9. štev.
V Kranju, dne 3. marca 1916.
XVII, leto.
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
lnserati se računajo za celo stran 50 K, za po! strani 30 K, za četrt strani 20 K. lnserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vrača jo
Boji v Albaniji.
Pri Draču so dne 23. februvarja naše čete premagale Italijane in Essadove najemnike, katerih je bilo okoli 10.000. Naši bataljoni so se polastili zadnje sovražne predpostojanke vzhodno od Bazar Šijaka. Manjši oddelki so pa dopoldne prekoračili reko Arzen. Potem so naši vrgli italijansko brigado Savono iz močno utrjene glavne postojanke. Neki drugi naš oddelek je pa isti čas vzel z naskokom 10 km južno od Drača zgrajeno utrdbo pri Belem Kamenu. Sovražnik je popustil svoje jarke deloma v begu in se je umaknil za obrambni obroč Drača.
Dne 24. februvarja so naši obstreljevali naprave v pristanišču Drača, ko so se Italijani odpravljali na pot. Uspešno so motili s streli vkrca-vanje italijanskega moštva in vojnega orodja. Nastopile so nekatere sovražne bojne ladje, pa brez uspeha. Naši so vjeli 11 italijanskih častnikov, zaplenili 5 topov in jedno strojno puško.
Italijane in Essadove pristaše so naši vrgli na neko ožino, katero dela 12 km dolgo jezero, raztezajoče se vštric z jadransko obaljo.
Dne 25. februvarja so naši prodrli do zemeljskih ožin vzhodno in severno od Drača.
Drugi dan dopoidne je vdrl neki naš oddelek v ognju italijanskih ladjinih topov čez severno zemeljsko ožino in prišel do Portesa, ki je oddaljen od mesta 6 km. Čete južno od mesta so še zadrževali sovražni topovi z ladij. Nekateri oddelki so pa prebredli in preplavali morje in prišli zvečer do mostu pred mestom, kjer so vrgli italijanske zadnje straže.
Dne 27. februvarja zjutraj ob zori je vdrl en avstrijski bataljon v goreče mesto Drač. Italijani so še streljali z ladij, ko so pa videli, da nič ne opravijo, v neredu poskakali na ladje in odpluli. Mesto je bilo zažgano z granatami z obeh stranij
PODLISTEK.
Kako sem se klatil.
Resnična zgodba g. Jerneja. (Dalje.)
Dalje se je vlekla ta zgodba po veliki cesti, ker ni bilo stranskih potov. Ko ni bilo daleč na okoli ničesar, kar bi moglo koga zanimati, sem poščegetal konja in spravil zgodbo za pol ure dalje v teku, dokler nisem došel trope krav, ki so jih gnali s paše domov fantiči na mršavih bosih konjičih. Napravili smo tekmo, v kateri so se dobro obnesli. Brez sedla, držeč se z levico grive, so bili kljuseta z dolgo šibo po nogah In skakali vštric mene kot kozaki. Potem pa sem začel z najstaršim, devetletnim rokomavhom pogovor. Predstavil se je za Poljaka, ki so v malem Številu doma v bližnji rusinski vasi. Potožil mi je, da se mora v šoli učiti samo rusinsko in povedal, da si je kupil poljski abecednik in se sam učil poljščine, svojega materinega jezika. Vsled gospodarskih opravil pa ne more dosti časa v to uporabiti, ker je edini sin vdove posestnice. Čudno, kako celo otrok v malozavedni rusinski vasi čuti narodnostno prikrajševanje in ljubi materin jezik, v sramotilen zgled vsem, ki katerokoli ljudstvo na njegovih pravicah prikraj-šujeio in zraven lažejo, da je narod s tem zadovoljen; duše kradejo in trde, da je tako zanje bolje.
Z večerom vred prijaham na postajo. Ogledujoč železniške naprave naletim za vrbovim
in mogočni stolpi dima so se dvigali kvišku. Narejene je bilo mnogo škode, ker so ulice Drača tesne. Plen naših čet v Draču znaša 23 topov, med njimi 6 obrežnih topov, 10.000 pušk, mnogo topniškega streliva, velike zaloge prateža in 17 jadrnic in parnikov.
Zgornja in srednja Albanija sta tedaj v avstrijskih rokah.
Naši gradé v Albaniji nove ceste, za delo rabijo ruske vjetnike, katerih je več tisoč.
Naši letalci so napravili napad na Valono, kjer so z metanjem bomb ubili 80 oseb.
Drač.
Drač ima čedno, proti jugu odprto pristanišče, ki je največje v Albaniji. Sicer je pa vse mesto revno gnezdo z 250 hišami in 7000 prebivalci, med katerimi je 1500 Ciganov. Pač pa ima mesto slavno zgodovino. Za njega lepoto so skrbeli Rimljani: Caesar, Pompej in Avgust. V sedmem stoletju so kraj zasedli Slovani, Bolgari, potem Bizaniinci, Benečani, Srbi in Albanci.
V teku dveh mesecev je Kôveszova armada zasedla zgornjo in srednjo Albanijo. Zdaj gre nad spodnjo Albanijo in kmalu bo trčila ob sovražnika pri Valoni, kjer bo treba pometati v morje zadnje italijanske ostanke, ki se še potegujejo na vzhodni obali Adrije za „mare nostro". Veljava avstrijske monarhije se je ondi zelo povzdignila. KôveszU se ne more odrekati velike zmožnosti. Kaj pomaga Italijanom, če se hvalijo, da so srečno odpeljali iz srednje Albanije vojaštvo in vojno gradivo, ko so pa vendarle morali bežati !
Italijansko bojišče.
Zjutraj dne 22. februvarja so naši napravili napad s topovi in bombami proti italijanskim
grmom na vojaškega delavca, ki si greje konzervo ob ognju. Ker ima obrita ušesa in ne nosi pajsov, ga ostro pokaram, zakaj se ne drži postave očakov. Milo me pogleda in začne pripovedovati zanimivo zgodbo življenja: s pajsi in brez pajsov. Ker pa zgodba ni krščanska, jo mora moja zgodba molče preiti in začeti drugo zanimivejšo zgodbo dneva.
