moramo na to resno misliti je čisto upravičen, saj je pravzaprav od dobre trgatve odvisno, kakšno bo. naše vino, za to moramo pri trgatvi paziti, käkäno grozdje pobiramo in v .katerem času. Cas trgatve, najlaže ugotovimo z moštno tehtnico, to je poskušamo večkrat koliko Sladkorja ima grozdje; kadar ugotovimo, da se kljub lepemu vremenu ne množi sladkor, pomeni, da je treba pričeti S trgatvijo, ne hi bilo .pravilno pač ipa samo v škodo, če bi preveč odlašali s trgatvijo, ker bi na ta način sicer pridobili na kakovosti, ipač pa Izgubili na količini, za to je priporočljivo, da trgamo kadar je množina sladkorja in soka v grozdju .uravnovešena, tako da me zgubimo me na prvem, niti na drugem, to je da imamo alkohol in tudi vino. Pri trgatvi je važno sortirati grozdje,, posebno če imamo več trt neke finejše kakovost belega grozdja; sa-.viinjon, rizling, muškat, malvazija, iburigonija itd,, črnega pa: črni muškat, črrei: burgundec, kabrmet itd. Iz teh sort vina lahko napravimo buteljke, ki jih bomo...precej draže prodali, kot navadno vino iz soda, čeprav je dobro. Za vse je pa važno paziti, da poberemo samo zdravo grozdje posebej, — izločiti je treba (nedozorelo, gniilo, suho in holano — prvo nam daje nevezane kisline, ki se v vinu me kristalizirajo, pač pa v njem ostanejo, tako me samo, da ne da sladkorja in nato .alkohol, pač pa še kvari kakovost vina iz zdravega grozdja, drugo nami prinaša razne škodljive bakterije in. daje slab okus vinu (po igimitabli) — edino renski rizling pozna gnilobo, ki je plemenita, lin daje dober okus vinu, ampak to samo v svoji domovini (ob Renu), tretje nam škodi s tem, da pije sok iz ostalega grozdja iim prinaša razne škodljive mikroorganizme, četrto n am škodi z okusom ,in raznimi škodljivimi bakterijami. Medtem ko nam .zdravo .grozdje prinaša zdrave glivice in 'zato več (boljšega in zdravega vina. Treba je tudi zelo paziti, da tržemo v bolj toplem in sončnem dnevu, nikdar pa v zgodnjih urah, ko je rosa na grozdju, ali ipa takoj po dežju, ker na ta način prinesemo v mošt vodo, ki. nam znižuje sladkor (poznejši alkohol) Ln je grozdje sprano glivic Ljub'ca moja,'.. . Ljub’ca moja, oj kod' si supS’ hodila, da te ni fcTo itak’ dolgo domov? Ljubček ti moj, po vr,tu sem hodila, zato me ni b’Io tak’ dolgo domov. Ljub’ca moja, oj kaj s’ se tam. mudila, da te ni b’lo tak’ dolgo domov? Ljubček ti moj, sem priželjc ti nar’dila. zato me ni bTo tak’ dolgo domov. Al me boš kaj rada imela ? ’Al’ me boš kaj rada imela, ko bom nosil suknjo belo, sabljico prepasano, puškico nabasano? Jaz bi te že radia Imela, ko bi te le reva smela, pa mi očka branijo, ker ’maš premajhno kajžico. Kajžica res ni velika pa sem fantič kot se šika, čez en mesec al’ pa dva se boš za mana jokala. Za te se ne bom jokala, bom si druz’ga fanta ’zbrala, ki imel bo dost’ blaga, hiše pa v 'nadstropja dva. Rožmarin Tam na vrtni gredi raste rožmarin, prid? o slovesu, dara. ti ga v spomin. Na srce ga deni, čuvaj ga skrbno, morda kdaj Ob njem ti rosno bo Öko. Rožmarin povene, Z njim spornim bo vzet tudi ti boš nosil v srcu veli cvet. kvasovk, katere so nujno potrebne za kipenje mošta, to je spreminjanje sladkorja v alkohol. Nasprotno je pa v lepem in sočnem dnevu, ko se glivice kvasovke zberejo na zunanji strani jagodne kožice i nje grozdje dovolj