Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžal«, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:   Delavska univerza Domžale.
Domžale, 19. maj 1979 LETO XVI-St. 6
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
24. APRILA OTVORITEVLEKOVEGA OBRATA _REDERGIIM:_
ZAGOTOVLJENA LEPŠA PRIHODNOST TEHNOLOGIJI, SUROVINAM JE    V LASTNEM
ZNANJU,
Na slavnostni otvoritvi Lekovega obrata, ki pomeni eno največjih investicij domžalske občine je ob prisotnosti številnih družbenopolitičnih delavcev Milana Kučana, predsednika slovenske skupščine, podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Andreja Verbiča, predsednika gospodarske zbornice, Lekovih poslovnih partnerjev in dvatisoččlanskega kolektiva govoril France Popit, predsednik Centralnega komiteja.
Delavci tovarne Lek, kjer danes združuje delo že več kot 2000 delavcev so na svoj mengeški obrat še posebej ponosni. Pooseblja njihovo več kot tridesetletno zgodovino. V Mengšu so se pred več kot dvajsetimi leti nekateri navdušenci začeli ukvarjati z raziskavami. Njihovi znanstveni dosežki so bfli temelj, na katerem je zrasla nova tovarna. Z lastnimi znanstvenimi in tehnološkimi dognanji z lastnimi kadri in surovinami so izdelali postopek ekstrakcije ergot alkaloidov, po katerem nastaja cela vrsta zdravil. Ne le tehnologija, tudi zdravila, ki jih tako pridobivajo uvrščajo Lek med največje izdelovalce substance Redergina.
Slavnostni govornik France Popit je v svojem govoru čestital delavcem Leka k pomembnemu delovnemu dosežku ter poudaril družbeno pomembnost, ki jo investicija vnaša v naše gospodarsko življenje! Vsako leto izrazito krepka rast Lekovega družbenega proizvoda ne dejstvo, da bo Lek že do 1. 1980 poravnal svoj uvoz z izvozom so znaki kakovostnega gospodarjenja. Obseg blagovne menjave s tujino stalno narašča in tako je Lek danes že blizu cilja, ki si gaje zastavil s 84 odstotnim pokrivanjem uvoza z izvozom, ki vsako
leto narašča, daje pomemben prispevek k prestrukturiranju gospodarstva. Prispevek k prestrukturiranju gospodarstva pa je tudi novi Lekov obrat, ki je v družbeno nujni preusmeritvi v lastno bazično proizvodnjo vsekakor zelo pomembna pridobitev.
PRIDELOVANJE LEKOVIH R2ENIH R02ICKOV
Začetki Lekovega pridelovanja rženih rožičkov segajo v obdobje ročnega cepljenja in obiranja rožičkov. Ta način je dal osnovne kvalitativne in kvantitativne rezultate
ter povzročil razmišljanje o mehanizaciji dela. Preko ročnega cepljenja in obiranja do preprostejših, doma izdelanih strojnih priključkov za traktorje pred približno petnajstimi leti, je razvoj konstrukcij agrotehničnih strojev pripeljal do današnjih cepilno-obiralnih strojev domače konstrukcije in proizvodnje.
Vendar pa imajo v Leku načrte že za prihodnost. V novejšem času opravljajo intenzivne raziskave gojenja škrlatnordeče glavnice tudi v fermentatorjih na saprofitski na-(Nadaljevanje na 2. strani)
OB DNEVU MLADOSTI
Med Preserjami in Mengšem je zrasla sodobna tovarna bazične kemije. V tem obratu tovarne LEK bodo pridelovali hidrogenirane ergot
alkaloide
Letos mineva 60 let od rojstva mladinske organizacije. 10. oktobra 1919 je bila v Zagrebu ustanovna konferenca SKOJ. Ze tedaj so se odločili, da bo to povsem samostojna in neodvisna organizacija, ki pa bo tesno sodelovala s tedanjo Socialistično delavsko partijo Jugoslavije (komunistov). Odlok o zaščiti države je že čez leto dni potisnil SKOJ v ilegalo, mnogi skojevci pa so bili zaprti Da bi bilo mladinsko gibanje še bolj okrnjeno, se tudi v SKOJ začno frakcijski boji.
Obdobje šesto januarske diktature je čas bolečih izgub za SKOJ. V kratkih dveh letih je bilo ubitih sedem sekretarjev SKOJ.
V takšnih razmerah je bila na Mali planini sredi julija 1939 peta državna konferenca SKOJ.
Glavni referat „0 organizacijskih vprašanjih in nalogah SKOJ" je pripravil tedanji sekretar, triin-dvajsetletni Ivo Lola - Ribar. Med vojno je šla mladina enotno v boj. Zato je dal SKOJ pobudo o ustanovitvi antifašistične organizacije mladih - USAOJ. Po vojni je bila prva in glavna naloga mladine obnovitev domovine. V ta čas segajo tudi prve mladinske delovne akcije. V letu 1948 sta se SKOJ in USAOJ združila v Ljudsko mladino Jugoslavije, ki se je kasneje preimenovala v Zvezo mladine in ob združitvi v Zvezo študentov v Zvezo socialistične mladine.
Ne moremo reči, da ti dve obletnici (šestdeset let od ustanovitve in štirideset let od 5. konference SKOJ) postavljata pred mladinsko organizacijo kakšne nove ali posebne naloge. Stalne in utečene bodo takšne kot prej, nove pa nam bo postavil čas. Na nas je, da jih čimprej zaznamo, odkrijemo in rešimo. Predvsem pa se nikoli ne smemo prepustiti lagodnosti in samozadovoljstvu. Preveč je še belih lis v mozaiku našega dela Sredi preobrazbe šolstva smo, čaka nas razprava o stanovanjski in štipendijski politiki, V juniju organiziramo dve brigadi in tista za Peče še ni popolna.
Zato naj bo Dan mladosti delovni praznik. Mladosten, a kritičen do vsega kar se dogaja okrog nas. Le ustvarjalni si lahko iskreno pogledamo v oči, se povežemo v kolo in zapojemo ob 87. rojstnem dnevu: „Tovariš Tito, mi ti prisegamo, da ne bomo skrenili s Tvoje
poti!
OK ZSMS DOMŽALE
čin. Tako lahko proizvodnja teče skozi vse leto in ni odvisna od spremenljivih vremenskih pogojev, ki za parazitsko gojenje predstavljajo velik riziko.
Kvaliteta proizvoda, ki so jo dosegli v naših razvojnih laboratorijih ter sproti uvajali v proizvodnjo, Lek uvršča na sam vrh tovrstne svetovne proizvodnje. Tako so podani pogoji za uveljavljanje na svetovnem tržišču. Hkrati so dosegli tudi izjemen položaj na področju proizvajalcev farmacevtskih surovin.
PRODOR ZNANJA V TUJINO
Nova proizvodnja pa pomeni za Lek in tudi našo širšo družbo nekaj prednosti:
farmacevtsko oz. kemijsko industrijo, to pa pomeni tudi afirmacijo Leka doma in v tujini.
Pri vsem tem delu nismo pozabili na kadre. Investicija zahteva delavce, ki bodo dovolj izobraženi za delo pri avtomatizirani proizvodnji, saj zaradi sodobnosti odpade grobo fizično delo.
Tako je ena velikih nalog tudi izobraževanje delavcev. Tega so se v teku lotili pravočasno, da lahko zdaj začnejo s proizvodnjo, in da imajo za to usposobljeno potrebno število delavčev.
VREDNOST INVESTICIJE 460 MILIJONOV
Celotna investicija znaša v predračunski vrednosti 428 milijonov dinarjev, če k temu prištejemo obresti od posojil, prispevek za
Pred slavnostno otvoritvijo si je tovariš France Popit ogledal tudi ostale Lekove obrate. Na sliki: Pred ogledom obrata za anorgansko
kemijo
Predvsem je to afirmacija lastnega znanja v domovini in tujini. Za proizvodni proces praktično potrebujejo uvoz reproJuktivnega materiala, po drugi strani pa Lekovi izdelki zagotavljajo izvoz; s takim načinom pa v Leku dosegajo izravnava nie de /ne bilance.
Pa ne le, da izdelke izvažajo (delež izvoza po predvidevanjih znaša 60 do 70 %). Svoje znanje uvajajo na tuja tržišča z oddajo licenc — celo najrazvitejšim državam sveta — kar je resnično velik dosežek tudi za vso jugoslovansko
energetiko in nekatere druge dodatke, se številka zaokroži na 460 milijonov.
Pri tej številki pa je pomembno tole: TOZD so z združenimi sredstvi prispevale kar 241 milijonov ali 52 odstotkov. Inozemski krediti znašajo 48 milijonov, LB pa je z dolgoročnimi posojili prispevala 171 milijonov.
Prav tako je zanimivo pogledati, kakšne so vložene vrednosti za osnovna sredstva in gradbene stroške. V osnovna sredstva je bilo vloženih 329,7 milijonov dinarjev,
Slovestnostni govornik je bil predsednik CK ZKS tovariš France Popit
od tega v gradbene objekte 27 %.
Del opreme je uvožene in je stal 68,7 milijona ali 21 % vrednosti vse opreme (s carinskimi dajatvami vred 28 %). V toku investicije so v teku v največji možni meri preusmerjali uvozno opremo v domačo in tako dosegli sorazmerno visok delež domače opreme glede na uvoženo, to je 34 % od skupne investicije. V času izvajanja so, povedano drugače, znižali uvozno opremo kar za 20 milijonov.
Ti podatki nam povedo, da ima investicija zelo ugodno strukturo
glede na delež stroškov za opremo, saj znaša le-ta 62 % vrednosti celotne investicije.
PLANIRANIH STROŠKOV NISO PRESEGLI
Še v enem pogledu pomeni Le-kova naložba posebnost. Je namreč ena od redkih, kjer končni stroški niso presegli planiranih. Z združevanjem sredstev so delavci ne le prispevali k skupni realizaciji tako pomembne investicije temveč so si na tej podlagi pridobili pravico do deleža v ustvarjenem dohodku in tako tudi na ta način prispevali k uresničevanju zakona o združenem delu.
Delež sredstev delavcev Lekovih TOZD v strukturi investicije je sorazmerno zelo visok; z združevanjem sredstev TOZD je bilo zbranih 52 odstotkov vsega denarja. To dejstvo pa še pridobi na svoji gospodarski teži če povemo, da je srednjeročni razvoj ob tem potekal nemoteno.
Tovarna je stala 460 milijonov, od katerih so delavci Leka sami zbrali 240 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je bilo treba v vseh letih izgradnje investicije vložiti vanjo po 80 milijonov ne da bi pri tem zmotili začrtani srednjeročni razvoj. To pa je tudi ilustracija o visoki delovni morali vseh delavcev Lekovih TOZD.
r
POTEK URESNIČEVANJA INVESTICIJE
Dela za uresničevanje načrta Redergin so se pričela leta 1974, ko je bil izdelan v tedanjem razvojnem sektorju „Preliminarni projekt". Ob tem imenovana leta 1975 delovna skupina, kije kot samostojna organizacijska enota opravila vrsto nalog.
Poleg teh nalog je bilo opravljenih še več drugih kot — pridobivanje lokacijskih, gradbenih, uporabnih in drugih dovoljenj in soglasij, reševanje nekaterih specifičnih problemov s področja tehnologije, varstva pri delu in varstva okolja, reševanje problemov pri prenosu tehnologije iz laboratorijskega in poltehničnega v industrijsko delo.
Hkrati je bila rešena tudi pomembna naloga konstrukcije in izdelave posebnih cepilno-obiralnih strojev, ki so bili v celoti izdelani v Leku.
Časovno je realizacija Redergina potekala takole:
1. Izdelava investicijskega programa reševanja problematike financiranja in odkup zemljišča v letu 1975 in začetku 1976.
2. Pridobljeno lokacijsko dovoljenje - junij 1976.
3. Gradnja objektov za finalizacijo: pričetek - julij 1976 dokončanje - maj 1977.
Gradnja objektov ekstrakcije: pričetek - julij 1977, zaključek -april 1979.
v M. BROJAN j
Svečanosti, ki je pomenila hkrati tudi praznovanje ob Dnevu OF in 1. maju se je udeležilo več kot 1500 Lekovih delavcev
TOVARIŠKO SREČANJE V KOLOVCU
Dne 25. maja 1979, ob 10. uri bo ob 35-letnici napada na partizansko bolnico TRIGLAV v Kolovcu pri Radomljah (Lukova bolnica), tovariško srečanje vseh preživelih borcev — ranjencev, ki so se zdravili v tej bolnici.
Srečanje bo pri spomeniku, kjer se je 6. maja 1944, po zaslugi izdajalca odigrala tragedija, ko so Nemci in domači izdajalci uničili bolnico, pobili ranjence in zdravstveno osebje.
Posebno prosimo preživele borce — ranjence, da se udeležijo srečanja v spomin padlim in nedavno umrlemu PIRŠ JOŽETU — LUKI, ki je bil organizator in vodja gradnje, bolnice in nadvse skrben zdravstveni referent, poznan po Gorenjski in Štajerski.
Prosimo vse preživele borce — ranjence, ki se te slovesnosti ne bodo mogli udeležiti, da sporočijo svoj naslov Občinskemu odboru ZZB NOV Domžale, Ljubljanska c. 70, da bomo na ta način ustvarili točno evidenco borcev, ki so se zdravili v tej bolnici.
Vabimo tudi vse ostale borce, aktiviste in občane, predvsem pa mladino, da se udeležijo tega srečanja.
Občinski odbor ZZB NOV Domžale
___J
23. MAJA BOMO IZVOLILI NOVO VODSTVO OBČINSKE
KONFERENCE SZDL
Z VOLILNO SEJO OBČINSKE KONFERENCE SZDL DOMŽALE ZAKLJUČUJEMO DOLGOTRAJNA IN VSEBINSKO BOGATA VOLILNA OPRAVILA
V volilni aktivnosti krajevnih konferenc SZDL, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev so bila v središču pozornosti zlasti vprašanja in teme, ki zadevajo SZDL kot politični izraz delegatskega sistema, oblike in metode demokratičnega delovanja SZDL, delegatski odnosi in praksa v KS in občini, delovanje SZDL kot fronte, usklajevanje aktivnosti SZDL in skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti itd..
Vsestransko smo obdelali problematiko samoupravnega organiziranja v KS, planiranja in uresničevanja planov, financiranje dejavnosti KS in nakazali rešitve za vrsto konkretnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov, ki jih je mogoče uresničiti v KS, občini ali širši družbeni skupnosti.
Kadrovske priprave na volitve delegatov v konference SZDL so potekale organizirano, demokratično in celovito. Pričele so se že s pripravami na skupščinske volitve z evidentiranjem možnih kandidatov za posamezne naloge v SZDL in se nadaljevale vse do volilnih konference.
Ves čas je tekel tudi postopek evidentiranja možnih kandidatov za vodilne funkcije, v katerem je bila izražena enotna podpora predlaganim možnim kandidatom.
Zato koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL ni bilo težko uskladiti predloga za vodstvene organe OK SZDL.
Na podlagi evidentiranja ter izvolitve delegacij oz. delegatov za OK SZDL in predlogov KK SZDL, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev Predsedstvo OK SZDL Domžale
PREDLAGA
naslednjo kandidatno listo za organe občinske konference SZDL
PREDSEDSTVO: 1. predsednica Marija IVKOVIČ
2. podpredsednik Emil TOMC
3. sekretar Maks JE RAN
sedanja predsednica OK SZDL (od 111.1976 dalje) sedanji član predsedstva in izvršnega odbora,dosedanji predsednik KK SZDL Domžale sedanji sekretar (od X. 1977 dalje)
ČLANI:
4. Stane MLAKAR - sekretar komiteja OK ZKS
5. Marjan KOPITAR — predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov
6. Igor LIPOVŠEK - predsednik OK ZSMS
7. Alfonz AVBELJ - predsednik Občinskega odbora ZZB NOV
8. Janko UKMAR - predsednik OK ZRVS
9. Jernej LENIČ — predsednik občinske skupščine
10. Boris LENČEK — predsednik družbenopolitičnega zbora
11. Slava CIG LAR - KK SZD L Jarše
12. Anton CERAR - KK SZDL Vrhpolje
13. Franc AVBELJ - Lojko - KK SZDL Vir
14. Olga MACERL — KK SZDL Trojane
15. Franc MUŠIČ - KK SZDL Trzin
16. Slavko PIŠEK - KK SZDL Mengeš
17. Marjan GORZA — Zveza telesno kulturnih organizacij
18. Karel KUŠAR — urednik Občinskega poročevalca
19. Matjaž BROJAN - vodja INDOK centra
20. Herman BREZNIK
21. Rajko HAFNER
22. Franc NOVAK
23. Tomaž SLAPAR
V skladu spravili občinske organizacije SZDL Predsedstvo sestavljajo delegati družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, predsednik DPZ, urednik Občinskega poročevalca, delegati KK SZDL ter drugi javni delavci (od številke 19 do 23), ki bodo v Predsedstvu odgovorni za posamezna področja dejavnosti OK SZDL.
IZVRŠNI ODBOR PREDSEDSTVA:
1. sekretar Maks JE RAN
2. Emil TOMC-Podpredsednik OK SZDL, področje kadrovske politike
3. Marjan BOLHAR - sekretar Obč. sveta Zveze sindikatov
4. Matjaž REPNIK - sekretar OK ZSMS
5. Dragica KOLENC - sekretar Občinskega odbora ZZB NOV
6. Zora UŠTAR - delegat OK ZKS
7. Miro UKMAR — področje — družbenopolitični sistem
8. Franc NOVAK — področje — socialna politika in zdravstvo
9. Ranko CUKROV - področje - telesna kultura
10. Franc MUŠIČ — področje — malo gospodarstvo, proslave
11. Franc TEKAVEC — področje — družbeno izobraževanje (sekretar občinske skupščine)
12. Darko GOGNJAVEC - področje - gospodarska SIS (sekretar IS OS)
Po predlogu je Izvršni odbor Predsedstva sestavljen frontno ter iz družbenopolitičnih delavcev širšega profila, ki bodo vodili ustrezne sekretariate sekcij in koordinacijske odbore, da bi IG postal zares akcijski izvršilni organ Predsedstva.
S sodelovanjem sekretarjev občinske skupščine in izvršnega sveta pa bo zagotovljena tesnejša povezanost z delegatsko skupščino za usklajeno izvajanje programov.
Pomemben kriterij pa je tudi pripravljenost za delo.
ORGAN DRUŽBENEGA NADZORA
1. predsednik — Janko COTMAN
2. Franc BRENČIČ
3. Miha BRINŠEK
4. Miha BERNOT
5. Stane GRILJ
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF
1. predsednik - Boris LENČEK
2. Rajko HAFNER
3. Marjan STARIN
4. Janez KUŠAR
5. Franc AVBELJ - Lojko
6. Pepca JUHANT
7. Nada TOMŠIČ
DELEGACIJA ZA RK SZDL Slovenije in Medobčinski svet SZDL Ljubljanske regije
1. Marija IVKOVIČ
2. Emil TOMC
3. Maks JERAN
4. Karel KUŠAR
5. Igor KRIŽMAN
6. Štefan LONCNAR
7. Marjan LENARČIČ
8. Slavko PIŠEK
9. Matjaž REPNIK
10. Dušica LAH
11. Marjan GORZA
Stališča in predloge h kandidatni listi lahko posredujete do 22. maja 1979 Občinski konference SZDL.
Predsedstvo OK SZDL Domžale
Mešani pevski zbor DKD SVOBODA Mengeš in recitatorji na svečani
proslavi
PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE
„ZA OSVOBODILNE BORCE POMENI ČAST BITI SPREJET MED AKTIVISTE OF", tako je bilo zapisano v „izjavi treh", ko so ustanovne skupine OF v letu 1943 preverjale uresničevanje politike in ciljev, sprejetih na ustanovnem sestanku protiimperialistične fronte v Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani 27. aprila 1941, ko je bila rojena Osvobodilna fronta.
OF je bila od vsega začetka zasnovana in zamišljena kot vse-narodna organizacija, v katero imajo ne glede na politične, svetovno nazorsko tradicionalne in družbene razlike enakopraven vstop vsi Slovenci in vse zares patriotične skupine, ki jih ni omadeževalo izdajstvo.
OF je v temeljnih točkah opredelila neizprosno borbo za osvoboditev in združitev vseh Slovencev, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, za ustvarjanje novega lika aktivnega slovenstva. V tem aktu so se ustanovne skupine obvezale za rojalnost vseh sodelujočih skupin v OF, za prevzem oblasti na Slovenskem od OF kot celote za uvedbo dosledne ljudske demokracije po osvoboditvi, za pravico slovenskega naroda do odločanja o svoji notranji ureditvi in za položaj narodne vojske, ki je rastla iz osvobodilnih čet — ter pozvali vse Slovence v boj za svobodo.
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL JARŠE
Priznanje O F za leto 1979 prejema za uspešno povezovanje vseh delov fronte v enotno akcijo, za nenehno krepitev in razvoj delegatskih odnosov in krajevne samouprave in za prizadevna razreševanja nekaterih vprašanj s področja uveljavljanja samoupravnega pluralizma v krajevni skupnosti.
dela za razreševanje življenjskih vprašanj
nih oblik konkretnih
ljudi; to so značilnosti, ki utemeljujejo predlog za Priznanje tej krajevni konferenci in v okviru nje tudi vsem zavzetim aktivistom.
Tovarišica Slavka Ciglar, predsednica krajevne konference SZDL Jarše-Rodica prejema Priznanje
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL TROJANE
Razvoj krajevne samouprave, delegatskih odnosov in delovanje krajevne konference SZDL za delegatski sistem, uveljavljanje različ-
Priznanje za aktivno delo na Trojanah je prevzel Janez Kušar
A VBELJ MARIJA -NADJA rojena 1923, Domžale, Kajuhova 10.
Priznanje dobi za medvojno aktivistično delo od 1941 in kot aktivna borka NOV ter za vztrajno družbenopolitično delo po osvoboditvi, zlasti pa za njeno zavzete delo na področju socialnega varstva, v skrbi za uspešno zagotavljanje socialne varnosti ljudi, saj že dolgo mandatno obdobje vodi Izvršni odbor socialnega varstva, uspešno pa deluje tudi na negovanju in razvijanju tradicij NOB.
HAFNER Vida, rojena 1929, Radomlje, Triglavska 8.
Priznanje je utemeljeno glede na njeno aktivno delo v času NOB v SKOJ in mladinski organizaciji, skozi mladinske delovne akcije po osvoboditvi in skozi aktivistično delo v SZDL. Svojo aktivnost je zlasti usmerila v skrb za uspešen razvoj otrok, za razvoj delegatskega sistema na področju vzgoje in izobraževanja ter za razvijanje različnih oblik uporabe prostega časa otrok.
BOGATAJ Bojan, rojen 1927,
Domžale, Kersnikova 13.