Nakladanje voz je šlo tako počasi od rok, da sem sklenil poiskati miren kotiček v kateri bližnjih hišic, ko me pokliče Špiritus, ki je že našel kot v hišici matere omenjenega fantiča. Vdova je ravno kurila grmado iz koruznih stebel in bičevja; tudi tu imajo gozde le Judje in veleposestniki. Vsedem se na klop in skušam razgibati vdovo v razgovor. Pa je očividno slabe volje, menda zato, ker ima premalo kuriva. Vržem konec cigare, vžigalico, s katero sem nažgal novo, in ša dva polomljena zobotrebca v peč. A tudi to ji ne izboljša razpoloženja, dasi zahvalno pokirna. Naslonim se na kolena, potegnem glavo med rame in premišljujem bridkost ločitve. Tedaj pa, ko se je že lotevala dolgočasnost moje resnične zgodbe, zaropotajo v veži škornji, vrata zaječe in se odpro, in ko dvignem trudno glavo, opazim samega gospoda kaprola od bojne pošte, ki je imela na d-ugi strani veže svoj urad. Stoji sredi sobe, guglje se, zija, mežika in molči. .Kaj bi pa rad, prijatelj?" — »Kaj? Kaj pa bi ti rad? A?" — .Če vas jaz vprašam, ste mi dolžni dati odgovor!" — »Oho! Poglej ga no! Kako je napihnjena ta žaba!". Loti se me nevolja. Videl in duhal sem, daje pijan, in moj Špiritus bi moral izgubiti ves rešpekt pred mojo častitostjo in ob-
postojankam na Mrzlem Vrhu. Na jednem krilu so vdrli v sovražne črte. Pri Pevmi je bil napad na Italijane dne 23. februvarja. Italijani trdijo, da so naši metali vanje dušljive, plinaste bombe. Bojišče je zapadel sneg.
Lahi se hvalijo, da so imeli v bovški kotlini in pri Pevmi uspešne napade, kakor tudi na gori Sv. Mihaela. Resnica pa je, da so bili pri teh napadih krepko odbiti. Drugače so bili celi teden le mali spopadi. Bolj živahen pa je bil ogenj laškega topništva dne 28. februvarja popoldne proti oddelkom goriškega obmostja in proti Dobrdobski planoti.
Razdejanja na Goriškem.
Lah še vedno obstreljuje Gorico in okolico po načrtu. Na Goriščku je granata razbila vodno napeljavo iz Kromberga, ranjeni so bili en vojak in dve ženski. — Na Bukovico pri Renčah je padlo šest 305 cm granat. — V Podgori je le nekaj hiš blizu šole ostalo nepoškodovanih. Vse druge hiše so močno razdrte in večinoma v razvalinah. — V Solkanu so granate podrle dve hiši blizu župne cerkve. Poškodovale so cerkveno streho, zdrobile vsa cerkvena okna, ubile štiri osebe in zasule štiri konje. Tudi na Solkan lete vsak dan granate.
Hudo so razdejane hiše po slovenski občini dobrdobski. Z daleč nosečimi topovi obstreljuje sovražnik hiše, ker vojakov, ki so dobro skriti, doseči ne more. Hiše okoli župnišča v Dobrdobu so močno poškodovane in nekatere popolnoma porušene. Od zvonika štrli nekaj kvišku, kar ni zvoniku podobno. Lah sploh rad strelja na zvonike, ker misli, da tam blizu cerkve v župnišču najbrže biva višje poveljstvo. Leva stena cerkve je sesuta in zato je notranjost cerkve le razvalina. Tako so razdejane tudi hiše doli proti Tržiču. Lesovje od ostrešja, kar ga je še ostalo, so naši pospravili v ozadje bojne črte. Velika in lepa
lastjo, če ne prisilim predrznega robavsa k zados-tilnemu odgovoru. Toda ta se je naveličal stati, primajal se je v sobo sedet in, ker je bila v ta namen najprimernejša moja klop, se prime te, da bi se varno vsedel k meni. Tega pa iz častnih ozirov ne morem dovoliti. »Vi! Kaj hočete tu?" — »Jaz sem tu doma." — »Tu sem zdaj jaz! Glejte, da takoj izginete ven." — „Ja, kdo pa si ti, da si upaš tako govoriti s samim kaproiom? A?" — »Grozno! Tepec! Pijanec! Jaz sem častnik na stotniški stopinji. Marš!" Kaj še. Smola se zdaj res vsede k meni in sopiha vame svoj žganjarski smrad. »Ti boš meni pravil, da si oficir, ko še nobene zvezde nimaš." »Pravim, da se izgubite ven!" »Tebi že ne, prismoda!" Neznosno. Špiritus ne ve, ali naj se smeji ali naj popade pijanca. Jaz vstanem, popadem sitneža za ramo in ga skušam vreči ven. Iztrga se mi in sede nazaj ter zakriči: »Kaj, jaz, da sem svinja, lump, pes? Ti me boš tako zmerjal?" Sitnež je tudi zloben; oponaša mi žalitve, ki jih nikoli ne rabim in se z lažjo izkuša opravičevati. »Kaprol, vi ste aretirani in ostanete tu, dokler ne pride po vas patrulja. In vi (Špiritus), hitite k trenu in naznanite, da naj prideta dva moža z nasajenim bajonetom takoj ponj." Komaj se zapro vrata za Špiritusom, ko aretiranec izpremeni svojo politiko. »Jaz moram iti ven, k svojemu gospodu." — »Ostanete tu, do prihoda patrulje!" Primem ga za rokav in vržem nazaj na stol. »Jaz sem nedolžen. Godi se mi krivica. Nisem Vas poznal." Zopet ga potisnem nazaj. V tem vstopi naš desetnik s patruljo, rudeč od veselja, da bo lahko pokazal
občina dobrdobska je tedaj tako rekoč izginila. Na Dobrdobski planoti prebivajo sami Slovenci, razun male občine Sv. Martina, ki je bila pred nekoliko leti ie slovenska, pa se je potem toliko pofurianila, da ima sedaj šolo in dušno pastirstvo italijansko.