toplo, da začne zato mošt takoj vreti. Kadar. smo grozdje spravili domov, ga je treba takoj začeti predelovati. Tudi temu važnemu delu je treba pripisati vso pozornost. Belo grozdje začnemo kar mleti z grozdnim mlinom, ki moramo paziti, da ima. valje v dovoljni razdalji, tako da ime masti, pešk, ki hi dale s svojo veliko množično čreslovino slab okus vinu. Trop moramo takoj sprešati ih staviti, mošt v sad, ki ga pa ne smemo napolniti do vrha. Nato namestimo kipelno veho, katera omogoča izhod ogljikovemu dvokisu, ki se ustvarja pri vrenju, to je spreminjanju sladkorja1 v alkohol potom glivic kvasovk, brani pa vstop raznemu škodljivemu mrčesu in škodljivim bakterijam. Pri kipenju mošta moramo držati temperaturo okrog 20 stopinj C, bolje od 15—20 stopinj C, pri čemer se razvija takoimenova-no burno kipenje, ki je najvažnejše in traja 1—3 tedne, kar je sicer odvisno od raznih okoliščin — ena glavnih je množina, sladkorja iin temperatura. Zato moramo imeti vedno na razpolago nekaj vsaj enakega mošta za dofffivanje. Crno grozdje pa peci jamo. to je s peoljalnimii milimi odstranimo peclje od jagod — če .nimamo za to mlina pa to lahko naredimo na mreži, ki je tako redka, da gre vsaka jagoda skozi (mreža mora hiti lesena ali barvana — nikdar pa me golo železo). To drongo — seveda pustimo v kadeh od 5—6 dni, dokler traja namreč burno kipenje in še ne začne trop potapljati v mošt, nàto vino natočimo v sode, in namestimo kiipelne vehe, trop pa spre-šamo in ga seveda damo posebej od samotoka, ki je priznan, za boljše vino, nego prešernima. Pri kipenju v kadeh pa moramo paziti, da ima mošt dovolj zraka in da ni trop vedno na vrhu, pač pa ga moramo večkrat potlačiti. in premešati — .bolje bi b.i:lo Seveda, da bi .imeli za to pripravno rešeto, ki ibi ga postavili pod površino mošta, da tlači trop**- vsako toliko bi morali potočiti malo mošta iin g'a vreči po vrhu trapa, .ker tako dobi no, zrez barve in tanina. Pr,i črnih v.i- IFOZIRIUlLinUIRA IN SPORT »Po Hrvatski in Sloveniji« DIRKAČI BODO DANES STARTALI V ZAGREBU V ponedeljek 10. 1. m. ob 17. uri pridejo v Koper. Danes, se prične s startom iz Zagreba najpopularnejša im športnikom najljiubša dirka »Po Hrvatski in Sloveniji«. Mnogo so iže pisali in mnogo bodo še pisali o tej dirki, ki se iz leta v leto bolj uveljavlja v športskem mednarodnem svetu. Dosegla je že namreč' -poileg dirke okrog Avstrije, prvo mesto amaterskih mednarodnih dirk y svetu. Kakor vse kaže, ho letošnja konkurenca mnogo močnejša po kvaliteti, ker so se prijavile Francija, Belgija, Nizozemska iin 'Luksemburg, jki veljajo med najboljšimi v kolesarskem. svetu. Te države bodo poklale na to dirko svoje najboljše kolesarje, kä so jih pravkar zastopali na svetovnem prvenstvu v Varese. Kolesarji teh držav so namreč Odpotovali v Zagreb v sredo neposredno ,iz Milana. Prolti strnjeni inozemski koaliciji naša in ostale jugoslovanske ekipe bodo morale 'zastaviti res vse svoje Sile, če bodo hotele doseči tiste u-Sipehe, ki. jih letos od njih pričakujemo. Naša raiprezemanca je odpotovala v Zagreb v sredo v tej-le postavic . Fontanot Renato, Kuret Karlo, Apollonio ’ Bruno, Gar'dos Attillilo, Luglio Giacomo ih Lon'zarić Peter. Kot posameznik bo Startali tudi Seller Pio, ki zaradi slabe kondicije mi v ekipi. Naši kolesarji so vsi