V sodobni herm enevtiki se premikajo v ospredje vprašanja t. i mate­ rialne in tekstne hermenevtike, ki zadevajo tudi razlaganje literature; lite­ rarni vedi pa se odpira herm enevtična problematika zlasti ob različnih re­ cepcijah in interpretacijah istega literarnega dela. Članek razločuje dva tipa literam oznanstvene hermenevtike: prvi je implicitna sestavina sle­ herne literarne znanosti, drugi je dejansko razvito osrednje območje samo nekaterih literam oznanstvenih sm eri L iteram oznanstvena hermenevtika se lahko izrecno opira na filozofsko. Vendar je za literarno vedo plodnejše orientiranje po obči znanstvenom etodološki herm enevtik i Osrednji pro­ blem pri tem je, kako preoblikovati herm enevtične kategorije, da bodo združljive z različnim i tem eljnim i opredelitvam i literature in literarnega dela; članek ga poskuša razviti ob kategorijah smisel in razumevanje. Za nače lno-teoretično narav n an o s t l i te rarne vede in za njen m e to ­ dološki ustro j je bistvenega pom ena, kako se loteva vprašan j o smislu in po m e n u litera ture , o b ranju , razum evanju in razlaganju li terarn ih del, o m ožnostih in te rp re tac ije in vlogi in terp re ta . Ta vprašan ja seveda niso om e jena sam o n a področje li terature , l i te rarne znanosti in k riti ­ ke, am pak so dosti širša in kot takšna segajo tud i v občo teorijo razu ­ m evanja in in terp re tac ije = herm enev tiko . Zato bi jih bilo najbolj ustrezno obravnavati tako, da bi pri tem upoštevali posebne značilno ­ sti obeh disciplin in n june m edsebo jne povezave. V endar je razm erje m ed l i te ra rno vedo in herm enev tiko prob lem atično , saj ga p reds tavn i­ ki različnih l i te ram oznanstven ih sm eri in šol razum ejo zelo različno: razpon varian t sega od tistih, ki b rez p r id ržka priznavajo pom en h e r ­ m enevtike, do tistih, ki dos ledno zanikajo n jeno re levantnost, od tistih, ki izenačujejo osrednje dele li terarne vede s herm enevtiko, do tistih, ki odrivajo herm enev tična vprašanja, perspektive in postopke na rob ali celo čez rob literarne vede. Če se torej želimo podrobneje spraševati o tem razmerju, se m oram o zavedati vsaj nekaterih značilnosti obeh strani, m ed katerim a se vzpostavlja razmerje. L ite ra rna veda se je v zadnjih nekaj desetletjih h itro in temeljito sprem injala . Spre jem ala je vplive različnih filozofskih in idejn ih tokov - fenom enologije, eksistencializma, neom arksizm a, s truk tu ra lizm a in posts truk tu ra lizm a. Usmerjala se je po načelno teore tičn ih , m etodo lo ­ ških, p a tud i po posam ezn ih k onkre tn ih vsebinskih zgledih cele vrste sosednjih strok - oblikovale so jo povezave z lingvistiko, sociologijo, psihologijo in psihoanalizo, semiologijo, komunikacijsko in informacij­ sko teorijo te r logiko in občo znanstveno m etodologijo. Razvoj ni p o te ­ kal v čistem zapored ju m enjajočih se parad igem , tem več gre tu bolj za hk ra tn i razm ah različnih šol, sm eri in m etod, ki tekm ujejo m ed seboj, si nasp ro tu je jo ali pa sam o ind ife ren tno obstajajo d ru g a ob drugi. S troka kot ce lo ta je s tem vsekakor pridobila . Zlasti obm očje lite­ r a rn e teorije je v prim erjav i z li te rarno zgodovino naraslo po obsegu in dobilo večjo specifično težo. Toda tud i v vsakem izm ed teh dveh o b ­ močij posebej se je poleg k onk re tn ih raziskav razm ahnilo splošnejše, bolj ab s tra k tn o p re tresan je nače lne p rob lem atike . Ko je li te ra rna veda v šestdesetih letih začela sodelovati pri m etodološk i deba ti v d ru žb e ­ nih, k u ltu rn ih in u m e tn o s tn ih vedah, je to še spodbud ilo razvoj n jene metodologije. Ob tem razm ahu p a so se nekdan je funkcionalne pove­ zave m ed posam eznim i obm očji s troke zrahljale, m e d tem ko so se nove šele kom aj začele vzpostavljati, tako d a načelno teo re tična in m e ­ todološka razm išljanja v li terarn i znanosti potekajo bolj ali m anj sa- Darko Dolinar SODOBNA LITERARNA VEDA IN HERMENEVTIKA Primerjalna književnost (Ljubljana) 11/1988 št. 2 33 m osto jno in m o rd a celo laže pridejo v dialog z ustrezn im i obm očji so­ sednjih strok, kakor d a bi pom agala usm erja ti ob ravnavo konk re tn ih li terarn ih pojavov v raziskovalni praksi svoje dom icilne stroke. L ite ra rna veda je torej povezana z razvojem so rodn ih znanosti, kar jo ločuje od d rug ih načinov kom un ic iran ja z li tera tu ro , se pravi od naivnega hedon ističnega branja , k ritičnega v rednostnega ocenjevanja in p ragm atične u p o rab e za pedagoško-d idak tične ali ideološko- -p ropagandne nam ene. V endar ni zavezana sam o skup n im krite rijem znanstvenosti, tem več prav tako ali še bolj tudi specifičnosti svojega p re d m e ta in njegovim sp rem em b am , kar jo ločuje od drugih, celo na j­ bližjih znanstven ih strok. Tudi njen p re d m e t se n am re č sprem inja. Po­ jem litera ture , kak ršen s e je izoblikoval ob koncu 18. stoletja, je postal p rob lem atičen . Zlasti avan tg a rd n e sm eri in g iban ja v 