176. Stolih. v UoMKniL ? srata. Z. mimo mL XLIV. leto. .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........12— četrt leta na mesec b — velja: v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22'— pol leta........ 11"— četrt leta.......5*50 na mesec....... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5 (v pritličju levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan zvečer izviemši nedelje In praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka valja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta ....... » 13*— četrt leta....... 6*50 na mesec .......2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele* celo leto ... , . . K 30 ■ Vprašanjem glede kiseratov se naj priloži za odgovor Ć >pisnica ali znamka. Uprsvništvo: Rnaflova nltem št 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85 U vladni službi. Klerikalci delajo z rokami in z nogami na to, da bi bili sprejeti v vladno službo. Odkar je rajnka Slovanska unija v poslanski zbornici odpovedala dr. Šusteršiču pokorščino, je klerikalna stranka krenila na novo pot in se ponuja in usiljuje vladi pri vsaki priliki in za vsako ceno. Še več. Klerikalci so pripravljeni naložiti celo svojim volilcem popolnoma neiHitrebne, da, velikanske žrtve, samo da bi se prikupili mero-dajnim in odločilnim krogom. Vsakdo ve, kako moč in kak vpliv imajo vojaški krogi v državi. Generalni štab ima več vpliva kakor ves parlament in vsi ministri, zlasti sedanji generalni štab, čigar načelnik velja za specijalnega zaupnika prestolonaslednika. Kdor je pri generalnem štabu dobro zapisan, kdor je v milosti pri šefu generalnega štaba, ta ima zgoraj mnogo zaslombe in če je priden, poslušen in parira na komando, zna še daleč priti. Vse delo naših klerikalcev meri na to, da bi si pridobili milost vojaških krogov. To datira od tedaj, kar je dr. Šusteršič obrnil hrbet »Slovanski Uniji«. Začelo se je to manevriranje z znanim govorom dr. Šusteršiča v delegaciji. Takrat se je dr. Šusteršič z velikansko vnemo zavzel za nove izdatke za armado. Z navdušenjem se je potegoval za to, da naj se dovolijo milijoni in milijoni za nove vojne ladje in topove in bil je bolj pa-peški, kakor sam papež, kajti še vojni minister ni toliko milijonov zahteval, kakor jih je bil Šusteršič pripravljen dovoliti. Govoril je Šusteršič za vedno pretirane zahteve vojne uprave, kakor da je bil komandiran za ta posel, govoril je tako, kakor da ni ljudski zastopnik, ampak uslužbenec vojne uprave. Vse je takrat strmelo in slišalo se je celo naivno vprašan je: Koliko je neki dobil dr. Šusteršič za ta govor. Za »koliko« se pa dr. Šusteršiču ni šlo, pač pa se mu gre za »kaj«; zastonj takega govora ni imel, a plačila še ni prejel in ga morda ne bo nikoli. Priznanje pa ni izostalo; ko je bil prestolonaslednik pri krstu prvega »dreadnoughta« v Trstu, je bil dr. Šusteršič menda edini parlamentarec, ki je bil povabljen na dine. Klerikalci delajo sistematično v tej smeri, ki jo je zaznamenoval dr. Šusteršič s svojim delegaeijskim nastopom. Trudijo se, pridobiti si milost vojne uprave ne le, kadar jih to nič ne velja, ampak tudi kadar to obeta težka bremena njihovim volilcem. Sporedno s Šusteršičeni se je sukal okrog generalnega štaba tudi Šuklje s svojimi projekti strategičnih železnic. Naravno je, da bi bila dežela kranjska vesela vsake železnice, ki se zida na državne stroške, naj bo potem že gospodarsku nomembna, ali ne. Šuklje hoče z deželnim denarjem in kvečjemu z državno podporo zidati železnice, in sicer ne glede na korist in potrebo dežele, marveč z edinim ozirom na strategični pomen teh prog. Ja, baka] se je javno, kako vesel ga je šef generalnega štaba in kako milostna pisma mu piše. Zdaj pa še novi cestni zakon. Na interministerijalni konferenci zaradi cestnega zakona je imel zastopnik vojne uprave prvo