mladi, nekateri izmed njih še .neizkušeni, a kljub temu smo prepričani, da bodo dobro branili sloves, ki smo si ga y prejšnjih latih pridobili na tej dirki govorili danes o možnosti zmage tega ali onega našega dirkača ne bi bilo umestno, kajti konkurenca nam ne obeta možnosti za dokončno zmago, vendar ipa smo prepričani, da predvsem Fantainot, Luglio in mladi ApjUdrtio nas ne (bodo razočarali. Ce .bodo vzdržali hitremu tempu do konca, bomo prav gotovo našli marsikatero ime naših kolesarjev med prvo desetorico. O možnostih Jugoslovanov smo govorili v naši zadnji številki. Kakor pa vse kaže, najboljši raprezentativai Strain, Varga, Poredski, Todorovič in Salman ne bodo nastopili zaradi bolezni, tako da bodo njihove »Sanse« za zmago mnogo manjše. Ni pa .rečeno, da me bomo doiživ-eli kakega presenečenja od mladih, še nepoznanih kolesarjev, Lai bodo brez dvoma ,dali vse iz sebe, da bddo premagali »ase«. Daines bodo kolesarji prevozili prvo etapo Zaigrab—Ljubljana, jutri Ljubljana—Reka, v nedeljo Reka—Crikvenica—Opatija, v ponedeljek pa Opatija—Pulj—Koper (204 km). Kolesarji bodo privozili v Koper okrog 16. .ure-. Cilj bo pred novo trž- iTliCO. , Vabimo vse prebivalstvo, ida se .udeleži sprejema kolesarjev. NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 i Sl Irai 12 ii 13 ii 14 ii 15 16 li ii 17 ■mm ■■■■ ■■■■ BOBU 18 19 20 21 ii 22 23 24 ii 25 ii 26 i! ii 27 28 29 30 un BSSS 35 31 32 33 lifn Ef! 34 ii ii šili EÜB8B 36 37 38 39 40 3£h 41 nu su: 42 Ü 43 ■nata Sili 44 45 ESSI talim 46 ii ii 47 Ü TEDEN VELIKIH ZMAG JUGOSLOVANSKEGA ŠPORTA Lahka atletika: sedem novih rekordov Miinmlii teden je bil res plodoinosen .za jugoslovanski Sport, ki si je pridobil tri nove bisere za svojo že dolgo kolajno zmag. Začeli so lahkoatleti v srečanju proti Angliji. V tem dvoboju so Jugoslovani postavili nič manj kot sedem novih rekordov, nekateri .izmed njih svetovnega pomena, kakor Oten-ihajlmerjev v teku na- 1500 m. v času ,3’47” in Brmadov v skoku v daljino ,(7,45 m). Laihkoaittetoin so v soboto sledili .boksarji, ki so po trdih in napetih .borbah zasluženo premagali italijansko rapreeentaneo, ki je izšla kot' zmagovalka na evropskem prvenstvu. Ta je bi.l prvi poraz Italijanske bok-.sarske raprezentance v tem letu. Zasluga za to gre, poleg že znanemu ■Sovljainskemu, predvsem težkokate-,gor,nikom, ki so proti vsakemu pričakovanju premagali svoje bolj »titulirane« nasprotnike. S to zmago se je jugoslovanski' box uvrstil med najboljše v Evropi. Boks: Jugoslavija - Italija 12:8 Jugoslovani so zmagali v bantam kategoriji s Srdaraavićem, v peresni z Redlprn, v ipolweiter s Savijanskim, v welter s Koanigom, in v težki s Krližmapčiičem. Italijani pa v miušji s Pozzaliijem, ki jč prvak Evrope, v lahki z Vistoti,nam, ki je tudi prvak Evrope, in v srednji s Sentirne»tijem. Srečanji v ipolsradnj» med Stojnovom jn Dal Plazem in v srednje težki med Nikoličem jn AiifonsettUem sta se končali neodločeno. Končni sezultat dvoboja je tog 12 ; 8 v prid Jugoslavije. Nogomet: Jugoslavija _ švedska 2:1 Niič manj vredna pa n.i bila zmaga, ki so jo dosegli nogometaši v državnih dresih proti oilimiRijsk'eimiu prvaku — Švedski. Za to temnkmo je v Beogradu vladalo veliko zanimanje, ker je bila makaka revanžma tekma po o-Jimpljadi, kjer so Švedi premagali- v finalni