20. stoletju so po ­ kazala njegove m eje in jih poskuša la prestopiti, k a r je sprožilo vseb in ­ ske in z njimi povezane te rm ino loške posledice tud i v li terarn i vedi. Takšen kom pleksen razvoj je p ripeljal do p luralizm a literarno- znanstven ih šol in smeri, ki seveda ni sam o m etodološki: razlikujejo se n jihova idejna izhodišča, tem eljne p reds tave o p red m etu , zastavljeni cilji in s tem vred tud i izbor m etod. Ob tem bi m o rd a lahko posta la p ro b lem atičn a celo en o tn o s t in iden tite ta stroke. V takšnem položaju se s troka pač m o ra spraševati ne sam o o eksp lic itn ih op rede litvah svo­ jega p re d m e ta te r o izboru in nač inu u p o rab e svojih m etod , tem več tud i o nezavednih p redpostavkah , vnapre jšn jih sodbah in ciljnih p re d ­ stavah, ki u sm erja jo n jeno delo in vplivajo na to, k a r se z njo dogaja. To ji odp ira pot k hermenevtiki. Tudi sodobna h erm en ev tik a im a za seboj dokaj zap le ten razvojni proces. Čeprav se navezuje na tradicijo razum evanja in razlaganja, ki sega tja do zgodnje antike, se je fo rm ira la kot sam osto jna d isc ip lina šele na začetku novega veka, ko se je nanovo konsti tu ira l ce lo ten si­ s tem znanosti. Zatem je bila še dolgo časa sam o pom ožna disc ip lina v tekstn ih vedah, zlasti v filologiji, p ravni znanosti in teologiji. Na p re lo ­ m u 18. in 19. stoletja se je razvila v n au k o un iverza lnem pojavu razu ­ m evanja in razlaganja; n a p re lom u 19. in 20. stoletja se je op rede lila kot spoznavna teorija in obča m etodologija t. i. duhovn ih znanosti; v prvi polovici 20. stoletja je doživela rad ika len p reob ra t, p renes la svoje težišče na filozofsko raven in dobila on to loško utem eljitev. S eveda ob teh velikih sp re m e m b a h do tedan ji tipi herm enev tike niso izginili brez sledu, am p ak se je njihova trad ic ija nadaljevala. Tako im a so dobna obča h erm en ev tik a vsaj dve tem eljn i razsežnosti - transcenden ta lnofi- lozofsko in znanstvenom etodo loško - ki se z različnih vidikov in pri različnih avtorjih bodisi dopolnjujeta , bodisi izključujeta. Z o b em a je h e rm en ev t ik a pom enila izziv za filozofijo te r za d ružbene, k u ltu rn e in u m e tn o s tn e vede: z o b em a se je vključevala v tem eljno teo re tično in m etodo loško diskusijo, ki traja na tem obm očju že d o b ri dve desetletji in v ka teri se h e rm en ev t ik a sooča z neom arksis t ično k ritično toerijo, z logičnim em pirizm om in ana litično filozofijo te r s s truk tu ra lizm om in p osts truk tu ra lizm om . A ktualnost h e rm enev tične prob lem atike , ki se v tej diskusiji kaže n a različne načine, sp o d b u ja tud i ponovno oživljanje p o d ro čn ih ali specia ln ih herm enevtik . Te so dotlej več inom a nadaljevale starejše tradicije, ki se s icer v posam eznih vedah razlikujejo, to d a v g lavnem so povsod bodisi razvita bodisi p r ik ri ta sestav ina njihovih m etodologij. Izziv obče h erm enev tike in z njim povezani vidiki tem eljne znanstve- no teo re tičn e in m etodo loške diskusije so tud i od specia ln ih p o d ro č ­ nih herm enev tik zahtevali, naj se udeležujejo dogajanja, ki neizogibno vpliva na njihov ustro j in njihovo vlogo. V ta p roces je vp le tena tud i li te ra rna veda, seveda n a različnih ravneh in v različnem obsegu. Značilen s im ptom te vp le tenosti se kaže v njeni term inologiji. T erm in »herm enevtika« z izpeljankami, ki ga je bilo še p red kakimi petindvajsetim i ali tr idesetim i leti le redko m ogo­ če srečati, im a zdaj v njej v idno mesto. S icer se u po rab lja za zadeve, ki za li te rarno vedo niso p opo lnom a nove, tem več jih je že prej označeva­ la in jih še zm eraj označuje tud i z drug im i term ini, zlasti z » in te rp re ta ­ cijo« in »recepcijo«. Toda nova te rm ino loška rab a še zdaleč ni en o ­ značna in ustaljena: v vsakdanji li terarnoznanstven i p raksi lahko po ­ m en i izraz h e rm en ev t ik a bodisi filozofijo razum evan ja bodisi teorijo in m etodologijo in te rp re tiran ja ali pa celo poseben tip in terpretacije . Zato lahko dokaj pogosto slišimo opozorila, kako neva rna je ta poj­ m ovna in te rm ino loška zm eda in kako nujno jo je sp ro ti razčiščevati. Za širjenje term ina, ki je po izvoru star, v novi rabi je m ed drugim res tudi m odni pojav, pa so prav gotovo odločilni stvarni razlogi: če tu ­ di gre za pojave in prob lem e, ki jih je l i te rarna veda vsaj d e lom a po ­ znala že prej, jih nova te rm ino loška ra b a vendarle postavlja v d ru g a ­ čen okvir, jim odkriva nove po m en sk e plati in jih postavlja v nove funkcionalne zveze. Torej že term inologija ponu ja izhodišče za ugo to ­ vitev, da vprašan ja o razm erju m ed li te rarno vedo in herm enev tiko ni m ogoče odprav iti sam o s sklicevanjem na vpliv in te lek tua lne mode. Toda kot rečeno, sta to razm erje in z njim vred vprašan je o m estu in vlogi l i te rarne herm enev tike še zm eraj p rob lem atična . Na to ne opozarjajo sam o njeni kritiki in