Priznanje se mu podeljuje kot udeležencu NOB s 16 leti, udeležencu NOV, aktivnemu vojaškemu starešini enot KNOJ-a in za povojno aktivistično delo, zlasti na področju povezovanja in organiziranja vojaških vojnih invalidov, prav tako pa tudi za nesebično vključevanje in delovanje v krajevni samoupravi in družbenopolitičnih organizacijah.
HABJAN Božena, rojena 1926, Domžale, Vodovodna 5.
Priznanje prejema kot aktivistka OF, sekretarka mladine in SKOJ v času NOB od julija 1941 dalje ter za povojno aktivistično delo, zlasti za večletno delo tajnika Šlandrove brigade in okrožnega odbora OF pri zbiranju zgodovinskega gradiva in opisov. Priznanje je utemeljeno tudi glede na njeno aktivno delovanje v delegatskem sistemu v KS in samoupravnih interesnih skupnostih.
BERNOT Miha, rojen 1921,
Domžale, Krakovska 5.
Priznanje prejema na predlog Občinske konference Zveze socialistične mladine. Vrsto let uspešno sodeluje pri izobraževanju in usposabljanju mladine s področja obrambne vzgoje, sodeluje pri pomembnih akcijah z ZSMS ne samo kot aktivist Zveze rezervnih vojaških starešin, pač pa kot tovariš z mnogo volje, dobrih pobud in kot mentor uspešnih akcij mladine.
KO KAL J Jože, rojen 1921, Zg. Prekcr 3.
Dobi priznanje glede na njegovo aktivno delo v OF že od leta 1941 in za aktivno udeležbo v NOV od 1943. Od demobilizacije naprej je aktivno vključen v delo kol tajnik ljudskega odbora, odbornik in aktivist SZDL, ZZB NOV in kot dolgoletni predsednik krajevne konference SZDL Velika vas -Dešen.
PEZD1R Francka, rojena 1912,
Domžale, Ljubljanska 37.
Kot otrok številne družine se je sama aktivno vključila v delo za korist otrok in mladine v okviru Društva zveze prijateljev mladine. Priznanje je utemeljeno tudi glede na njeno aktivistično delo v OF med NOB, njeno aktivnostjo v AFŽ in v Socialistični zvezi. Kljub takemu dolgoletnemu delovanju pa je še vedno aktivna v krajevni samoupravi in ZPM.
(Nadaljevanje na 5. strani)
SREČANJE PROSVETNIH DELAVCEV
SLAPAR Kati,
rojena 1916,
Domžale, Krakovska 16.
Predlagatelj Priznanja Občinski odbor ZZB NOV daje pomen Se njeni delavski zavesti kot udeleženki velikega shoda Ljudske fronte na Taboru, njeni povezanosti v AFŽ in OF ter temu, da je bila nosilka nekaterih odgovornih funkcij, njena hiša pa nenehno zatočišče aktivistov in borcev. Kot kurirka-terenka, sekretarka Slovenske protifašistične ženske zveze za lukovški okraj in vrsto drugih dolžnosti, in glede na njeno tudi sedanje družbenopolitično delo v ZZB NOV je predlog utemeljen.
Prejemniki priznanj OF za leto 1979 — posamezniki in predstavniki KK SZDL — so po slavnostni seji predsedstva OK SZDL obudili vrsto spominov na aktivistično delo skozi NOB, povojno izgradnjo in v pogojih samoupravnega socializma danes. Vse spomine pa je prežemala ena sama misel: ,,Vedeli smo, da moramo uspeti, zato smo vztrajali. Vzgajala in vodila nas je Komunistična partija, naše delo je bilo odgovorno, za življenje, za svobodo, za človeka,..."
Resnično tovariško vzdušje med prekaljenimi aktivisti OF je ponovno oživelo in se, tako kot kri po žilah, pretakalo v spoznanje mlajših udeležencev slavnostne seje.
Škoda, res, škoda, škoda, da ni bilo več mladih tudi na kulturnem
programu.
OK SZDL DOMŽALE
PODELJENA ZVEZNA ODLIKOVANJA
Na podlagi Občinskega zbora ZZB NOV Domžale in na podlagi 4. točke 337. člena Ustave SFRJ in 4. člena Zakona o odlikovanjih SFRJ, je predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije z ukazom št. 33 z dne 5. 4. 1979, odločil, da se odlikujejo:
Z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM
NOVAK Franc - Ingo PANCE Karo!
za posebne zasluge med narodno osvobodilno vojno in po vojni graditvi ter za zasluge oziroma zgledne uspehe na področju javnega delovanja ter pri razvijanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZO
KOSI RNIK Antonija
za zasluge med narodno osvobodilno vojno in po vojni graditvi ter za posebne zasluge kot partizanska mati z motivom: „kjer so moji otroci, tam je tudi moje mesto" te1 za dolgoletno aktivno delovanje po osvoboditvi ter
POVŽ Stanislav
za dolgoletno delo po vojni in vodenje družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, kjer je še danes aktiven.
Na predlog osnovne organizacije sindikata delovne organizacije He-lios Domžale se odlikuje z
REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM
PECELJ Vinko
za njegovo dolgoletno delo in vsestranske aktivnosti v delovni organizaciji, krajevni skupnosti, v občini in v širši družbeni skupnosti ob njegovem življenskem jubileju.
Na predlog vojaške enote in občinske zveze rezervnih vojaških starešin Domžale, se odlikujejo naslednji rezervni vojaški starešine:
Z MEDALJO ZA VOJAŠKE ZASLUGE
BERNOT Brane KOCJAN Dušan ŽIBERT Emfl
za veliko prizadevnost in dosežene zelo dobre rezultate pri poveljevanju in vodenju svojih enot in za zgledno delo in družbenopolitično aktivnost tudi v krajevni skupnosti in v družbeni organizaciji.
Z vso resnostjo smo pričeli s pripravami za izvedbo srečanja delavcev v vzgoji in v izobraževanju občine Domžale. Kar 16 organizacij združuje svoje naloge v pedagoško ustvarjalnost. Varstvo, vzgoja in izobraževanje tako zajema preko 800 delavcev.
Čutili smo željo in potrebo po vedno tesnejših medsebojnih povezavah, še posebno, ker želimo doseči čim boljše rezultate. Srečanje prosvetnih delavcev je bilo organizirano v letu otroka, posvečeno našim ljubiteljem delavskega gibanja, 60-letnici KPJ in SKOJ ter revolucionarnih delavskih sindikatov. Napredno politično gibanje delavskega razreda izpred šestdesetih let se je dogajalo v času nastanka jugoslovanske države. Delavci so bili vse skozi nosilo* naprednega programa in borci za njegovo uresničenje. Letošnje jubileje proslavljamo ponosni na ta delavski boj, ponosni na dosežke, ki smo jih deležni vsi. Ta razvoj se nadaljuje na poti utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov in z našim deležem pri tem in pri preobraže-vanju vzgojnoizobraževalnega dela se bomo tudi mi izkazali kot ustvarjalni del tega naprednega toka.
Leto 1979 je leto otroka. Zamisel, da bi v tem letu kar največ pozornosti posvetili vsem vidikom življenja, vzgoje, usposabljanja in radosti naših otrok - toplo pozdravljamo. Čeravno smo ustvarili dokaj visoko raven življenja in imajo mnogi otroci vsega dovolj za njihove potrebe in želje, bo potrebno razmisliti, kaj je zares dobrega in kaj ne. Ni dovolj, da živimo v srečni družbi. Resnično bogastvo
niso nakopičene dobrote; pa tako tudi ne povsod. Bogat je tisti, ki je srečen ob tem kar ima in ne zavida drugemu. Poleg materialne osnove je potrebno imeti zlasti bogastvo duha in srca. Znanje, ustvarjalnost, tovarištvo, spoštovanje drugega, varovanje dobrin splošnega pomena, odnos do kulture in podobne prvine označujejo človekovo srečo in bogastvo. To je tisto, kar skušamo povzdigniti in prenašati z našim vzgojnoizobraževalnim delom.
Humanistične vrednote, o katerih smo razmišljali, označujejo našo zavest in dejanja, bile in ostale so prvine delavskega gibanja. So del programa ZK, SZDL, ZSM, naših sindikatov in strokovnih društev. Vidimo jih v naših učno-vzgojnih načrtih, v našem vsakdanjem delu.
Ne samo s tematiko, tudi z raznoliko dejavnostjo smo želeli predstaviti naše prosvetne delavce. Ob tesnem povezovanju Likovnega društva ,Petra Lobode" smo 9. aprila odprli likovno razstavo del likovnikov-pedagogov. Naslednji dan pa smo po strokovnem delu, v katerem sta sodelovala predsednik občine Jernej Lenič, predavateljica dr. Ana Kos prisluhnili v kulturnem programu Godalnemu kvartetu s solistom Karlom Leskovcem, skupini recitatorjev ter pianistki Majdi Martine.
Z organizacijo in izvedbo srečanja smo bili zadovoljni, ne moremo pa se pohvaliti z udeležbo delavcev v vzgoji in izobraževanju, še posebno, ker bomo želi dobre rezultate le, če bomo usklajeno delovali vsi, ne pa le peščica prizadevnih ljudi. D. Lah
TITO - REVOLUCIJA - MIR SKOJ - ZSMJ
USPEŠNI TUDI V NADALJEVANJU TEKMOVANJA
Letos teče že tretje leto, kar mladi iz vse Jugoslavije tekmujemo na temo Tito—revolucija—mir.
V naši občini smo se učenci osnovnih šol udeležili tega tekmovanja, kije letos posvečeno razvoju naprednega mladinskega gibanja, pod naslovom od SKOJ do ZSMJ (1919-1979).
Pet najboljših iz naše občine se je udeležilo tudi regijskega tekmovanja, ki je bilo 14. aprila v Kamniku. Zbrali smo se v prostorih gimnazije Rudolfa Maistra in po kratkem kulturnem programu smo odšli v razrede, kjer smo reševali teste. Nekatera vprašanja so se nam zdela težka, druga pa lahka. Časa je bilo dovolj, a vendar je marsikatero vprašanje še vedno ostalo nerešeno.
Po tekmovanju smo imeli malico, nato pa smo si ogledali Kamnik. Kljub slabim občutkom smo bili prijetno presenečeni, saj sta se dva učenca iz naše občine uvrstila med pet najboljših v ljubljanski regiji.
21. aprila je bilo v Trbovljah republiško tekmovanje, ki sta se ga iz naše občine udeležila Ksenija Kovačec in Rajko Hribar. Vprašanja so bila tudi tukaj zelo zahtevna in težka.
Po kosilu smo si ogledali muzej in Trbovlje, popoldne pa je bila prireditev, na kateri so podelili priznanja najboljšim. Mednje se je uvrstila tudi učenka iz naše občine, ki bo sodelovala na zveznem tekmovanju 19. maja v Kumrovcu.
Udeleženci tekmovanj: Tito-revolucija-mir.
VSE ZA BOLJŠO OBRAMBNO PRIPRAVLJENOST
»NIČ NAS NE SME PRESENETITI«
Za nadaljnjo krepitev obrambnih priprav in družbene samozaščite je svet za LO in DS pri predsedstvu RK SZDL odločil, da letos organizira in izvede na območju celotne republike vsesplošno družbeno akcijo preverjanja obrambno -varnostne pripravljenosti in nadaljnjega usposabljanja vseh delovnih ljudi in občanov ter družbenih dejavnikov za naloge na področju LO in DS pod nazivom „Nič nas ne sme presenetiti".
Akcija preverjanja in usposabljanja za obrambno-varstvene naloge, ki jo načrtujemo in ki bo potekala skozi vse leto, ima zlasti politično-mobilizacijski pomen in bo poleg krepitve moralnopolitičnih vrednost in zavesti delovnih ljudi in
CILJI AKCIJE
Izhajajoč iz vsega tega so temeljni cilji akcije:
Krepitev vseh dejavnikov LO in DS v temeljni bazi skozi prizmo organiziranja vseh komponent LO in DS v vseh strukturah in vseh nivojih, pa tudi skozi vidik načrtovanja in usklajevanja ter izpopolnjevanje obrambnih načrtov s posebnim poudarkom na povezanosti obrambnih priprav v KS kot temeljni samoupravni celici naše družbe.
2. Vključevanje delovnih ljudi in občanov v proces odločanja na področju LO in DS z vidika neposrednega odločanja na zborih občanov, samoupravnih organih, de-
PRVA FAZA obsega organizacijske pristope in načrtovanje ter sprejemanje akcijskih programov za realizacijo vseh stališč raznih organov in družbenopolitičnih organizacij ter zakonov in drugih aktov s področja LO in DS. V njih je treba določiti prednostne naloge ter programirati aktivnosti na podlagi predpostavk obrambnega načrta za izvajanje aktivnosti v času manifestativnega preverjanja doseženih rezultatov
ROK: 30. april 1979.
DRUGA FAZA obsega izvajanje z akcijskim programom opredeljenih nalog in usklajevanje načrtovanih aktivnosti vseh subjektov na podlagi predpostavk obrambnega načrta. Ta faza je izrednega pome-
S posvetovanja o akciji „Nič nas ne sme presenetiti"
občanov prispevala k nadaljnjemu poglabljanju zasnova SLO in DS, k še boljšemu načrtovanju vsebine nalog, načrtnemu usposabljanju in stalnemu preverjanju doseženih uspehov in slabosti na področju obrambnozaščitnih nalog ter na tej osnovi k dograjevanju obrambnih in družbeno samozaščitnih aktivnosti. Usmerjena je v to, da bodo delovni človek in temeljni subjekti postali dejanski nosilci pravic in odgovornosti ter da bodo aktivni ne le v formalni vključitvi v izvajanje nalog, načrtovanih v obrambnih načrtih, temveč da bodo poslali aktivni tudi v procesih odločanja o vprašanjih LO in DS v vseh okoljih, kjer živijo in delajo. Osnovna pozornost bo zato s strani organizacij SZDL skupaj z vsemi družbenimi dejavniki in akciji posvečena zlasti KS in temeljni orga^ nizaciji ter drugim skupnostim, ki morajo postati temeljni nosilci in izvajalci obrambnih nalog, v katere se morajo vključiti tudi družbene organizacije in društva, zlasti v izvajanju tistih programskih nalog, ki so izrednega pomena za krepitev LO in DS.
legacijah, delegatskih skupščinah in drugih oblikah samoupravnega in političnega organiziranja ljudi.
3. V množičnosti vključevanja delovnih ljudi in občanov za izvajanje nalog LO in DS, kijih s svojimi programi dejavnosti načrtujejo družbenopolitične organizacije, družbenopolitične skupnosti, KS, OZD, družbene organizacije in društva ter drugi organi.
4. V celovitem usposabljanju vseh nosilcev ter delovnih ljudi in občanov za izvajanje obrambnih nalog in nalog za primer elementarnih nesreč.
5. V tekočem informiranju ljudi o varnostno-političnih razmerah in njihovi mobilizaciji za vključevanje v izvajanje nalog.-
6. V maksimalni samoiniciativnosti načrtovanja obrambnih priprav na podlagi osnovnih izhodišč usmerjenosti s strani koordinacijskih odborov za LO in DS ter posameznih nosilcev na nivoju republike in občine kot podlaga za programiranje v KS, TOZD, družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter samoupravnih skupnostih. Pri tem se moramo otresti shema-
tizmov in šablon, kar bi lahko vodilo v nerealnost in omejevalo izvirnost v ocenjevanju in načrtovanju obrambno-zaščitnih ukrepov.
VSEBINSKI EN ČASOVNI POTEK AKCIJE
na za uskladitev aktivnosti vseh subjektov v okviru KS. ROK: 25. maj 1979.
TRETJA FAZA, ki izhaja tako iz prve kot druge, obsega reševanje z akcijskim načrtom opredeljenih nalog in široko družbeno akcijo obveščanja in usposabljanja ljudi za izvajanje nalog, ki izhajajo iz obrambnega načrta in programa aktivnosti načrtovanih nalog oziroma njihovega izvajanja na načrtovanih predpostavkah.
ROK: Junij do septembra.
ČETRTA FAZA 29. in 30. septembra, ko bomo na območju celotne Slovenije od posameznih struktur znotraj KS in od KS do republike načrtovane obrambne in samozaščitne naloge na sprejetih in usklajenih predpostavkah praktično izvajali in preverjali dosežene uspehe.
Nosilec akcije so organizacije SZDL skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi dejavniki LO in DS na vseh ravneh.
Sekretariat akcije
NAŠA SOLIDARNOST
POMOČ PRIZADETIM V ČRNOGORSKEM PRIMORJU
Občinski štab civilne zaščite seje sestal 14. aprila ob 19. uri, to je naslednji dan po katastrofalnem potresu v Črnogorskem Primorju. Na tej seji je štab oroučil možnost materialne pomoči prizadetim krajem v Črni gori in sprejel sistem evidence pomoči, ki je bila posredovana repubiškemu štabu civilne zaščite. Tako je iz naše občine do zaključka redakcije bila poslana naslednja pomoč:
1. POČITNIŠKE PRIKOLICE so dale naslednje delovne organizacije: Helios 2, po eno pa: Tosama, Papirnica, Toko, Zavarovalna skupnost Triglav, Filc, Slovenijales, Lek in Induplati.
2. SANITETNI ŠOTOR sta podarili skupaj delovni organizaciji Termit in Trgovsko podjetje Napredek Domžale.
3. Za rekonstrukcijo cest je delovna organizacija Tekstil TOZD Fflc Mengeš podarila politlak v vrednosti 111.848 din.
4. Iz rezervnega sklada proračuna občine je bilo nabavljenih 51 komadov šotorov za po 5 oseb, 2 sanitetna šotora, 100 kom spalnih vreč in 100 odej v skupni vrednosti 597.000 din. Skupna vrednost doslej odposlane materialne pomoči znaša
1.383.330 din.
Delovne organizacije, ki so takoj prispevale finančno pomoč so naslednje:
- Slovenijales 100.000 din
- rezervni sklad proračuna občine 100.000 din
- Občinski odbor Rdečega križa 10.000 din
- Delavska univerza Domžale 3.620 din Na 4. izredni seji Občinskega štaba civilne zaščite je bil sprejet
sklep, da vse delovne in druge organizacije prispevajo za pomoč prizadetim enodnevni zaslužek. Ravno tako je bil sprejet sklep, da naj bo sobota 24. aprila delovna sobota, katere zaslužek se nameni prizadetim v Črni gori.
Doslej ima štab naslednje podatke:
- Helios TOZD Oljarna 30.387,35 din
- Delavska univerza Domžale 6.898,45 din Do 10. 5. znaša tako skupaj zbrana pomoč 1.634.220 din.
Da bi akcija potekala usklajeno in koordinirano in da bi imeli točen pregled na zbrano pomočjo, Občinski štab za civilno zaščito občine Domžale še enkrat prosi vse organizacije združenega dela in druge organizacije, da pismeno sporočijo vsako materialno ali finančno pomoč in to skladno z dopisom, ki so ga prejele s strani Občinskega štaba 18. aprila 1979.
O nadalnjem poteku akcije bomo preko našega glasila obveščali delovne ljudi in občane o tem, koliko sredstev je bilo zbranih za pomoč prizadetim v naši občini.
Občinski štab CZ Domžale •___^
OB OTVORITVI NOVEGA 600 KILOVATNEGA ODDAJNI KA RADIA LJUBLJANE
KUKAVICA SE OGLAŠA IZ DOMŽAL
Radio Ljubljana je zrasel na temeljih radia Kričač in Radio Osvobodilne fronte. Večja slišnost naše osrednje radijske postaje, katere signali gredo na pot v svet iz Domžal, se je z nedavno odprtim 600 kilovatnim oddajnikom zelo povečala, tako da se bo glas kukavice slišal tudi daleč preko meja.
Otvoritev novega oddajnika je bila 25. aprila 1979. Na otvoritvi največjega slovenskega oddajnika, ki je hkrati tudi eden izmed največjih v Jugoslaviji je govoril sekretar rep. konference SZDL Miloš Prosenc, ki je v slavnostnem govoru poudaril, da bo novi, za štiristo kilovatov močnejši oddajnik omogočil posredovanje prave resnice o našem delovnem človeku in razvoju samoupravnega sistema, pa se pojavljajo mnoga izkrivljanja o naši neuvrščeni, socialistični in demokratični državi.
Ob tako pomembnem dogodku je dobro, da se vrnemo v preteklost in zasledujemo razvoj osrednjega srednjevalovnega oddajnika.
PRVI ZNAKI KUKAVICE
Na kraju, kjer stoji današnji oddajni center Domžale, so že 1. septembra leta 1928 iz takratnih oddajnih aparatur poslali v eter znake kuku. Časopisi so obširno poročali o tej pridobitvi. Med drugim so zapisali, da je bila dograjena naša najmočnejša radijska postaja v Domžalah, ki je 15-krat močnejša od pred kratkim ojačene postaje v Zagrebu in znaša 2,5 KW v anteni. Po svoji jakosti je postaja ena najmočnejših v južni Evropi. Zaradi ugodno izbrane valovne dolžine, dobrega terena in majhnega števila oddajnih postaj jo bodo lahko poslušali daleč po svetu; in res so jo poskušali daleč zunaj meja Jugoslavije.
pokazale, da bi bil prostor v obeh primerih primeren. Zaradi urejene ceste in bližine daljnovoda smo se odločili za Domžale, kajti v Grosupljem bi bilo potrebno vse to šele urediti.
Natanko na tistem kraju, kjer je pred drugo svetovno vojno več kot dvajset let prepevala kukavica, je v zelo kratkem času zraslo moderno, pritlično poslopje za prihodnje oddajne naprave; dobavila jih je in tudi postavila francoska firma Thomson - Houston. Vsa dela pri novem oddajniku so trajala približno eno leto. Največjo odgovornost za to veliko gradnjo pa je nosil tov. Stane Roje, tedanji šef tehničnega oddelka.
V marcu 1951 je po opravljenem tehničnem preizkusu celotni oddajnik prevzela posadka tehnikov s prvim šefom oddajnika tov. Francem Milavcem.
14. 4. 1951 točno ob 16.30 je bila slovesna otvoritev novega oddajnika. Domači poslušalci so bili z jakostjo sprejema zelo zadovoljni, in tudi iz tujine so dobivali pohvalna sporočila o slišnosti naše postaje. Še nekaj podatkov o novem oddajniku. Srednjevalovni oddajnik CFTH (Compagnie Francais Thomson - Houston) je bil zgrajen po zadnjih tehničnih izsledkih in je oddajal iz antene s 135 m KW modulirane visokofrekvenčne moči.
Oddajnik mogoče v kratkem času preglasiti na katerokoli valovno dolžino srednjevalovnega področja. Poganja ga električna energija z 20 KV daljnovoda. Antena je bila v začetku 60 m visok stolp iz jeklenega predalčja. Leta 1952 pa so prestavili 120-metrski antenski stolp iz Kranja in ga ob tej priložnosti še podaljšali na višino 135 m. Leta 1958 so ga tehnično izboljšali in s tem tudi njegov izkoristek.
