KARINGERJEVO DARILO DVEH PREŠERNOVIH PESMI OJ. N; HRADECKEM DEŽELNEMU (NARODNEMU) MUZEJU V LJUBLJANI
Med petimi Prešernovimi prigodnimi pesmimi, ki so izšle kot posebni tiski, vzbujajo večje zanimanje tisti, ki jih je zapel Janezu Nepomuku Hradeckemu, ljubljanskemu županu od 1820 do smrti 1846, zaradi številčnosti, naslovnika in ne nazadnje zaradi poti, po katerih so prišle v evidenco literarne zgodovine. Napisal mu je tri: nemški sonet (1834), nemške stance (1843) in slovensko tercinsko pesnitev (1845). Medtem ko je slednja uvrščena v skoraj vse izdaje Prešerna od leta 1866 naprej in je pesnikovo avtorstvo nesporno od vsega začetka, pa je usoda obeh nemških pesmi kaj nenavadna.
Sonet in stance so povezane z ljubljanskim streliščem, z eno izmed petih hudičevih hiš, kot ga je pesnik imenoval v epigramu Božje in hudičeve hiše v Ljubljani. Spomnil pa se ga je tudi v satirični legendi Nebeška procesija. Strelišče, v katerem so bile tudi razne slovesnosti, je bilo središče ljubljanskega družabnega življenja.
V letu 1833 so reorganizirali ljubljansko strelsko društvo in obnovili tudi strelišče. 26. maja tega leta so konstituirali novi odbor. Protektor strelišča je postal župan Hra-
decki, ravnatelj baron Vincenz v. Schweiger, tajnik pa Anton Samassa. Višji strelski mojster je bil Andrej Smole, nižji Jožef Karinger, prvi adjunkt je postal Karel Moos, drugi pa Jožef Kos.
Naslednje leto so streliško plesno dvorano polepšali, najbrž pa preuredili tudi gostilniške prostore. V nedeljo, 4. maja 1834, so v streliški dvorani odkrili sliko protektorja Hradeckega, ki jo je za to priliko v olju napravil Matevž Langus. Vodja slovesnosti je bil trgovec Jožef Karinger. Za to slavje je Prešeren napisal nemško pesem: »SonelO bei Gelegenheit als das Bildniss des Herrn Herrn Johann Nep. Hradecky, Bürgermeisters der k. k. Provinzial Hauptstadt Laibach, k. k. Rathes, ständisch. Verordneten der landesfürstlichen Städte etc. Protectors der bürgert Schiesstätte, auf dieser in Gegenwart sämmtl. Mitglieder der Schützen-gesellschalt, am 4. Mai 1834, aulgestellt wurde.«
' Sonet ob priliki, ko je bila slika gospoda Janeza Nep. Hradeckega, župana c. k. pokrajinskega glavnega mesta Ljubljane, c. k. svetnika, stanovskega odbornika deželnokranjskih mest etc., pokrovitelja meščanskega strelišča, na njem v navzočnosti vseh članov strelskega društva 4. maja 1834 odkrita.
188
Sonet, hvalnica prizadevnemu Ijubljanske-skemu županu, je izšel kot poseben tisk v latinici (od leta 1950 je v knjižnih izdajah). Novico o najdbi zadnje odkrite Prešernove pesmi je sporočil France Kidrič 8. 2. 1946 v Ljudski pravici (po tem povzeto v JiS XII, 64), kjer med drugim piše:
Posebno prijetno me je presenetil pa naš požrtvovalni bibliofil Štefan Tausig, ki mi je izročil za Akademijo znanosti in umetnosti list s tiskanim nemškim sonetom, ki prešernoslovcem doslej ni bil znan, a ga uvršča pripisana beležka z gotovostjo med prešerniana: »Sonet za 4. maj 1834, ko so gospodu ... Hradeczkemu, županu Ljubljane ..., protektorju meščanskega strelišča, tu ob navzočnosti vseh članov streliškega društva odgrnili podobo« (med tem so odkrili tak tisk tudi v Narodnem muzeju, a brez potrdila za avtorstvo). Sonet, ki je bil prilepljen na hrbet omenjene podobe na strelišču, je pomemben glede na marsikaj. Prva kitica je naravnost prekucuška .. .