nasprotnik i, tem več tud i poznavalci in zagovorniki. Tako je npr. P e te r Szondi v drugi polovici 60. let ugo ta ­ vljal, da prave, sodobne li te ra rne herm enev tike tako rekoč še ni, ker p rep ro s to p renašan je tem eljn ih tez te ali one sm eri obče h e rm en ev ti ­ ke n a li te rarno področje še ne zadostuje, da bi lahko govorili o l i te rar ­ ni herm enevtik i; takšne teze je tre b a šele preveriti, jih p reoblikovati in p rilagoditi l i te ra rn em u obm očju, s tem d a bi m o d ern o pojm ovanje li­ te ra tu re , p ravzaprav njene es te tske specifičnosti, postavili že na izho­ dišče h erm enev tične refleksije.1 O dkar je bilo izrečeno to opozorilo, je izšlo precejšn je število del, ki obravnavajo he rm enev tično p ro b lem a ­ tiko v zvezi z li te rarno vedo.2 Kljub tem u se k a r napre j ponavljajo po ­ d o b n a opozorila, d a je l i te ra rn a ali bolje rečeno literarnoznanstvena h erm en ev t ik a še vedno v fazi osnutkov, načeln ih u tem eljitev in p ro ­ gram skih manifestov. Kaj je de jansko z njo, ka te ra n jena področ ja so že razvita in kje so še vrzeli, bi bilo seveda m ogoče za silo ugotoviti s h itr im preg ledom nek a te rih rep rezen ta tivn ih del, ki se razglašajo za li- te ra rn o h e rm en ev tičn a . V endar se tukaj od ločam o za d rugo pot: ugo to ­ viti skušam o, kje so nače lne m ožnosti za s rečan je li te ra rne vede s h e r ­ m enevtiko. Na s tran i h e rm en ev tik e sta v tej zvezi zanim iva vsaj dva vidika: n jene nače lne aspiracije in d e lom a tud i n jena d osedan ja p ra k ­ sa. H erm enev tika velja že od S ch le ierm acherja napre j za občo in u n i­ verzalno. Če je torej res zm ožna us trezno obravnavati najraznovrst- nejše pojave razum evan ja in razlaganja, po tem v n jeno p re d m e tn o obm očje nu jno sodi tud i li tera tura , ker je jez ikovno-pom enska tvorba in jo sestavljajo teksti, ki jih bralc i sprejem ajo tako, d a razum evajo in razlagajo njihov p om en ozirom a smisel. V zvezi s tem pač ni naključje, da je en a izmeči najstare jših p o d ročn ih he rm en ev t ik ravno filološka. Legitim na nas ledn ica filologije pa je l i te rarna veda, in das iravno je p re d m e tn o ožje om e jena in do ločena z d rugačn im i kriteriji, jo s filolo­ gijo še vedno veže to likšna sorodnost, da lahko up rav ičeno poskušam o potegniti razvojno čr to od filološke herm enev tike k literam oznan- stveni.3 Toda nek a n ače lna m ožnost za vzpostavitev razm erja s herm enev- tiko se o d p ira tud i na s tran i l i te rarne vede in sam e litera ture . Razširje­ na, razvejana, raznolika in p ro tis lovna recep tivna te r in te rp re ta t ivna p rak sa daje h erm enev tičn i teoriji v p rem is lek veliko izzivalnih p r im e ­ rov. L ite ra rna veda je iz b ra lsk ih in kritiških izkušenj povzela tem eljno ugotovitev, da različnim tipom li te ra tu re ne ustreza zm eraj enak način branja. Različen tem eljn i značaj in zg radba li te rarn ih del in različen nač in njihove produkcije zahtevajo različne recepcije . Na nivoju znan ­ stvene ob ravnave ana logno velja, da različnim teorijam lite rarnega dela in njegove p rodukcije ustrezajo različne teorije sprejem anja , r a ­ zum evanja in razlaganja. To dejstvo je m ogoče zaostriti v sklep, da sle­ h e rn a poetika im plic itno zahteva sebi u s trezno herm enevtiko . N eka d ru g a tem eljna b ra lsk a in kritiška izkušnja priča, d a je isto li te rarno delo m ogoče sprejem ati, tj. razum evati in razlagati na več n a ­ činov. To spoznanje je seveda n en e h en izziv zlasti za tiste težnje v lite­ ra rn i vedi, ki se ravnajo po m e tod ičnem idealu objektivne veljavnosti, preverljivosti in ponovljivosti postopkov in rezultatov. V endar te b ra l­ ske izkušnje ni m ogoče zanikati in je zato vir vedno novih nasprotij, ne sam o v li te rarn i vedi. N jene različne sm eri se odzivajo nan jo različno; to d a če je že ne skušajo izriniti v neznans tveno obm očje ind iv idualne subjektivnosti, se m orajo spopasti z njo in jo p roblem atizirati. P o d o b n a p o tre b a po p rob lem atiz iran ju sprejem anja , razum evanja in razlaganja se še izraziteje pokaže ob m o d ern i li te ra tu ri v š iršem po ­ m en u besede, ki zajem a de la p rib ližno zadnjih sto let. Iz zgodovine je znano, d a se je h e rm en ev tičn a refleksija n a k a te rem koli področ ju po ­ glabljala ali sp loh šele začenjala p rav ilom a takrat, k ad a r smisel ni bil (več) zlahka dostopen , k ad a r p roces njegovega prisvajanja, tj. razum e­ vanja in razlaganja, ni (več) po tekal g ladko in usta ljeno, tem več je za­ deval n a ovire, ki niso bile sam o ru tin sko tehnične. Ravno m o d e rn a li­ te ra tu ra pa dela b ra lcem dosti hujše težave, ko t jih je s ta re jša l i te ra tu ­ ra svojim sodobnikom . Znanstvena in k rit ična misel, ki se op ira tudi na avtorefleksijo ustvarjalcev, ne oprede lju je več m o d e rn e l i te ra tu re p redvsem kot p o seben m o d u s spoznavanja, tem več navaja d ruge bi­ stvene oprede