25. novembra 1965 je bila v Domžalah spet slovesnost. Ta dan je takratni predsednik IS SRS tov. Beno Zupančič dal v obrat še en močan 100 KW oddajnik, ki ga je izdelalo domače podjetje Radioindustrija iz Zagreba, ki je bil nekaj časa 100 % nadomestilo že obstoječega oddajnika.
Razmere na srednjevalovnem področju so postajale zaradi nespoštova-nja koebenhavnskega sporazuma iz leta v leto bolj nemogoče. Skoraj že ni bilo več radijske postaje, ki bi jo lahko sprejemali brez motenj. Na valovni dolžini oddajnika Domžale, pa je „na črno oddajalo" šest oddajnikov, ki so bili močnejši. Motnje so bile tako močne, da oddaj nismo dobro slišali z našega oddajnika niti po Sloveniji, kaj šele izven naše domovine. Vsi protesti, naj se črni oddajniki umaknejo s te valovne dolžine, so naleteli na gluha ušesa. Zato so dobri stari oddajnik preuredili tako, da so ga 8. 6. 1969 lahko vzporedno vključili k RIZ oddajniku in potem oddajali z močjo 200 KW.
Radijska vojna glede moči oddajnikov pa se je še nadaljevala.
Leta 1976 je konferenca radijskih strokovnjakov v Ženevi skušala napraviti nekaj reda na tem področju. Na tej konferenci so določili, da Ljubljana lahko postavi oddajnik moči 600 KW na frekvenci 918 KHz. Medtem pa so se nekatere „čme" postaje že umaknile s te valovne dolžine. Jubilant Thompson 100 KW bo še naprej rabil svojemu namenu in bo prišel prav zlasti takrat, ko bo odpovedal novi 600 KW oddajnik.
M. Brojan
INFORMIRANJE NALOGA MLADIH
S slovesnosti na oddajniku v Domžalah
11. aprila 1941 so nemški bombniki popolnoma uničili oddajno poslopje in vse oddajne naprave v Domžalah. Kukavica je obmolknila in molčala ves čas okupacije.
Nekaj časa je po osvoboditvi v Ljubljani oddajal oddajnik Eiga z močjo 600 W.
Kmalu pa so radijski strokovnjaki iz takrat dosegljivega materiala sestavili oddajnik moči 1 KW, ki je oddajal iz poslopja na Primskovem pri Kranju, kjer so imeli med vojno Nemci svoj oddajni center.
Nekaj časa za tem je v okviru vojne odškodnine prispela oddajna aparatura moči 20 KW. Ta oddajnik je obratoval vse dotlej, dokler ni začel delati nov, močnejši, v Domžalah. Po drugi svetovni vojni je bilo treba urediti razmere na srednjevalovnem področju, kajti radiodifuzne postaje so rasle kot gobe po dežju. 15. septembra 1943 so se zbrali v Koebenhavnu pooblaščeni zastopniki 26 držav in sestavili predlog evropske konvencije o radiodifuziji, ki so ji priložili tudi načrt razdelitve frekvence posameznim državam. Koebenhavnski načrt je začel veljati 15. 3. 1950. Ljubljani je bil dodeljen 44. kanal s frekvenco 917 KHz, valovne dolžine 327,1 m z oddajno močjo v anteni s krožno karakteristiko 135 KW.
PRIMEREN PROSTOR
Za novo v načrtu predvideno oddajno postajo je bilo treba najti najprimernejši kraj, na čimbolj odprtem svetu, stran od gora in hribov. Zemlja mora biti čimbolj električno prevodna, to se pravi, čimbolj močvirna. Obstajala sta predloga za Grosuplje in Domžale. Meritve so
Nikoli nismo povsem zadovoljni z našim delom, čeprav bi se lahko potrkali po prsih, da na področju informiranja mladinci iz naše občine zasedamo precej vidno mesto v republiki. Naš bilten, ki ga tiskamo v 200 izvodih in ga izdamo blizu 20 številk na leto je, v razmerah, v kakršnih ga pripravljamo, dovolj dober informator in obveščevalec. Žal od dogodka in objave mine precej časa in so včasih vesti že zastarele; premalo imamo dopisnikov pa tudi krog bralcev je ralativ-no ozek. S svojim zunanjim videzom bilten prav gotovo ne privlači, toda ciklostilni način tiskanja nam drugačne oblike niti ne dopušča. Tako se vse prerado pojavlja napaka naše organizacije, da o svojem delu, uspehih in problemih ne znamo obvestiti niti sebe, kaj šele drugih.
Zato smo v centru za obveščanje in propagando pri Občinski konferenci ZSMS še bolj pospešili korak.
Številčno smo okrepili center in pripravili seminar za vodje obveščanja v osnovnih organizacijah.
Na seminarju nam je glavni urednik Mladine Vili Pšeničny orisal
osrednje republiško mladinsko glasilo. Pogovorili smo se o vsebini in opozorili na pomanjkljivosti, na koncu pa izrazili skupno željo, da bi se število naročnikov Mladine še povečalo.
V osrednji temi je tovariš Matjaž Brojan slušateljem povedal mnogo koristnih navodil za pisanje časopisnih prispevkov. Naslov njegove točke je bil: Napotki mlademu novinarju. Zelo kvalitetno in prijetno predavanje je sklenil z „ocvirki" (nepravilno uporabo slovenskega jezika), ki jih vsak dan najdemo v naših časopisih.
V naši občini skoraj vsaka druga osnovna organizacija ZSMS v krajevni skupnosti izdaja ciklostirano glasilo. Kako tak časopis urejamo, nam je povedala Marjana Krizman z Republiške konference ZSMS.
Zadnji del seminarja smo posvetili informiranju pred in na mladinski delovni akciji. Ker je bilo predavanje konkreten zbir napotkov, nam bodo oblike in metode propagande, ki jih uporabljamo pred mladinsko delovno akcijo, koristile tudi pri ostalem delu mladinske organizacije. Igor Lipovšek
KAKO SE ZBIRAJO SREDSTVA?
TUDI MED PRAZNIKI VELJAJO PREDPISI!
KANALIZACIJA: RADOMLJE-VIR
Na zadnjem zboru delovnih ljudi in občanov so navzoči krajani želeli, da se v Poročevalcu prikaže poročilo o zbiranju in trošenju sredstev za kanalizacijo.
Izgradnja glavnega kanala od Papirnice do razdelilne trafo postaje na Podre čj u ter speljava tega kanala preko Kamniške Bistrice v desni kanalizacijski kanal je veljala 8.437.961 din. Iz teh sredstev se je
krajanov KS Vir, Radomlje, sredstva delovnih organizacij Vir — Radomlje in sredstva zasebnih delodajalcev iz KS Vir - Radomlje.
4.019.043 din - prispevek SKIS Domžale in 2.868.276 din - kredit izvajalca.
Krajane bo zanimalo stanje sredstev na skupnem žiro računu. Skupaj so krajani, delovne organizacije
Polaganje kanalizacije preko Kamniške Bistrice
zgradil tudi zbirni kanal od tovarne Helios na Količovem do glavnega kanala. Delavci v Heliosu so podpisali sporazum pod pogojem, da v prvi fazi dobi kanalizacijo.
V gradnji je glavni kanal od Papirnice do razdelilne plinske postaje na poti proti Radomljah. Ta dela bodo stala 2.972.643 din.
Vse to bi moralo biti končano že od 31. XII. 1978. Toda dela so zakasnila, ker je bilo veliko težav pri nabavi kanalizacijskih cevi. Tovarna v Anhovem običajno ne izdeluje cevi tako velikega premera in so za naše potrebe morali uvesti posebno izdelavo. Druga ovira pa je nastala pri usklajevanju poteka kanalizacije in drugih vzdolžno potekajočih podzemnih objektov: vodovod, telefon, elektrika .... Zaradi dogovarjanj in iskanja medsebojnih soglasij se je zavlekla pridobitev tehnične dokumentacije. Če seštejemo zgornji dve števili, dobimo ceno za opisana dela, to je 11.410.335 din.
Ta sredstva so zagotovili:
4.523.015 din — iz žiro računa, na katerem se zbirajo: sredstva
in zasebni delodajalci iz krajevnih skupnostih VIR-RADOMLJE zbrali 4.958.080 din. Krajevna skupnost Vir je zbrala 4.317.500 din: delovne organizacije 2.822.500 din, krajani so prispevali 1.405.910 din, zasebni delodajalci 94.020 din.
Vsi pa niso poravnali svojih obveznosti, ki so jih samoupravno podpisali v sporazumu, oziroma so jih izglasovali na referendumu.
Pričakujemo, da bodo ti posamezniki kmalu poravnali svoje dolžnosti, sicer se bodo izvedli ustrezni izterjevalni ukrepi. Ob koncu bi želeli krajanom povedati, kako se bodo dela v letošnjem letu nadaljevala. Do sedaj se v KS Radomlje še ni nič gradilo. Ker je projekt skupen, se bodo sredstva v letu 1979 trošila predvsem za izgradnjo glavnega kanala v KS Radomlje. V naši KS pa bomo zgradili zbirni kanal od Oljarne do glavnega kanala. V upanju, da ne bo večjih ovir, lahko v letošnjem letu pričakujemo prve priključke gospodinjstev na obstoječo kanalizacijo, s/
r
OBVESTILO o odvozu kosovnih odpadkov
Vse občane obveščamo, da bomo z 28. 5. 1979 pričeli z odvozom kosovnih odpadkov.
Razpored je isti kot pri rednem- odvozu smeti s tem, da bo odvoz kosovnih odpadkov opravljen v popoldanskem času.
Kosovne odpadke pripravite do 12. ure ob cesti ali na pločnikih.
Komunalno podjetje Domžale
POGIN RIB V KAMNIŠKI BISTRICI
V nedeljo, 29. aprila 1979 v popoldanskem času je Postaja milice v Domžalah obvestila Ribiško družino Bistrico Domžale, da so ribiči opazili v strugi Kamniške Bistrice pogin rib in to pri betonskem jezu v Ihanu.
Člana Ribiške družine Franc Janežič in Peter Sivec ter dva delavca Postaje milice Domžale so ugotovili naslednje stanje:
Ribič Rudi Arvaj, ki je lovil ribe pri betonskem jezu v Ihanu, je prvi opazil, da se ribe v vodi obračajo in poginjajo. Zajel je vodo, vlovil 12 večjih in manjših rib (potočnice in šarenke); ribe so krvavele iz škrg. Manjše niso prenesle zastrupitve in so poginile, večje pa so kazale znake življenja, zato jih je prenesel v Studenčnico in jih rešil pogina.
Nadaljnje poizvedbe so pokazale, da so strupene odplake pritekale v strugo Kamniške Bistrice iz iztoka čistilne naprave v Studi in povzročile pogin rib nizvodno v dolžini okoli 1 km.
Ribiči so naslednji dan lovili ribe nad in pod zastrupljenim področjem in pri lovu imeli tudi uspe-
he. Na zastrupljenem področju ni bilo rib. Podjetja: Helios, Tosama, Induplati, Titan, Utok - niso obratovala, niti vršila remonta, torej iz podjetij niso pritekale strupene odplake.
Mnenja smo, da so strupene odplake dotekale v strugo Kamniške Bistrice iz kanala čistilnih naprav v Studi.
Analiza voda in rib v Zavodu za ribištvo in Zavodu za zdravstveno varstvo SRS, je pokazala, da so ribe poginjale zaradi prevelike količine prisotnih cianidov v vodi. Količina cianidov je presegala 24-kralno dovoljeno količino.
Kdo je spustil za časa praznikov v mestno kanalizacijo odplake, ki so vsebovale cianide?
Mnenje: eden od tistih, ki v svoji proizvodnji uporablja cianide! Koliko časa bomo dopuščali spuščanje direktnih odplak v mestno kanalizacijo?
Prosimo občane, ki bi karkoli opazili o navedenem poginu, da javijo svoja opažanja in pripombe na telefonsko številko: 721-264.
F. Janežič
PREDZAKONSKO SVETOVANJE
OD 1. JANUARJA 1980 TUDI V DOMŽALAH
.J
Družina je intimen svet človeka in o tem nerad govori drugim. In ravno zaradi tega, ker odrasli težave težko in neradi razlagamo drugim in v javnosti, ostajajo v nas dolgo skrite, prikrite, odnosno nerešene in se kopičijo. Ko težava preraste meje samoobvladovanja, ko opazi že bližnja soseska, prijatelji ali sodelavci, začnemo iskati pomoč, odnosno — začnemo se učiti, kako bi težavo sami rešili. To pride žal ponavadi prepozno, ko se je že vse izrodilo.
Vprašanje zakona in družine se v redni šoli nismo učili. Tudi v sklopu višje, srednje ali visoke šole nismo bili o tem posebej poučeni. Učenje na lastni koži pa je za življenje najbolj dolgotrajna in najbolj učinkovita pot spoznanja. Družba si je z obstoječo družinsko zakonodajo zadala nalogo, da s sistemom izobraževanja, z zdravstveno vzgojo in s pomočjo strokovnih služb omogoči bodočim zakoncem, da se vsestransko pripravijo na skladno skupno življenje, zakoncem pa pomagajo pri njihovih medsebojnih razmerjih in pri izvrševanju roditeljske pravice. Tako bosta morali osebi od 1. januarja 1980, ki nameravata skleniti   zakonsko   zvezo, obiskati
zakonsko svetovalnico. Ob prijavi poroke pri matičarju bosta morala predložiti že tudi potrdilo o obisku v zakonski posvetovalnici.
Osnovni namen predzakonskega svetovanja je torej sistematična priprava in usposobitev mladih za družbeno vlogo, ki naj bi jo v družini opravljali po sklenitvi zakonske zveze. Samo pripravljeni zakonci lahko zaživijo v sodobnih oblikah družinskega življenja in v sožitju s širšo družbo. Program svetovanja naj bi jim dal vse potrebne informacije za urejanje pravnega, medicinskega, psihološkega, ekonomskega in socialnega statusa družine. Končni cilj predzakonskega svetovanja je potemtakem v humanejšem, prisrčnej-šem, iskrenejšem in enakopravnem tovariškem odnosu med zakonci in do otrok. Tega cilja ob kratkem programu najbrž ne bo mogoče izpeljati do končnega, predvidevamo pa, da bodo udeleženci še v drugih podobnih programih razvijali tisto, kar bodo slišali v predzakonskem svetovanju. Tako bodo lahko pozitivno vplivali na ustvarjanje pogojev za srečo v družini, za svoje otroke in za družbo, v kateri bodo živeli.
M.S.
ŽIVLJENJE IN DELO UPOKOJENCEV
KONFERENCA UPOKOJENCEV
RAZISKAVE IN BOLJŠE DELO
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST IN ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
V soboto dne 26. maja ob 15. uri bo v Zadružnem domu v Viru redna letna konferenca Društva upokojencev Domžale. V naši občini smo upokojenci organizirani v treh društvih, ki delujejo na območjih Mengša, Moravč in Domžal. V društvih aktivnost nikoli ne poneha, posebno živahno je v času ko polagamo obračune v preteklem in načrtujemo delo za prihodnje leto.
V Mengšu so odborniki društva ob novem letu obiskali in obdarili 34 svojih članov, ki so nad 80 let stari. Pred osmim marcem pa so povabili in pogostili žene-upokojenke. V prijetnih klubskih prostorih, kjer je tudi manjši bife, je bila počastitev žena res domača in prisrčna. V preteklem letu so mengeški upokojenci imeli sedem lepo uspelih izletov. Tudi letos imajo program za vrsto zanimivih izletov. V Mengšu bi upokojenci radi organizirali moški pevski zbor. Nad 30 pevcev bi takoj pričelo z vajami, le pevovodje še niso uspeli dobiti. To je zaenkrat največja skrb mengeških upokojencev.
V Moravčah je po številu sicer najmanjše društvo, ki pa ima v svojih vrstah skoraj vse upokojence v Moravski dolini. Društvo si je že več let prizadevalo dobiti zasilni prostor za svojo dejavnost. Krajevna skupnost in Gasilsko društvo sta pokazala polno razumevanje in stari dom prepustila Društvu upokojencev. Skupščina občine Domžale bo prav gotovo prisluhnila potrebam 230 članov društva v Moravčah in jim dala stari dom v trajno uporabo. Ko bo društvo imelo urejene te formalnosti, bo lahko pričelo s sanacijo stavbe. Člani -upokojenci in tudi ostali občani so pripravljeni s prostovoljnim delom pomagati pri gradbenih delih. Če bodo vsi res pokazali obljubljeno solidarnost, bo tudi Zveza društev upokojencev Slovenije nudila primerno dotacijo in tedaj lahko pričakujemo, da bodo moravski upokojenci prihodnje leto že v svojem društvenem domu.
Domžalsko društvo, ki je po številu članov in po razsežnosti največje v občini, pa je kakor vsako leto že v januarju organiziralo vrsto infromativnih posvetov s člani v vseh večjih krajih od Blago vice do Homca in Ihana. Pogovarjali smo se o vseh perečih vprašanjih, ki zadevajo upokojence, predvsem o materialnem položaju, ki se vkljub vsakoletnemu poviševanju pokojnin ne more zbdjšati in še zdaleč ne sledi nenehni rasti življenjskih stroškov. Poprečje pokojnin in invalidnin glede na poprečje osebnih dohodkov v SR Sloveniji pa celo upada. V letu 1977 je bilo to razmerje 72,6 %, v letu 1978 pa le 72, %.
Več zadovoljstva so imeli upokojenci v preteklem letu z izleti. Skupno so
imeli upokojenci 17 izletov po domovini in nekaj tudi po Avstriji in Italiji. Letos smo imeli že tri izlete. V maju bo šc izlet na Golico in v Kropo. Junija v Gorico in na Štanjelski grad, kjer bomo imeli srečanje s slovenskimi upokojenci iz Trsta in Gorice. Koncem junija bomo imeli piknik pri Kekcu v Tuhinjski dolini. V juliju bomo obiskali taborišče Gonars in Benetke, 26. julija pa bomo šli na Škofjeloški grad in preko Jelovice v Bohinjsko Bistrico, kjer si bomo ogledali novi Dom Jožeta Ažmana in muzej Tomaža Godca, kjer so bile 1. maja slovesnosti ob obletnicah partijskih jubilejev. 2. in 3. avgusta pa si bomo ogledali taborišče Jasenovac', Kozaro, Jajce, Drvar in Bihać. 23. avgusta bomo krenili preko Jezerskega, Železne Kaple in Plibcrka v Ravne in na Prežiho-vo domačijo. V septembru pa gremo še v Velenje in na zapadno Pohorje.
Upokojenci so na vseh sestankih pozdravili zamisel, da bomo gradili stanovanjski blok s 50 stanovanji za tiste interesente, ki si v času aktivnega dela niso uspeli rešiti stanovanjskega problema in ki imajo tako nizke prejemke, da jim ni mogoče misliti na večja stanovanja ter želijo še nekaj let preživeti samostojno, predno bi zaradi oslabelosti morali misliti na sprejem v Dom upokojencev. Ce bi nikakor ne bilo možno dobiti primerne lokacije, pa bo stanovanjska komisija pri društvu upokojencev predlagala nakup večjega števila garsonjer in enosobnih stanovanj v stanovanjskih blokih v Domžalah in Mengšu. Interesenti se že lahko prijavijo pri svojem društvu upokojencev.
Pri zadnjih volitvah je bilo v domžalski občini izvoljenih veliko število upokojencev za delegate v krajevne skupnosti in v organe raznih interesnih skupnostih. V glavnem so vsi ti delegati - upokojenci dokaj aktivni pri sodelovanju in soodločanju o pomembnih družbenih in gospodarskih problemih.
Končno je šc omembe vredno, da je v naši občini komaj polovica vseh upokojencev včlanjenih v društvih upokojencev. Najslabše je v Domžalah, tu je nad tisoč upokojencev, ki so bili v času aktivnega dela v sindikatih in drugih družbenopolitičnih organizacijah dokaj aktivni. Z upokojitvijo pa so z vsem prenehali in kljub temu, da jih v naših glasilih često vabimo v članstvo, še vedno stoje ob strani.
Nekateri pravijo, kaj pa bom imel od društva? Posameznik res ne more imeti kakih privilegijev, kajti naša društva se po svojih predstavnikih v Zvezi društev upokojencev Slovenije in v organih Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije nenehno prizadevajo za boljši gmotni položaj vseh upokojencev in invalidov, za gradnjo počitniških domov za upokojence, za gradnjo stanovanj, v katerih imajo trajno razpolagalno pravico upokojenci in za gradnjo domov upokojencev, v katerih imajo člani popolno oskrbo in zdravstveno nego. Društva občasno or-
finizirajo obiske in obdarovanja svojih lanov, ki so ostareli, tako smo v Domžalah pred prvim majem obiskali 85 članov, ki so v zadnjih 3 letih dosegli 80 let starosti. Dalje v vseh treh dru-, štvih nudimo članom vsakovrstne usluge, zlasti pri uveljavljanju njihovih pravic. Dejavnost naših društev je tedaj zelo razvejana, zlasti na področju socialne in stanovanjske problematike.
Zato vabimo vse upokojence, ki še niso včlanjeni v društvu, da se vpišejo v svojem kraju. V Mengšu posluje društvo upokojencev na Trdinovem trgu vsak četrtek od 10. do 12. ure, v Domžalah
Pi vsak ponedeljek in petek od 9. do 2. ure.
Na letno konferenco društva upokojencev 26. maja pa vabimo vse upokojence, tudi tiste, ki šc niso člani naših društev.
I. R.
Z naglim razvojem tehnologije in preraščanjem posamičnih pro-' izvodnih organizacij v povezane in usklajene ekonomsko-tehnološke komplekse in s prizadevanji za hitrejšo rast produktivnosti v naši družbi narašča pomen raziskovalne organizacije oziroma potreba po njenih rezultatih. Pri tem pa so premalo zavedamo, da ti rezultati praviloma nastajajo le v organiziranih raziskovalnih procesih, ki so običajno razmeroma dolgotrajni. Vse študije o nastanku tehničnih inovacij opozarjajo, da je normalni ciklus dozorevanja uporabne inovacije okrog pet let in več. To pomeni, da moramo biti sposobni, da raziskovalno dejavnost ustrezno organiziramo, sprejmemo riziko, ki ga predstavljajo vlaganja vanjo, kajti šele po določenem obdobju lahko pričakujemo, da se bodo investirana sredstva pričela vračati v obliki uporabnih rezultatov. Podjetju, ki ni sposobno ali ni pripravljeno na tak dolgoročen an-gažma raziskovalne dejavnosti, ostaneta na razpolago dve možnosti: zastarevanje proizvodnje in umikanje s tržišča, ali nakup tuje tehnologije in povečevanje odvisnosti od tujega partnerja. Gledano dolgoročno je tudi ta druga možnost brezperspektivna, kar so spoznala in občutila že številna naša podjetja.