Rusko bojišče.
V Galiciji in Voliniji je zadnji teden velik sneg oviral vsako gibanje vojske. Na nekaterih krajih je padel sneg kar 3 metre visok. Na severnem delu bojne črte so bili živahnejši topniški boji in na nekaterih krajih praske med poizvedovalnimi četami. Rusi trdijo, da so odrezali neki nemški oddelek s 150 možmi in dvema častnikoma, vojaštvo so uničili in nemški jarek zasuli. Nemška letala so pa metela goreče cunje na vas Hmje-lovko, severno od Bučača. Veliko nemških letal je priletelo na več krajev bojne črte pri Rigi, kjer so metala bombe. Dva Zeppelinova zrakoplova sta prišla severno od Dvinska.
Car je zopet prišel na bojišče in se namerava tu dlje časa muditi.
Nemčija v bojih na zapadu.
Listi poročajo, da stoje na bojišču proti Francozom tudi avstrijski možnarji. Metali so v trdnjavo Belfort zadnje dni 800 kg težke kroglje. Obstreljevanje je bilo tako strašno, da so se tresle hiše daleč na okoli. Naši možnarji so veliko pripomogli k zmagam na vseh bojiščih.
Pariški listi pišejo, da so Nemci zato pričeli s silno ofenzivo, ker hočejo svoje ljudi z zmago navdušiti pri najetju novega vojnega posojila.
Na desnem bregu Moze so Nemci dne 24. januvarja dobro izrabili zmago na več straneh. Vzeli so nekaj utrjenih vasij v okolici. Izgube Francozov so bile zopet težke, izgube Nemcev pa ne previsoke. Število francoskih vjetnikov se je pomnožilo na 10.000. Francozi so v svojih poročilih ta dan priznali, da so umaknili svojo črto na dveh krajih. Poslali so pa iz južne Francije proti severu, kjer je nevarnost, velike čete na pomoč.
Okoli mesta Verduna je na obeh bregovih Moze zelo mnogo močnih, modernih utrdb. Dne 25. februvarja popoldne je močno oklopno utrdbo Douaumont, severno od Verduna, z naskokom vzel brandenburški pešpolk št. 14. Douaumont leži na 388 m visokem griču, zato je zavzetje te utrdbe velikega pomena.
Nemci so naglo, ne da bi bili Francozi slutili, zbrali pri Verdunu veliko moč. Še celo premotili so Francoze s tem, da so napravili napade tudi na drugih točkah, kjer resno niso mislili prodirati.
nad tem tujim nasilnežem svojo oblast. .Jaz ne grem nikamor. Tale se laže", reče aretiranec, kažoč na me. Pok! bums! udari in sune naš desetnik. „Klada, se boš naučil manire pri nas!" »Krivica! Nasilje! Tepejo me!  Pan kontrolor! Fan kontrolor!" (Bil je Poljak). „Boštiho, guncvet!" pristavi naš, mrko zroč na poštarja, s kolbo pa ga skrivoma poboža po rebrih in boku. Tedaj obrne nova oseba tega pozorišča pozornost naše zgodbe. Bosi in skriti, odeti v črne hlače in belo srajco, majhni sicer in drobni po postavi mesa, veliki po duhu, so prodrli skozi vrata med gnječo — sam pan kontrolor, najvišji poveljnik aretiranega in vseh poštarjev v tej hiši. Videvši svojega podložnika v tuji oblasti, se takoj potegnejo za svojo sodno pravico in odločijo,  naj patrulja odide, aretiranega kaprola bodo pa jutri zaslišali. Toda to pot niso imeli uspeha. Naš desetnik se še ozrl ni nanje, ampak zgrabil je aretiranca, ki je dobil v navzočnosti pana kontrolorja nov pogum in izkušal uiti, za vrat, jaz pa sem potisnil roke v žepe, stopil pred pana in ga vprašal skozi nos: rProsim, s kom mi je čast govoriti?"  Na ta način se je zgodba razvijala še deset minut dalje, glasovi so se množili in njih moč se je stopnjema dvigala in krepila, dokler nisem jaz kot najvišji te vesele in zabavne družbe odločil najvišjim in najmočnejšim glasom: ,. Pan kontrolor v jaslice, patrulja s kaprolom v tičnico! Marš!"
(Dalje prili).
Razširjajte »Gorenjca I"
Zato ravno pri Verdunu Francozi na napad niso bili pripravljeni. Ogenj topov je bil na tej točki tako strašen, da kaj takega še ni bilo na francoskem bojišču.
Na planoti Woewre se je zrušil francoski odpor na celi bojni črti. Francozi so se umaknili in nemške čete so šle za njimi.
Dne 26. februvarja je bil odbit napad Angležev pri Yzeru. Francczi so poizkušali nazaj dobiti oklopno utrdbo Douaumont, pa so bili krvavo odbiti. Število francoskih vjetnikov se je zvišalo na 15 tisoč. Na Flanderskem so nemška letala metala bombe na tabore sovražni li čet. Francozi so pa metali bombe na Metz in ubili 7 vojakov in 8 civilistov ter poškodovali nekaj hiš. Eno francosko letalo je bilo sestreljeno in 2 stotnika sta bila vjeta.
Verdun.
Mesto Verdun leži na višini (237 m) in skozi mesto teče v več rokavih reka Moza. Okoli mesta so obraščeni griči, ki so vsi utrjeni. Dalja vseh utrdb okoli mesta znaša 43 km. Pri mestu je važno križišče železnic. Iz Verduna v Metz je 55 in v Pariz 277 km. V Verdunu je veliko oklepnih stolpov in modernih topov. Najbrže bo vseh topov nad 1000. L. 1870. se je Verdun podal Nemcem dne 8. novembra po dolgem obleganju.