litve oz. značilnosti, kot npr. poetičnost, es te tsko av to ­ nom nost, av toreferencialnost, večpom enskost, nem im etičnost ipd. To pa vsekakor postavlja razmišljanje o nač inu sp re jem an ja (razum eva­ nja, razlaganja), ki naj bi bil li te ra tu ri kar najbolj ustrezen, p red celo vrsto novih problem ov. N ačelne m ožnosti za po seb n o herm en ev tik o v okviru li terarne vede so torej dane. S eveda p a so v različnih li te rarnoznanstven ih sm e­ reh zelo različne; v g lavnem so povezane s tem, kako ta ali ona sm er ali šola om eju je svoje p re d m e tn o področje in na kakšne teo re tične zglede, zlasti na kakšen tip znanstvenosti se p redvsem sklicuje. D okler se je l i te rarna veda o r ien tira la po tem eljnem idejno- -m etodološkem m odelu sta re jšega pozitivizma in historizma, je v svoje p re d m e tn o področje zajem ala li te rarno delo, p roces njegovega n a s ta n ­ ka in avtorja, pri čem er je v težišče večkrat postavljala genezo in njene de te rm in an te , ne toliko op is in analizo sam ega dela; d rugo plat, recep- cijsko razmerje, ki povezuje delo z b ralcem , pa je p rav ilom a izločala in ga p rep u šča la ind iv idualnem u okusu in subjektivni kritiki. Seveda v takšnem m odelu li te rarne vede ni p r im e rn e m ožnosti za razvijanje herm en ev tičn e prob lem atike . Posam ezni pojavi, ki bi v d rugačn ih m o ­ delih s icer sodili vanjo, so tukaj ostali podrejen i p rev ladu jočem u vzročno-genetičnem u nač inu razlage. Z n as topom in uveljavitvijo fenom enološke in zgodnje s t ru k tu ra l ­ ne orientacije v li terarn i vedi se je n jeno p re d m e tn o področje zožilo in osredotoč ilo na sam o delo, na njegovo specifično naravo, zgradbo in nač in eksistence. Geneza ozirom a p rodukcija dela je b ila tu izločena, prav tako ves sklop realne, em p ir ičnem u raziskovanju d o stopne re ­ cepcije. Kljub tem u ta m odel ni povsem zaprt za herm enev tično p ro ­ blem atiko. F enom eno loška redukcija , ki je njegovo izhodišče, je o m o ­ gočala obravnavan je li te rarnega dela v njegovi enkra tnosti, ki se n e p o ­ s red n o o d p ira ev iden tnem u dojem anju . S takšnega izhodišča se je lah­ ko uveljavila t. i. im an en tn a in te rp re tac ija kot osredn ja literarnoznan- stvena m etoda. K er pa v praksi ni mogla po tekati čisto m im o širših teo re tičn ih pa tud i kon k re tn ih zgodovinskih in m etodološk ih v p ra ­ šanj, se je s tem od p rla vsaj om ejena m ožnost za herm enev tično reflek ­ sijo. Na drugi s tran i je m odel l i te rarnega dela kot večplastne shem atič ­ ne jezikovno-pom enske tvorbe, ki se dopoln ju je v konkretizacijah, om ogočal n a tan č en fenom enološk i opis in analizo različnih tipov sp re ­ jem an ja ozirom a spoznavanja l i te rarnega dela pri različno naravnan ih recip ientih . Tudi sem iotična orientacija , ki se ji l i terarno delo kaže kot kom pleksen znak ali znakovna tvorba, je vsaj takrat, ko s e je iz znakov­ ne sin taktike razširila v sem antiko in pragm atiko, dajala izhodišče ne sam o za obravnavo zgradbe pom ensk ih s tru k tu r v delu, tem več tudi za obravnavo njihove dostopnosti, m ožnosti posredovan ja in dojem anja. Novejše sm eri l i te rarne vede so svoje p re d m e tn o obm očje razširi­ le, tako da poleg de la zajemajo tud i b ra lca in prelagajo težišče n a n ju ­ no m edsebo jno razm erje ali pa celo zaobsežejo ce lo ten krog li terarne kom unikacije od p ro d u ce n ta in p rocesa produkcije p rek sam ega tek ­ sta do recepcije in recipienta. Takšni m odeli om ogočajo obravnavanje li te ra tu re ne sam o na sinhroni, tem več tud i na d iah ron i ravni, ne zd ru ­ žujejo je več sam o v transh is to r ičnem obm očju ev iden tne navzočnosti, tem več jo vključujejo spet v razsežnosti em p ir ično dostopn ih social- nozgodovinskih procesov. S tem se sp rem in ja seveda tud i pogled na ontološki s ta tus in način eks is tence li te rarnega dela, tako da v n e k a te ­ rih skrajn ih p r im erih delo sploh ni več op rede ljeno substancialno, tem več sam o relacijsko-funkcionalno. Zaradi tega m orajo priti vsakrš ­ ni pojavi razum evanja in razlaganja te r s tem povezanega konsti tu ira ­ nja, posredovan ja in sp re jem an ja teksta ozirom a njegovega smisla v sred išče pozornosti. Tako se o d p re m ožnost, da postane herm enevtika , ki zdaj ni več om ejena zgolj na teorijo in m etodologijo in terp re tac ije posam eznega li te rarnega dela, eno osredn jih obm očij ali disciplin lite­ ra rn e vede. Če je bilo naše dosedan je razmišljanje pravilno, im am o torej o p ra ­ viti z dvem a tem eljn im a m ožnostm a ali vidikoma: 1. L ite ra rnoznanstvena h erm en ev t ik a v širšem po m e n u besede je lahko sestavni del, de lna ali pom ožna disc ip lina li te rarne vede kak rš ­ negakoli tipa ali smeri. S eveda je ta načelna m ožnost rea liz irana samo ponekod , v drugih, dosti številnejših p r im erih pa osta ja implicitna. 