Kljub nekaterim nedvoumnim uspehom na raziskovalnem področju pa se ta dejavnost v celoti vendarle ne razvija zadovoljivo in občutno zaostaja za planom. V Sloveniji smo se odločili, da sredstva za to dejavnost združujemo v minimalnem obsegu, le za skupni raziskovalni program (ki ga sestavljajo predvsem nacionalne medicinske in sistemsko-prostorske raziskave ter del fundamentalno naravoslovnih in družboslovnih raziskav — v letu 1979 v vrednosti okrog 650 milijonov din), skrb za ostalo dejavnost pa prepustimo neposredno organizacijam združenega dela. Z oziram na že doseženo stopnjo družbeno-tehnološke-ga razvoja pri nas, na sedanjo stopnjo produktivnosti in potrebo po večji stabilnosti gospodarjenja, ocenjujemo, da bi v raziskovalno dejavnost morali vlagati med 1,5 — 2 % družbenega proizvoda (okrog 3.000 milijonov din), pri čemer bi posamezne industrije, ki neposredno temelje na raziskovalni dejavnosti, verjetno morale vlagati v raziskovalno dejavnost med 5 in 10% svojega proizvoda (npr. farmacija, profesionalna elektronika itd.), vodilne delovne organizacije, ki so nosilke tehnološkega razvoja pa celo bistveno več.
Deloma zaradi premalo stabilnih in premalo stimulativnih pogojev gospodarjenja, ki ne omogočajo učinkovitega načrtovanja za daljše obdobje, deloma tudi zaradi neustrezne izobrazbene strukture v organizacijah združenega dela ozi-
roma nezadostno razvite „inova-cijske miselnosti" razvoj raziskovalne dejavnosti in njeno vključevanje v napore za hitrejši razvoj proizvodnje in splošen družbeni razvoj ne poteka po planu. Na eni strani prihaja do tehnološkega zaostajanja številnih delovnih organizacij, na drugi strani pa se povečuje tehnološka odvisnost nekaterih tehnološko najbolj razvitih organizacij združenega dela od inozemskih partnerjev, kar se izkaže kot huda ovira predvsem takrat, ko taka organizacija začne preraščati okvire notranjega tržišča. Take ovire s svoje strani prispevajo k nestabilnosti gospodarstva v celoti.
Smo v obdobju začetnih priprav na novo srednjeročno plansko obdobje (1981 - 1985). Mogoče je prav to priložnost, da delavci, ki neposredno razpolagajo z ustvarjenim dohodkom, ponovno in v širšem konktekstu razmotrijo razvojno politiko svoje OZD in branže v celoti ter inovacijsko oziroma raziskovalno problematiko tega razvoja posebej. Ali je uvoz kompleksnih tehnoloških postopkov res vselej najboljša rešitev? Seveda ni mogoče enačiti ali negativno označiti vseh povezav z razvitimi tehnološkimi partnerji v inozemstvu, zlasti ni mogoče zanikati koristnosti tistih, ki omogočajo dejansko partnerstvo in sodelovanje — v poslovanju in razvoju. Toda tako sodelovanje zahteva visok tehnološki nivo naših OZD in njihovo sposobnost uveljaviti in dalje razvijati sodobne tehnologije. Prav pri tem pa so lahko naše razisko valne organizacije v neprecenljivo pomoč; in kadar za to niso usposobljene, jih je treba ustrezno usmeriti in usposobiti. Učinkovito gospodarjenje je vse manj rezultat izoliranih naporov v posamezni OZD ter v vse večji meri smotrne usklajenosti in povezanosti gospodarskih in družbenih dejavnosti. Težave v prometu ali komunikacijah, slaba zdravstvena preventiva, zaostajanje na kulturnem področju, neustrezni sistemi izobraževanja, predvsem pa neučinkovita, od prakse odtrgana raziskovalna dejavnost, imajo neposredne učinke v bilanci gospodarjenja. Zato vlaganje v te dejavnosti v skladu s potrebami in možnostmi družbe v celoti vse bolj predstavlja gospodarsko ali vsaj gospodarno naložbo — ob zagotovitvi racionalne uporabe teh sredstev, za programe, ki so družbeno verificirani. To pa omogoča sedanji sistem, ko delavci neposredno razpolagajo z dohodki; toda še vse prevečkrat se ta pravica razpolaganja tolmači preozko, kot enkratna odločitev „dati ali ne dati". Potrebe po tem, da je v te dejavnosti treba vlagati, ni mogoče zanikati; zato pa pravica odločanja po-
(Nadaljevanje na 10. strani)
meni, da delavci vedo, v kaj vlagajo in da v delegatskem sistemu tudi zagotovijo namensko uporabo teh sredstev.
Eden temeljev sistema na raziskovalnem področju so občinske raziskovalne skupnosti. Prav preko njih naj bi se intenziviralo vključevanje znanja v proizvodnjo, po drugi strani pa naj bi se v njih zbirale, usklajevale in povezovale zahteve po tistih raziskovalnih rezultatih, ki presegajo možnosti posameznih OZD. Mnogokrat se OZD v svojem prizadevanju za večjo produktivnost znajdejo v situaciji, ko potrebujejo rezultate raziskav, ki so verjetno že bile opravljene v slovenskem merilu.
Občinske raziskovalne skupnosti so ustrezno mesto za dogovore v tej smeri, saj lahko nudijo konkretno pomoč v svetovanju, pri oblikovanju raziskovalnih programov, pri usklajevanju razvojnih programov, pri povezovanju z raziskovalnimi organizacijami, pri informiranju, pri ustvarjanju ustrezne družbene klime itd. Po drugi strani pa je prav to vsebina dela občinskih raziskovalnih skupnosti in izven tega neposrednega in konkretnega dela z organizacijami združenega dela in za OZD obstoji le se nevarnost forumskega delovanja občinskih raziskovalnih skupnosti, formaliziranja in celo birokratiziram;!. Zato je nujno, da tudi občinske raziskovalne skupnosti analizirajo situacijo v svoji občini in pripravijo realen program delovanja, skupaj Z organizacijami združenega dela.
V tej luči je treba ovrednotiti tudi čedalje odločnejšo zahtevo, da sleherna organizacija združenega dela, ki nima lastnega raziskovalnega inštituta ali razvojne službe, postavi vsaj animatorja za to področje. Će je tak animator že izraz ustrezne klime v podjetju, potem njegovo imenovanje lahko pomeni uspešen korak naprej v boljšo organizacijo teh silnic in naporov. Če pa pomeni formalno zadovoljitev neke družbene zahteve, potem bo tak animator praviloma prej ali slej postal zavora za dejanski napredek na tem področju
USMERITVE ZA NADALJNJO AKTIVNOST - STALIŠČA
Pri nadaljnji aktivnosti za uresničevanje skupščinskih sklepov in drugih družbenih dokumentov o raziskovalni dejavnosti je treba v okviru uresničevanja celotnega sklopa nalog in organizirane enotne akcije zlasti:
- hitreje razvijati nove družbenoekonomske odnose med udeleženci svobodne menjave dela v raziskovalni dejavnosti;
- pospešiti proces samoupravnega organiziranja raziskovalne dejavnosti in v tem okviru uveljaviti večji in bolj organiziran družbeni vpliv v samih raziskovalnih organizacijah ter dograditi sistem samoupravnih interesnih skupnosti za raziskovalno dejavnost;
- uveljaviti projektno organiziranost kot integracijski in usmerjevalni mehanizem, ki naj pospešuje preseganje razdrobljenosti raziskovalnega dela in interdisciplinarno povezanost raziskav;
- pospešiti v okviru skupnega raziskovalnega programa v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije raziskave, ki bodo dale teoretične posplošitve našega družbenega in gospodarskega razvoja ter raziskave, ki pomenijo raziskovanje nacionalne samobitnosti slovenskega naroda;
- zagotoviti skladnejše uveljavljanje vseh sestavin sklenjenega inovacijskega procesa, od temeljnih raziskav do uporabe raziskovalnih dosežkov v praksi;
- pospešiti nadaljnjo samoupravno preobrazbo mednarodnega znanstvenega in tehničnega sodelovanja, proučiti prioritete tega sodelovanja, še posebej z deželami v razvoju in oblikovati mehanizme za sodelovanje ter s>i organizirati za aktivno sodelovanje o okviru mednarodnega centra za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju v Ljubljani;
- intenzivno in organizirano vključiti celotno raziskovalno dejavnost v priprave sredrjeročnega plana SR Slovenije z;; obdobje 1981-1985 in dolgoročnega plana SR Slovenije do leti 1990.
Predsednik skupščine ORS Domžale: dr. Andrej OREŠNIK
NAŠ OTROK IN CESTA
ALI SE BO ČRNA KRONIKA NADALJEVALA?
O skrbi in nalogah, ki smo si jih zadali v akciji ob mednarodnem letu otroka smo skupno s Koordinacijskim odborom pri OK SZDL izdelali program, da bi storili vse, kar je v naši moči in skrbi celotne družbe, da bi zajezili tako velik davek, ki ga danes terjajo naše ceste še prav med otroci.
Vemo, da smo imeli v letu 1977 v naši občini 4 mrtve, v letu 1978 pa kar 9 mrtvih otrok, da o telesno poškodovanih sploh ne govorimo.
Zato je prav, da v tem kratkem sestavku omenimo tudi nekaj statističnih   podatkov  o prometnih
nezgodah otrok, ki so se dogodile samo na območju UJV Ljubljana.
V prvem ttoniesečju leta se je dogodilo prometnih nesreč z udeležbo otrok:
Leto 1977 1978 1979
Skupno število 64 47 45 mrtvi otroci 3      2 4
hudo ranjeni 18 15 13 lažje ranjeni        44    33 34
V prvem tromesečju letošnjega leta pa je bilo stanje na območju naše občine naslednje:
1 smrtna žrtev otroka 4 s telesnimi poškodbami.
Od tega so bili povzročitelji otroci v 2 primerih in drugi v 3. Otroci so kot pešci bili udeleženi v 6 primerih. Vozniki avtomobilov v 5 primerih. Predšolski otroci v 2 primerih in šolarji v 4 primerih. Vseh 5 nesreč pa se je dogodilo v naseljenem kraju. Nezgoda pa se je dogodila v 4 primerih na poti v šolo in domov in 2 pri igri.
Vzroki nezgod pa so sledeči :
- 1 x neprimerna hitrost,
- 2 x nenaden prihod na cesto,
- 2 x napake voznikov na prehodih za pešce.
Zato menimo, da je prav sedaj čas, da odgovorne službe in pooblaščeno ali pogodbeno vezano podjetje čim prej uredi prehode za pešce in obeleži vso ostalo potrebno talno signalizacijo. Prav tako je potrebno, da šole, AMD in ZŠAM še bolj aktivno posvetijo skrb prometni vzgoji in ne nazadnje starši, da vsakodnevno posvečajo skrb otroku v prometnem vrvežu, da se
vrne v njihovo okrilje zdrav. Hkrati pa menimo, da bi bilo prav, da vsa vaša negativna ali pozitivna zapažanja, kako bi pri nas še izboljšali prometno varnost, ustno ali pismeno izrazite pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Domžale ali v našem poročevalcu. Gornji statistični podatki nam torej kažejo, daje čas šolskega leta vse do počitnic za otroke hudo nevaren.
Prav to pa nas mora ne samo vzpodbujati, ampak moramo z vključevanjem v prometno vzgojno dejavnost v cestnem prometu storiti vse, če hočemo našim otrokom zagotoviti varno pot v šolo in domov, kakor tudi pri igri in dokazovati z lastnim vzgledom, kar otroku pomeni več kot film, predavanje, tekmovanje in vse drugo, o čemer pišemo, se dogovarjamo in učimo.
SPV
Delovni pogovor ob Tednu Rdečega križa TEDEN RDEČEGA KRI 2A
DELOVNI POGOVOR KOT OBLIKA SPOMINA NA UMRLEGA PRVOBORCA - BOLNIČARJA PIRŠ JOŽETA - LUKO
Srečanje med vodstvi družbenopolitičnih organizacij in občinskim odborom RK je organizirala občinska konferenca SZDL. Potekalo je povsem delovno, ob kratki oceni skozi razvoj, uresničevanju programa in seveda, ob vrsti problemov, ki nenehno trkajo na vrata.
Udeleženci razgovora so ugotovili tudi znaten premik od proračunske naravnanosti od oblike svobodne menjave, saj se že kar uspešno uresničujejo sprejeti samoupravni sporazumi med organizacijo RK in posameznimi SIS.
Letošnje geslo Tedna Rdečega križa „Za boljše življenje" je še nova vzpodbuda za organiziranje novih oblik skrbi in pomoči ljudem, ko so tega potrebni, prav tako pa tudi za načrtovanje in usposabljanje ter preverjanje v okviru akcije „Nič nas ne sme presenetiti."
OGLAS
Združenje samostojnih obrtnikov občine Domžale vzame v najem hišo ali nekaj prostorov za nemoteno delovanje združenja.
Zaradi tega prosi občane Domžal, da prijavijo razpoložljive hiše ali prostore, katere so pripravljeni oddati na razpolago za primerno najemnino.
Vse informacije dobite na Skupščini občine Domžale, referentu za obrt tov. JEREB Miranu, tel. št. 271-22, int. 45.
ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV OBČINE DOMŽALE
.J
IV.
Izvršni odbor Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Domžale odloča o porabi in razporeditvi sredstev iz člena III ter je o svojih odločitvah dolžan informirati svojo skupščino.
V.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
Datum: 24.4. 1979
Številka: 910/79-PA Predsednik skupščine
samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Domžale Jože Pogačnik, 1. r.
Na podlagi 24. člena Zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list št. 24/75, 13/77), 11. člena odloka o preskrbi s pitno vodo (Ur. vestnik občine Domžale, štev. 26/75 ut 13/77) ter 9. člena odloka o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 16/77) je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale na 5. skupnem zasedanju zbora izvajalcev ter uporabnikov dne 28. 2. 1979 sprejela ob soglasju izvršnega sveta Skupščine občine Domžale
SKLEP
o uvedbi prispevkov k primarnemu vodovodu za priklop na javni vodovod in prispevka k primarni kanalizaciji za priklop na javno kanalizacijo
I.
Komunalni samoupravni interesni skupnosti Domžale se določi prispevek za priključek novozgrajene stanovanjske enote na vodovodno ter kanalizacijsko omrežje.
n.
Prispevek za vodovodni priključek za stanovanjsko enoto se plačuje od profila priključne cevi in sicer: do
03/4 2.500 din
0 1 5.000 din
«5/4 7.500 din
P 1 1/2 10.000 din
8 2 20.000 din
nad
đ 2 za vsak nadaljnji cm prereza 1 .ooo din.
Prispevek za poslovne prostore se določi po medsebojnem sporazumu.
III.
Prispevek za priključek na javno kanalizacijo za vsako stanovanjsko enoto znaša: 12.000 din.
Prispevek za poslovne prostore se določi po medsebojnem sporazumu.
IV.
Sredstva zbrana na podlagi krajevnih samoprispevkov za kanalizacijo in vodovod se v bodoče od dneva sprejema tega sklepa upoštevajo kot udeležba pri plačilu prispevka za vodovodno oz. kanalizacijsko omrežje, razliko do predvidene cene prispevka je novogradi-telj dolžan plačati na žiro račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti. Za občane, ki že združujejo
sredstva potom samoprispevka, ne pride v poštev ta sklep.
V.
Novogradnja, ki nima možnosti priključka na vodovodno ali kanalsko omrežje v bližnji perspektivi tega prispevka ne plača.
VI.
Sredstva, ki se pridobijo na osnovi II. in III. člena tega sklepa, se zbirajo na žiro računu Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale.
VII.
Na osnovi potrdila o plačilu tega prispevka, ki ga izda Samoupravna komunalna interesna skupnost, dobijo investitorji pri komunalnih organizacijah soglasje k gradbenemu dovoljenju.
VIII.
Na ta način zbrana sredstva se porabijo po vnaprej potrjenem programu s strani izvršnega odbora Samoupravne komunalne interesne skupnosti. Izvršni odbor je dolžan o porabi teh sredstev informirati svojo skupščino.
IX.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
Številka: 911/79-PA
Datum: 24. 4. 1979 Predsednik skupščine
Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale Jože Pogačnik, 1. r.
AKTUALNO V TELESNI KULTURI
S POSVETOVANJA O ANALIZI URESNIČEVANJA POTROŠNIŠKIH SPORAZUMOV
V začetku marca je bilo v Novem mestu dvodnevno posvetovanje telesnokulturnih delavcev Slovenije o analizi uresničevanja portoroških sporazumov ter drugih pomembnih vprašanj s področja telesne kulture.
Na posvetovanju so bile obravnavane predvsem naslednje teme:
— financiranje dejavnosti, množičnost, vrhunski šport in tekmovalni
sistemi, strokovni kadri, telesnokulturni objekti, mejna področja, ljudska
obramba in družbena samozaščita, invalidski šport.
Najširša razprava je potekala prav o prvih treh temah, zato je v članku
podan poudarek tem temam, z ozirom na obširnost pa samo zaključkom,
ki so bili na posvetovanju sprejeti.
Financiranje telesnokulturne dejavnosti
Pri financiranju telesnokulturne dejavnosti so bila izpostavljena predvsem naslednja vprašanja . ter k njim sprejeti naslednji zaključki:
- da je potrebno preiti na direktno financiranje republiških strokovnih organizacij ne pa ostati pri sedanjem proračunskem financiranju preko republiške TKS;
- da je potrebno preiti na financiranje telesne kulture na zvezni ravni na podlagi samoupravnih sporazumov;
- da je odločanje o uporabi sredstev še zmeraj preozko oziroma forumsko;
- da je potrebno kriterije in merila financiranja bolj jasno izpostaviti tako na ravni republike kot občin;
- da pri financiranju ne sme biti v ospredju tehnologija, ampak odnosi -dogovori med porabniki in izvajalci;
- da je v svobodni menjavi dela potrebno dati večji poudarek vplivu porabnikov na politiko in programe te javnosti;
- da je potrebno opredeliti porabo sredstev, ki jih telesna kultura dobi mimo sistemskega združevanja
- da je potrebno uvesti in izvajati plačevanje članarine vsega članstva TKO.
Množična telesnokulturna dejavnost
V tej dejavnosti je potrebno dati poudarek predvsem naslednjim nalogam in vprašanjem:
- bolj celovito je potrebno skrbeti za razvoj aktivnosti na vseh ravneh;
- potrebno je zagotoviti odgovornost za izvajanje dejavnosti v množičnosti;
- uvesti je potrebno enotni akcijski program množičnosti v občinah;
- vzpodbuditi je potrebno samoupravne organe TOZD za šolanje mladih, ki so zainteresirani za študij področja telesne kulture;
- potrebno je poskrbeti za vključevanje strokovnih kadrov — animatorjev v KS, TOZD in druge sredine;
- pritegniti je potrebno zdravstvene delavce na področju rekreacije, saj ti lahko v veliki meri vplivajo na razvoj te dejavnosti;
- OZD naj bi skrbele za zdravstveno rekreativni oddih delavcev;
- uvesti je potrebno zdravstveni nadzor za vse udeležence rekreacije;
- potrebno je uvesti enotno metodologijo za prenos informacij ter uvesti sistem zbiranja vsakoletnih poročil TKS;
- proučiti je potrebno možnost izdelave kriterijev za sofinanciranje dejavnosti občanom z manjšimi dohodki;
- poenotiti je potrebno sistem propagande v množičnosti v vseh republiki;
- potrebno je uvesti plačevanje članarine ter vključevati tudi druge vire
sofinanciranja dejavnosti.
Vrhunski šport in tekmovalni sistemi
Ugotavlja se, da so bili na tem področju doseženi določeni rezultati v predhodnem obdobju, cilji pa so dolgoročnejši in jih bomo poskušali doseči z izpolnjevanjem naslednjih nalog:
— klubi naj dosežejo čim tesnejše storkovno sodelovanje s telesnokultur-nimi delavci v šolah;
— strokovni sveti posameznih zvez naj podajo predlog o pomembnosti testiranja, ki naj ostane kot metoda dela v selektivnem športu;
— individualni športi imajo določene norme kvalitete, za kolektivne pa naj strokovni sveti posameznih panog proučijo možnost za postavitev takih norm;
— starostne meje v selektivnem športu naj ostanejo;
— območja tekmovalnih skupnosti naj ponovno proučijo republiške strokovne organizacije;
— izdelati je potrebno predlog, v katerih panogah bomo nastopali na olimpijskih igrah v Sarajevu;
— tistim športom, ki bodo udeleženi na olimpijskih igrah, bo potrebno zagotoviti boljši standard;
— predlog Smučarske zveze Slovenije za vključitev smučanja v I. prioriteto je potrebno dati v reden postopek;
— potrebno je kritizirati pritiske posameznih zvez, tako na zveznem kot republiškem nivoju za ustanovitev novih tekmovalnih sistemov (košarka, hokej);
— posledice vključevanja posameznih panog s področja občin v te sisteme nosijo občine same.
Na posvetovanju so bila poleg tega iznesena še vprašanja v zvezi s strokovnimi kadri, objekti, mejnimi področji in invalidskim športom in LO. Poseben poudarek pa je bil podan planski aktivnosti, ki se je začela prav v tem obdobju ter akciji „Nič nas ne sme presenetiti", ki bo prav tako zaključena v letošnjem letu.
^Na zaključku posvetovanja je bilo ugotovljeno, da je bilo to posvetovanje koristna akcija kljub temu, da niso bila obravnavana vsa vprašanja s področja telesne kulture. Splošna ugotovitev je, da generalnih usmeritev portoroških sporazumov ni potrebno spreminjati, potrebno pa jih je samo dopolnjevati in izpopolnjevati. Velik poudarek pa naj bo podan vključevanju čim večjega števila delovnih ljudi v telesno kulturo in v odločanje o telesni kulturi.
Vse pripombe in zaključki tega posvetovanja bodo vključeni v dopolnjeno gradivo analize portoroških sporazumov ter dam v javno razpravo po občinah. Po javni razpravi bo o telesni kulturi na nivoju republike izvedena problemska konferenca.
TKO Domžale
65. člen
Dogovor začne veljati, ko ga sprejme večina podpisnic družbenega dogovora po postopku, ki je določen s samoupravnimi akti.
66. člen
Predlog za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora lahko dajo udeleženci dogovora in komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora v občini.
Predlog za dopolnitev z obrazložitvijo predlagatelja ter mnenjem komisije za družbeni dogovor in vodstev družbenopolitičnih organizacij dobijo v obravnavo vsi podpisniki.
Na podlagi mnenj in pripomb v javni razpravi, izdela komisija za družbeni dogovor dokončen predlog za dopolnitev dogovora in ga pošlje v podpis vsem podpisnikom.
Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po istem postopku, kot družbeni dogovor.
67. člen
Komisija za družbeni dogovor mora zagotoviti enotno izvajanje tega
logovora na območju občine Domžale. Pooblaščena je, da daje pojasnila in obrazložitve v zvezi z uporabo posameznih določb tega dogovora.
68. člen
Pooblaščeni organi, ki bodo sklenili ta dogovor, bodo to storili s pismeno izjavo.
69. člen
Družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in delovnih skupnosti.
S sprejemom tega dogovora preneha veljati družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju občine Domžale.
70. člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo svoje splošne samoupravne akte uskladili z določili tega dogovora v roku 6-ih mesecev po podpisu dogovora.
71. člen
Ta družbeni dogovor začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
KAKŠNO BO ŠTIPENDIRANJE V PRIHODNJE
O štipendiranju v zadnjem času nismo dosti pisali, ker so bile v pripravi spremembe aktov, ki urejajo to področje, to je družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
Najpomembnejša novost, ki jo prinaša dopolnjeni družbeni dogovor, je kadrovska opredelitev štipendiranja. Štipendiranje mora temeljiti na kadrovskih potrebah združenega dela. Seveda pa bomo tej zahtevi lahko sledili le, če bodo organizacije združenega dela z vso resnostjo in odgovornostjo pristopile k izdelavi srednjeročnih in dolgoročnih planov potreb po kadrih. Tako so kadrovske štipendije temeljna oblika štipendiranja, štipendije iz združenih sredstev pa le prehodna oblika, dokler štipendist ne dobi kadrovske štipendije.
Medtem ko družbeni dogovor določa le temeljna načela štipendiranja, pa samoupravni sporazum določa, kako naj se štipendiranje v praksi izvaja. Določa kriterije za pridobitev štipendije, izračun štipendije in pravice in dolžnosti tako štipendista kot štipenditorja ter samoupravno organiziranost štipendiranja Dopolnjeni samoupravni sporazum prinaša več novosti. Dopolnjeni so kriteriji za pridobitev kadrovske štipendije in štipendije iz združenih sredstev. Tako lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo prosilci, katerih dohodek na člana družine v preteklem letu ni presegel 75 % poprečnega neto OD v SR Sloveniji. Izračun kadrovskih štipendij po učnem uspehu ostaja nespremenjen, povečano pa je število točk za boljši učni uspeh. Ukinjen je dodatek za hitrost študija zaradi sprotnega študija na fakultetah, medtem ko dodatek za izrazito deficitarne poklice še ostaja.
ŠTIPENDIJE ZA USPOSABLJANJE V DEFICITARNE POKLICE
Dopolnjeni družbeni dogovor prinaša tudi nov kriterij za pridobitev štipendije iz združenih sredstev, to je usmeritev v kadrovsko opredeljen poklic, kar praktično pomeni, da se bodo štipendije podeljevale le prosilcem, ki se šolajo za deficitarne poklice, ki jih opredeli skupščina skupne komisije v razpisu štipendij. Nov je tudi izračun štipendij iz združenih sredstev, v večji meri so upoštevani življenjski stroški glede na različne pogoje šolanja. Tako je opredeljena osnovna štipendija za učence in študente, ki se šolajo v kraju bivanja in znaša za učence 50 % in za študente 60 % neto zajamčenega OD v Sloveniji. Za učence in študente, ki v času šolanja bivajo v internatih ali študentskih .domovih pa je opredeljena osnovna štipendija z dodatkom, ki znaša za učence do 90 %, za študente pa do 100 % zajamčenega OD.
DODATEK - NAGRADA ZA DOBRO UČENJE
Učenci in študenti, ki se vozijo v kraj šolanja pa so upravičeni do dodatka k osnovni štipendiji za stroške prevoza, ki dosegajo 5 % zajamčenega neto OD. Pri določanju konkretne višine štipendije se od osnovne štipendije z dodatki odšteva delež staršev, ki pa ni več 50 % kot pri starem izračunu, pač pa je odvisen od dohodka na družinskega člana, čim večji je dohodek na družinskega člana, tem večji delež staršev se odšteva od osnovne štipendije, razlika je štipendija. Pomembna novost je dodatek za prav dober in odličen uspeh, ki se določa v razmerju do zajamčenega neto OD in pomeni nagrado za dobro učenje.
Sredstva za štipendiranje se bodo zbirala po starem. Dopolnjeni družbeni dogovor predvideva, da delavci še nadalje združujejo 0,5 % od bruto OD. Solidarnostno prelivanje sredstev pa bodo določala posebna merila.
To so le nekatere najpomembnejše novosti, ki jih prinaša dopolnjeni družbeni dogovor in samoupravni sporazum. Sicer pa bosta oba akta v javni razpravi.
Ker je delo na področju štipendiranja javno objavljamo v tej številki Občinskega poročevalca štipendiste po krajevnih skupnostih in višine štipendij, kijih prejemajo.
PRED SPREJETJEM ODLOKA:
ODŠKODNINA ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA
NAMEN
V decembru 1978 je skupščina SRS sprejela novi zakon o kmetijskih zemljiščih. Ta zakon doslednejše ureja področje izvajanja kmetijske zemljiške politike, zlasti varstva kmetijskih zemljišč ter predpisuje način, kako doseči čimbolj racionalno gospodarjenje s kmetijskim prostorom. V svojem 14. členu zakona predpisuje in uvaja pojem „odškodnine" za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. To odškodnino morajo plačati investitorji gradenj pred izdajo gradbenega dovoljenja za celotno površino zemljišča, ki se zaradi investicije ne bo več uporabljala za kmetijske namene; torej od površine, na kateri bo stal objekt in od površine, ki bo bodočemu objektu služila kot funkcionalno zemljišče.
Zakon postavlja pred občinske skupščine zahtevo, da v roku 3 mesecev po njegovi uveljavitvi za svoja območja z odlokom predpišejo odškodnino v znesku za m2 zemljišča. Pri tem morajo upoštevati lego, kakovost in bonitetni razred zemljišč. Odškodnina je dohodek Kmetijskih zemljiških skupnosti in Zveze vodnih skupnosti ter se sme uporabljati za izvajanje njihovih programov dejavnosti in zakonskih obveznosti, predvsem pa za pridobivanje in izboljšavo kmetijskih zemljišč z agrarnimi operacijami.
POMEN IN DRUŽBENA KORIST - VARUJEMO NAJBOLJŠO KMETIJSKO ZEMLJO
Uvedba odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je eden od bistvenih ukrepov varovanja najboljše kmetijske zemlje. Želi se doseči, da bi zaradi višine odškodnine, ki jo bo moral plačati investitor — graditelj pred pričetkom gradnje, usmerjali prostorske planerje, da bi za nekmetijsko porabo prostora izbirali slabša, manj rodovitna zemljišča. Pri tem je treba poudariti, da so kamniti in nagnjeni tereni, kot tudi prodnati obrečni bregovi in terase prekriti s plitvo plastjo zemlje in za kmetijstvo manj primerni. Nagnjeni tereni pa predstavljajo mnogo ugodnejši bivalni ambient kot dolina in ravnina, kjer se zadržuje megla. Predpis o plačilu odškodnine za kmetijsko in gozdno zemljo, bo v znatni meri odvrnil graditelje od neorganizirane, zlasti individualne gradnje stanovanjskih hiš in črnograditelje, da bi nekontrolirano pozidavah kvalitetna zemljišča. Površine funkcionalnih zemljišč k objektom se bodo zaradi tega zmanjševale na primerno in utemeljeno velikost. Zemljišča se bodo intenzivneje pozidavala z blokovno gradnjo. Dosegljiva bo cenejša komunalna oprema zemljišč in višja stopnja urbanizacije.
Z odškodnino bo dan kmetijstvu vir dohodka za pridobivanje in izboljšavo kmetijskih zemljišč in s tem vsaj delno tudi nadomestilo za izgubljeno zemljo, ki pomeni osnovno sredstvo v kmetijski proizvodnji. Zbrana sredstva od odškodnine bodo osnova Kmetijski zemljiški skupnosti za planiranje in izvedbo programov melioracij in drugih agrarnih operacij. To je zlasti pomembno za občino Domžale, ki ima obširen program melioracij, ki zajema površino cca 1600 ha. Ta zemljišča so pretežno v privatni lastnini. S skupnim vlaganjem Kmetijske zemljiške skupnosti in kmetijskih organizacij nam je doslej uspelo meliorirati 200 ha zemljišč v družbeni lastnini. Za hitrejše izvajanje navedenega programa doslej ni bilo zadosti finančnih sredstev. Kmetijska zemljiška skupnost je v vseh 5. letih svojega obstoja zbrala 3.500.000,- din, ki jih je porabila za financiranje svoje redne dejavnosti, ki izhaja iz zakonskih obveznosti in za sovlaganja pri melioracijskih posegih kmetijskih organizacij.
NOVE REŠITVE V PRIMERI S   STARIM STANJEM
Na podlagi republiškega zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1973 v občini Domžale obstaja odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč. Z novim zakonom se je ukinil pojem „prispevek", ki je imel bolj davčen prizvok in se uvaja pojem „odškodni-
(Nadaljevanje na 19. strani)
na". S tem je natančneje opredeljen namen zbiranja sredstev na osnovi spremembe namembnosti zemljišč.
Na novo je predpisana obveza plačila odškodnine za vsakogar, ki spreminja namembnost zemljišča na podlagi lokacijske odločbe in tudi za tistega, ki to spremembo izvrši na podlagi kakega drugega upravnega akta ali brez takšnega akta, bodisi ker ta ni predpisan ali v nasprotju s predpisi (za črnograditelje ipd.).
Kadar se gradijo objekti za rejo govedi, konj in drobnico itd., to ni smatrati za spremembo namembnosti zemljišča. Gradnja objektov za potrebe JLA in SLO ter vodnogospodarskih objektov za obrambo pred poplavami, vzdrževanje vodotokov in urejanje vodnega režima so oproščeni plačila prispevka po samem zakonu.
Odškodnino bo treba plačevati od celotnega funkcionalnega zemljišča, ki pripada objektu po urbanističnem dokumentu, lokacijski odločbi ali na podlagi ugotovitve po posebnem postopku.
Doslej so investitorji plačevali 2 prispevka in sicer ločeno za kmetijsko zemljiško skupnost (2, 6 in 10 din za m2) in ločeno za Zvezo vodnih skupnosti (5 din za m2). Po novem se bo odmerjala in plačevala odškodnina v enkratnem skupnem znesku na en sam zbirni račun Kmetijske zemljiške skupnosti, iz katerega bo ta sama odvajala predpisani del odškodnine Zvezi vodnih skupnosti.
Predlagana lestvica odškodnine za m2 zemljišča upošteva lego in kvaliteto zemljišča s tem, da jo razčlenjuje po katastrskih bonitetnih razredih in katastrskih kulturah od 10 - 40 din za m2. Ta razpon je v skladu z dogovorom Kmetijskih zemljiških skupnosti ljubljanske regije in priporočila republiškega sekretarijata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v soglasju s stališči Republiške konference SZDL. Pri tem je treba upoštevati, da se prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v celotnem obdobju od njegove uvedbe nikoli ni valoriziral. Povečal se je le republiški del prispevka in to za 150 %, ki pa ostane nespremenjen in vključen v okvir nove lestvice odškodnine.
Tako bo treba v slučaju pozidave najboljših njiv, travnikov in sadovnjakov plačati 40 din za m2 zemljišča; v slučaju pozidave zemljišč - 3 - 5 katastrskega razreda 25 din za m2 in pri pozidavi slabših zemljišč 10 din za m2, kar je predpisano kot spodnja meja lestvice za odškodnino že po samem zakonu.
Z lestvico o odškodnini bodo zavarovana najboljša kmetijska zemljišča pred eventuelnimi črnograditelji. Organizirana gradnja pa se bo že po
sami urbanistični dokumentaciji, ki je v predlogu izdelana, usmerila na slabša zemljišča. Ob upoštevanju pogojev racionalne uporabe prostora, odškodnina tako ne bo znatneje podražila gradenj. Novost je tudi v tem, da odmerja odškodnino v upravnem postopku z odločbo upravni organ, ki je pristojen za lokacijske zadeve, s čemer je dana tudi možnost pritožbe na odmero odškodnine. Doslej ni bil določen noben organ za predpisovanje prispevka. Najnižji znesek odškodnine bo po novem tudi valoriziran vsaki dve leti.
Brez potrdila o plačani odškodnini ne bo mogoče izdati gradbenega dovoljenja in ne pričeti z gradnjo na podlagi priglasitve pa tudi ne pridobiti razpolagalne pravice na zemljišču, ki bi bilo pozneje določeno za redno rabo že zgrajenega objekta.
V občinskem odloku ne bo več predvidena nikakršna olajšava pri plačevanju odškodnine v slučaju gradnje zdravstvenih, socialnih ali prosvetnih objektov, ker po zakonu namembnost in pomembnost objekta ni osnova za odmero in plačilo diferencirane odškodnine. Edini merili za določitev in odmero odškodnine sta lega in kakovost zemljišča. DOSEDANJI IN NADALJNJI POSTOPEK ZA SPREJEM ODLOKA
Strokovno gradivo in osnutek odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda je pripravila strokovna služba Kmetijske zemljiške skupnosti ter ju dala v skupščinski postopek za sprejem. Istočasno je gradivo posredovala tudi v razpravo občinski konferenci SZDL Domžale. O gradivu je razpravljal Izvršni svet Skupščine občine Domžale ter ga dal zborom skupščine v sprejem po dvofaznem postopku. Zbori skupščine občine Domžale so na podlagi tega predloga obravnavali predloženo gradivo ter ga s sklepom dali v javno razpravo delegatski bazi do 25. 4. 1979. Poleg tega so o gradivu razpravljali: komisija za kmetijstvo pri IS SO Domžale, pravna komisija pri IS SO Domžale ter izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti, ki so se o njem pozitivno opredelili. Objektivna pripomba, ki izhaja iz poteka dosedanje razprave, in ki je bila izrečena že na zborih skupščine občine Domžale je, da je treba lestvico odškodnine bolj diferencirati glede na lego in kakovost, to je kulturo in bonitetni razred zemljišč. To bo vsekakor potrebno upoštevati pri dokončni formulaciji odloka.
O predlogu odloka bo v nadaljnjem postopku predvidoma razpravljal še Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi pri OK SZDL Domžale ter ga nato izvršni svet SO Domžale v končni formulaciji posredoval zborom skupščine občine Domžale v sprejem.
UREJANJE KOMUNALNIH VPRAŠANJ
Obrazložitev nekaterih sklepov skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale
Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti je na seji obeh zborov sprejela dne 28. 2. 1979 sledeče sklepe o uvedbi:
- cene za čiščenje odpadnih voda na centralni čistilni napravi Domžale -Kamnik;
- cenik za vodenje investicij s področja komunalne dejavnosti; -prispevkov za priključek na javni vodovod ter kanalizacijo.
Čistilna naprava Domžale -Kamnik je dobila dovoljenje za poskusno obratovanje. S samim poizkusnim obratovanjem te največje biološke čistilne naprave v Jugoslaviji nastopajo precejšnji stroški, večkrat pa tudi določene tehnične težave, ki pa bodo prav gotovo odpravljene v 2-letnem poizkusnem obratovanju. Pri obratovalnih stroških je potrebno upoštevati amortizacijo, investicijsko ter tekoče vzdrževanje, elektriko, osebne dohodke ter vrsto drugih stroškov. Poleg tega pa je planirana še nadaljnja izgradnja naprave. Naša skupščina je sprejela sklep, da bodo tovarne plačevale 5,0 din na m3 onesnežene vode, gospodinjstva pa po 1,00 din. Od te cene se bo polovica sredstev porabila za dograditev naprave, s čimer mislimo na pretvorbo plina v energijo, ki se bo porabila tako za ogrevanje blata v gniliščih kot za proizvodnjo lastne električne energije. S tem bi se vloženi denar kmalu obrestoval.
Cenik za vodenje investicij je morebiti redkost za strokovne službe Samoupravne komunalne interesne skupnosti, vendar potrebno je upoštevati specifičnost organiziranosti te službe v Domžalah. V večino občin v Sloveniji predstavlja strokovno službo Samoupravne komunalne interesne skupnosti eden ah največ dva človeka, ki delata samo na samoupravnem informiranju delegatov ter planiranju. Vsa druga opravila (vodenje investicij, pridobivanje zemljišč) opravlja po posebni pogodbi za to usposobljena delovna organizacija, ki pa jasno na teh opravilih ustvarja določeno akumulacijo. Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale bo razliko med obračunanimi (določen procent od investicije, ki je manjši kot drugod, poleg tega pa je tudi upoštevana degresija) ter dejanskimi stroški uporabil za naložbe v nerazvite krajevne skupnosti.
Razlogov, da smo se odločili za uvedbo prispevkov za priklop na javni vodovod ter kanalizacijo, je več. Bistven razlog je pomanjkanje lastnih sredstev ter številne visoke investicije, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Naštejemo naj samo nekaj takih: Kanal Domžale -Center (predračun 17.000,000), ojačitev cevovoda Domžale (predračun 20.000.000), kanali-
zacija Vir ter vrsta drugih nujnih naložb. Prvi dve pogojujeta izgradnjo stanovanjskih sosesk SPB-1, SPB-2, nove šole Venclja Perka ter sanacijo obstoječega stanja; pri tretji naložbi pa je potrebno upoštevati le eno dejstvo - za določeno vrednost investicije v čistilno napravo je potrebno vložiti 5 - 10 x toliko sredstev v kanalsko omrežje, da bo naprava polno ekonomsko obratovala; to ne velja samo za Vir, temveč za vsa naselja, ki so bila programirana, da čistijo svoje odplake v centralni čistilni napravi.
Novouvedeni prispevek bo dolžan plačati vsak novograditelj tako v privatnem, kot družbenem sektorju. Na osnovi potrdila o vplačilu tega prispevka, ki ga bo zbirala Samoupravna komunalna interesna skupnost, dobijo bodoči investitorji pri komunalnih organizacijah soglasje h gradbenemu dovoljenju. Plačila tega prispevka so oproščeni novogradite-lji, ki v bližnji perspektivi nimajo možnosti priklopa na javne komunalne vode, in tisti, ki so že dosedaj vključeni v plačilo lokalnih samoprispevkov za vodovod oz. kanalizacijo. V bodoče se bo samoprispevek za gradnjo vodovoda ter kanalizacije upošteval kot udeležba pri plačilu tega prispevka, razliko pa bo novograditelj dolžan plačati na žiro račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti.
Strokovna služba SKIS
OBVESTILO
Lovska družina Domžale je na podlagi 6. odstavka 71. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76) določila naslednje osebe, ki so pooblaščene, da v imenu Lovske družine Domžale sprejemajo zahtevke za povračilo škode, ki jo naredi divjad in to-URANKAR Jože Bistriška 3 a, Domžale, STARIN Stane, Češenik 17, p. Dob.
Izvršni odbor LD Domžale
LJUBLJANSKA BANKA - BANKA DOMŽALE IN PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE
OBVEŠČATA
da je banka začela v svojih poslovalnicah v Domžalah, Mengšu in na Viru zbirati obveznice cestnega posojila za adaptacijo doma na Kredarici in izgradnjo tovorne žičnice.
Odstc lajte obveznice v korist Planinske zveze Slovenije!
v_____/
KDO DOBIVA ŠTIPENDIJE
Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Domžale objavlja seznam štipendistov, ki prejemajo štipendije iz sklada združenih sredstev. Seznam dijakov in študentov je napravljen po krajevnih skupnostih, kar daje večjo preglednost tistih, ki te štipendije prejemajo.