tekmi jugoslovansko enajsto-riico s 3 : 1. Svedi so v nedeljo pryič nastopili v Jugoslaviji in (izšli iz tek-fnie poraženi z 2 : 1. Čeprav rezultat je dokaj tesen, zimaiga Jugoslovanov je bila zaslužena in hi .lahko fojla mnogo večja, če ne bi jugoslovanska ra-prezentauca vedno bolehala v napadu, kjer ima pet odličnih individualtev ali so slabi strelci. Vsi ti uspehi, dokazujejo 'velikanski dvig, ki ga je napravil, jugoslovanski Sport od 'osvoboditve do danes Prej v športu skoro 'nepomembna država, danes, po zaslugi ljudske oblasti jn KPJ, ki omogoča športu najširši raz-jvoj, pa med najboljšimi na svetu v pinogih panogah. M oglasi Bolnica pljučnih bolezni — Ankaran, obvešča, vse svojce in sorodnike, ki imajo bolnike v zdravljenju, da (so obiski dovoljeni samo ob nedeljah jn sredah od 13. do 15. ure. Uprava sanatorija. Avsec Marija, roj. 12. V. 1926 v Dolu pri Ljubljani je izgubila osebno izkaznico št. 31190/4795 in jo proglaša za neveljavno. Žorž Simon, stanujoč v Bertokih št. 18 je izgubil' en sand^j (čevelj) od Istra-Benz do Bertokov. Naproša poštenega najditelja, da ga vrne .na zgoraj navedeni naslov. Pucer Jordan, roj. 3. II. 1932 v Novi vasi je izgubil osebno .izkaznico apnila leta 1950 v Kopru. S tem jo proglaša za neveljavno. Bizjak Albert, roj. 24. II. 1915 v Tinjanu, stanujoč v Tinjanu 27 je Izgubil osebno izkaznico od gostilne do doma v Tinjanu. Poštenega najditelja naproša, da jo vrne, v obratnem primeru jo proglaša za neveljavno. Srečko Vilhar in žena Stanka Vilhar proglašata za neveljavni nj-jjnt osebni izkaznici poleg ostalih osebnih dokumentov, in siicer: osebno izkaznico št. 31151/4741, izdano od MLO Kaper na ime Srečko Vilhar in izkaznico na ime Stanka Vilhar, izdano pd K LO Strunjan. Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru. — Odgovorni urednik Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna »Jadran v Kopru Vodi o r ai v n.ici : 1. veliki objekt petletke, ki ga 'gradi ljudska mladima Jugoslavije1; 12. sistem dela .za dosego večje storilnosti; 13, presledek, odmor, počitek ali stopnja; 14. red o izključni praviti; 15. nikalnica; 17. žensko ime; 18. enp; 19. kratica za Trat (vidimo jo na evidenčnih tablicah), 20; -samostalna oblika, klicati; 22. napad, 25. itali jamsko mesto; 26. nemir,i širokoustenje; 27.. staroslovenski veznik; 29. preplav, ivzbuna; 3.1. vrsta, izbira; 34. kratica v trgovskem dopisovanju;, 35. pianina na Balkanskem pogonju; 36. načinovni prislov; 38, otok v Evropi; 41. moško ime, 42. kratica za jugoslovansko trgovinsko mornarico; 43. izdelujejo velika rešeta iin sita; 44. je skopuh; 46. osebni zaimek; 47. žila odvodnica, ali kemična priprava. Naiv.pičnp: 1. 'Ijiiidovlada; 2. istrski izraz za trgatev; 3. organ za vid;. 4. oblačilo; 5. se ukvarja z brodovjem; 6. pomočniki, namestniki, sluge; 7. razburjen, srldit; 8. glej vodoravno 22. 9. svetilka; 10. nada; 11. znan nemški filozof; 16. enako; 21, ibarva; 23. na-raronik; 24. osatami zaimek; 26, medmet, ki iizraža potrjevanje ati dvom; 28. nedoločni zaimek; 30. ko kovina oksidira; 32. propagandna ustanova; 33. zvokosKovee v skrajšani! obliki; 35. barva; 37. žensko ime; 39. Ljudska mladina Slovenije; 40. Ljudska republika (srbohrvaščini) (kratica); 45, italijanska reka, ali predlog. podjetje „EDILIT“ - Izola bo dne 10. in 11. septembra razprodajalo rabljeni gradbeni material ('korci, planeti, les, trstika, kamen itd.