besedo. Za kožo kranjskih davkoplačevalcev, v prvi vrsti za ko^o ljubljanskih davkoplačevalcev se gre, a vzlic temu je vojna uprava zahtevala vse mogoče stvari, dasi država ničesar ne plača. In zastopnik deželnega odbora dr. Lampe je bil z vsem zadovoljen in ker se je bati, da bi deželni zbor to zadevo malo natančnejše jn-eiskal in morda spoznal, da naj država kaj plača, če hoče imeti ceste in mostove narejene po potrebah armade, so pa sklenili, da stvar sploh ne pride več pred deželni zbor, vse, da si klerikalci pridobe in utrdijo milost generalnega štaba. Znana stvar je, da delajo avstrijski vojaški krogi na vojno z Italijo in klerikalne stranke podpirajo to prizadevanje, ker bi rade razbile ze-dinjeno Italijo in napravile papeža zopet za posvetnega vladarja. Priprave, ki jih dela Avstrija, so ogromne. Kakor svoj čas v Galiciji za slučaj vojne z Rusijo, tako je zdaj pri nas na jugu vse pripravljeno za vojno z Italijo. A dočim je država v Galiciji na državne stroške zidala strategične železnice in gradila ceste in mostove, hočejo klerikalci na Kranjskem velikanski del teh bremen naložiti doma-čim davkoplačevalcem. O cestnem zakonu govore klerikalci, da hočejo ž njim kmetu pomagati, v resnici pa hočejo na stroške ljubljanske j a mesta ustreči vojni upravi. Brezvestno in neodpustljivo je tako početje. A klerikalci niso imeli nikoli nič vesti in tudi nikoli nič srca za prebivalstvo. S pomočjo generalnega štaba si hočejo pridobiti posebno milost v odločilnih krogih in protekcijo za njihove nečiste strankarske in osebne namene. ,Sio«e»e" pomite. Naš dunajski urednik je bil že opetovano predmet ljubeznjive pozornosti naših klerikalcev. Kadar tem ljudem zmanjka argumentov, ali jih pa kaka resnica v oči bode, pa kriče, psu jejo ter blatijo osebe — njihov organ »Slovenec« se ne sramuje izbirati sedaj enega, sedaj drugega izmed urednikov svoje »konkurence« ter ga osebno blatiti. Sicer pri ljudeh, ki stoje žurnalistično tako nizko in ki nimajo pojma o stanovskih dolžnostih časnikarja, to ni ničesar čudnega, vendar nekaj ozira na bnih par inteligentnejših eitate-ljev, ki vzamejo tu in tam »Slovenca« v roke, bi smela klerikalna redakcija vendar le imeti. Še kakemu kaplanu poprečne izobrazbe se bo morda zdelo, da tako otročje psovanje, ki dela enkrat iz Kramerja Kramarja, ]h)tem pa zopet Kramara, ni povsem okusno. Toda mi nismo poklicani učiti gospode od »Slovenca« manire. Kar pa se stvarnih očitanj tiče, nam pojasnjuje naš dunajski urednik: Glede poslanca Jarca je bilo poročilo, da je ta celo mesno vprašanje, kakor se je razpravljalo v parlamentu, označil kot »\Vettrennen der stadtisehen Abgeordneten um die Gunst der Wahler« popolnoma točno in bistveno; da se je ta trditev našemu stenografu zdela nerodna in otročja — nad tem se ni čuditi. Baš ob priliki Jarčevih izvajanj, ki so bila vse prej kot stvarna, je prišlo do ostrih medklicev od strani čeških socijalnih demokratov. Poslanec Korošec je pri tem napram nekemu tovarišu rabil psovko »Halts Maul«, kar se mu je takoj opetovano očitalo z besedami: »Sehnmen Sie sich, ein .kathoJischer Geistlicher umi beni m m t sich so unanstandig.« — Tudi tukaj se morda stenograf ni zmotil, če je pripisal, da so take manire rov-tarske in neotesane. Res je, da se je poslanca Benko-viča dolžilo, da je rezultat glasovanja falsificiral, in res je, da je on sam najprvi izjavil, naj se še enkrat šteje. Res je, da sta posl. Brenčič in Hladnik s socijalnimi demokrati, ki so proti predsednikovi enuncijaeiji, da je Stol zelo va resolucija propadla, protestirali, češ, »Liige. Falschuiig,» disputirala ne le z jezikom, temveč poslanec Brenčič tudi z rokami po pultu. Naš dunajski urednik je zabeležil, da se je Benkoviču falsificiranje očitalo, lojalno je pa tudi konstatiral, da »se je zatrjevalo, da napačni rezultat štetja ne zadene osebno nobenega zapisnikarja.