Krajevna skupnost DOMŽALE
1. Banko Dušan Studljanska 64 610
2. Banko Milan Studljanska 64 870
3. Babnik Darja Papirniška 3 1.180
4. Burja Sonja Zofija Ljube Sercerja 7 380
5. Bmabič Marija Ljubljanska 101 600
6. Basak Martina Trdinova 13 400
7. Burja Helena Trdinova 22 770
8. Arnuš Tatjana Kamniška 12 620
9. Dime Aleksander Depala vas 10 1.060
10. Ernstschneider Silva Kersnikova 7 590
11. Flis Bojan Stranska 7 540
12. Flis Veljko Stranska 9 590
13. FUs Andrej Ljubljanska 128 210
14. Flis Majda Stranska 3 660
15. Fink Cinti Marija Ljubljanska 92 650
16. Hajdinjak Danica DAC Poljanska 22 Lj. 1.820
17. Hančič Miha DOM Ivana Cank. Lj. 1.880
18. Janežič Franci V.Vlahovičab 280
19. Jemec Janez Studljanska 58 720
20. Kovač Fortunata Sejmiška 20 700
21. Krže Nataša Ljubljanska 65 550
22. Kovač Gabrijela Sejmiška 20 960
23. Kozje k Miran Kamniška 14 990
24. Kunavcr Eva Prečna 19 990
25. Kump Alojzij Titov trg 1, ZD 840
26. Lavrič Mojca Simona Jenka 4 230
27. Leveč Nada Levstikova 21 550
28. Majnik Irena Prešernova 39 620
29. Mazovec Marko Zupančičeva 1 490
30. Osolin Bogdan Prešernova 30 810
31. Osolin Marija Prešernova 30 750
32. Orehov Zlato Dijaški dom 2.320
33. Orehek Albina Kraigherjeva 14 440
34. Pečovnik Irma Prešernova 32 500
35. Pirnat Marjeta Ljubljanska 29 480
36. PremkMaja Prešernova 32 750
37. Remc Štefka Studljanska 15 1.420
38. Sever Andreja Ljubljanska 49 1.120
39. Simon Irena Ljubljanska 116 970
40. Svetlin Ida Levstikova 11 880
41. Slapar Marjetka Kajuhova 2 600
42. Šimenc Nikolaja Maistrova 12 830
43. Skerjanc Tončka Zaboršt 48 200
44. Trdina Franc Krakovska 28 920
45. Tratnik Jože Peternelova 14 180
46. Voler Aleksander V. Vlahoviča 7 920
47. Virant Brigita Kamniška 11 1.170
48. Vilar Simona Zupančičeva 11 700
49. Valjevec Igor IVrkova 24 770
50. VVatzak Olga Železniška 2 930
51. Zaje Denis V. Vlahoviča 3 500
52. Zalokar Miranda Zrinjskega 3 700
53. Zabret Danica Cankarjeva 10 970 54 Žargi Vanda Kidričeva 16 560
55. Zunko Štefka Ljubljanska 103 700
56. Žnidaršič Tone Za hribom 13 740
57. Novak Darja Sejmiška 11 620
58. Peterka llema Zaboršt 3 670
59. Rodc Samo Področje 54 520
Krajevna skupnost MENGEŠ
1. Benda Jože Na ulicah 39, Loka 980
2. Čolnar Vojko Partizanska n. h. 1.130
3. CotmanNada Murnova 18 1.230
4. Dolinšek Matevž Loka, Trzinska 18 590
5. Friškovec Martina Partizanska 10 480
6. Grčar Albert Prešernova 7 500
7. Hribar Irena Topole 7 540
8. Jankovič Antonija Na ulicah 42 1.100
9. Kosec Milena Zadružniška 28 580
10. Kunstelj Marija Zadružniška 8 740
11. Kalušnik Roman Zadružna 35 1.170
12. Kodeh Zdenka U. talcev 10 1.260
13. Kunstelj Miha Slamnikarska 24 680
14. Kosec Lado Liparjeva 8 600
15. Kranjec Fanika Tomšičeva 18 670
16. Kobilšek Bernarda Liparjeva 16 520
17. Kerec Danica Hribarjeva 37 810
18. Lap Marjana Na ulicah 53 410
19. Loboda Branko Mušičeva 27 550
20. Lah Jolanda Topole 38 550
21. Loboda Marjan Stoparjeva 16, Loka 850
22. Mrak Irena Trdinov trg 17 460
23. NaratNada Kolodvorska 20 590
24. Mejač Ivica Topole 11 1.200
25. Marolt Marko Murnova 10 640
26. Nahtigal Majda Trzinska 6 560
27. Ocepek Stane Loka, Stoparjeva 10 810
28. Petek Martina Trdinov trg 6 580
29. Pire Janez Mušičeva 14 950
30. Podgoršek Igor Zoranina 10 640
31. Prašnikar Marija Prešernova 39 700
32. Reščič Helena Blejčeva 38 1.090
33. Recelj Anka Glavni trg 19 1.700
34. Sršen Marija Loka, Trzinska 12 810
35. Sršen Zvone Loka, Trzinska 12 810
36. Sabolovič Smiliana Trdinov trg 17 720
37. Štrukelj Tomislav Kidričeva 40 750
38. Sorn Milena Zoranina 25 470
39. Sutar Vojko Zadružniška 3 880
40. Testen Justina Gorenjska 16 560
41. Trojanšek Sonja Ropretova pot 20 760
42. Vrhovnik Filip Blejčeva 26 880
43. Vrhovnik Marjana Blejčeva 5 560
44. Urankar Nika Proletarska 6 310
45. Verbič Stanislav Tomšičeva 7 200
46. Zabret Jože Ul. dr. T. Zajca 19 490
47. Zabret Anamarija Zajčeva 19 750
48. Zeleznikar Sabina Proletarska 7 700
49. Bregar Miroslav Blejčeva 12 690
50. Mav Branka Mušičeva 15, Loka 670
Krajevna skupnost MORAVČE
1. Brvar Tatjana Vegova 15 710
2. Capuder Franc Soteska 4 750
3. Cerar Darja Soteska 11 610
4. Dragar Fani Gorica 5 1.690
5. Grilj Janez Dole pri Krašcah 960
6. Gorjup Marija VEgova 30 190
7. Gorjup Metka Vegova 30 260
8. Homšak Vilma Zalog 2 1.560
9. Klopčič Valerija Trg svobode 15 1.150
10. Klopčič Lidija Pogled 2 110
11. Mihelčič Karolina Dole pri Krašcah 1-120
12. Majdič Nuška Heroja Vasje 11 530
13. Novak Roman Imenje 8 590
14. Orehek Marija Imenje 16 790
15. Premk Marjana Vegova 13 820
16. Per Marjan Detelova 8 740
17. Pirnat Miroslav Imenje 18 750
18. Ribič Frančiška Drtija 16 380
19. Urbanija Darja Trg svobode 4 500
20. Urankar Roman Limbarska gora 19 750
21. Vesel Peter Gorica 10 1.420
22. Štefan Vida                         • Krašcc 9 380
23. Grilj Anica Dole 1 720
Krajevna skupnost TRZIN
1. Ajnik Dušica Trzin, Mlakarjeva 13 520
2. Urankar Slavita Trzin, Mengeška 59 620
3. Orel Marjeta Trzin, Jcmčeva 16 580
4. Mrvar Franja Trzin, Ljubljan. 32 990
5. Šmon Marija Trzin, Mengeška 2 910
Krajevna skupnost RADOMLJE
1. Cerar Tomaž Skrjančevo 10 860
2. Cerar Magda Skrjančevo 10 760
3. Krivec Ivana Zg. Jarše 9 900
4. Mali Marija Hudo 16 720
5. Mali Ana Hudo 16 740
6. Mušič Zlata Zg. Jarše 21 A 240
7. Ravnikar Mija Gregorčičeva 2 950
8. Rode Pavla Gostičeva c. 10 1060
9. Roje Miroslava Hudo 20 960
10. Škrjanc Lidija Skrjančevo 11 480
11. Šraj Olga Opekarniška 6 420
12. Šimic Dragica Vaška pot 15 540
13. Tome Milena Opekarniška n. h. 600
14. Zabnikar Pavlina C. Rad. čete 24 1.130
15. Maičun Ciril Prešernova 28 570
Krajevna skupnost ROVA
1. Kosmatin Simon Dolenje 1 1.110
2. Mlakar Genovefa Rova 26 490
3. Potočnik Nika Rovan. h. 610
4. Rems Marija Zagorica 2 1.770 Krajevna skupnost PRESERJE
1. Hribar Franc 6/14, Preserje 510
2. Kisilak Nevenka Pelechova 35 800
3. Šuštar Lojze Pelechova 41 570
4. Semen Majda Kajuhova 16 490
5. Tramte Vinko Tovarniška 57 880
6. UlčarVanda Tovarniška 57 690
Krajevna skupnost HOMEC - NOŽICE
t. Brnot Veronika Pionirska 17 1.190
2. Hribar Nada Bol kova 53 740
3. Hribar Elizabeta V. ul. 14 760
4. Iglic Mojca Gostičeva 11 930
5. Koderman Vlasta Ul. 54 820
6. Pincolič Andreja Bolkova 59 750
7. Stopar Marija Bolkova 33 700
8. Ulčar Stanka Gostičeva 64 770
9. Veber Janez Homec 7/A 430
Krajevna skupnost JARŠE - RODICA
1. Cotman Bernarda Miševa 22 520
2. Hosta Dominik Rodica, Perkova 22 990
3. Lesjak Marjeta Sp. Jarše 13 480
4. Mestek Milena Miševa 16 420
5. Mestek Marija Miševa 16 480
6. Sansani Romana Petrovčeva 24 1.400
Krajevna skupnost „TOMO BREJC" VIR
1. Bolhar Natalija Kuharjeva 5 340
2. Gujtman Marjan Ipavčeva 14 640
3. KerčJanez Podrečje 6 1.220
4. Komatar Tatjana Koliška 1 790
5. Mali Marija Šaranovičeva 40 790
(Nadaljevanje na 21. strani)
6. Mali Matija Saranovičeva 40 1.150
7. Novak Ivo Robbova 11 880
8. Novak Anica Zrinjskega 18 820
9. Petan Alenka Koliška 1 850
10. Roje Anton Nušičeva 4 970
11. Skala Silva Finžgarjeva 12 490
12. Stražar Ema Kuharjeva 10 480
13. Smolnikar Jože Maistrova 16 470
14. VelepecVida Linhartova 9 360
15. Zorman Marinka Gubčeval3 100
Krajevna skupnost IHAN
1. Gostinčar Darja Ihan, Goričica 2 780
2. Košir Cvetka Mala Loka 9 460
3. Kokalj Marija Prelog 37 630
4. Kovačič Panika Prelog 16 a 940
5. Kokalj Anica Ihan 105 790
6. Pire Karolina Ihan, Goričica 15 810
Krajevna skupnost PREVOJE
1. Joger Marko Imovica 10 790
2. Korošec Maks Prevoje 1 470
3. Lebar Marinka Prevalje 8 920
4. Novak Tatjana Prevoje 55 510
5. Pire Kristina Prevoje 102 510
6. Zaje Marija Prevoje 69 1.130
3. Gabršek Frt m Podgorica 7 1.530
4. Peterka Franci Zg. Koseze 8 120
5. Stenko Marija Peče 2 1.170
6. Smrkolj Marija Pretrž 5 490
7. Strehar Matija Gora pri Pečah 8 600
Krajevna skupnost RAFOLČE
1. Bernot Marinka Dupeljne 4 1.370 Krajevna skupnost VELIKA VAS - DEŠEN
1. Čebela Sonja Dešen 2 160
2. Firm Janko Dešen 10 380
3. Ribič Angelca Hrib nad Ribčami 6 200
4. Vidic Majda Katarija 12 230
5. Srenjšek Amalija Katarija 11 740
6. Kraševec Vera Hrib nad Ribčami 480
Krajevna skupnost TROJANE
1. Jošar Pavel Hribi 6 150
2. Novak Damjan Hribi 2 1.270
3. Prvinšek Anica Zavrh 1 840
Strokovna služba za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje Domžale
Krajevna skupnost LUKOVICA
1. Berk Lea
2. Cerar Marija
3. Gradišar Janez
4. Jeretina Marko
5. Kotnik Darja
6. Kralj -Serša Nuška
7. Kavka Rozalija
8. Oražem Marjeta
9. Podgoršek Boži
10. Poznič Jožica
11. Pestotnik Anton
12. Smerkolj Slavko
Krajevna skupnost ZLATO POLJE
1. Klopčič Janez
2. Oražem Stane
Krajevna skupnost BLAGOVICA
1. Cerar Marija
2. Drolc Minka
3. Jerin Rozka
4. Jakopič Jožica
5. Lavrič Marija
6. Pogačar Janez
7. Resnik Marija
8. Ravnikar Milena
9. Sušnik Vladimira
Krajevna skupnost DOB
1. Cerar A na marija
2. Grčar Iva
3. Jerak Milena
4. Kavčič Sašo
5. Pirnat Jožica
6. Pavlic Janez
7. Stare Igor
Videm 8 Gradišče 27 Lukovica 37 Lukovica n.h. Lukovica 9 Ceplje 4 Brdo 18 Trnjava 7 Sp. Prapreče 9 Trnjava 22 Lukovica 53 Lukovica 43
Mala Lasna 1 Trnovče 6
Blagovica 5 Veliki Jelnik Javorje 2 Podsmrečje 8 a Jelša 6 Vošce 4 Jelša 7 Veliki Jelnik Vošce 7
Dob 115 Dob 88 Dob 151 Dob 51 Brezovica 8 Dob 108 Turniše 13
Krajevna skupnost DRAGOMELJ - PSATA
1. Čad Maroška
2. Grčar Majda
3. Grčar Marta
4. Grčar Ivan
5. Lavš Jaka
6. Marinšek Roman
7. Zaje Majda
8. Zaje Ivanka
9. Zaje Mihaela
10. Zaje Mojca
11. Bregar Peter
Krajevna skupnost KRASNJA
1. Avbelj Stanka
2. Glušič Milena
3. Lavrič Marjan
4. Lavrič Vladimira
5. Lavrič Marta
6. Leveč Olga
7. Urbanija Irena
8. Urbanija Marija
Krajevna skupnost KRTINA
1. Erbežnik Brigita
2. Kovač Marija
3. Za vb i Tatjana
Krajevna skupnost VRHPOLJE
1. Cerar Fani
2. Kofol Breda
3. Klopčič Marija
Krajevna skupnost PEČE
1. Avbelj Marija
2. Dolinar Anica
Dragomelj 9 Dragom c Ij 12 Dragomelj 12 Dragomelj 12 Pšata 23 Pšata 35a Pšata 28 Pšata 28 Pšata 28 Pšata 28 Bišče 19
Krašnja 54 Zirovše 2 Krašnja 20 Kompolje 3 Kompolje 3 Vrh 7
Kranje Brdo 3a Kranje Brdo 3 a
Krtina 1 Krtina 11 Brezje 17
ZALOG
Kokošnje 12 Sp. Tustan 23 Vrhpolje 26
Zg. Koseze 12 Gora pri Pečah 18
750 670
1.230 970
1.050 370 180
1.210 900 600 920 940
1.030 620
1.230 300 1.250 1.400 570 330 500 1.050 1.100
800 1.120 820 850 850 520 820
760 1.180 480 710 480 660 1.120 410 410 1.380 610
670
740 1.240 1.310
560 1.180 1.460
750
1.570 720 370
1.190 260 790
970 1.660
»KAJ VEŠ 0 PROMETU«
Slovenj Gradec. 20. in 21. aprila. Kraj 11. republiškega šolskega tekmovanja „Kaj veš o prometu" ter 11. srečanja pionirje v-promet-nikov Slovenije. Domžalsko občino so tu zastopali pionir-kolesar Marjan Cerar - osnovna šola Martin Koželj Dob ter pionirji-promet-niki Darja Kos, Janez Mrčun in Borut Brinšek - osnovna šola V. Perko Domžale. Tega srečanja sta se udeležila tudi mentorja s teh šol.
Kaj je bil namen tega srečanja? ■ Res je, spoznavanje novih krajev, novih prijateljev, izmenjava izkušenj in dela mentorjev, a to še ni vse. Boris Ćižmek - Bor, predsednik Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je strnil v eno misel in dejal:
„Mladim smo dolžni nuditi kvalitetno in vsestransko prometno vzgojo. In ravno letošnje tekmovanje je pokazalo, da smo naredili v SRS v tem pogledu velik korak naprej."
Nadalje je z zadovoljstvom ugotovil, da imajo že na vseh osnovnih in skoraj vseh srednjih šolah prometno vzgojo, čeprav le kot izven-šolsko dejavnost. Vzgojitelji se zavedajo, da je nujno nuditi mladim tovrstno vzgojo, saj je krvni davek cest med otroci mnogo prevelik. .
Naloge, ki so jih tekmovalci morah opravljati, so bile zelo zahtevne. Po mnenju prenekatere-
ga se je tekmovalec bolje odrezal kot bi se njegov mentor.
Pa rezultati? Lahko bi rekel, da zanje ne vemo. Organizator ni dal še niti ene diplome, razglasil je in razdelil odličja in pokale le prvim trem. To so, na tekmovanju- „Kaj veš o prometu":
1. Vlado Zore iz Črnomlja,
2. Drago Daligač iz Murske Sobote,
3. Danilo Jazbec iz Sevnice.
Med pionirji-prometniki pa so se najbolje odrezali domačini (prednost domačega terena!), za njimi pa sta se uvrstili ekipi Murske Sobote in Logatca.
Res je, da je bilo udeležencev precej: pionirji-kolesarji iz 56 občin, 38 tročlanskih ekip pionirjev-prometnikov, pa še njihovi mentorji, toda organizator je kljub vsej dobri volji imel nekaj spodrsljajev: spor po nepotrebnem zaradi domačega tekmovalca, na obljubljene rezultate in diplome še vedno čakamo, delovanje oz. seznam posameznih služb smo dobili natisnjene šele neposredno pred objavo rezultatov itd.
A kljub vsemu, po dvodnevnem srečanju oziroma tekmovalnih dnevih, smo bili zadovoljni, saj smo imeli lepo, čeprav nekoliko hladno vreme, doživeli nova spoznanja ter se vračali z mnogimi nepozabnimi vtisi- MARIJAN PAVLIH A
Ekipa, ki je zastopala „barve" naše občine na republiškem srečanju v Slovenj Gradcu
AVTO - CESTA - ALKOHOL
BOMO POSTALI ZAVESTNI UDELEŽENCI V PROMETU?
Čeprav je bilo v tej rubriki poleg seznama tistih udeležencev v prometu, ki jim je bilo zaradi različnih prekrškov odvzeto vozniško dovoljenje kar precej napisanega, pa ugotavljamo, da je med nami še vedno lepo število voznikov, ki se svojih dolžnosti nočejo zavedati in s svojim ravnanjem spravljajo ne samo sebe, temveč tudi druge ljudi v nevarnost ali celo v smrt.
Prav zaradi tega, da bi take nevarnosti, ki nam jih povzročajo taki vozniki odvrnili od sebe, bomo morali v vseh sredinah, kjer živimo in delamo, kakor tudi v odborih za družbeno samozaščito in varnost občanom povedati,daje njihovo ravnanje skrajno škodljivo in če se ne morejo takim užitkom, katerih posledica ni samo varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja in marsikdaj storjena nepopravljiva škoda, da je bolje za njih kot za celotno družbo, da se odrečejo volanu ali krmilu motornega kolesa.
Da pa je temu tako, se spomnimo, da je preteklo zelo malo časa, ko smo prebirali v tej rubriki seznam takih voznikov, pa bomo videli, da tudi ta seznam na žalost ni tako kratek.
1. MOHAR Brane, roj. 1954, Domžale, Kraigherjeva 5, od 29. 1. 1979 do 19. 5. 1979, „B" kategorija, vinjenost.
2. DE CORTI Tatjana, roj. 1955, Domžale, Krakovska 10 a, od 20. 2. 1979 do 9. 3. 1979, „B" kategorija, nepravilno prehitevanje.
3. OKOREN Franc, roj. 12. 9. 1941, Ihan 32, od 20. 2. 1979 do 26. 7. 1979, ,,B" kategorija, vinjenost.
4. HAFNER Ludvik, roj. 1945, Vir, Kuharjeva 4, od 14. 2. 1979 do 4. 5. 1979, „B" kategorija, vinjenost.
5. GIRANDON Silvester, roj. 1929, Domžale, Vegova 7, 20. 2. 1979 do
18. 5. 1979, „B" kategorija, vinjenost.
6. RODE Davorin, roj. 15. 11. 1936, Češenik n. h., od 20. 2. 1979 do 22. 2. 1979, „B" kategorija, vinjenost. (Voz. dovoljenje je bilo odvzeto decembra 1978 v Ljubljani)
7. ZMRZL1KAR Miro, roj. 1955, Domžale, Ljubljanska 32, od 19. 2. 1979 do 14. 5. 1979, „C" kategorija, vinjenost
8. PANCUR Stane, roj 1956, Domžale, Rojska 26, od 19. 1 1979 do 13. 5. 1979, ,,B" kategorija, vinjenost
9. JERETTNA Boris, roj. 1958, Domžale, Rojska 8, od 19. 2. 1979 do
19. 5. 1979, „B" kategorija, vinjenost
10. HRŽENJAK Mijo, roj. 1946, Domžale, Savska 34, od 19. 2. 1979 do 13. 5. 1979, „B" kategorija, vinjenost
11. BARLIČ Vinko, roj. 1949, Kranje brdo 4, od 19. 2. 1979 do 19. 5. 1979, „B" kategorija, vinjenost
12. VODOVNIK Jože, roj. 1949, Vir, Robova 16, od 22. 2. 1979 do 18. 4. 1979, „B" kat, vinjenost
13. MARN Jože, roj. 25. 9. 1957, Gori-čica 2, od 21. 2. 1979 do 6. 5. 1979, ,,B" kat, nepravilno prehitevanje.
14. SRŠEN Pavel, roj. 1957, Depala vas
20. od 21. 2. 1979 do 13. 9. 1979, ,,B" kat, v času odvzema in železniški prehod
15. PLIMEN Jožef, roj. 1949, Domžale, Simona Jenka 10, od 21. 2. 1979 do 18. 5. 1979, „B" kat, vinjenost
16. ZUPANČIČ Igor, roj 1949, Domžale, Krakovska 10 a, od 26. 2. 1979 do 26. 5. 1979, ,,B" kat, vinjenost.
17. ROZMAN Jože, roj. 1946, Zaboršt 29, od 23. 2. 1979 do 15. 6. 1979, „B" kat, vinjenost
18. HABJAN Franc, roj 1930, Domžale, Ljubljanska 28, od 21. 2. 979 do 16. 5. 1979, „B" kat, vinjenost.
19. CERAR Miro, roj. 1958, Skrjanče-vo 16, od 21. 2. 1979 do 20. 5. 1979, „B" kat, vinjenost
20. ZOR Franc, roj 1933, Nožice, Go-stičeva 39, od 26. 2. 1979 do 5. 7. 1979, „B" kat, vinjenost.
21. MAZOVEC Franc, roj. 1942, Domžale, Zupančičeva 1, od 28. 2. 1979 do 1. 9. 1979, „B" kat, v času odvzema.
22. ŽEROVNIK Marko, roj. 1956, Mengeš, Blejčeva 9, od 1 3. 1979 do 23. 5. 1979, „B" kat, nepravilno prehitevanje.
23. REMEC Dušan, roj 1951, Domžale, Krakovska 10 a, od 28. 2. 1979 do
13. 5. 1979, „B" kat, vinjenost
24. MRAK Marta, roj. 1955, Mengeš, Kersnikova 12, od 5. 3. 1979 do 27.
6. 1979, „B" kat, vinjenost
25. SIVEC Peter, roj. 1935, Domžale, Kamniška 12, od 27. 2. 1979 do 23.
5. 1979, „B" kat, vinjenost
26. PATERNOST Boris, roj. 1945, Depala vas 50, 14. 3. 1979 do 7. 6. 1979, ,,B" kat, vinjenost.
27. PFAJFAR Franc, roj. 1930, Domžale, Veljka Vlahoviča 7, od 5. 4. 1979 do 18. 10. 1979, ,,B" kat, vinjenost.
28. BELLOTI Joško, roj. 1943, Trzin, Prešernova 39, od 7. 3. 1979 do 7.
7. 1979, „B" kat, v času odvzema.
29. HAFNER Drago, roj. 1955, Pšata 9, 24. 1. 1979 do 24. 4. 1979, „B" kat, vinjenost
30. ZALOKAR Franc, roj. 1945, Domžale, Fajfarjeva 8, od 24. 3. 1982 do 21. 8. 1982, „B" kat, v času odvzema.
31. PODOBNIK Ivan, roj. 1937, Trzin, Haba tova 2, od 24. 3. 1979 do 19.
6. 1979, ,'B" kat, vinjenost
32. SRŠEN Miha, roj. 1950, Domžale, Trzinska 5, od 23. 3. 1979 do 17. 6. 1979, „B" kat. vinjenost
33. PIRŠ Zdravko, roj. 1948, Radomlje, Opekarniška 1, od 21. 3. 1 979 do
14. 6. 1979 „B" kat, vinjenost.
34. ZABURNIC Marjan, roj. 1955, Domžale V. Vlahoviča 3, od 21. 3. 1979 do 12. 6. 1979, „B" kat, vinjenost
35. CERAR Peter, roj. 1943, Brdo 21, od 21. 3. 1979 do 12. 6. 1979, „B" kat, vinjenost
36. NOVAK Emiljan, roj. 1956, Češenik 13, od 26. 3. 1979 do 21. 6. 1979, ,,B" kat, vinjenost.
37. BERVAR Franc, roj. 1933, Lukovica 7, od 21. 3. 1979 do 13. 7. 1979, „B" kat, vinjenost.
38. RIHTAR Anton, roj. 1936, Mengeš, Slamnikarska 16, 14. 3. 1979 do
11. 6. 1979, „B" kat, vinjenost.
39. MARKIČ Branko, roj. 1956, Ihan 44, od 19. 3. 1979 do 16. 6. 1979, „B" kat, vinjenost.
40. HROVAT Jože, roj. 1955, Veliki Jetnik 2, od 26. 3. 1979 do 12. 6. 1979, ,,B" kat, vinjenost
41. REMS Jakob, roj. 1950, Krtina 17, od 26. 3. 1979 do 21. 5. 1979, „B" kat, vinjenost
42. PAHOR Peter, roj. 1936, Domžale, C. talcev 19 c, od 24. 3. 1979 do
12. 7. 1979, „B* kat, vinjenost in drugi prekrški. o43.