Naskoki Nemcev na Verdun so strahoviti. Vsi prebivalci so pobegnili iz mesta. Z obeh strani buče topovi. Nemci so tu spravili skupaj četrt milijona mož. Tudi elitne čete Mackensenove so iz Srbije došle pred Verdun. Dolgi vlaki ranjencev prihajajo v Lyon. Nemci so doslej vjeli pred Verdunom 288 častnikov in 17.575 mož ter zaplenili 78 topov in 86 strojnih pušk. Od Yperna do Verduna je francoska fronta večkrat vdrta.
POLITIČNI PREGLED.
Rusija.
Opozicija v dumi je postala navdušena za novo vlado. Zbornica je soglasno pritrdila izvajanjem ministrskega predsednika Stürmcrja in mornaričnega ministra Grigoroviča glede priprav za vojno. Opozicijonalci so sicer ostro k;itiziraii prejšnje vlade, izrekli so se pa za to, da hočejo sedaj od junakov pokazano pot žrtev nadaljevati do konca. Vojni minister Polivanov je izjavil, da se ruske čete na vseh frontah neumorno pripravljajo za večje naloge. Armade so izpopolnjene in streliva je vedno več. Nemčija ima glede dru-zega materijala pač premoč, a ruski človeški ma-terijal je neizcrpljiv.
Iz Kavkaza.
Ruske torpedovke so potopile ob maloazij-skem obrežju v Črnem morjn 13 turških jadrnic.
Rusi zasledujejo Turke zapadno od Erzeruma. Kozaki so zadeli v gorah na oddelek turške pehote in topništva. Pehoto so razkropili, zajeli so tri poljske topove in veliko municijskih voz.
Poroča se, da se je zadnjih bojev v Armeniji vdeležil tudi general Ruski, ki bo sedaj prevzel vrhovno poveljstvo na severni bojni črti.
Perzija.
Rusi so zasedli v Perziji mesto Kermanšah, ki šteje 35.000 prebivalcev. Od kraja Kut-el-Amara, kjer so Angleži v precepu, so odaljeni še 250 kilometrov. — Rusi so prijeli v Teheranu turškega poslanika in so dovolili njemu in družini, da se sme vrniti domov.
Romunija.
Rusija je odpoklicala iz Bukarešta svojega vojaškega atašeja, ker je napačno poročal o položaju v Romuniji.
Amerika.
Zaradi prevožnje Amerikancev na trgovskih ladjah so nastopili demokratje proti Wilsonu, Češ da.naj se Amerikanci na takih ladjah, ki so oborožene, nikar ne vo-ijo. Wilson je pa odgovoril, da bi bilo to zoper čast ameriškega ljudstva, ko bi se sklenile take omejitve.
Japonska.
Ruski veliki knez Jurij Mihajlovič se je povrnil iz Tokija v Petrograd, kjer je poročal carju, da je glede vojaških dobav na Japonskem dobro opravil. Rusija hoče kupiti od Japoncev štiri kri-žarke, katere je ta zaplenila v zadnji vojni z Rusi,
Egipet.
Nekaj turških čet je udrlo čez prekop v Egipet, pa so jih Angleži zapodili nazaj, ko so dobili po železnici iz Kaira pomoč.
Norveška.
Nemčija in Rusija sta odpoklicali iz Norveške svoja poslanika.
Portugalska.
Portugalci so zaplenili v Taju 35 nemških ladij in razvili na njih portugalsko zastavo. Nekaj nemških kapitanov je vložilo ugovor, pa niso nič dosegli. _
Črnogorska vlada. Črnogorsko vlado predstavljajo zdaj princ Mirko in trije ministri, ki so še ostali v Črni Gori. Te dni je ta vlada z dovoljenjem avstrijske vlade izdala zanimivo izjavo, v kateri pripoveduje, iz kakšnih vzrokov in na kakšen način je prišlo do tega, da so Črnogorci prosili za mir in predali orožje. — Zanimiv je ta-le slučaj. Črnogorska vlada je naprosila avstrijsko vlado, da naj odpošlje kralju Nikolaju potom španskega poslaništva na Francosko neko pismo, tičoče se mirovnih obravnav. Francoska vlada je pa napravila take ovire, da kralj rje more dobiti pisma v roke.
Z Nemčijo ne vojne! Italijansko ministrstvo je soglasno sklenilo, da naj Italija Nemčiji ne napove vojne. Tudi v zbornici je večina za to, da naj se z Nemčijo poizkuša izhajati brez vojne. Avstrija bo zaradi tega znabiti nekoliko bolj pritisnjena in bo treba našim junakom še večjega poguma.
Naša industrija na Balkan. Industrije! Nemčije, Avstro-Ogrske in Bolgarije so napravili akcijsko družbo za razširjanje industrije na Balkan.
Italijanska kupčija. Znano je, da je Avstrija obljubila Italiji del slovenskih dežel, ako bi bila ostala ž njo v zvezi. Toda koncem aprila lanskega leta je Italija sklenila zvezo z nasprotniki Avstrije in ti so ji obljubili kot odškodnino zemljo v Dalmaciji, Istri, Primorju in spodnji Koroški. Stvar se bo zasukala. Ako Bog da, po vojni Italija ne bo imela nobenega Slovenca več v svojih hinavskih krempijih.
Sad vojne. V pruski deželni zbornici je rekel minister, da bo Nemčija na vsi črti zmagala še-le tedaj, ko se pomnoži število rojstev. Treba tedaj pričeti boj proti spolnim boleznim in vzdramiti ljudstvo, da kmalu najde pravo pot, ker je to življensko vprašanje prve vrste.
Varšava. S slavnostnimi obhodi po ulicah so se v Varšavi obhajali spominski dnevi poljskih narodnih vstaj. — Iz Varšave se je izselilo v Rusijo okoli 200 tisoč prebivalcev. — Pri sodnijah v Poljski, kakor poroča „Kownoer Zeitung", je zavladala nemščina. Sodniki se poslužujejo tolmačev, izdajajo pa nemške razsodbe.