}, delno tudi po nižjih cenah. Začetek 10. septembra ob 8. uri v centralnem skladišču Edilità v Kopru (bivši zapori) za krajevne ljudske odbore in obnovitvene zadruge in 11. septembra ob >tem času za ostale interesente. ^ „ Plorati je je tdrar Iport. REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Suvpirov, 6. I-EO, 7. ep. 9. cl. 10. Rsmiglj, 13. ara, 14. ave. 15. Nil, 16. zi.n (niiz), 17. Spa, 18. ole, 19. ak, 20. ml. 21. sto. 22. E-za, 24. vel, 25. tip, 26. iti, 27. Ero. 28. literat, 30. ak, 31. ne, 32. med, ,34. Ilijada. * , ‘ i N a v P i no: 1. Sperans, 2. vi, 3. Ogri, 4. ros 5- voljene. 8. peripat ik, 9. civiliziran, 11. malakolit, 12. gazo-m-eter, 21. svilaöi. 23. apoteka, 29. e-sej,. 32. mi, 33. da. PfliHOO*/£ cero C.RCVA 'S ZA DO POST /VA KSA K /VAC//V NA PLANINE i ■uHmiiiiiniiiiiiiuiijiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiifiiriiiiiiiiiiiinijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH ............................................................................ ............................................................................................................................................................................... Ciril Kosmač: Drugi dan so me peljali k jelniškemu ravnatelju. Jetniški ravnatelj je bil na videz zelo blag mož. Bil je podoben Pirandellu: kratka siva bradica, pleša, sivi mali brili, sklonjena, drobna postava. Sedel je za široko pisalno mizo, potopljen v naslonjaču in listal po dolgem poročilu mojega prestopka, ki je bilo odpremljeno s podpisi in pečati. Po dolgem molku se je odhrknil in me vprašal, ne da bi me pogledal: »No, dečko, kaj pa z vami?« Zmignil sem z rameni in molčal. Sklenil sem, da gosenice ne bom1 več omenil. »tu je pritožba. Pregrešili ste se.« »Da,« sem pritrdil. »Priznate? To je prav in korisino tudi. No, -zdaj mi ,pa še povejte, zakaj ste se obešali na okenske križe? To je vendar prepovedano. Saj niste novinec. Koliko časa sedite?« »Osem1 mesecev.« »Osem mesecev. No, v tem času bi se bili že morali seznaniti s hišnim redom. Ali imate na vratih vase celice hišni red?« »Imami,« »In kaj pravi taaam?« je zategnil in samo za spoznanje obrvi, pogledal me še zmerom ni. . Pravi: P^ai/agraf 7. Prepovedano je stati pri 'äSkuv. du: Vzpenjati' se pò okenskih križih. Kdor se pregreši, bo kaznovan po paragrafu 46.« »Pssst/ je zašepetal ravnatelj in dvignil roko. »Koga ste klicali?, S kom ste govorili?’ je dejal nekoliko glasneje. »Saj vendar veste, da sedite zaradi političnih grozodejstev in da moramo zaradi tega z vami strožje postopali. Predvsem ne smtete priti v dofiko z drugimi kaznjenci.« »To vem,« senr dejal. »Povejte vendar...« in ni končal vprašanja. Glava se je zganila na vratu, ozri se je po pisarni, naglo jè vstal, sklenil roke na prsih in žalostno zmajal z glavo. Prijel je zvonec in pozvonil. Vstopil je načelnik oddelka in obstal za vrati. Ravnatelj je zapičil vanj svoje oči, potem je z njimi obšel sobo in se spet vrnil k načelniku, zmajal z glavo, dvignil roke in tlesknil z ustnicami. Načelnik je prav tako gledal po sobi in čakal. Vse to je trajalo minuto. Potem pa se je ravnatelj prijel za rob pi-salne mize, se globoko nagnil naprej in vzkliknil z obupanim', tresočim se glasom: ?