« V uredništvu smo imeli o tej izjavi svoje dvome, katere smo tudi prav narahlo označili. Ljudje okoli -Slovenca« si do-mišljujejo, da so razmere v dunajskem parlamentu podobne onini v kranjskem deželnem odboru. Tam bi se eventualno upali nad časnikarja, kateri jim ni po godu. na Dunaju so taki »obračuni« vedno nekoliko te-žavnejši. Naj bodo potolaženi. Zaradi tega, ker je na Kranjskem danes nasilstvo postalo političen princip »ljudske« stranke. ^Narodovega« urednika v parlamentu še ne bodo jsiogli ubijati. Taki »domači« argumenti so na Dunaju prav nevarni. Naš urednik vrsi tam svojo dolžnost in nič kot to; do danes se je držal vsakega blatenja in gedenja političnih nasprotnikov in tudi »Slovenčeve« grožnje — akoravno imajo morda ravno namen, spraviti naše dunajsko poročevalstvo na tir zabavljanja in kričanja — ga v tem principu le Še utrde. Nasvet »Slovenca«, da naj naš urednik radi konca zasedanja hvali boga, pa je gotovo upravičen: vročina teh 14 parlamentarnih dni je bila neznosna in s klerikalnimi poslanci vred je pel v soboto v svojem srcu: »Te deum« tudi »Narodov« urednik. Politična Kronika. Volitve v hrvaški sabor se bodo vršile, kakor poročajo hrvaški listi, dne 23. in 24. novembra. Pred tem se bo vršilo še kratko formalno zasedanje sabora, na kar bo ta takoj razpu-ščen. V ogrsko - hrvaškem državnem zboru še vedno neprenehoma traja tehnična obstrukcija. Dannadan gla- sujejo o prošnjah za dopust. Nekateri komitati so podali peticije zoper obstrukcijo, tako n. pr. komitat Tol-na. Vršili so se tudi veliki ljudski shodi, ki so poslali državni zbornici peticije za uvedbo splošne in enake volilne pravice in zoper vojaške predloge. — V včerajšnji seji je urgira! pristaš Justhove stranke jjoslanec B e n e d e k odgovor na vložene in-terj>elacije. Temu predlogu se je pridružil poslanec Geza P o 1 o n y i. Ko se je glasovalo o prošnjah za dopust, se je nadaljevala debata o brambnih predlogah. Albanska vstaja je stopila v odločilni stadij. Čez dva dni poteče rok, da se Albanci udajo. Odločitev še ni padla in dasiravno bi moral pomeniti ta provizorieni stadij nekako premirje, vendar se vrše dan za dnevom krvavi boji. Turški listi poročajo sicer neprestano o velikih zmagah turških vojev, vendar pa prihajajo od drugih strani med svet za Turčijo zelo slaba ]»oročila. — Kakor poročajo iz Bitolja, se je vršil meti Staro-vi in Gorico hud boj med vstaši in turškimi vojaki. Grške in albauske čete so v složni akciji napadle Gorico in ubile 7 kristjanov, več kristjanov pa ranile. V boju z vojaštvom je padlo tudi več turških vojakov. Vse zveze z Gorico so pretrgane. — V d^eh dneh je odločilni dan. Turška vlada je izjavila, da j»- s prvotnimi pogoji Albancev zadovoljna. Danes se odpelje turški ]>oslanik na Oeti-nju s črnogorskim notranjim ministrom v Podgorico. da sporoči ta sklep turške vlade Malisoroni. — Splošno pričakujejo, da se bo cela zadeva rešila mirnim potom. Francoska baje zbira in centralizira močno armado na vzhodnih mejah, kakor poročajo vesti iz Švice, ]K)sebno iz Brna. Vsak dan pridejo baje v Belfort trije vojaški vlaki. p#lni orožja in streliva. Vsem rezervistom, ki stanujejo v vzhodnem delu dežele in v Švici, je bilo baje zaupno povedano, naj bodo pripravljeni za nastop vojaške službe. Iz Francoske pa označujejo te vesti kot neosnovane. — Iz Londona pa prinašajo časopisi vest, da so ladje prve divizije in dreadnoughte, ki so imeli vaje v irskem morju, založili kar na hitro s premogom. Delali so baje cele noči. Moštvo ni dobilo niti dopusta, dasi se sicer po manevrih navadno LISTEK. Krt*. (Konec.) e Maša je bila otožna, Maša je trpela, Maša se je tako zamislila v svojo nesrečo, da so ji solze bolečin tekle po licih. »Oh!