Kje je D Annunzio? Znani italijanski pesnik D'Annunzio, ki je veliko kriv sedanje vojne z Italijo, je bil baje v zrakoplovu prišel gledat, kakšna je Ljubljana. Ko je bil njegov zrakoplov napaden od naših strojnic, mu je kroglja oplazila nos in desno oko in sedaj ga zdravijo na kliniki v Benetkah.
Kaj pravijo Angleži o koncu vojne?
Angleški ministrski predsednik Asquith je rekel v zbornici: .Meča ne bomo prej vtaknili v nožnico, dokler Belgija in Srbija ne dobita nazaj vsega, in še več kot vse, kar sta žrtvovali, dokler Francija ne bode dosti zavarovana proti napadu, dokler ne bodo postavljene pravice malih narodov na dober temelj in dokler ni popolnoma uničeno vojaško gospodstvo Prusije." Sledilo je besedam viharno pritrjevanje zbornice. Jako ostro je v zbornici proti Nemčiji govoril zastopnik delavcev, poslanec Welsk, ki je rekel, da bi bilo prezgodaj govoriti o pogojih miru, dokler Nemčija ne prizna svojih hudodelstev.
Pred Solunom. Čveterosporazum ima pred Solunom 300.000 mož, dopošlje jih baje še sto tisoč. Nekaj vojakov je čveterosporazum izkrcal v pristanišču na Patrasu.
Kaj pomaga Nemčiji k zmagi? 1. Veliki topovi. 2. Podmorski čolni. 3. Edinost nemškega naroda. 4. Občna izobrazba. 5. Razvita industrija in tehnika. 6. Gotovi cilji v politiki. 7. Gibčnost nemškega cesarja. 8. Zeppelini.
Zeppelini. Zrakoplovstvo napreduje z orjaškimi koraki po vseh deželah. Posebno velja to o Nemčiji. Na tisoče delavcev izdeluje ondi zrakoplove noč in dan. Skoro vsak dan kak Zeppelin dela vožnje za poiskušnjo. Nemško zračno brodovje šteje brez Parsivalovih zrakoplovov že mnogo nad 100 enot.
Rdečkar za vojno. Belgijski vojni minister je postal socijalni demokrat Van der Velde.
Angleške kolonije. Angleški kolonijalni minister je izjavil, da bo začel uporabljati v večji meri čete iz zahodne Indije. Angleško cesarstvo razpolaga s sedmimi milijoni kolonijalnih vojakov.
Potopljene francoske ladje. Francoska pomožna križarica „Provence" je vozila vojaštvo v Solun in imela na krovu 1800 mož. Torpedi-rana je bila in se je potopila. Doslej so rešili iz vode le 862 mož. — Nemški podmorski čolni so potopili pred La Havre dve francoski pomožni križarici, ki sta imeli po 4 tope, in en angleški parnik ob ustju Temze.
Potopljene ladje. Torpedi dobro uničujejo ladje. Doslej je bilo potopljenih 670 sovražnih ladij, namreč 611 trgovskih in 59 vojnih ladij: Angleška 43S, Francoska 44, Rusija 29, Italija 28 in Belgija 8 ladij. Za Nemčijo se ne ve, koliko ladij so ji sovražniki uničili.
NOVIČAR.
Umrla je v Kranju gospa Marija Rakove, mati tovamaja Ivana Rakovca. Blaga žena, ki je v dolgi bolezni mnogo trpela, naj počiva v Bogu!
Darilo. Mesto venca na krsto umrle gospe Mine Rakove podaril je gospod Josip Likozar, trgovec v Kranju, c. kr. okrajnemu glavastvu za v vojni oslepele vojake znesek 20 kron.
Moka za Kranjsko. »Slovenec" poroča: »Kranjska je začasno dobro preskrbljena s pšenico in koruzo iz Romunije. Naši mlini pridno meljejo. Več sto vagonov žita bo prišlo na Kranjsko še ta mesec."
Skrajšanje vseučiliških študij. Juristom in filozofom so skrajšali študije za jedno leto, ako so v vojaški službi; medicinci bodo pa drugi rigoroz lahko delali na koncu 9 tega tečaja, tretji rigoroz v začetku 10 tega tečaja in po skušnjah bodo promovirani za doktorje.
Na Šenturški Gori je umrl 29. svečana t. 1. Janez Podgoršek v visoki starosti 83 let. Bil je blizu 40 let cerkvenik in organist. Kot mladeniča so ga uvrstili v kranjski pešpolk št. 17. Z veseljem in ponosom je rad pripovedoval o svojih vojaških letih. Bil je 11 let nepretrgoma pri vojakih; v vojni na Laškem 1. 1859. je bil prideljen godbi. V neki bitki je udarjal na veliki boben, ko so Kranjci drli v boj. Dejal je, da so trde pesti kranjskih Janezov padale kot bombe na laške »finfarje." So bili pač naši vedno „glih"! — Pokoj duši starega Janeza!
Ljubljana. Požar se v Ljubljani ne bode več naznanjal s streli z Grada, ampak bodo zvonili po vseh cerkvah plat zvona, najdalje pa pri tisti cerkvi, kjer bode blizu gorelo. Strel na Gradu bode naznanjal le prihod sovražnih letalcev.
Č. g. Blaž Grča, župnik v Šempasu in bivši goriški deželni poslanec, je obhajal sedemdesetletnico življenja. Rojen je bil v Preddvoru. Storil je mnogo dobrega za goriško ljudstvo. Na mnoga leta! ■■■,13Hi
Slovenci na tujem. Goriški begunci, ki bivajo v taboru pri Brucku ob Litvi, so dobili ondi svoje šole in redni pouk. Imajo 10 učnih moči, otroško vrtnarico, dve učiteljici za obrtno šolo, dve za čipkarstvo in dobe tudi gospodinjsko šolo. Žal, da še vedno mnogo beguncev pomrje, posebno otrok. V zadnjih treh mesecih je od 1400 beguncev umrlo jih 200 in od novega leta do 18. februvarja letos 71. Poprej je pa kakšen dan ležalo po 40 begunčkov v mrtvašnici, ker so bile sanitarne razmere prav slabe.