>ja,,človek božji, kje so pa nageljni? Ali mar nisem zapovedal, da mora biti v vsaki pisarni vaza rdečih nageljnov? Koliko časa ste tukaj? Ste dobili mojo okrožnico? In kaj pravi taaam ...« je spet zategnil. »Takoj, gospod ravnatelj, takoj,« se je zganil načelnik in izginil. Če nekaj minut se je vrnil in je postavil na mizo vazo rdečih nageljnov. »Ali so ti najbolj živi in največji?,« je obupno vprašal ravnatelj, ko je pogledal cvetje. . .»Največji in najbolj živi,« je negotovo pritrdil načelnik. Ravnatelj je segel v žep svojega belega telovnik, izvlekel malo vijoličasto steklenico in poškropil po nageljnih. Po sobi je zaplaval omamen duh. Potem je potegnil sapo v nos, sedel in se spet potopil v poročilo. Po kratkem molku je z razvlečenim glasom dejal: »Nemara ste se pogovarjali z gosenico?« Čutil sem, da so se mu oči zaostrile in v kotu ozkih starčevskih ustnic se je zarisal komaj opazen zbadajoč smehljaj. »Da, gosenico sem gledal. Listje žre. Življenje žre življenje. In človek je — « »Pssst,« je dvignil roko. »Za filozofijo ste še premladj. In da bi drugim nauke delili tudi. In ...« dvignil je glavo in v neki zadregi zajecljal z zoprnim', posladkanim glasom: »Ee — ee, stopite tja.« Stopil semi korak od mize. »Stopite do okna, da, da, še,« je mencal. Po-vzfrepelaval je v naslanjaču in me motril od peta do glave. »Koliko ste stari, dečko?« »Devetnajst.« »Devetnajst. Pridite sem,« je dodal in s pogledom pokpzal poleg sebe. Stopil sem k njemu. Počasi je odtrgaj roko od sebe in jo dvigal k meni. Slišal sem, da je kost škrl-nila v njegovem! laktu, roka se ni zravnala in me ni dosegla. Pomaknil se je na rob naslanjača in sikajoče zašepetal:. »Sklonile se.« Stopil sem korak bliže. Uščipnil me je v levo lice; njegovg roka je bila gladka in hladno vlažna. Odskočil sem za dva koraka. Ravnateljeva roka je za hip obvisela v zraku, potem pa jo je potegnil vase kakor polž svoje roge. »Sami sebi si dopovejte filozofijo in nauk tudi, potrebni ste,« je spregovoril s prejšnjim glasom in brskal jjo poročilu. »In da se ne boste več mučili z gosenico,« je dodal po kratkem1 molku, »vas premestim za tri dni v podzemlje.« »Razumem,« sem rekel in se okrenil k vratom. »Pssst, počakajte,« je dejal počasi. Prijel je s svojo suho roko, na kateri so se poznale žile do-vodnice, za zavih pri svojem sivem fraku, stisnil se je vase, zavil glavo kakor ptič in zagrebil kljunast nos v rdeč nagelj v gumbnici. Razširil je nosnice in glasno potegnil sapo vase — in v takem položaju je med dvema globokima vdihljajima komaj slišno zašepetal: »Šest dni.« ^ Ko sem se po šestih dneh, ki so bili zame cela večnost, vrnil iz .podzemlja v svojo celico — bilo je tri in dvajsetega maja — sem takoj planil k oknu. Mladika je bila še zm;eroin tam, in na njej še dva lista. Gosenica je bila požrla vse ostale, zdaj je obdelavala predzadnjega. Kmalu bo vsega konec, sem pomislil. Še tega, še dva dni in potem ne bom imel pred oknom nobenega, življenja več. Tri in dvajseti maj je bil soparen; sonce je bilo motno in proti poldnevu se je zrak zgostil. Nebo je počasi poiemnevalo r- in pričakoval sem nevihte. Okrog petih popoldne je pihnil prvi piš, dvignit je prah na dvorišču in ga zanesel pràv dò drugega nadstropja. Mladika je vztrepetala.