« In takoj se je zasmejala bistro in sveže in prijela se je za kolena, tako se jc vsa tresla od smeha. In nadaljevala je pismo: »Kaj mi hoče zdaj beli dan, kaj mi hočejo moji črni lasci, moje žarke oči, bleščeča lica, kaj mi hoče vsa lepota, ko pa je bolno moje srce! Ali ne, saj ti si, ljubček moj, edino najdražje na svetu! Le tebi klije moja ljubezen, moja velika in zvesta Iju-lKszen, le tvoje je to srce, cvetoče v nepopisni slasti in polno nebeškega hrepenenja po Tebi —« Maša je podprla čelo s pestjo in veselo gledala na papir. »Ampak, ne vem, ako bi bil Andrej — o Janezu niti ne govorim — zadovoljen z mojim pismom. Gotovo bi se šel zopet streljat, a zdaj zavoljo mene. Moj Bog, to bi bilo interesantno!« Pomislila je še nekoliko in vzkliknila: »Prav je tako! Saj nisem jaz kriva, da fantje vse verujejo dekletom! Zakaj pa verujejo! Zaradi njih ne pojdera v klošter! — Ali Andrej je vseeno šarmanten dečko! Zelo ga imam rada. Že zato ga imam rada, ker zna tako poljubljati in je ves zidan pod nosom. Tudi Janezu ne morem dosti očitati, strašno me ljubi in na okarino zna igrati — A Bazil, — to je šele junak! Tako je črn kot cigan in oči se mu bliskajo in gore, in velik je in zamišljen. Prav kakor tragičen junak, kakor Mortimec ali don En riko. Hu!« In potein je Maša nadaljevala svoje pismo in je zapečatila z milijoni poljubi. »Skoro bi bila jx>zabila,« je rekla nato, »tudi Janezu sem obljubila, da ga počakam danes. In Maša je še zanj napisala pisemce, polno zvestobe in priseg. Takrat pa so se odprle duri in v sobo je stopil Andrej. »Moj ljubi, kako težko sem te pričakovala! Zakaj te pa ni k meni tako dolgo!« In lepo, lepo sta se ljubila tri kratke urice. Kako prijetno je sedeti zvečer pri kozarcu prijaznega vinca! In v miru božjem in sveti slogi in spravljiv osti srkati kapljo, kapljico zlato. Bogme, ni je lepote, ni večjega čara! In sosedje se pomenkujejo o vojskah in mladeniči govore o svetem devi-štvu in angelskih lilijah in poetje si pripovedujejo o svetem zakonu. Tako gre naprej ves večer, le krčmar si mane roke in odbija čepe in naliva litre in dekleta v belih predpasnikih letajo od gosta do gosta in strežejo z rujnim sokom in sladko potičico. Tako živi vse v prijazr* *ti in miru božjem. Zbrali pa so se tisi i večer čili Sokoli na dogovor in pomenek. Zakaj zgodilo se je, da so si bili Janez in Andrej in Bazil zvesti prijatelji in vdani tovariši. Pod je pel in bobnel, zvenele so Upe in luč se je tresla, ko so vstopili junaki in posedli za mizo. In začeli so rdeče barvati police in kozarce, močili so si jezike in zalivali rožam ljubezni. Kdaj se je še zgodilo, da ne bi bili zgovorni fantje pri kaplji vina penečega in iskregal Nikoli se še ni zgodilo. Takrat se govori in šali in poje in vriska. Ali pa se bije in ubija. Kaj hočeš, rdeča in bela krase d kal Ljubezen ali smrti 'Oboje hranim v svojem peresu. Sokoli in junaki so pili in se napili. Andrej in Bazil sta se baš prepirala, ali pijejo modrasi vince, ali ga ne pijejo? In ker nista mogla sama odločiti, sta vprašala Janeza. Ali Janez se je nekoliko nalokal rujnosti in je izustil besedo: -O kavkah in krokarjih vem, da pijejo vince, najsibo rdeče ali črno, in tudi o gadih vem, da mu niso sovražni, in tudi vem, da sta vidva dve prav nedolžni kavkici, ali zdaj se pomenkuj m o o dekletih l Zakaj jaz imam že takšnega deklica, da mu ni para.« »Andrej se je gromko zagrohotal, Bazil se je samo pomilovalno nasmehnil. s Tako vama pravim, da bi vidva popadala na koleni, da jo le vidita. Tako je prelepa.« //Ne nori, bratec! Kakšen star in-teifat imaš; in ti misliš, da imaš dekleta!« »Ne predrzni se tako govoriti o moji oWževani devojki, ki ji ni enake niti med angeli.« »Ha ha!« se je zasmejal Andrej. »Ne blazni! Ampak moja devičica — to ti je v resnici — žamet in solnce in roža! Ti pa pojdi spat,s svojo krošnjo staro, ki je sicer ne poznam, ampak vem, da je navadna vrabulja.