Trije mali otroci rešeni. V Brezah na Koroškem je zaprla posestnica Stadler svoje tri male otroke v sobo, ko je odšla v cerkev. Nastal je v hiši požar in otroci bi bili zgoreli, ako bi jih ne bil rešil neki ruski vjetnik, ki je blizu ondi delal. Skočil je v gorečo hišo in prinesel iz nje vse tri otroke žive.
V Sarajevu se bo zgradila spominska cerkev na mestu, kjer sta bila umorjena Franc Ferdinand in soproga. Kranjski deželni odbor je dal kot prispevek za to cerkev 1000 kron.
S šrapneli se ni igrati. Na Goriškem Pod Turnom so otroci našli nerazpočen šrapnel in so se z njim igrali v družini nekega Gabrščka. Posledice so bile strašne, ko se je šrapnel raz-počil v njihovih rokah. Mati in en otrok sta bila ranjena, štirji otroci pa mrtvi.
Svinje za Breslavo. Mestno zastopstvo v Breslavi na Nemškem je dovolilo tri in pol milijone mark za nakup svinj v Bolgariji.
Pivo se podraži. Na Kranjskem se je deželna naklada na pivo za leto 1916 zvišala od 4 na 8 Kron.
Prerokba starega moža. .Dolenjske Novice* poročajo: Prišel je v naše uredništvo 70 letni mož ter nam pripovedoval o svojem očetu, ki je dočakal visoko starost 90 let. Oče mu je nekoč pravil, ko je bilo zbranih več vaščanov v nedeljo popoludne pri sosedovih ter so se pogovarjali tudi o prihodnjih časih, kakor je to sploh navada pri starih možakarjih: Ti France, pomni dobro! Sedaj si še-le dobrih šest let star in ti bodeš še lahko dočakal leto 1916. Takrat bo gorje na celem svetu! Ves svet bo narobe! Zima bo poletje in poletje bo zima. Po zimi bodo cvetele rastline in drevesa, a poletje bo kazalo sneg in led. Ljudje bodo brez pameti in Boga, polni togote, jeze in sovraštva, kajti človek bo hujši od divje živali. Narodi se bodo vojskovali in brat bo moril brata. Železne kače se bodo zvijale po zemlji in v vodi bodo plavale strašne pošasti. V zraku pa bodo letale grozne tiče, ki bodo žrle ljudi in živali. Kri bo tekla v potokih in rekah, ki bode; napojila zemljo z boleznimi in vsakovrstnimi nadlogami. Draginja in lakota bo-deta kraljici celega sveta. Lakota bode tako grozna, da bodo umirali ljudje, kar bode najhujše v prvi polovici leta 1917. Kdor bo prestal pol leta 1917, bode dočakal še lepše čase, kajti v jeseni leta 1917 bode zemlja dala zopet svoj sad in bode vsako prihodnje leto boljše. In ti dobri časi bodo trajali samo 30 let." — Več mu oče o tem ni povedal. A spominja se naš stari pripovedovalec, da je vedno hudomušni in neverjetni kovač Jože, ki je tudi takrat štel že blizu 80 let, vzel svojo pipico iz ust in djal: »In veš, France, kaj bo potem? — Tobaka bo zmanjkalo in potem bo pa — sodni dan!"
Razglas. C. kr. okrajno glavarstvo določa z veljavnostjo za ves politični okraj Kranj do preklica sledeče najvičje dopustne cene za mleko, surovo maslo in jajca. Mleko liter 20 do 22 v, mleko iz mlekarne liter 24 do 26 v, surovo maslo kg 3 K 80 v, jajca komad 10 do 12 v. Vsako prekoračenje teh najvišjih dopustih cen se bo najstrožje kaznovalo. Pričujoči razglas stopi v veljavo z dnevom, ko se objavi.
Čreslovina. Vsled dolgotrajne vojne se rabijo v vojne svrhe vedno večje množine usnja, katero se more le tedaj v zadostnih množinah izdelovati, ako je dovolj čreslovine na razpolago. Ker smo glede čresla navezani že dolgo le na domače pridelke, pred vsem na smrekovo in hrastovo lubje, mora se z vsemi sredstvi delovati na to, da se pomnoži dobava drevesnega lubja. Z ozirom na to, da se bliža čas, ko se bo dala skorja dobro majiti, opozarjajo se posebno dotični gozdni posestniki, katerih gozdi so blizu železnic, tovarn za usnje, strojarn in stop, da si prizadenejo napraviti letos kolikor mogoče veliko za čreslo porabnega lubja. Prodajanje lubja bo letos izredno dobičkanosno. Dandanes je najvišja cena za smrekovo lubje, in sicer zdravo, posušeno, ki sme biti največ 35% raskavo, za 100 kg v obliki cevk 30 kron, za zdrobljeno ali v stopah stolčeno pa 36 kron. V teh cenah so stroški za dovoz do železniških postaj in za nakladanje na postajah, kakor tudi za morebitni dovoz cevk v stope že všteti. Poleg tega se pa dobijo zales lepi dohodki, posebno tedaj, ako so gozdi tako blizu železnic, da dovažanje lesa ni pretežavno. Skorja naj se maji od smrekovih posekanih debel v običajnih dolžinah in povije takoj v cevke tako, da se nahaja ličje, v katerem je največ čreslovine, znotraj. Te cevke je treba v gozdu tako zavarovati, da jih dež znotraj ne more zmočiti. Ako se ne morejo spraviti pod kako streho, naj se naslonijo na kobile ali opore, postavljene iz drogov in vrhačev. Gornje konce prislonjenih cevk je pokriti z nepovito skorjo, da ne more dežnica v cevke. Ako posekamo za 1 polni kubični meter smrekovega lesa, dobimo 50 do 60 kg za prodajo porabnega lubja.
Ovire na bojiščih. (Konec)
Spisal Mihael Mohor, štabni podčnstnik topniškega polka.