To sporočilo naj se dopolni. Univerza je v ljubljanskem Mestnem muzeju priredila v dneh od 1. do 8. februarja 1946 Prešernovo razstavo. Pri zbiranju gradiva so z ljubljanskega strelišča prinesli Langusovo sliko župana Hradeckega (restavriral jo je slikar France Podrekar). Dr. Mirko Pretnar je na hrbtni strani slike v zgornjem delu za okvirom našel prilepljen zaprašen list s tiskanim sonetom Hradeckemu. Pod naslovom je neznana roka s črnilom razločno napisala (v gotici, delno v latinici):
Gedichte von Herrn Preschern Dr. der Rechte.
Die Buchstaben an dem Rahm hat der U. S. M.
Herr Josef Karinger angefertiget, so wie die ganze Festlichkeit durchgeführt.
Sonet je javnost prvič videla na omenjeni razstavi kot tudi Langusovo sliko, ki jo danes hrani Mestni muzej.
Rokopisno notico o Prešernovem avtorstvu pa moremo podkrepiti s tiskanim pričevanjem iz same Prešernove dobe. Podatek mi je dal JOKA ŽIGON, ki me je napotil k Ilirskemu listu. V seznamu muzejskih novitet, ki jih je objavljal IB (Verzeichniss Nro. 13 der eingegangenen Museums-Beiträge. 23. Mai 1834. Nr. 446, piše: »Eben-dieser^ als Oberschützenmeister' der hiesigen bürgerl. Schiessstätte übergibt ein aus Anlass der Feyerlichlieit, welche am 4. Mai 1834 bei der Aufstellung des Bildnisses des derzeitigen Protectors der bürgerl. Schiessstätte, Herrn Johann Nep. Hradeczky, k. k.
Rothes, Bürgermeisters der landesfürstlichen Provinzial-Hauptstadt Laibach, und ständischen Verordneten der landesfürstlichen Städte Statt fand, von dem vaterländischen Dichter, Herrn Dr. Preschern ver-fasstes Gedicht.
Dem Curatorio des Landes-Museum ist dieser Beitrag zu den Erinnerungs Tafeln unserer Zeit ein willkommenes und geehrtes Geschenk, weil es dazu mitwirken soll, des Andenken an die Verdienste eines Mannes zu bewahren, der für sein Vaterland mit dem edelsten Eifer wirksam ist.
Dieses würdige Bestreben für alles Gutte und Gemeinnützige thälig zu sein, hat dieser ausgezeichnete Staatsbeamte auch bei der Errichtung des Museums erprobet, und das Curatorium desselben ergreifet mit Vergnügen die Gelegenheit den öffentlichen Ausdruck der Erkenntlichkeit und Hochachtung, welcher dem Herrn Bürgermeister Hradecky in diesem schönen Sonette dargebracht ist, in den Sammlungen des Landes-Museums den Nachkommen überliefern zu können.«
V muzejskih zbirkah je Joka 2igon res našel Karingerjevo darilo (širina lista 416 mm, višina 250 mm, prepolovljen, naslov na prvi, sonet na tretji strani). Zapis v Ilirskem listu je še prepričljivejši kot rokopisna pripomba na izvodu, ki se je skrival za Langusovo sliko. Muzejsko sporočilo o avtorstvu »domovinskega pesnika gospoda dr. Prešerna zložene pesmi« je bila zabeležena takoj po slavnosti na ljubljanskem strelišču, katero je vodil sam darovalec muzejskega izvoda priložnostnega soneta.
' Pesem gospoda Prešerna, doktorja prava. Crke na okviru je napravil nižji strelski mojster gospod Jožef Karinger, kakor tudi izpeljal celo slovesnost. ' Prav ta višji strelski mojster tukajšnjega meščanskega strelišča izroči od domovinskega pesnika gospoda dr. Prešerna zloženo pesem ob priliki slovesnosti, ki je bila 4. maja 1834 pri namestitvi slike sedanjega pokrovitelja meščanskega strelišča gospoda Janeza Nep. Hradeckega, c. k. svetnika, župana deželnoknežjega pokrajinskega glavnega mesta Ljubljane in stanovskega odbornika deželnoknežjih mest. Kuratoriju Deželnega muzeja je ta prispevek k spominskim ploščam našega časa dobrodošlo in častno darilo, ker hoče pripomoči k temu, da se ohrani spomin na zasluge moža, ki deluje za svojo domovino z naj plemenitejšo vnemo.
To vredno stremljenje za vsem dobrim in splošno koristno dejavnostjo je ta odlični državni uradnik preizkusil tudi pri ustanovitvi muzeja in kuratorij le-tega z radostjo uporablja priliko, da javno izrazi hvaležnost in visoko spoštovanje, ki je bilo poklonjeno gospodu županu Hradeckemu v tem lepem sonetu in v zbirkah Deželnega muzeja potomcem izročeno.