2. L ite ra rnoznanstvena herm enev t ika v ožjem po m e n u besede je v nek a te rih sm ereh so dobne li te rarne vede rea liz irana in razvita kot njihovo osredn je obm očje ali vsaj ko t eno izm ed težišč njihove teore- tično-m etodološke zgradbe. Če bi hoteli to razlikovanje po vsej sili izraziti tudh tčrm ino loško , bi skupno oznako » li terarnoznanstvena herm enevtika« pri prvi vari­ an ti m o rd a lahko nadom estili z izrazom »herm enev tika v li terarn i vedi«, k e r g re p redvsem za n jeno navzočnost, za d rugo varian to p a bi bil bolj p r im e re n izraz »herm enev tična l i te ra rn a veda«, k e r gre tu za izrazito prev ladovanje herm enevtike . Za prvo varian to velja, d a je v s leh ern em tipu li te ra rne vede, tud i v takšnem , k jer he rm e n ev tičn a p ro b lem a tik a vnaprej sp loh ni opazna, m ogoče razviti n jene im plic itne nastavke: s leherno poetiko (retoriko, semiotiko, teorijo teksta in njegove p rodukcije) je m ogoče dopoln iti z njej u s trezno herm enev tiko . To dopoln jevanje im a posebno ana litično vrednost, k e r lahko odkrije m arsikaj re levan tnega o nač inu delovanja l i te rarne vede v različnih ide jno-teoretičn ih kon tekstih in lahko s tem n a novo osvetli m dr. tud i n jen zgodovinski razvoj. Težišče takšne h e r ­ m enev tike je seveda v. m etodo loškem obm očju.4 Za naš osredn ji p ro b lem je zanimivejša d ru g a varian ta - tip lite­ r a rn e vede z eksp lic itno razvitim h erm enev tičn im težiščem. Razumlji­ vo je, da se l i te ra rn a veda tega tipa najpogoste je op ira na zgled obče herm enev tike , po k a te rem povzem a osnovni m odel z glavnimi ka tego ­ rijami: tekst, b ra lec ozirom a in terp re t, smisel, razum evanje in razlaga ozirom a in te rp re tac ija (m orda pa tud i še z drugim i, kot so avtor, p ro ­ dukcija smisla, h erm enev tičn i krog, horizont razum evanja, vnapre jš ­ n ja sodba, zgodovinskost razum evanja , aplikacija). Pri tem velja razli­ kovati, ali se op ira bolj n a ide jno vsebinske, tj. filozofske, ali bolj n a m etodo loške k o m p o n e n te izbranega zgleda. K adar se op ira bolj na filozofske kom ponen te , povzem a tud i b i­ s tvena vseb inska določila posam ezn ih kategorij osnovnega m ode la in sp loh tem eljne p reds tave o svetu, v kak ršnega sodi tak m odel, te r u ravnava razum evanje in razlaganje po njih. V takšnem p r im e ru n as ta ­ ne nekakšen spoj l i te rarne in filozofske in terpre tac ije , ki sodi m o rd a bolj v filozofijo l i te ra tu re k ak o r v li te rarno znanost5 ali vsaj na mejo m ed njima. S stališča te filozofske sm eri je takšna in te rp re tac ija seve­ da najbolj p r im e re n ali sp loh ed in i p r im e re n način ob ravnavan ja lite­ ra tu re ; s kakega d rugega filozofskega stališča je najbrž sp o ren ali celo nesprejem ljiv; s filozofsko ponavad i ne dovolj ref lek tiranega stališča av tonom ije l i te ra tu re in v njej u tem elju joče se li te ra rne vede se to kaže ko t n eu p rav ičeno podre jan je l i te ra tu re filozofiji, ob ravnavan je li­ te ra tu re zunaj njej najbolj u s treznega p rostora . Sploh pa je vprašanje, koliko je takšna filozofska ob ravnava l i te ra tu re tud i res herm enev tična .6 T akšna je sam o takrat, k ad a r postavlja v ospred je sam proces razum evan ja ozirom a in te rp re tiran ja in ref lek tira njegov po tek te r vlogo in te rp re ta v njem.7 V n asp ro tn e m p r im e ru gre sam o za p renašan je n ek a te rih filozofskih postavk n a l i te ra rno področje , pri če ­ m e r osta ja takšna ob ravnava li te ra tu re daleč od herm enev tike . To ve­ lja za m ars ika te ro delo z obm očja t. i. G eis tesgeschichte ali ontološke, he ideggerjansko in sp ir irane li te ra rne vede in kritike, p redvsem seve­ da za nedom iš ljena ep igonska dela. N asploh je na vpliv filozofske he rm enev tike in n jen p o m e n za lite­ ra rn o vedo m ogoče gledati p o d o b n o kot n a vpliv in p om en d rug ih filo­ zofskih orientacij. L ite ra rna veda se povezovanju s filozofijo ne m ore izogniti. Po eni s tran i ji je nu jno po trebno , k e r ji daje razvojne impulze, s kater im i sp rem in ja in širi svoje tem eljne poglede n a izvor, bistvo in funkcijo l i te ra tu re v človeškem svetu. V endar im ajo po drugi strani takšn i vplivi om ejen doseg. Tisto, k a r se n a nekem področju li terarne vede razvije ob sp re jem u kake izrazito p rofilirane filozofske o rien tac i­ je, lahko občutijo druga, od tega vpliva n ed o tak n je n a področ ja li terar ­ ne vede kot tujek, ki m u naspro tu je jo ali p a vsaj ne vidijo v n jem nič pozitivnega. L ite ra rna veda kot ce lo ta pač ni en o tn a in hom ogena, ker se v njej srečujejo in spopadajo različne idejne orientacije . S strogega filozofskega ozirom a logičnega stališča bi ji bilo m ogoče celo očitati, da je nedom išljena, n e d o s led n a in eklektična. Toda razlog za to najde v svoji zvestobi raznovrstn i pojavnosti li terature , k i je filozofsko to lm a­ čenje ne m ore zm eraj us trezno zajeti in jo m o rd a m arsikdaj sili v p re ­ tesen kalup. Tukaj p uščam