Sprva so bili strelski jarki na italijanskem bojišču napravljeni na eni strani večinoma iz kamenja. Kakor je bil svet pripraven, so se napravili jarki po pol metra globoki, pa tudi nekoliko globokejši. Proti sovražniku obrnjena stena jarka se je povišala s kamenjem do visokosti moža. Napravil se je kar po dva metra debel zid iz samega kamenja. Pozneje se je izkazalo, da je zid iz vreč, napoljnenih s prstjo, še boljši in pred krogijami varnejši. Vreče se polnijo s prstjo zadaj po dolinah ter se potem nakladajo pred jarki v skladovnice tako visoko, kolikor je potrebno. Iz jarkov so izpeljani rovi ali pa globoki jarki v ozadje do duplin ali kavern.
Te dupline so prostorne pod zemljo umetno narejene jame, izkopane v neposrednji bližini jarkov. V dupline se hodijo skrivat posadke iz jarkov pred ognjeni sovražne artiljerije. Narejajo jih saperji s pomočjo na mestu se nahajajoče pehote. Najprej se naredi 5—10 metrov globok rov navpično v tla. Ta rov ae zgoraj zakrije s traverzami, bruni in kamenjem. Spodaj pa začno delavci prodirati vodoravno v zemeljsko plast. Tu na Krasu je to delo težavno. Vrta in razstre-ljuje se skalovje. Po več lukenj je naenkrat v stene navrtanih z motorno silo in s kompresnira zračnim pritiskom, prav tako, kakor se vrtajo predori za železnice. Ko so luknje gotove, se denejo vanje dinamitne patrone, ki se zažgo in ki napravijo silovito raztrelbo. Zdrobljeno kamenje se znosi na vrh za kritje jarkov. Tako se duplina od dne do dne veča ; dela se noč in dan, ker ima en oddelek vojakov dnevno, drugi oddelek pa nočno službo.
Nekatere dupline so tako prostorne, da se v njih nastani cela stotnija ali pa vsaj njena polovica. Kamenita plast nad duplino je po 4 do 5 metrov debela. Notri so še podpore stropa, narejene iz traverz in brunov, stene so pa obite z lepenko ali deskami. Luč gori v duplinah noč in dan, ker iste nimajo oken in je za izhod le mala odprtina. Po duplinah sede ali leže službe prosti vojaki, pišejo pisma, čitajo knjige in časopise in se zabavajo s kartami. Tu so vojaki popolnoma varni tudi pred najtežjim artiljerijskim ognjem. Ako sovražnik napade okope ali postojanko v bojni črti, skočijo vsi vojaki iz duplin na svoje mesto v jarke. V mirnih časih pa večkrat ne vidiš v jarkih nobenega vojaka, še celo navajeno oko ne opazi tam nobenega gibanja, ker so vojaki v globokih kritjih ali pa v duplinah. Ako se sovražnik začne gibati, lezejo branilci iz duplin drug za drugim kakor mravlje, da se jih zbere na tisoče. Tako je nastalo jugozahodno bojišče v bojni črti kakor dolga trdnjava, preko katere sovražnik ne more priti. To pa še tem manj, ker Lah dobro ve, da to trdnjavo branijo železni Dalmatine!, vrli Bošnjaki in pogumni kranjski Janezi, in da za njimi stoje 30*5cm možnarji, pred katerimi Lahi kar trepetajo.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 2. marca. Bitka pri Verdunu stoji. Na drugih bojiščih nič novega. Vojna s podmorskimi čolni se je poostrila.
Bukarešt, 2. marca. Kraljica vdova Elizabeta Romunska, znana kot pesnica pod imenom Carmen Sylva, je danes umrla.
Nov vozni red na železnicah. Z dnem 15. februvarja se je izpremenil na železnicah vozni red tako-le:
S Trbiža prihajajo vlaki v Kranj: 1016 dopoldne, 4 25 popoldne in 7*3 zvečer.
Iz Ljubljane pa prihajajo v Kranj: ob 757 zjutraj, 12*7 opoldne in 750 zvečer.
Iz Tržiča prihajajo vlaki v Kranj ob 715 zjutraj, 1006 dopoldne in 702 zvečer. Odhajajo pa iz Kranja v Tržič ob 8in zjutraj, ob 1. uri opoldne in ob 805 zvečer.
V Ljubljano prihajajo vlaki z Dunaja ob 615 zvečer, ob 1011 zvečer, ob 1. uri ponoči, ob 2ii zjutraj, ob 620 zjutraj in 1233 opoldne. —
Iz Trsta v Ljubljano prihajajo vlaki ob 1047 dopoldne, 2 25 popoldne, ob 6ih zvečer, 10 53 zvečer, 1127 zvečer.
Iz Ljubljane proti Dunaju odhajajo vlaki: ob 6. uri zjutraj ob 1112 dopoldne (brzovlak), ob ob 251 popoldne, ob 1120 in 1151 ponoči (brzovlak).
Iz Ljubljane proti Trstu odhajajo ob 130 ponoči, 6*1 zjutraj (brzovlak), ob 1. uri opoldne, ob 2*5 popoldne in ob 631 zvečer (brzovlak).
Gorenjski vlaki prihajajo v Ljubljano ob 1050 dopoldne, 518 popoldne in 834 zvečer. Odhajajo pa na Gorenjsko ob 655 zjutraj, 11*5 dopoldne in 645 zvečer.
Iz Ljubljane na Vrhniko odhaja vlak ob 725 zjutraj, 118 opoldne in 720 zvečer. — Prihaja pa V Ljubljano ob 610 zjutraj, 1036 dopoldne in 543 popoldne.
Iz Ljubljane v Novo Mesto ob 805 zjutraj, 1252 opoldne in 706 zvečer. — Prihaja pa v Ljubljano ob 856 dopoldne, ob 235 popoldne in ob 9ih zvečer.
-
Kamniški vlak prihaja v Ljubljano 6*2 zjutraj, 251 popoldne in 6 25 zvečer. — Odhaja pa iz Ljubljane proti Kamniku ob 7*8 zjutraj, ob 322 popoldne in ob 7J5 zvečer.