« »Ti presneti Andrej, menda imaš kako novo eoprnico, kako zarjavelo bisago, in zdaj govoriš — o devičiei!* »Kaj klepetaš, ako je niti poznaš ne! Ti in tvoja predpotopna kamela — se pojdita solit!« »In ti s svojo bizguljo, ki se drzneš mojo krasotko, ubožico nedolžno, tako žalit!« »Pojdita, pojdita, otročaja, ki niti ne vesta, kakšna je lepa ženska! A jaz imam v resnici čisto in prečisto rožico za dekle. Vsa je takšna kakor kneginjic«, z žarki v laseh, i zarjo za pasom. Škoda, da je ne poznata!« »Oh, Bazil, ti in tvoja kozja pa-starica —« je dejal Janez. »Oh, Bazil, pojdi na luno a svojo gosposko pištolico!« »Vidva s svojimi veščami!« »Nesa rokovnjaška !< In tako so si s strašnimi iineni prali glave, dokler ni skočil Bazi! prvi pokoneu in za njim Andrej in za njim Janez. Planili so po meče in se postavili drug nad drugega. Zabli skali so se meči — trije bliski, iu preden jo minila sekunda, je Bazil Janezu, Janez Andreju, Andrej Ba-ziln odsekal glavo. Še enkrat je vzdihnil Andrej: »Maša!« Še enkrat je vzdihnil Janez: >: Maša!« Še enkrat je vzdihnil Bazil: »Maša!« In ob smrti so vsi trije z groze* začuli, kdo je njihov angel ljubezni in smrti. Zvedeli so, da so ljubili vsi trije isto rožico in veščo, isto knegi-njieo in rokovnjaško. A oči so jim steklenele, ustnice so jim šinjele. S strahom je prihitel ljud, strmel nad vsr gro*zo razdejanja. Velika je bila žalost. Line so tulile i bronastimi jeziki, dekleta so si trgala oblačila, vdove so si s pepelom trosile temena. Maši; pa, ki je bila kriva vsega tega, je dejala: » To in pa nič! Druge fante si bom poiskala in zaživela z njim kot ptičica.« In zasmejala se je in odhitela na rožne vrtove. C. GoUr. dovoli. Dopusti se bodo takrat dovolili, ko bodo ladje popolnoma razoro-žene. Toda tudi ta poročila so precej neverjetna. m Perzijski vladi sta izročila angleški in ruski poslanik enako se glaseči noti, v kateri angleška in ruska vlada priznavati, da prejšnji šah nima nikake pravice do pokojnine, ker se je navzlic opetovanim svarilom, naj se ne podaja v i>olitično agitacijo, vrnil v Perzijo. Obe vladi izjavljati, da moreti intervenirati, ker je bivši šah zdaj na pcrzijskeni ozem-lju. * V angleški poslanski zbornici so državnega podtajnika za zunanje zadeve vprašali, ali se sme dovoliti bivšemu portugalskemu kralju, da biva na Angleškem, čeprav konspirira proti portugalski vladi. Podtajnik je odgovoril, da se dosedaj še nihče ni pritožil zoper to, vsled česar vlada nikakor ne more še nastopiti zoper to. Štajersko. Klerikalna strahovlada na Kranjskem vzbuja vsled svojih zakonolom-nih in naravnost ostudnih činov največje ogorčenje in zaničevanje tudi med spodnještajerskimi Slovenci. Z veliko pozornostjo čitamo tozadevna poročila v »Slovenskem Narodu«. — Ust, ki se tako odločno hori proti klerikalno - nemški strahovladi na Kranjskem, zasluži v polni meri simpatije ne le svojih ožjih somišljenikov, temveč vseh ljudi, ki imajo kaj čuta za pravico in spoštovanja do zakonov ter do državljanska svob Mislimo si na Štajerskem: kaj če J>l začel nemški naš deželni odbor z enako brutalnostjo nastopati proti spod-nještajerskim Slovencem, kakor nastopa klerikalni kranj-ki deželni odbor proti manjšini v deželi.' Kaj bi si mislil, ako bi odstavi] štajerski deželni odbor kakega slovenskega župana samo zato, ker bi na kakem shodu kot svoboden in enakopraven državljan nastopil proti Ornigu, Wasilanu ali JStallnerju ? In Nemci bi svoje postopanje prav lahko utemeljili s trditvijo, da Slovenci nismo nič boljši, ako pridemo do moči in oblasti! Kaj je postava, kaj svoboda, kaj državljanske pravice naprednjakov kakemu Lampetu ali Šusteršieu! Že v zadnjem zasedanju štajerskega deželnega odbora je poslanec \Vastian cinično izjavil, da je zakonski predlog, ki izroča vse slovensko šolstvo v deželi popolnoma nemško - nacijonal-uemu vplivu, natančno posnel po gla-sovitem šolskem zakonu klerikalcev v kranjskem deželnem zbora. Kdor sam ne ]>ozna pravice in svobode, iste gotovo vreden ni. Vsi, ki bodo čutili trdo pest nemških nacijonalcev v štajerskem deželnem odboru, imajo sladko tolažbo, da imamo med mo-gočniki slovenskega rodu take in še večje okrutneže. ki ne poznajo niti proti lastnim rojakom postave in pravice. Iz Ruš. Na čelu naše občine je stal Ki let vrl mož. mož v smislu Gregorčičevih besed: »Ne samo kar veleva mu stan . . .