o v oklepaju vprašanje, ali ni takšna av tono ­ m istična oprede litev li te rarne vede tud i sam a le izraz im plicitnega, ne- reflektiranega, a po izvoru prav tako filozofskega ali raje ideološkega stališča. Ne glede n a to je za li te rarno vedo, ki se u tem elju je v avto ­ nom nosti li tera ture , kakršnakoli izrazito p ro fil irana filozofska o r ien ta ­ cija bolj sprejem ljiva šele tedaj, če in k a d a r se n jen izrecno in n a ta n ­ čno oprede ljen i pojm ovni ustro j toliko poenostavi, d a postane združ­ ljiv s š iršim pojm om litera ture , ki ni vezan le n a to filozofsko o r ien tac i­ jo. Takšnim pričakovan jem ali zah tevam li te ra rn e vede pa se dosti laže prilagaja sklop m etod kak o r sklop tem eljn ih načel. Seveda so m etode v okviru vsake p rvo tne filozofske orientacije te sno povezane z idejnim i temelji. T oda ta zveza se ob p ren o su n a l i te rarnoznanstveno področje lahko toliko zrahlja, d a se m e to d e bližajo položaju nevtra lnega, sploš­ no u p o rab n e g a in s tru m en ta ri ja in se s tem prilagajajo različnim os­ novnim op rede litvam p re d m e ta li te ra rne vede. Spričo tega je za l i te ra rno vedo, ki razvija he rm enev tično p ro b le ­ matiko, bolj sprejem ljiv zgled obče m etodo loške kako r p a zgled filo­ zofske herm enev tike , saj je n jen pojm ovni ap a ra t že od vsega začetka uskla jen z značilnostm i širšega p red m e tn e g a območja, v katerega sodi tudi l i tera tura . Toda tako kot v s leh ern em razm erju m ed občo in sp e ­ cialno h erm enev tiko se m o ra obči osnovni m odel tud i tukaj p r ilagodi­ ti, k er brez tega ni zm ožen us trezno zajeti razlik m ed specifiko l i te ra tu ­ re in specifiko d rug ih delov svojega širšega p red m e tn e g a področja. Za m ožnosti l i te rarne he rm enev tike je torej b is tvenega pom ena, kaj lah ­ ko dosežejo kategorije, ko t so smisel, razum evanje, razlaganje in d ruge z njimi povezane, k ad a r se nanaša jo n a li teraturo: če naj bo li te rarna h e rm en ev tik a res težišče l i te rarne vede in ne sam o n jena pom ožna ali hevris tična disciplina, m orajo im eti v njej o sredn jo vlogo in omogočiti odgovore na b is tvena vprašanja, na kak ršn a l i te ra rn a veda sploh lahko odgovarja. Težava je v tem, k e r so bile te kategorije op rede ljene bodisi v sp lošn ih potezah, na nivoju obče herm enev tike ko t celote, bodisi po ­ drobneje , na nivoju različnih in tud i naspro tu joč ih si he rm enev tičn ih šol ali smeri, ki p a so m ed seboj razm ejene tako, d a se po tek njihovih m eja ne sk lada z razliko m ed občo in posebn im i herm enevtikam i. Za li te rarno h erm enev tiko kot celo to ne glede na njene m oreb i tne nada lj ­ nje delitve b i bilo t re b a šele najti takšne definicije teh kategorij, ki bi ustrezno zajemale specifiko li te ra tu re v prim erjav i z drugim i, nelite- ra rn im i območji, ne bi se pa d iferenc ira le še napre j glede n a različne, nasp ro tu joče si oprede litve b istva li terature . To je b ržkone ed e n os ­ redn jih p rob lem ov in tukaj ga lahko kvečjem u prib ližno nakažem o. Zveza m ed razum evan jem in razlaganjem ozirom a in terp re tac ijo je b ila v zgodovini h erm enev tike op rede ljena zelo različno: za n ek a te ­ re je p r im a rn o razum evanje in je in te rp re tac ija le njegova izpeljava, za druge je razum evanje rezulta t razlaganja, za tretje sta to dve bolj ali m anj enakovredn i obm očji herm enev tične dejavnosti, ki se jim a kot tretje lahko p ridruž i še aplikacija. Novejša filozofska herm enev tika po ­ udar ja p redvsem ali izključno razum evanje. M etodološka h e rm en ev ti ­ ka seveda posveča večjo pozornost m etod i in te rp re tac ije in njenim k onkre tn im razlagalskim postopkom , toda tudi t u j e in terp re tac ija n e ­ ločljivo povezana s svojim spoznavno teore tsk im tem eljem - razum eva­ njem. Zato lahko zadevo poenostav im o in govorim o o tem sklopu kot o eni sestavljeni kategoriji. Poleg nje je tr e b a obravnavati vsaj še sm i­ sel, v en d a r le v tesni zvezi s prejšnjim , ker sta kategoriji op redeljen i d ru g a z drugo: če je razum evanje iskanje in ugotavljanje smisla, je to ­ rej smisel korela t razumevanja. Kategoriji sta bili razviti v filozofiji, v filološko-zgodovinskih zna­ nostih, p ravu in teologiji, torej pri ob ravnavan ju tekstov, za ka te re je značilno p redvsem to, d a so u sm erjen i v spoznavanje in se podreja jo kriteriju resnice, bodisi čisto teo re tične bodisi v red n o s tn o norm ativne bodisi p rak tično in s trum en ta lne . Zato so v pojm ovni vsebini kategorij razum evanje in smisel p revladovale in te lek tua lne ali še ožje, zgolj ra ­ c ionalne sestavine. Spričo tega sta za u p o rab o na li te ra rnem področju p rob lem atičn i, še zlasti v novejšem času, o d k a r se je v b istven ih o p re ­ delitvah l i te ra tu re kriterij n jenega razm erja do resn ice um aknil v oza­ dje. L iterarni herm enev tik i se torej postavlja vprašanje, kako p reo b li ­ kovati