Poučni del.
Krepčilni prašek za konje t Vzemi po 4 pesti lovorja, lecjana, mirte, korenine rdeče lilije, prsnega korena, janeža, cedoarija in napiljenega jelenovega roga — potem po 2 pesti rimske kumine, sene, makovih glavic in pol pesti sladke skorje, pol pesti žbic in pimenta. — Vse to stolci na drobno, presej skozi žimnato sito, zmešaj in spravi v usnjatem žakljiu. Zvečer namoči pol pesti prahu v pol litra dobrega vina in vlij zjutraj vino konju v gobec.
Konj ima zatečen vrat: Kuhaj na bukovem lugu pelina in mladega brezovega luba. S tem lugom umivaj konju vrat, lug naj bo gorak. Po umivanju uteh vrat z toplim neslanim surovim maslom.
Vsem županstvom naznanjamo, da se dobe »Potrdila o istovetnosti - Identitilts-beseheinigung" po 2 vin. komad in „lzkaz za moko" po 4 vin. v tiskarni »Tiskovnega j* j* j* j* društva" v Kranju, j* j* j* J-
Vsem rodoljubom toplo priporočamo za sedanji čas primerno dr. J. Lovrenčičevo brošuro ,»Oee naš!", ki je izšla te dni v naši tiskarni na korist goriškim beguncem. Cena 50 vinarjev.
vizitnice, kuverte, pisemske papirje, računske zaključke ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najličneje in ceno TISKARNA „TISK. DRUŠTVA" \7 KRANJU
Pozor, članice Marijinih družb!
Izšel je v naši tiskarni Bleiweisov družbeni molitvenik: ,Hči Brezmadežne", ki obsega okrog 450 strani. Oblika je ista kakor pri »Tolažba dušam v vicah". V prvem delu je ponatisnjen stanovski pouk, katerega so v prvi izdaji Slovenke z velikim navdušenjem sprejele. V drugem, novem delu je bogat marijanski molitvenik, ki nudi poleg drugih posebno veliko obhajilnih molitev in vse za družbe potrebne molitve. Pesmi je nad 30. Velja pa molitvenik rdečeobrezan 2*50 K. Naroča se lahko takoj pri „Tiskovnem društvu" v Kranju.
je iz najboljših rastlin in po lastni sestavi pripravljen čaj, kateri se rabi z vspehom kot
domače sredstvo proti živčnim obolelostim.
Učinek tega čaja se pokaže posebno v tem, ker umiri živce, lajša bolečine, redi kri, odpravi krče, povrne spanec, sploh vpliva kar najbolje ut telesno moč in dobro razpoloženje,
kakor tudi na prebavo. Ganglional se dobi pristen edino le pri c. in kr. dvornem
in komornem založniku
JULIJU BITTNERJU, lekarnarju
Reichenau, Nižje Avstrijsko.
Cena eni škatljici z natančnim navodilom 3 krone. Dobi se se pa tudi v vseh lekarnah, drugače pa od zgorajšnje lekarne proti pošiljatvi 3 krone poštnine prosto.
v Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
amerfkanskf ometa; zoble
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zobje 21
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju
O. Seydl, LlHbljana.
Stritarjeva ulica št. 7.
Delavce in 1 hlapca
i ■imiiiiniiMii iwi mi iinuiiiiniMiiii iiiiiiiiinuiiiiimiuiiiiiiiinpumiiii 11..............■ i mm iihimimiimu« 11 n n 111 mm imunimi «■ mnnnniii ii—niiw>m
sprejme
IfinkO HlafdiČ, varčni mlin Kranj
V ncizrecni žalosti naznanjamo pretresljivo vest, da je naša nepozabna mati, oz. stara mati, sestra, tašča, svakinja in teta, gospa
Nina Rakove roj. Oblak
posestnica
danes opoldne, v 84. letu svoje starosti, po dolgotrajni bolezni, previdena z zakramenti za umirajoče, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 2. marca 1916, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti št. 92 na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V KRANJU, dne 29. februvarja 1916.
loan Rahooc,
tovarnar,
Karollna Dobida,
roj. Rakove,
UZarija Oblah,
sestra.
sin.
hči.
TRara Rahooc,
roj. Eržen, sinalia.
□osip Dobida,
c. kr. dvorni svetnik v p„ zet.
Vnuki in vnukinje: IRarica Rahooc, flnha Polah roj. Rahooc, Olga Rahooc; Uošho Dobida, c. in kr. fregatni poročnik, Karol Dobida, stud. iur. mina Dobida. — Ing. Karol Polah, tovarnar.
Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo.
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sožalja in za častno spremstvo k večnemu počitku naše nepozabne matere, oz. stare matere, sestre, tašče, svakinje in tete, gospe
Nine Rakove roj. Oblak
posestnice
izrekamo našo prisrčno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preblagorodnemu gospodu c. kr. okr. glavarju Fr. Schitniku in vsem gg. uradnikom, pre-blag. gosp. c. in kr. ritmojstru V. Hucl-u in vsem gg. c. in kr. častnikom, prebl. gosp. mestnemu županu F. Polaku in si. občinskemu zastopu, prebl. gospodu načelniku žel. postaje c. kr. višjemu revidentu Fr. Kokalju, preč. gospodu dekanu, mestnemu župniku in knšk. duhovnemu svetniku A. Koblarju za večkratno tolažbo pokojnici v bolezni, si. Čitalniškemu pevskemu zboru za genljivi žalostinki ter vsem darovalcem krasnih vencev.
V KRANJU, dne 2. marca 1916*
Žalujoče rodbine Rakove, Dobida, Polak*
► ►
Kupujte razno manulakturno In galanterijsko blage vedno le pri
i „Prvi gorenjski razpošiljalni" Ivan Savnik, Kranj \
►
j«>>    KI prodala dobro ln trpežno blago po najnižjih cenah. <
■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAI
1 »»tniiivn in Ti«lrnt/n*na  rimitvfl*   v Ktaniu.