13. od 27. 3. 1979 do 27. 6. 1979, „B" kat, vinjenost
44. URŠlC Žarko, roj. 1956, Zagorica 1, od 28. 3. 1979 do 26. 6. 1979, „B" kat, vinjenost
45. MIHELCIC Dušan, roj. 1956, Vir, Bukovčcva 1, od 23. 3. 1979 do 16. 6. 1979, „B" kat, vinjenost
46. SLAPAR Anton, roj. 1953, Skocjan 6, od 25. 2. 1979 do 25. 5. 1979, „B" kat, vinjenost
47. KOKALJ Janez, roj. 31. 1. 1953, Moravče, Vegova 8, od 2. 4. 1979 do 2. 7. 1979, „B" kat, prometna nezgoda.
48. BURGAR Darij, roj. 1951, McngefŠ,
Zavrti 12, od 2. 4. 1979 do 24. 6. 1979, „B" kat, prehod čez železniško progo.
49. PRIMC Janez, roj. 1956, Radomlje, Slandrova 6, od 2. 4. 1979 do 24. 6. 1979, ,,B" kat, vinjenost.
50. PODBEVŠEK Milan, roj. 1947, Vir, Kuharjeva 1, od 27. 3. 1979 do 27. 9. 1979, ,,B" kat, vinjenost
51. HABAT Marjan, roj. 1955, Trzin, Habatova 12, od 4. 4. 1979 do 3. 7. 1979, „B" kat, vinjenost.
51 HRIBAR Anton, roj. 1945, Prevoje 41, od 11. 4. 1979 do 28. 6. 1979, „B" kat, vinjenost
53. LOGAR Andrej, roj. 1947, Vir, Ipavčeva 8, od 11. 4. 1979 do 8. 7. 1979, „B" kat, vinjenost.
54. BIRK Jože, roj. 1931, Dob 161, od 6. 4. 1979 do 1. 7. 1979, „B" kat, vinjenost.
55. BEKA Djemal, roj. 1945, Domžale, Zupančičeva 6, od 9. 4. 1979 do 29. 6. 1979, „B" kat, vinjenost.
56. FIRM Peter, roj. 1956, Zg. Preker
I, od 17. 8. 1979 do 17. 12. 1979, „B" kat, v času odvzema.
57. GOS AR Stane, roj. 1953, Mengeš, Vrhovnikova 9, od 4. 4. 1979 do 4.
II. 1979, „B" kat, vinjenost
58. MAV Vinko, roj. 1950, Loka, Na ulicah 8 a, od 4. 4. 1979 do 4. 5. 1979, ,,B" kat, prometna nezgoda.
59. PAJK Anton, roj. 25. 1. 1957, Domžale, Ljubljanska 71, od 4. 4.
1979 do 14. 6. 1979, „B" kat, vinjenost
60. DURlC Emsud, roj. 1952, Domžale, C. talcev, od 4. 4. 1979 do 4. 7. 1979, „B" kat, vinjenost
61. GLAVINAC Miro, roj. 1954, Domžale, Ljubljanska 85, od 4. 4. 1979 do 30. 6. 1979, „B" kat, vinjenost
Ob tej priliki se moramo opravičiti tako čitateljem kot prizadetim, ki jim je varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja pred to objavo že potekel, da zaradi tehničnih ovir nismo bili v stanju pravočasno objaviti, smo se kljub temu odločili, da bomo objavili tudi te, saj smo že v prvem seznamu med drugim napisali, da bodo v tej rubriki objavljeni vsi tisti, ki zavestno kršijo cestno prometne predpise, s tem pa tudi spravljajo v nevarnost in življenje sebe in druge občane — udeležence v cestnem prometu.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU DOMŽALE
r'
REORGANIZACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOMŽALE
Občani Domžal so se na glasovanju 8. aprila 1979 odločali tudi o razdelitvi sedanje Krajevne skupnosti na tri nove. Referendum o tej razdelitvi je uspel in tako imamo sedaj v oblikovanju tri krajevne skupnosti, in sicer: KRAJEVNO SKUPNOST SLAVKO ŠLANDER - obsega vzhodni del Domžal, KRAJEVNO SKUPNOST VENCELJ PERKO - obsega zapadni del Domžal, KRAJEVNO SKUPNOST SIMON JENKO - obsegajužni del Domžal.
Meje krajevnih skupnosti so bile objavljene pred referendumom in se na samem glasovanju niso spremenile
Občani Domžal so na posameznih voliščih glasovali takole:
Glasovalno mesto	Vpisanih	Glasovalo	% udeležbe	%ZA
		upravič.		
Depala vas	261	252	100	79,37
Gasilski dom Stob	414	371	92,98	76,44
Glasbena šola	297	272	96,11	79,86
OŠ Vencelj Perko	866	779	93,29	80,96
Restavracija Pošta	535	469	91,42	76,80
AMD Krakovska	643	577	91,44	68,15
Gasilski dom Studa	380	345	97,18	76,07
Zaboršt	335	309	99,04	86,86
Dom upokojencev	94	92	97,83	96,74
Poklicna šola	454	437	91,53	75,29
OŠ Šlandrove brigade	687	640	94,06	78,13
OŠ Josip Broz Tito	273	256	99,61	81,64
Veljka Vlahoviča	720	698	92,41	78,94
Komunalno podjetje	1025	1015	88,08	78,82
Skupaj:	6984	6718	93,18	78,15
Predsednik volilne komisije: EMIL TOMC
.J
F A M Fabrika maziva Kruševac
Predstavništvo
DOMŽALE, Želodnik 1
1. Objavljamo licitacijo za prodajo trave za leto 1979 na Želod-niku.
Informacije dobite na Predstavništvu FAM—a Želodnik 1, oz. po telefonu 721-120.
2. Honorarno za 3 /tri/ ure dnevno zaposlimo osebo za čiščenje prostorov na predstavništvu in v trgovini.
KADAR RJOVEJO VIHARJI DREVESA SE KORENIN ZA VEDO
(M. Bor)
Tišino pomladnega popoldneva so pretrgali streli -zadnji pozdrav borcu. Na cvetje, ki so ga v jamo svojemu dobremu prijatelju tovarišu Luki Piršu spustile drobne ročice pionirjev šole Radomeljske čete, so položili k zasluženemu počitku borca, ki je svojo mladost posvetil boju za osvoboditev zasužnjene domovine, a povojna leta obnovi in napredku domačega kraia.
Tovariš Jože Pirš-LUKA, borec Radomeljske čete že od poletja leta 1941, je ta leta prestajal hude preizkušnje.
Že oktobra 1941 je zaradi izdaje v bitki na Golčaju izgubil brata in mnoge tovariše Sledila so dolga leta bojev, padali so tovariši v hudih bojih pa je raslo tudi število ranjenih borcev, za katere je bilo treba poskrbeti
Tovariš Luka je iz trdega in neisprosnega borca postal bolničar, ki je reševal življenja in lajšal bolečine.
Januarja leta 1944 je pod Kolovcem z zaupnimi tovariši zgradil bolnišnico Triglav. V njej so našli zatočišče številni borci, ki sta jih nesebično zdravila dr. Mitja Kac in bolničar Luka - slednji ne le kot bolničar, temveč tudi kot človek, ki je s hudomušno in vedro besedo znal pregnati žalostne in grenke misli in budil v borcih upanje na lepše dni
A tudi bolnišnica je bila izdana in 6. maja so Nemci
Samotni spomenik na mestu Lukove bolnice v kolovških gozdovih - večni pomnik tistim, ki so tragično preminuli
ranjence zverinsko pobili in zažgali skupaj z bolnišnico. Rešili so se le nekateri lažje ranjeni borci in borci, ki so prebili nemški obroč. To izdajstvo je tovariša Luka in partizane v teh krajih hudo prizadelo. Toda pravi borec-komunist se ni smel predati malodušju, moral je vzdržati do konca.
Tako je prišel maj 1945 -prišla je svoboda.
Tovariš Luka Pirš je z borci ki so se v vojnih letih bojevali v gozdovih, spoznal, da boj še ni končan. Porušene slovenske vasi so potrebovale borce dela. Namesto za orožje je bilo treba zgrabiti - poprijeti za orodje In tovariš Luka je nesebično pomagal pri vseh delih.
Sredi Radomelj je z KO ZB NOV postavil spomenik, ki bedi nad njegovimi padi mi tovarišu v gozdovih Kolovoz, kjer so ostali žalostni ostanki požgane bolnišnice, pa je uredil maketo in spomenik kot spomin in opomin, da hudih dni ki so že zdavnaj za nami, tudi mlajši rodovi ne smejo pozabiti
Njegovi dnevi so minevali v delu in načrtih 30 let je bil predsednik Krajevne organizacije ZB NOV Radomlje, od leta 1977, ko se ga je lotila huda zahrbtna bolezen, njen častni predsednik.
Najbolje pa se je tov. Luka počutil med mladimi prijatelji — pionirji in mladinci Kako rad je prihajal mednje v učilnice, jim pripovedoval o njihovih vrstnikih in najmlajšem partizanu Poldku, ki ga je imel še posebno rad Na mnogih pohodih jih je vodil v kraje, kjer so se bojevali in padali njegovi tovariši. V mlada srca je vsajal ljubezen do domače zemlje in željo, da bi bUi podobni mladini iz vojnih dni Z mladimi je vsako leto sprejemal Kurirčkovo pošto in pionirje kurirje opozarjal na zasede in nevarnosti
Mladi so mu za te spomine hvaležni Obljubili so mu, da bodo lepo skrbeli za spomenik Radomeljske četa na Golčaju - po kateri nosi šola v Radomljah tudi ime
16. aprila so se na pokopališču od tovariša Luka poslovili njegovi vojni tovariši mladina in številni krajani Tako je 17. aprila na svoj 64. rojstni dan že počival v svobodni domači zemlji ki jo je tako junaško čuval in branil.
G. M.
FRANC VIDMAR -SILVESTER
Na domžalskih Žalah smo se 28. aprila 1979 poslovili od tovariša Silvestra. Rojen je bil 1913. leta v Dolskem, v številni družini, ki se je kasneje preselila v Zaboršt. Oče je bil invalid in ni mogel primerno skrbeti za številno družino, po njegovi smrti pa je vse breme morala prevzeti mati in sin France. Številna družina se je težko preživljala in tako so otroci že v rani mladosti občutili veliko socialno razlikovanje in morali trdo delati za vsak košček kruha.
V organizirano delovanje proti okupatorjem se je vključil že takoj v začetku in sodeloval pri organizaciji in izvedbi vstaje v kamniškem okrožju. Ko so Nemci 3. septembra 1941 pod Sumberkom streljali talce, se je zbal, da ga bodo aretirali in je skupaj z ženo odšel v Ljubljano. Tudi tu se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, vendar so ga Italijani odkrili in ga predali Nemcem. Zaprt je bil v Goriča-nah, vendar mu niso mogli ničesar dokazati, zato se je leta 1942 vrnil domov. Ponovno je začel z delom, vendar je moral leta 1943 v ilegalo in pozneje v Slandrovo brigado. Največ je deloval kot vodja narodne zaščite in član varnostne grupe. Poleg njega je sodelovalo v narodnoosvobodilnem gibanju in boju več njegovih bratov in sester, ženo pa so Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče Ra-vensbruck.
Po osvoboditvi je nekaj časa delal pri Ljudski milici in bil
tudi upravnik Gostišča Pri pošti v Domžalah. Pozneje je postal samostojni obrtnik. Za svoje sodelovanje v NOB je bil odlikovan z Ordenom za hrabrost in Ordenom zaslug za narod. Slava njegovemu spominu!
Krajevna organizacija ZB NOV Domžale
IGANCU JAVORŠEK
V nedelo 8. aprila smo se na domžalskih Žalah poslovili od Ignacija Javorška. Pokojnik se je rodil pred 90 leti v Krašnji, kjer je končal tudi osnovno šolo. Srednjo šolo je končal v Ljubljani in postal poštni uslužbenec. Ta poklic je opravljal tudi pozneje, ko se je preselil v Domžale in si zgradil hišo ter ustvaril družino.
V času vojne je delal na pošti in kot uslužbenec veliko pripomogel k temu, da se je marsikateri Domžalčan, ki je bil osumljen za sodelovanje z narodnoosvobodilnim gibanjem, rešil, saj je Ignacij odpiral pošto, kije bila namenjena takratnim vojaškim oblastem, jo uničil ali posredoval organizaciji Osvobodilne fronte, ali pa varnostnim organom partizanske vojske.
Bil je tudi ustanovni član naprednega telovadnega društva SOKOL, v katerem je aktivno sodeloval in si tam nabiral tudi svobodne ideje, ki jih je s pridom izkoristil v času okupacije. Mnogi Domžalčani so ga poznali kot dobrega sadjarja in človeka, ki je rad pomagal drugim. Ob zadnjem slovesu se je od njega v imenu Krajevne organizacije ZB NOV Domžale poslovil tovariš Albin Pavlin in številni krajani.
A. P.
ZAHVALA
Na zadnjo pot smo 2. aprila 1979 pospremili našega očeta
FRANCA HRIBARJA z Vrbe pri Lukovici
Vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in sosedom se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala velja gasilcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili s prapori, organizaciji ZB NOV Prevoje in obema govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem se enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
NEPOZABNEMU SINU IN BRAT U V SPOMIN
3. maja je minilo dve leti, odkar ie v prometni nesreči, komaj sedemindvajsetleten, izgubil življenje
BORIS KOROŠEC iz Krašnje 45
Vsem, ki so nama v težki urah pomagali, naju tolažili in blažili bolečine, se iskreno zahvaljujeva Hvala NK Napredek za cvetje ob Dnevu mrtvih in hvala vsem. ki mu prižigate svečke. Hvala vsem, ki se ga kdajkoli spominjate.
Mama in sestra z družino
zadnjič poslovili predstavniki Gasilskega društva DOB, IGD Helios in ZZB NOV.
Slava in hvala Martinu Cvetku.
R.S.
MARTIN CVETKO
V sredo, 4. aprila 1979 smo se poslovili v Dobu od Martina Cvetka, borca NOV, dolgoletnega poveljnika in častnega poveljnika gasilskega društva Dob.
Pokojni Martin je bil član društva preko 40 let, po letu 1945 pa vse do njegove bolezni tudi poveljnik društva. Zaradi njegovih izrednih zaslug za gasilstvo, ga je društvo imenovalo za častnega poveljnika, odlikovan pa je bil tudi z medaljo zaslug za narod ter z najvišjimi republiškimi in občinskimi gasilskimi odlikovanji. Martin je bil vesele narave, tovariški in iskren prijatelj. Bil pa je tudi zaveden Slovenec in se je že leta 1942 vključil v OF, v partizane pa je odšel aprila 1943. Vso njegovo družino so okupatorji zaradi tega že julija 1943 izselili v Nemčijo.
Na dan pogreba so se od pokojnega Martina poslovili številni njegovi prijatelji, borci in okoli 200 uni/ormiranih gasilcev s prapori.
Ob zvoku sirene ter žalostink pevskega zbora iz Doba in Domžalske godbe so se od njega še
J02E VEHOVEC
V 57. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot tovariš Jože Vehovec iz Trzina. Od njega smo se poslovili na mengeškem pokopališču. Ze kot vajenec je bil pokojni Jože povezan z napredno mladino v Ljubljani in v rojstnem kraju. Že leta 1938 je bil sprejet v S KO J. Njegova zavest ga je že leta 1941, ko je bila vstaja v kamniškem okrožju, pripeljala v vrste Rašiške čete, pozneje v Radomeljsko četo. Dolenjski odred, Gubčevo brigado in XII. brigado. Za svoje zasluge je bil odlikovan: s Partizansko zvezdo III. reda, Ordemom za hrabrost, medaljo za hrabrost in medaljo za narod. Tudi po vojni je bil aktiven član borčevske organizacije in drugih društev.
Vsi, ki smo ga poznali, mu bomo hvaležni za njegovo požrtvovalnost in tovarištvo.
Franc Orel
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata
BOLHAR ANTONA iz Ihana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani, posebno pa se zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Domžale za denarno pomoč in za poslovilne besede ob grobu. Enaka hvala tudi ihanskemu župniku za poslovilni obred.
Žalujoči: mama, brat Stane in Miro, sestri Ani in Vera z družinami.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega moža
ALOJZA JUVANA
se najlepše zahvaljujem vsem, ki so se prišli poslovit od njega, poklonili cvetje m mi velikodušno pomagali. Posebno zahvalo sem dolžna sorodnikom, sosedom, upravi občine za nesebično pomoč, godbi za žalostinke in Loboda Ivanu za poslovilne besede ter duhovniku za pogrebni obred.
Žena Terezija.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, našega skrbnega in nenadomestljivega očeta, dedka in pradedka, strica, tasta in mnogim prijatelja
MARTINA CVETKO krojaški mojster in poklicni gasilec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga imeli radi, darovali cvetje zanj ali ostalo pomoč, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi - žal zadnji poti.
Še posebno zahvalo pa smo dolžni izreči nadvse prizadevnemu in požrtvovalnemu Gasilskemu društvu Dob -predsedniku društva tov. Rihtar Sandiju - z vsemi gasilskimi častmi-organiziran pogreb in za njegov izčrpen in nepozaben poslovilni govor. Nadalje so deležni zahvale tudi gasilci Tovarne „Helios" -tov. Lojzetu Škrjancu z zadnjimi pozdravi, vsa ostala gasilska društva občine Domžale, ZB Dob - posebno govorniku tov. Antonu Sušniku za njegove ganljive in zadnje besede.
Iskrena zahvala velja tudi dr. Ivu Pevcu za njegovo dolgoletno zdravljenje in nazadnje hvala še gospodu župniku za poslednje opravljeni obred in njegove vzpodbudne besede, cerkvenemu pevskemu zboru in godbenikom iz Domžal.
V globoki žalosti vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
FRANČIŠKE KOCJANČIČ Novakove mame iz Imen
se iskreno zahvaljujemo vsem sosefiom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Frančiška Kocjančič
Posebno se zahvaljujemo Trgovskemu podjetju Napredek Domžale, dr. Djuri-ču  in Moškemu pevskemu zboru iz Moravč za poslovilne pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA Ob izgubi dragega moža,
atija, ata Luka JOŽETA PIRŠA - LUKA nosilca spomenice 1941
se iskreno zahvaljujemo vsem praporščakom občine Domžale in Kamnika, vsem udeležencem častnih straž ob krsti, Skupščini občine Domžale, družbenopolitičnim organizacijam občine Domžale, Krajevni skupnosti Radomlje, Preserje, družbenopohtičnim organizacijam občine Kamnik, delovnemu kolektivu STOL Kamnik, Pevskemu društvu „Rudolf Božič" Radomlje, Krajevni' organizaciji ZRVS Radomlje.
Posebno se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, učencem Osnovne šole Radomeljske čete Radomlje, vsem, ki so darovali cvetje, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Hvala dr. Kovaču, dr. Cerarju in sestri Metki, ter vsem ki so ga bodrili v tej težki bolezni.
Vsem in vsakomur še enkrat hvala! žena Zinka, sinova Luka in Zdravko z družinama
ZLATA POROKA REBERŠKOVIH
V soboto, 21. aprila 1979 sta pred predsednikom Skupščine občine Domžale tov. Jernejem Leničem po 50-letih skupnega življenja ponovno obljubila zvestobo zlato poročenca Lipovskova, France Reberšek in Katarina roj. Pan-čur iz Vasi Hribi pri Trojanah.
Zlatoporočenec France, roj. 15. 3. 1904, izhaja iz delavske družine iz Zagorja ob Savi. Osnovno šolo je končal v Zagorju. Takoj po šoli je delal v Apnenici v Zagorju, nato nekaj časa pri zidarjih, nakar je bil 5 let kopač v rudniku Kotrcdež. Vojaški rok je služil v Kumanovcm. Ze pred vojaščino je bil član SKOJ-a, leta 1924 je sodeloval tudi v odboru za boj proti Orjuni. Po vrnitvi od vojakov ni dobil službe. Zato je odšel k teti v Jastrobljc v Tuhinjsko dolino, ki mu je to kmetijo tudi dala v last. Tu se je 28. 4. 1929 poročil s Katarino Pančur, rojeno 23. 4. 1905 v Beli pri Špitaliču, ki je izhajala iz družine, kjer se je rodilo 20 otrok. V šolo je hodila v Spitalič. Zeod otroštva je morala trdo delati. Najprej je bila pestrna mlajšim bratom in sestram, kasneje je pa morala prijeti za vsako delo na kmetiji.
prehrano in obveščanje partizanov, za kar je tudi sam prispeval večje število govedi. V njihovi hiši so imeli leta 1944 partizani tudi tri tedne postojanko. V zimi 1944/45 so ga z nekaterimi sodelavci zaprli v gasilski dom na Trojanah, v Šentožboltu postavili pred zid, nato pa ga za tri mesece zaprli v Braslovčah.
Po vojni sta skupaj z otroki pomagala pri obnovi. Kljub delu na kmetiji je oče Franc delal v raznih odborih. Leta 1948 se je vključil tudi v kmetijsko obdelovalno zadrugo in bil tudi njen predsednik. Z ženo sta se trudila, da sta otrokom omogočila šolanje in jima pomagala, da so prišli do poklica. Le najstarejši sin je ostal na kmetiji in si ustvaril družino.
Želimo jima da bi ostala zdrava in da bi še dolgo uživala plod svojih žuljavih rok.
T. R.
Zlatoporočenca ReberSkova na dvorišču svojega doma, kjer še pomagata na kmetiji
Na hribovski kmetiji pod Šipkom delo ni bilo lahko, zato sta se leta 1939 s štirimi otroki preselila na večjo kmetijo v Zaplcš, sedaj Hribi št. 8, kjer so se jima rodili še trije otroci. Vseh sedem otrok je še živih.
Kmalu se je pričela vojna. Oče Franc se je vključil v NOB in bil od 1942 v gospodarski komisiji, kjer je skrbel za
OGLAS
Zazidljivo parcelo v okolici Domžal kupim. Ponudbe pošljite na naslov: NEMCEK Pavel, Krakovska 10/b Domžale.
OGLAS
V Domžalah ali bližnji okolici išče študent Srednje tehniške usnjarsko galanterijske šole sobo.
Naslov: Tafora Betomarn, Ihan 110, Domžale.
OGLAS
Zamenjam enosobno družbeno konfortno stanovanje v Ljubljani za dvo ali večje v Domžalah.
Ponudbe dostavite v uredništvo glasila.
OGLAS
Zamenjam enosobno lastniško stanovanje v Ljubljani za večje v Domžalah. Ponudbe dostavite v uredništvo glasila.
Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI Jarše TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija
VABITA
k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
— vodja krojenja (1 delavec, KV krojač)
— finomehanik za popravilo šivalnih strojev (1 delavec, KV finomehanik)
— kovinostrugar (1 delavec, KV kovinostrugar)
— kurjač (1 delavec, KV kurjač z izpitom za mehansko kurjenje parnega kotla)
— mojster v predilnici (1 delavec)
— pomočnik tkalskega mojstra (4 delavci) ter pomočnik mojstra v sukalnici (1 delavec) — vsi lahko tudi samo z dokončano osemletko
— prodajalka (1 delavka, KV prodajalka).