ti dve kategoriji, da bosta ustrezali tud i novejšim oprede litvam bistva li terature . Izraz razum evanje8 je bil dolgo časa sinonim za vsakršno in te lek ­ tua lno spoznavanje, le v strožji rab i je označeval stopnjo ali fazo v š ir ­ šem spoznavnem procesu. Z d iferenciacijo znanosti in z utemeljitvijo t. i. d u hovn ih ved kot posebnega, sam osto jnega tipa, povsem različne­ ga od naravoslovnih in eksak tn ih znanosti, je razum evanje posta lo te ­ meljni spoznavni m odus in m etodološk i vzorec v teh vedah. T akšnem u razločevanju so seveda nasprotovali zlasti privrženci eno tne znanosti in eno tne znanstvene m etodologije že v času sta re jšega pozitivizma, kot p rob lem pa se to obnavlja v vedno novih var ian tah in je še danes p re d m e t deb a te v teoriji znanosti. F undam enta lno-on to loška sm er n o ­ vejše filozofske herm enev tike je vpeljala spe t d ru g ačen pojem razum e­ vanja: zanjo sodi razum evanje v tem eljni ustro j človeškega prebivanja, je eksistencial, zato je globlje in p rvo tnejše od s leherne delitve na prak tično , filozofsko, znanstveno spoznavanje ali celo n a različne tipe znanstvenega spoznavanja. Toda za l i te rarnoznanstveno herm enevti- ko, ki noče biti sam o aplikacija te (ali tud i ka tere druge) filozofske smeri, tem več si prizadeva doseči in obdrža ti s ta tus znanstvenosti, ima razum evanje p redvsem spoznavno teore tsk i in m etodo lošk i pom en.9 V vlogi tem eljnega spoznavnega in m etodo loškega p o stopka v historič- no-herm enev tičn ih vedah se razlikuje od vzorcev znanstvene m etode, kak ršne razvija neopozitivistična, em p iris tična in analit ična teorija znanosti. Njegovega us tro ja torej ni m ogoče opisati kot logično- -m etodično zapored je deskripcije , analize, kom paracije in sinteze, niti d rugače, ko t zapored je zastavitve prob lem a, postavljanja h ipo teze za reševanje in n jene verifikacije ali falsifikacije. Razum evanje tud i ni isto ko t razlaga posebnega pojava s sp lošn im pravilom ali zakonom in ne isto kot povezovanje spoznavanih pojavov po nače lu vzročnosti v genetičn i ali finalni razvojni niz. Bolj m u ustreza naslednji opis: razu ­ m evanje je do jem anje smisla ali p o m e n a ind iv idualn ih pojavov v nji­ hovi enk ra tnosti in v n jihovih sm iseln ih povezavah z d rug im i ind iv idu ­ alnim i pojavi, pri čem er im a bistveno, konstitu tivno vlogo spoznavajo ­ či subjekt. V sekakor razum evanje ni sam o racionalno, tj. diskurzivno, analitično, a rgum enta tivno , tem več je tud i intuitivno, poleg in te lek tu ­ alnih im a tud i afektivno-em ocionalne razsežnosti in v njem lahko igra veliko vlogo ustvarja lna fantazija. Njegov po tek največkra t opisujejo z vzorcem herm enev tičnega kroga; zaradi p roblem atičnosti , ki jo tem u vzorcu očita neopozitiv istična in analitična znanstvena metodologija, ga neka te r i v zadnjem času poskušajo nadom estiti s f iguram a o d p r te ­ ga kroga ali spirale. Različne herm enev tične sm eri in šole različno opredelju je jo razum evanje: kot o b ra t ali ponovitev ustvarjan ja s po d o ­ življanjem psih ičn ih procesov ustvarjalca, kot logično rekonstru iran je njegovih m iseln ih poti, kot združevanje horizontov dela (avtorja) in in ­ te rp re ta , kot reduktivn i izbor iz po tencia ln ih pom ensk ih osnov, ki so fiksirane v delu, ali pa kot p ro duk tivno razvijanje ali celo ustvarjanje novih sm iselnih možnosti ob spodb u d ah , ki jih daje delo. V sekakor se zdi ta pojem dovolj širok, da je u p o ra b e n za li te rarno herm enevtiko , k ad a r le-ta s svojimi različnimi registri obseže ustrezno sprejem anje različnih sestavin li te rarnega dela in njihovih m edsebo jn ih zvez in pri tem zajame tud i njihove es te tsko v red n o s tn e razsežnosti. Ali d rugače povedano: če je delo kom pleksen znak, naj razum evanje zajame v njem ne le pom enske s tru k tu re označenca, tem več tud i jezikovne in sploh vsakršne izrazne s tru k tu re označevalca. O kategoriji smisla, kak ršna bi prišla v poštev za li te rarno h e rm e ­ nevtiko, je tr e b a najprej ugotoviti, da je smisel kom pleksen , kot je kom pleksen p roces razum evanja. S icer je m arsikdaj težko dosegljiv, v en d a r je načelno d ostopen razum evanju. L ite ra rna h e rm en ev tik a se ne m ore zadovoljiti npr. sam o s tisto lingvistično opredelitvijo, po ka ­ te ri se razlikujejo besedn i pom eni in stavčni smisli. Pojem smisel po ­ staja zanjo re levan ten n a višjih ravneh, den im o kot smisel l i terarnega dela, pojava ali procesa; tukaj je bližji pojm ovni vsebini izrazov, kot so npr. smisel kakega govora, doživljaja, dejanja ali zgodovinskega dogod ­ ka. Na najbolj sp lošni in abs trak tn i ravni se vseb ina po jm a smisel bliža pojm ovni vsebini bistva, ideje, resn ice ali v rednote . V endar v nekoliko strožji rab i ni m ogoče teh izrazov poljubno zam enjevati in tud i smisel ni iden tičen z noben im izm ed njih. Za njegovo p o d robne jšo pojm ovno oprede litev je važno logično-sem