«. daleč naokoli znani celjski rojak dr. G. (iorišek. Že 30 let leči in tolaži bolnike v Dravski dolini in ni je tukaj hiše, kje?* bi ne bivala njemu hvaležna duša. Poleg težavnega zdravniškega pokliea pa je še opravljal na željo občanov s!už1h> občinskega predstojnika ruške občine. To dvojno delo je bilo možu sčasoma preveč. Tudi železo se obrabi, pravi pregovor in tako je tudi naš vrli župan oslabel in moral odložiti župansko čast. Težko, težko je bilo slovo, tako so pravili občinski očetje, ko so se vračali od poslovilne seje. — Dobil pa je tudi vrlega naslednika v osebi gosp. naduči-telja Laibacherja, kateremu želimo, da bi tako dolgo ostal na čelu občino, kakor njegov prednik. A \ t mm, hi Ina zveza meti Ptujem, Sv. Lenartom in Mariborom. Dežel-nosodni svetnik dr. Kron vogel pri Sv. Lenartu je začel akcijo za vpeljavo avtomobilne zveze med Ptujem. Sv. Lenartom in Mariborom. Imenovane občine ga bodo, kakor se sliši, čvrsto podpirale. Pozdravljamo tudi mi to idejo, ki bo olajšala promet v lenarčkem in severnem ptujskem okraju, ako se uresniči. Na — železnico bo predolgo čakati! Pojasnilo. Na dvoje vprašanj naših naročnikov iz Trbovelj, če je zadnje dopise v »Slovenskem Narodu l>oslal gosj). učitelj Anton Kuhar, izjavljamo, da so imena dopisnikov naša uradna tajnost, katere ne bomo nikdar izdali; a resnici na ljubo bodi povedano, da je gospod Kuhar sedaj ravno tako nezvest dopisnik »Slovenskega Naroda«, kakor je bil preje zvest dopisnik »Narodnega Dnevnika«. Toliko, da bode mirna Bosna! Mrtva roka in ljudstvo. Med duhovniki, ki skušajo ljudsko premoženje spraviti v cerkvene roke, se je zopet odlikoval Valentin Mikuš, župnik v Št. Jurju ob juž. želez. Dne 30. junija 1909 je spisal za 85, oziroma 87- let starega posestnika Janeza in Cecilijo Hren v Hrušovcu oporoko, s katero ta dva postavita župnO cerkev za dedinjo celega premoženja v vrednosti nad 20.000 K. Cela vrsta ubogih sorodnikov ni imela nič dobiti. Obojestranski sorodniki so pa po odvetniku dr. V. Kukovcu v Celju vložili tožbo, da se oporoka razveljavi, češ, da pismena oporoka ne odgovarja volji zapustnikov, ampak župnika Valentina Mikuša, ki je nedopustno vplival na duševno že zelo oslabela starčka. Okrožno sodišče v Celju je tožbo odbilo, postavni dediči so se pa pritožili še na nadsodišce v Gradec. Tam so razveljavili celjsko razsodbo in je celjsko okrožno sodišče imelo še enkrat izvršiti obravnave* z vsemi dokazi. Bilo je zaslišanih nmogo prič in dva zdravnika kot zvedenca sta se tri dni udeleževala obravnave, da bi na podlagi izpovedbe prič izrekla svoje merodajno mnenje, ali je izpodbijalna- oporoka odgovarjala pravi volji Janeza in Cecilije Hren in ali je* verjetno, da sta mogla ta zapustniku z ozirom na poslabšanje vida in telesno slabost sploh prebrati od župnika spisano oporoko in jo podpisati, izrek zvedencev se za župnika Valentina Mikuša ni glasil preveč ugodno, tako da je izid pravd«4 postal prav negotov. V tem položaju se je sklenila med dediči in župno cerkvijo v Št. Jurju poravnava, tako da bi se oporoka sicer priznala in cerkev ostala glavna dedinja, toda sorodnikom mora izplačati okoli 10.000 K. Streški pravde, zvedencev, prič itd. pa znašajo tudi okoli 5000 K in ima to plačati župna cerkev v Št. Jurju. Dobiček je še \ sceno znaten. Iz te pravde se je tudi razvidelo, da so naši duhovniki precej dobri juristi, kar se tiče sestavljanja poslednje volje. A? en d a imajo v mariborskem bogoslovju kakega profesorja dedinskega prava, ker za bogastvo cerkve ni nepraktično. Za ubogo ljudstvo je to manj prijetno. Sorodniki Janeza in Cecilije Hren so skoro sami siromaki in so še-le ]k> dolgi pravdi kaj malega dosegli iz lepega premoženja zapustnikov. Mrtva roka cerkve in ljudski blagor si pač zelo nasprotujeta. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poroča »Grazer Tagblatt«, da dobi tamošnji kaplan za vsako uro verouka na šulverajnski šoli 6 K.Ali je ta gospod nazadnje kak načelnik ali tajnik podružnice »Sov. Strašeči (Jdni-no na vsak način lahko plača s svetlimi šulverajnskimi cekini, ki katoliškemu duhovniku nič ne smrdijo, četudi pridejo iz protestantskih rok. Pobožni in verni slovenski narod pa gotovo tudi nič nima proti nemški šoli, saj gospod kaplan uče verouk — in to je Roškarjevim voliloem zadosti priporočila in reklame. Sehnl-verein že ve, zakaj plačuje bogato rem i mera eijo kaplanu. Še ena srednja šola za nemški Majer! Štajerski Nemci so dobili v zndnjem časa od drža\ kar dve realki in eno gimnazijo, od dežele pa eno gimnazijo (v Ptuj.;). Sedaj p;, se je začela, kakor čitamo v gražkjb listih, agitacija za ustanovitev državnega učiteljišča v Judenburgu. Faktične potrebe za tak zavod prav gotovo ni, saj je znano, da imajo na Srednjem Štajerskem preobilico učnih moči za učiteljišča. Ali dobri nemški pnrgar-ji v Judenburgu vedo, da mesto vsled srednje šole pridobi in od tod agitacija za njo. Nam Slovencem se ne da niti višje gimnazije dasi hi imeli pravico do dveh in ako bi se hotelo izmeta vat i denar, kakor za ptujsko gimnazijo, celo do treh in štirih. Mariborske* moško učiteljišče reklamirajo Nemci za svojo posest, dasi je po pravici naše. Na ustanovitev čisto slovenskega učiteljišča seve nikdo ne misli in naši poslanci seveda najmanj. Kaj pa nam je tudi treba srednjih šol! Če postanejo lahko analfabeti in hlapci z okrvavljenimi rokami državni poslanci ter voditelji naroda, si lahko tudi drugi pomagajo brez omike dalje — ali pa naj gredo v nemške šole! Saj za te slovenski davkoplačevalci — ničesar ne prispevajo. Mariborska Ciril - Metodova podružnica je poslala julija v Ljubljano prispevke: narod, davek (nabr. g. Majer) 33, nabiralniki v »Narodnem domu« 8, v Šparovčevi gostilni v Podovi 16 in v Medeno vi gostilni 3 K, skupaj t>0 K. —- S prav lepo vsoto se lahko ponaša tokrat nabiralnik v Podovi, za kar se gospe Šparovčevi prav prisrčno zahvalimo! Iz Maribora. V nedeljo, dne 6. avgusta popoldne prirede mariborski Slovenci izlet k Sv. Petru pri Mari-l>oru v gostilno gosp. Muršeca. Ta izlet, ki se ga udeležijo tudi pevci, bo gotovo prav prijetna domača zabava. Vabimo torej vse mariborske izletnike, kakor tudi domačine od Sv. Petra, da se pridružijo temu prijateljskemu sestanku. Ruška koča. Podravska podružnica »Slovenskega planinskega društva« obhaja dne 3. septembra pri Ruški koči desetletnico svojega obstanka. V cerkvi sv. Arena bo isti dan maša, potem pa se vrši na prijaz- ni »planinci« krog; Ruške koče pohorsko - narodna planinska veselica. Spored se bo še isti dan raz bo bn al. — Pridite vsi, ki ljubite slovenske Pohorje. Pohorski pozdrav! Ii St. Jerneja ob južni železnici. Radi narodne slavnosti, ki so jo priredila naša napredna društva povodom 251etnice moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, se silno razburja znani celski dopisnik v »Straži« in »Slovencu«. Napada g. potovalnega učitelja Prekorška in g. deželnega poslanca dr. Kukovea, ki da s svojimi govori odbijata od Cirii-Metodove družbe — neliberalce ter tako tej važni narodni instituciji hudo škodujeta! Dopisnik izrazi tudi pobožno željo, naj bi g. potovalni učitelj Prekoršek — šel! Res dobro, verjamemo, gospoda, da