K sodelovanju vabimo tudi večje število nekvalificiranih delavk in delavcev za opravljanje del in nalog:
— tkanje (10 delavk)
— dvojenje in previjanje (4 delavke)
— delavka v konfekciji (8 delavk)
— delavka v skladišču gotovih izdelkov (3 delavke)
— vlaganje valjev (2 delavca)
— barvanje na jiggrih (1 delavec)
— transportni delavec (9 delavcev)
— delavec v težki konfekciji (4 delavci)
— čiščenje klima naprav (1 delavec)
— čiščenje prostorov (2 delavki).
Sklenitev delovnega razmerja je mogoča takoj, delo je za nedoločen in polni delovni čas.
Interesenti se lahko oglasijo osebno v kadrovsko-organizacijskem sektorju ali dostavijo na gornji naslov svoje pismene ponudbe.
TOZD Proizvodnja vabi k sodelovanju
več kvalificiranih elektrikarjev za delo v obratih.
Interesenti se lahko oglasijo osebno v kadrovsko-organizacijskem
sektorju ali dostavijo na gornji naslov svoje pismene ponudbe.
Prosta so tudi naslednja dela in naloge:
— obratovodja OE predilnica
Pogoji: visokošolska izobrazba tekstilno-tehnološke smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih.
— obratovodja OE tkalnica
Pogoji: visokošolska izobrazba tekstilno-tehnološke smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih.
— obratovodja OE oplemenitilnica
Pogoji: visoka izobrazba tekstilno-tehnološke ali kemijsko-teh-nološke smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih.
— obratovodja OE kovinske konstrukcije
Pogoji: srednja strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj 3
leta delovnih izkušenj na podobnih delih. Za izbiro na dela in naloge kandidati ne smejo imeti zakonske prepovedi in morajo imeti potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti ter izpolnjevati potrebne moralno politične kvalitete in druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Domžale.
Razpis velja 15 dni od dneva objave, kandidati pa bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva poteka veljavnosti razpisa.
VPISOVANJE ŠOLSKIH NOVINCEV
Od 16. 5. 1979 do 23. 5. 1979 bomo na Osnovni šoli „Martin Koželj" Dob pri Domžalah vpisovali šolske novince, ki bodo v šolskem letu 1979/80 obiskovali celoletno malo šolo. Vpisovali bomo otroke rojene v letu 1973 in otroke, ki so rojeni v času od 1. 1. 1974 do 30. 6. 1974. Vpisovanje bo navedene dneve od 8. do 13. ure razen v ponedeljek (21. 5. 1979), ko bo vpis od 10. do 16. ure.
K vpisu pripeljite otroka, s seboj prinesite rojstni list in izkaznico o cepljenju.
Komisija za pripravo odloka o grbu občine Domžale pri Skupščini občine Domžale
razpisuje splošni javni anonimni natečaj
za izdelavo idejnih osnutkov grba občine Domžale.
1. Opis naloge:
Razpisovalec želi pridobiti sodoben grb, ki bo simboliziral občino Domžale kot družbenopolitično skupnost z določenimi zgodovinskimi, geografskimi, gospodarskimi in kulturnimi značilnostmi.
Grb se bo uporabljal na svečanih listinah, zastavah, plaketah, pečatih, javnih odličjih in v drugih primerih, določenih z odlokom o grbu občine Domžale.
2. Tehnične zahteve in sestav ocenjevalne komisije so nevedene v pravilih natečaja, ki jih dobite v sekretariatu izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69.
3. Nagraue:
1. nagrada 20.000 din
2. nagrada 10.000 din
3. nagrada 5.000 din
Predvidena je vsota za tri odkupe po 2.000 din. Vsi zneski so
neto.
4. Rok:
Rok za oddajo elaboratov je 10. junij 1979 do 12. ure na naslov: Skupščina občine Domžale, Komisija za pripravo odloka o grbu občine Domžale, 61230 Domžale, Ljubljanska 69.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD OBČINE DOMŽALE Delavski svet
objavlja prosta dela oziroma naloge:
1. VODJO BREZ OBVEZNOSTI ZA ENOTO KIDRIČEVA
Pogoji: vzgojiteljska šola z najmanj 5 letno prakso in strokovnim izpitom.
2. VIŠJO MEDICINSKO SESTRO BREZ OBVEZNOSTI V ODDELKU
Pogoji: šola za višje medicinske vrste - pediatrična smer
3. 9 VZGOJITELJIC
Pogoji: končana 5-letna vzgojiteljska šola.
4. 1 VARUHINJA ZA POLNI DELOVNI ČAS
Pogoji: končana šola za varuhinje, starost 18 let. V primeru, da kandidatka nima končane šole se delo sklene za določen Čas, eno leto.
5.9 VARUHINJ ZA POLOVIČNI DELOVNI ČAS (4 ure)
Pogoji: končana šola za varuhinje, starost 18 let. V primeru, da kandidatka nima končane šole se delo sklene za določen Čas, eno leto.
6. 1 NEKVALIFICIRANA KUHARICA - POMIVALKA
7. 2 SNAŽILKI 8.1 PERICA 9. HIŠNIK
Pogoji: KV ključavničar, izpit za kurjača. Možnost hisniškega stanovanja.
Po sklepu DS WZ občine Domžale, lahko sklene delovno razmerje za določen čas:
10 PRIPRAVNIKOV - VZGOJITELJIC
Pogoji: končana 4-letna vzgojiteljska šola.
Osebni dohodek po pravilniku za OD in po katalogu del in opravil. Rok za prijave 15 dni po objavi.
Prošnje s potrebnimi dokazili prinesite osebno na upravo zavoda, Domžale, Savska 3.
„BIFE RODICA" Perkova 17, Domžale Telefon: 721-940
Cenjene občane obveščamo, da smo odprli nov gostinski lokal v katerem vam priporočamo:
- specialitete na žaru - ćevapčići, ražnjići, pleskavica, mešano meso in drugo,
- priporočamo vam zrezke vseh vrst in vsa druga hladna jedi'a -pršut, domači sir, ovčji sir, suhe klobase, domačo salamo, savinjski želodec,
- od pijač vam priporočamo vse žgane pijače z zlatimi odličji, steklenična vina, posebnost je točeno pivo Union.
,Petek, sobota, nedelja poleg že navedenega, odojek na žaru."
Rezervacija posebne sobe za zaključene družbe do 20 oseb. Vse zaželjene informacije dobite na telefonski številki 721-940.
Lokal je odprt vsak dan od 9. - 20.30 ure.
Se priporočamo!
UNIVERSALE industrija oblačil
TOZD KONFEKCIJA Domžale, Kidričeva 4
sprejme več kvalificiranih šivilj ali krojaćic in mlajših, ki končujejo
osemletko za priučitev.
Prijave sprejema kadrovska služba.
Komisija za delovna razmerja.
KOMUNALNO GOSPODARSTVO MENGEŠ Mengeš, Prešernova cesta 2 objavlja prosta dela in naloge:
— za zidarje,
— za gradbene delavce,
— za ključavničarje.
Delo se združuje za nedoločen čas. Vsa pojasnila dobite na upravi podjetja.
RAZPIS
Občinski odbor Zveze prijateljev mladine Domžale razpisuje
natečaj za sprejem vzgojiteljev za letovanje otrok v koloniji v Izoli,
in sicer v mesecu juliju 1979.
Pogoji:
a) srednja ali višja vzgojiteljska šola,
b) pedagoška šola.
Vzgojitelji morajo dopolniti najmanj 19 let starosti. Komisija pri ZPM Domžale bo upoštevala samo pismene prijave, ki morajo vsebovati vse podatke in kvalifikacijo prijavljenca.
ROK za prijave: 1. junij 1979 na naslov: Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 92, p.p. 31.
Občinski odbor ZPM Domžale.
po oojavi razpisa.
ZAHVALA
Naj se na tem mestu v imenu pevcev Mladinskega pevskega zbora zahvalim družini Kovačec iz Vira za posnemanja vredno pomoč Mladinskemu zboru. Vseh 70 deklet v zboru je po njihovi zaslugi dobilo nova krila, kar je poleg finančnih izdatkov zahtevalo veliko truda in potov. Tudi to je prispevalo k boljšemu počutju pevcev in vtisu, ki ga je zbor zapustil na mariborskem Kurirčkovem festivalu.
Zborovodja: Metka Pichler
OGLAS
Iščem KV mizarja /ali priučenega/ za montažna dela. Pogoj — vojaščine prost. Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek po učinku.
ŠARC Anton in Sonja, Bukovčeva 49, Vir pri Domžalah
* *
MALI OGLASI
Odločil sem se in napisal oglas. Želimn., da bi se oglasila prava. Mogoče bom imel srečo. Star sem osemnajst let, mirne narave, ne pijem, ne kadim, zelo rad pa zahajam v brigado. Rad bi spoznal dekle s podobnimi lastnostmi. Ponudbe pod „Brigada".
MDA BRKINI 78 *
OGLAS
V varstvo sprejmem dva otroka (od 7. - 14.) od treh let starosti dalje.
Naslov v uredništvu.
* ♦
Podpisana LAVRIČ Vera preklicuje vse neresnične govorice o DOLINAR Štefaniji, Gora pri Pečah.
LAVRIČ Vera
NOVO V DOMŽALAH
EKSPRES POPRAVLJALNICA ČEVLJEV
OB DOMŽALSKI TRŽNICI, POLEG SLAŠČIČARNE „LEN-
ČEK" - KIOSK
Hitre in solidne usluge!
SE PRIPOROČA M. KOKAIJ!
ZAHVAĆA
Lepo se zahvaljujemo vsem gasilskim organizacijam, ki so sodelovale pri gašenju stanovanjske hiše na Zg. Dobravi dne 14. 3. 1979 za tako hitro in učinkovito delo.
Lepo se zahvaljujemo tudi Jerneju Gostiču iz Peč za tako hitro obveščanje gasilcev v Moravčah.
Še posebno lepo se zahvaljujemo vsem sosedom in vsem ostalim, ki so kakorkoli priskočili na pomoč ob nesreči.
Družina Joger, Zg. Dobrava
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD OBČINE DOMŽALE Delavski svet
Na podlagi DS z dne 26. 3. 1979 objavljamo
2 prosti delavni mesti varuhinj
Pogoj: končana šola za varuhinje, starost najmanj 18 let. Prijavijo se lahko tudi interesentke z uspešno končano osemletko, vendar se v tem primeru sklene delovno razmerje za določen čas za eno leto.
Prijave prinesite osebno na upravo zavoda Domžale, Savska 3 v 15
OGLAS
Takoj vzamem v redno zaposlitev dva nekvalificirana delavca. Galvanizacija, Saje Alojz, Radomlje, Cesta borcev 7. Telefon številka: (061)721-594.
*
OGLAS
Takoj dobi službo brivsko-frizerska pomočnica — NON-STOP. Možno stanovanje. Saje Milena, Radomlje, Cesta borcev 7. Telefon številka: (061)721-594.
*
OGLAS
Vse vrste ogrevalnih naprav napeljujem po solidni ceni in z
večletno garancijo. Ponudbe sprejemam na naslov: MILAN NOVAK, Simona Jenka 2, 61230 Domžale.
*
OGLAS
Iščem varstvo za 13-mesečno deklico, in sicer od 1. 5. 1979 dalje.
DARJA STEV ANOV1Ć, Veljka Vlahoviča l/D, Domžale.
Informacije vsak dan od 15. ure dalje.
Ljubiteljica otrok sprejmne v dopoldansko varstvo enega otroka od enega leta starosti dalje.
Naslov v uredništvu glasila.
AVTOSERVIS DOMŽALE Ljubljanska c. 1
OBJAVLJA
potrebo po sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas za opravljanje naslednjih del in nalog:
AVTOELEKTRIKAR (1 delavec) -KV ali PK avtoelektrikar
- poskusno delo traja 3 mesece.
AVTOMEHAN1K (3 delavci)
- KV delavec
- 2 leti ustreznih izkušenj
- poskusno delo traja 3 mesece
AVTOLICAR
-KV delavec
- poskusno delo traja 3 mesece.
AVTOKLEPAR (3 delavci)
- K V delavec
- poskusno delo traja 3 mesece.
KLJUČAVNIČAR (3 delavci)
- KV delavec
- poskusno delo traja 3 mesece.
VOZNIK VLIČARJA (1 delavec)
- opravljen izpit za voznika viličarja
- poskusno delo traja 2 meseca.
MONTER (2 delavca)
- PK ali NK delavec (klepar, ključavničar ali mizar)
- poskusno delo traja 1 mesec.
NK delavec v skladišču (1 delavec) -Nedokončana osemletka
- poskusno delo traja 1 mesec.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Avtoservis Domžale, Ljubljanska c. 1, kadrovska služba.
Prijave zbira kadrovska služba v roku 15 dni po objavi.
AVTOSERVIS DOMŽALE vabi k sodelovanju večje število učencev z dokončano osemletko za sklenitev učne pogodbe za izučitev poklica:
AVTOELEKTRIKAR
- AVTOMEHANIK
- AVTOLICAR
- AVTOKLEPAR
- KLJUČAVNIČAR
- AVTOTAPETNIK
2 učenca 10 učencev 9 učencev 10 učencev 8 učencev 1 učenec
Prijave sprejema kadrovska služba do 15. junija 1979 kjer tudi lahko dobite vse ustrezne informacije.
Osnovna šola Matije Blejca - Matevža Mengeš, bo vpisovala učence za šolsko leto 1980/81 v soboto 2. junija 1979 od 8. do 12. ure v zbornici šole. Istočasno bo v Trzinu v pisarni šole Trzin vpis za učence s področja te šole.
Vpisovali bomo učence rojene 1. 1973 in učence rojene do 30. junija 1974.
K vpisu naj prinesejo starši rojstni list otroka.
Obvestilo o pričetku „male šole" bodo starši prejeli pravočasno.
DO Varnost, DELOVNA ENOTA MENGEŠ objavlja
proste naloge in opravila več varnostnikov
na območju Domžal, Mengša in Kamnika.
Pogoj: izpolnjevanje pogojev Pravilnika o splošnih pogojih poslovanja OZD, ki varujejo družbeno premoženje. (Uradni list SRS
27/74).
Vloge za sprejem naslovite na DE VARNOST Mengeš, Kidričeva 30, kjer dobite tudi podrobne informacije.
PAPIRNICA KOLIČEVO
objavlja naslednja prosta učna mesta: TOZD Vzdrževanje:
- strojni ključavničar 4 učna mesta
- strojni kovač 1 učno mesto
- vodovodni instalater 1 učno mesto
- instalater centralnih kurjav 2 učni mesti
- obratni elektrikar 3 učna mesta
- elektrikar-šibki tok 1 učno mesto
- pnevmatik /elektromehanik/ 1 učno mesto. TOZD Karto nka:
- poklicni papirni čar 15 učnih mest.
Prijave zbira kadrovska služba Papirnice Količevo v roku 15 dni od
objave.
Prijavljeni kandidati morajo v roku 10 dni od zaključka šolskega leta dostaviti tudi fotokopijo zaključnega spričevala, ki pa mora biti pozitivno, ter potrdila o osebnih dohodkih staršev.
Tovarna pozamenterije TRAK Mengeš, Glavni trg 18
objavlja
prosta dela oziroma naloge
- VEČ DELAVK za opravljanje del oz. nalog: tkanje, pletenje in barvanje izdelkov.
Prednost pri sprejemu imajo kandidati s končano osnovno šolo. Delo se združuje za nedoločen čas in je predpisano poskusno delo. Kandidati, ki bodo združili delo, imajo možnost priučit ve in napredovanja. Delo se opravlja v ugodnih delovnih pogojih v novozgrajenem sodobnem tovarniškem objektu. Kandidatom, ki bodo združili delo nudimo stimulativne osebne dohodke in urejen splošni družbeni standard.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Tovarna pozamenterije TRAK Mengeš, Glavni trg 18. V kadrovsko splošnem sektorju pa kandidati lahko dobijo tudi vse ostale informacije.
DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Cesta talcev 7
Komisija za delovna razmerja pri Domu upokojencev Domžale objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. 1 fizioterapevta z dokončano višjo šolo za fizioterapevte in strokovnim izpitom.
2.2 srednji medicinski sestri z dokončano srednjo šolo za medicinske sestre in opravljenim strokovnim izpitom za opravljanje osnovne nege oskrbovancev.
3. 1 KV kuharico z dokončano poklicno šolo za kuharje.
4.2 strežnici z dokončano osnovno šolo.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pod 1., 2. in 3. točke je 3-mesečno poskusno delo, pod 4. točko pa 2-mesečno
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in
dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh na naslov:
Dom upokojencev Domžale, Cesta talcev 7, Komisija za delovna
razmerja.
Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave.
AVTOMERKUR LJUBLJANA
objavlja
za TOZD K.E.G. - prodajalna Domžale prosta dela in naloge za nedoločen čas:
- PRODAJANJE TEHNIČNEGA BLAGA
Pogoji: KV trgovske ali tehnične smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj;
- ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, za 4 ure dnevno Pogoj končana osemletka.
SERVIS    ZA   RADOVEDNE    OBČANE    DOMŽALSKE OBČINE
Mojster Daniel Fugger pri delu
NEKOČ se z akti je mojstril - Danilo, ob njih se mnogo slin je precedilo. . .
Ker za življenje so potrebni novci na slikah danes - so kozolci. ..
Peter Slamič
HUMORESKA:
DISKREPANCA
Diskrepance so del naše vsakdanjosti, saj zadevajo vsakega izmed nas. Vzemimo najprej naše izražanje, ker tu prihaja do hude diskrepance; slovnica je v veliki diskrepanci z našim realnim dejanskim jezikom Ta diskrepanca zadeva nas vse, nihče ni izvzet; v diskrepanci so celo tisti, ki se z omenjeno jezikovno diskrepanco tudi službeno ukvarjamo.
Sicer pa poznamo diskrepance več vrst, saj so del življenja, ki nas obdaja:
- diskrepanca je, da gradimo ceste za 20 ali celo več let, zacvetijo pa že po treh, štirih letih,
, - diskrepanca je, da govorimo eno, delamo drugo,
- diskrepanca je, da delimo več, kot smo ustvarili,
- diskrepanca je (kar ugotavljajo raziskave), da smo plačani za 8 ur dela, delamo pa samo 5 ur,
- diskrepanca je, da zahvaljujoč analitskim ocenam še vedno bolje nagrajujemo slabše delo na boljšem položaju, kot pa boljše delo na slabšem položaju,
- diskrepanca je, da delimo nagrade za delo, za katerega je kasneje razvidno, da je ničevo in nevredno,
— diskrepanca je, naposled tudi to, da kritiziramo te in take diskrepance, jutri pa smo tudi sami akterji in povzročitelji teh in drugih diskrepanc.
SONCE POSIJE ŽE PRED ŠESTO
Prebivalcem Vira in okolice ter delavcem bližnjih tovarn posije sonce že pred šesto uro. Tedaj se namreč odpro vrata hrama posebne vrste - BIFEJA VESNA.
Glede na nezaslišano gnečo med polšesto in šesto uro menimo, da kuhajo fantastično kavo. Vsi, ki tja zahajajo pravijo, da ima jutranja kava zelo zelo prijeten okus. Takšno kavo pijejo drugod šele po sedmi uri
VHOD V PODZEMLJE?
Občan R. B. nas je obvestil, da je našel za Kamniško Bistrico vhod v podzemlje? Kakih 150 m severno od mostu zija resnično velika jama, kamor majhne in tudi velike roke prizadevno mečejo kar jim pride pod roke.
Ker nihče ne poskrbi za nov pokrov nad jamo, tudi vi -če želite - še danes lahko pridete pod zemljo - do ihan-ske čistilne naprave.
NAGRADE CEM
BIROJEV-
Studio 7 v Biroju Domžale je nedavno prejel nagrado Prešernovega sklada za vztrajno iskanje specifičnega arhitektonskega izraza z upoštevanjem sodobnih materialov.
V obrazložitvi je bilo povedano, da Studio 7 vnaša v slovensko arhitekturo zavestno iskanje pogumnih in vedno nekompromisnih rešitev.
Te rešitve so bile v domu za ostarele občane v Domžalah res nekompromisne, saj so omogočile, da dež na nekaj deset mestih brezkompromis -no vdira v nov dom.
Predlagamo zato, da nagrajeni arhitekti iz nagrade, ki so jo prejeli, kupijo vsakemu oskrbovancu kvaliteten dežnik.
CRNELSKA BALADA
Prihodnost svetlo je imelo posestvo zadružno - ČRNELO Bili tedaj največji mik so odprti hlevi - modni krik Prišle v Črnela odprte hleve so krave stare - reve; in za mleko prav najbolja tako minila jih je volja.
Od prvih krav. prašičev, kur minilo je kaj malo ur, ko so se našli taki tiči, in sklenili, da pri priči se kravja umaknejo krdela, da škode več ne bo imela družba, to se pravi mi, ko zguba bodla je v oči.
Posestvo kmalu ni imelo obetov svetlih več - ČRNELO. Kot ponavadi - to se ve -dobile so reči - noge. Kar ni strohnelo ni zgorelo, ostal je „nacionalni park - ČRNELO". Se današnji vidiš razvalino, ki gradeč se „Črnelo " imenuje, nekdanjo gledaš zadružno lastnino. . .
TAKO GOVORIMO:
ABSURDNA UPORABA NEDOLOČNEGA ZAIMKA „NEKJE"
Spodaj podpisani nekje mislim, da smo v uporabi besede „nekje" resnično nekje pretirali, saj ga uporabljamo nekje čisto po nepotrebnem
V jutranjem pogovoru ob kavi že slišimo besedo „nekje", sodelavci pa se tudi sicer čez dan nekje prekomerno pitajo z besedo „nekje". Zlasti je to „nekje" menijo moč slišati nekje na sestankih, ki so nekje docela v znaku zaimka „nekje".
Vsi, ki jim je nekje mar, kako je nekje z jezikom, se nekje jezimo nad nekje pretirano, že absurdno uporabo besede „nekje".
Upamo samo, nekje, da je nekje nekdo, ki bo nekje že obračunal s to besedo. Kajti nekje boste priznali, če bo šlo nekje tako naprej, da bo nekje v naši sredini zaradi besede „nekje" - nekje ogrožen celo slovenski jezik.
Tudi takšne „idile" lahko vidimo ob številnih poteh v naših krajih. Vsi tisti, ki potujejo proti mirni naravi nad Ihanom lahko vidijo takšno
idilo
OGLAS
Restavracija „Repovž" Domžale sprejme takoj DELAVKO ZA PRANJE IN LIKANJE PERILA. Zaposlitev je stalna, delovni čas 7 ur dnevno.
„Žito" Ljubljana TOZD Mlini Domžalsko področje
Žito — Domžale sprejme v redno delovno razmerje 3 nekvalificirane delavce. Osebni dohodek okoli 5.500 din.
OGLAS
S 1. 8. 1979 iščem varstvo za 8-mesečno punčko. Javite na naslov: Denis KOS, Aškerčeva 42, Domžale, ali na telefon: 721-757.