antično razlikovanje m ed smislom in pom enom , ali v d rugačn i te rm inološk i rabi, d iferenc iran je po m en a na smisel in referenco: to nas spom inja na s ta ro herm en ev tičn o trditev, da je smisel nekaj d rugega kot resn ica in d a je naloga herm enev tike ugotavljati pravi sm isel teksta, preso ja ti o tem, ali je tekst v sk ladu z resn ico ali ne, p a ni več n jena stvar. Po današn jem prev ladu jočem p re ­ p r ičan ju p ro b lem objektivne re ference za li te rarne tekste ni re levan ­ ten, pač p a je zanje zelo re levan tno razm erje m ed teksti in recipienti. S k lepam o lahko, d a j e tre b a p rob lem li te rarnega smisla um estit i prav tukaj. To se u jem a s sp lošno ugotovitvijo, d a je karkoli lahko smiselno le v odnosu do človeka, ki ta sm isel dojema. Pri rab i kategorije smisel v obči herm enev tik i se vztrajno obnav ­ ljajo težnje, d a bi v njem prev ladale in te lek tualne sestavine. To za li­ te ra rn o h erm enev tiko seveda ni sprejemljivo; v njej m ora biti ka tego ­ rija smisel o d p r ta tud i za specifične li terarne, um etn iško-es te tske raz­ sežnosti tekstov. Sam te rm in tega ne izključuje. M orda nam povzroča slovenski izraz pri te m večje težave kot rom ansk i in germ ansk i ekviva­ lenti, saj je tako v ce lo tnem p o m en sk em obsegu latinske besede 'sen- su s’ ko t v n jenih rom ansk ih deriva tih in v n em škem ’d e r S inn’ izrecno vključena sfera čutnosti. - D rugače in širše rečeno: kategorija smisel m ora v li te rarn i he rm enev tik i funkcionira ti tako, d a se lahko približa različnim bistvenim oprede litvam litera ture , k a r jih je doslej izdelala teo re tična misel: zm ožna naj bo zajeti pojm ovanje l i te ra tu re kot mime- zis ozirom a kot ču tnonazo rno spoznavanje, in s icer bodisi ko t u p o d o ­ bitev objektivnega rea lnega sveta bodisi ko t subjektivni izraz duševno ­ sti, pa l i te ra tu ro kot kvazirealno shem atično tvo rbo - nosilko estetskih doživljajev, ko t izraz tem eljn ih op rede litev človeške eksistence, kot p ro s to r razodevanja biti, ali pa tud i ko t znakovno s truk tu ro , kot sp o ro ­ čilo v kom unikacijskem procesu ozirom a kot svojevrstno obliko soci­ alne kom unikacije . Po drugi s tran i naj bo ob en em m ogoče razlikovati li terarno-um etn išk i smisel od filozofskega, znanstvenega, religioznega ali m oralnega. Da bi ta kategorija res opravljala takšno funkcijo, je se ­ veda težko doseči že v teore tičn i konstrukciji in m o rd a še teže u ra v n a ­ vati po tem in terp re tac ijsko prakso; zato n ek a te ri avtorji m odificirajo ta pojem in govorijo npr. o sm iselnih po tencia lih ali sam o o p o m e n ­ skih s tru k tu rah . Toda če se l i te ra rn a h e rm en ev t ik a želi uveljaviti kot osredn je obm očje li te ra rne vede ali kot en a izm ed njenih tem eljn ih parad igem , nu jno p o trebu je takšno nosilno kategorijo, zadosti v seb in ­ sko o d p r to in o p rede ljeno kot najširši ko re la t li te ra tu ri ustreznega n a ­ čina dojem anja, razum evanja in razlaganja. OPOMBE: 1 Peter Szondi: Einfuhrung in die literarische Hermeneutik. Frankfurt 1975, 9-14. - Gl. tudi Peter Szondi: Bemerkungen zur Forschungslage der literarischen Hermeneutik. Prav tam, 404-408. 2 Za nemško jezikovno področje prim. Ulrich Nassen: Annotationen zur deutschsprachigen philologischen und philosophischen Hermeneutik-Diskussion (1975-1985). Sprache und Literatur 57/1986, 62-71. - Širši in drugače zastavljen izbor del, vendar s težiščem na angleško pisanih, ima Siegfried J. Schmidt: Se- lected bibliography on interpretation (1970-1982). Poetics 12/1983, 277-283. 3 Razločevanje med filološko in literarno hermenevtiko otežuje dejstvo, da francoska in še bolj nemška terminološka raba marsikdaj še vedno meša lite­ rarno vedo s filologijo in ne upošteva potrebe po razločevanju, ki jo npr. po­ udarja Szondi (n. d.). 4 Tako ravna npr. Klaus Weimar v delu Historische Einleitung zur literatur- wissenschaftlichen Hermeneutik, Tiibingen 1975, kjer je tak postopek najbolj iz­ razit v poglavju o Gottschedu. 5 To velja zlasti za Heideggerjeve, Gadamerjeve, delno pa tudi že za Dilthe- yeve interpretacije literarnih del. 6 Prim. Szondi, n. d., 12-13. 7 V slovenski literarni vedi je najbolj izrazit primer takšne eksistencialno- ontološko inspirirane hermenevtike opus Dušana Pirjevca. Gl. predvsem Dušan Pirjevec: Evropski roman. Ljubljana 1979. 8 Prim. Karl Otto Apel: Das Verstehen. (Eine Problemgeschichte als Begriffs- geschichte.) Archiv fiir Begriffsgeschichte 1/1955, 142-199. - Emmerich Co- reth: Grundfragen der Hermeneutik. Freiburg - Basel - Wien 1969; poglavje We- sen und Struktur des Verstehens, 55-118. 9 »(...) die Hermeneutik in den Wissenschaften kann erfolgversprechend nur methodologisch, als materiale, zur Geltung gebracht werden.« Ulrich Nassen: Annotationen (...), Sprache und Literatur 57/1986, 64. Članek je dopolnjeno besedilo predavanja v Društvu za primerjalno knji­ ževnost SR Slovenije v Ljubljani 13.4. 1988.