' Namreč Jožef Karinger, ki je bil po slovesnosti maja 1834 višji strelski mojster: pod št. 445 piše, da je on daroval Deželnemu muzeju stare kovance.
189
v Ljubljani imamo še tretji izvod tega zanimivega tiska, na katerega me je opozoril France Dobrovoljce. Hrani ga Slovanska knjižnica, v njene zbirke pa je prišel iz nekdanje Mestne knjižnice. (List je lepo ohranjen; nekdanjo belino je zamenjala rjavkasta barva; prav rahlo se pozna še zlata obreza.)
Se beseda o drugem Karingerjevem darilu Deželnemu muzeju, ki je prav tako izpričano v Ilirskem listu.
Leta 1843 so strelišče povečali in 14. maja tega leta so slovesno proslavili desetletnico izvolitve Hradeckega za protektorja strelskega društva. To pot sicer niso odkrili slike, ponovno pa so izdali kot poseben tisk slavnostno pesem, in sicer v nemških stan-cah: Festgedicht* bei Gelegenheit der dem Herrn Johann N. Hradeczky, k. k. Rathe, Bürgermeister der k. k. Provinzial-Haupt-stadt Laibach, ständischen Verordneten der landesiürstlichen Städte etc. Retter und Protector der bürgerlichen Schiessstätte, aul dieser als Zeichen der innigsten Dankbarkeit abgehaltenen Deceniumsteier in Gegenwart sämmtlicher Mitglieder der Schüt-zengesellschalt am 14. Mai 1843.«
Jožef Karinger je vsekakor bil med organizatorji tudi te proslave (kot dve leti kasneje ob praznovanju 25-letnice županova-nja Hradeckega), saj je bil pet let strelski mojster in med najbolj delavnimi člani strelskega društva. Prav on je bil tudi darovalec tega teksta Deželnemu muzeju, saj Ilirski list (No. 32, 10. 8. 1834, 134; Ver-zeichniss Nr. 2 der Museums-Beiträge, welche seit 1. Jänner 1843 eingegangen sind. Von dem ständischen Museums-Curato-rium. Laibach dem 4. August 1843. Nr. 27.)
poroča: Herr Joseph Karinger^, Handels-man, verehrte, in 8 vo-Das Festgedicht bei Gelegenheit der, dem Herrn Johann Hradeczky, k. k. Rath und Bürgermeister etc. abgehaltenen Deceniums-Feier in Gegenwart sämmtlicher Mitglieder der Schützen-Gesellschait in Laibach am 14. Mai 1843.«
Narodni muzej v Ljubljani ima dva izvoda tega tiska: na rožnatem in na modrem papirju; š. 277 mm, v. 212 mm; naslov na rožnatem papirju je tiskan z zlato barvo, na modrem pa s črno, rdečo in zlato barvo, in sicer m.enjaje; list je prepolovljen; na levi strani je naslov, na tretji pa pesem.
Prešernovo avtorstvo je utemeljil Anton Slodnjak ob drugem natisu in prvi knjižni objavi teh stane leta 1960. Odtlej jih imamo v vseh njegovih izdajah Prešerna. 2al pa enajsterci še vedno čakajo pesniškega prevajalca.
' Slavnostna pesem ob priliki gospoda Janeza N. Hradeckega, c. k. svetnika, župana c. k. pokrajinskega glavnega mesta Ljubljane, stanovskega odbornika deželnoknežjih mest etc., rešitelja in zaščitnika meščanskega strelišča, kjer je bila kot znamenje prisrčne zahvalnosti proslava desetletnice v navzočnosti vseh članov strelskega društva 14. maja 1843. ^ Gospod Jožef Karinger, trgovec, je daroval v oktavu — Slavnostna pesem ob priliki proslave desetletnice v čast gospodu J. H. . . ., v navzočnosti vseh članov strelskega društva v Ljubljani.
LITERATURA
Prešeren, Pesnitve in pisma II., Pesmi in pisma (Uredil Anton Slodnjak), 1960, s 264, s. 283, 291; SBL I, 3401 Radics: Geschichte der Laibacher Schützen- Gesellschaft, 1862, 10; — Prešernov album 1950, 299; Kidrič, Prošnja prešernoslovca spričo Prešernovega tedna in bližajoče se stoletnice Poezij. Ljudska pravica 1946, št. 33, 8. 11., stran 3.
Stane Grebene
Gradbena tehniška šola v Ljubljani