bi vam bilo ljubo, ako bi izginil iz prvih vrst ua-ših narodno - obrambnih delavcev naš zmožni in neumorni organizator gosp. I. Prekoršek, saj vam vsi vaši Hohnjeci, Medvedi in Pušenjaki ne morejo potom »Slov. Straže« nič prida agitačnega fonda skupaj spraviti za vašo politično hujskarijo. — Slovenske krvi žejni ste spisali »Ciril-metodarijo«, razbijali ste utanovne shode Ciril - Metodovih podružnic ter s sirovo silo podili iz podružnic svoje redko posejane, še narodne pristaše. — Ukradli ste narodno firmo, da ste ustanovili* »Slov. Stražo«, našo najsvetejšo organizacijo ste oskrUlijevali — in danes se drznejo taki individui, ki so slučajno rojeni na Slovenskem, svetohlinsko trkati na izdajalske prsi in obžalovati razdor v družbi! Roke proč od tega, kar je naše, sezidano z našim delom in našimi žrtvami ! Iz Maribora nam poročajo: Dm 29. julija se je vršil na deželni sadje-in vinorejski šoli običajni zaključek šolskega leta na prav slavnosten način. Svečanosti se je udeležil tudi deželni glavar grof Attems. Minulo šolsko leto je bilo na zavodu 48 gojencev, 30 Slovencev in 18 Nemcev. Število nemških gojencev so nemškutar-ski okrajni zastopi, »Schulverein« in »Siidmark« z obilnimi ustanovami umetno povzdignili. Saj je vzdrževal »Schulverein« 2, »Siidmarka« 3 gojence, nemškutarski okrajni zastopi pa 5 gojencev. Ako se še prišteje 5 Nemcev, ki jih je vzdrževala na zavodu nemška hranilnica, in 3, ki so študirali na stroške radgonske hranilnice, Rogaških toplic (!) in ene nemške ustanove, se vidi, da se hoče nemški naraščaj na tem zavodu umetno vzdrževati in gojiti. Absolviralo je 16 učencev, med njimi Slovenec J- kob Megla s posebno izvrstnim uspehom, za kar je dobil od grofa A t tenisa tudi častno premijo. Slovenski starši, dajajte svoje sinove v velikem številu na ta zavod! Sestanek zastopnikov spodnje-štajerskih kmet. podružnic v Poljča nah. Dne 27. julija se je vršil tukaj sestanek zastopnikov spod n jesta jer-skih kmetijskih po Iružnic, sklican po * dbomikih osrednj« «-a odbora C. si kmetijske družbe sti.orske gg. Francu Robiču, Jožefu Mursi, Francu Thalerja ter župniku F. S. Gomilšku. Nnčelovala sta shodu oziroma sestanku gg. dež. odbornika Franc Robič ter Schmirmanl; kot zapisnikarja sta fnngirala gg. nadučitelj Jankovič ter kaplan Sagaj. Udeležba je bila prav lepa; zastopanih je bilo 28 podružnic po okoli 50 zastopnikih. Po-setili so tudi sestanek gospod ravnatelj Belle ter deželni živinorejski nadzornik Jelovšek. Poročali so gg.: tajnik Holz o napakah dosedanjega poslovanja naših podružnic in kako doseči enotno poslovanje ter uspešno delovanje; župnik Gomilšek o notranjem delovanju podružnic; deželni odbornik Robič o različnih subvencijah, ki jih daje kmetijska družba in kako jih jiostanejo deležne tudi vse spodn jest a jerske kmetijske podružnice; Mursa: »Katere melijoracije so najbolj potrebne in kako se naj vrše; Fr. Thaler o vzornem poslovanju podružnic; deželni poslanec Ozmec o delu naših podružnic za povzdigo živinoreje in mlekarstva. Poročilo dr. Schmirmaula ^>Kako pospešujemo po kmetskih podružnicah našo vino-rejo in sadje rejo, je žal vsled pomanjkanja časa moralo izostati. Namen sestanka je bil, glavne funkcijonarje podružnic poučiti o poslovanju v podružnicah, jih navdušiti in doseči enotno postopanje vseh. Poročevalci so se držali tudi tega smotra, a žal v zelo živahnih debatah se je povedalo marsikaj brezpomembnega in se je tako potrati! itak ozko odmerjeni čas. Sestanka sta se tudi udeležila revizor Pušenjak ter neki Žeboti. Pušenjak je napovedal, da zastopa šentiljsko podružnico, kar pa so navzoči zastopniki te podružnice zanikali in rekli, da ta gospod sploh ni član podružnice. S tovarišem Krambergerjem sta hotela na vsak način spraviti neko disharmonijo v zborovanje. G. Gomil-ška, kateri je vabila razpošiljal, vprašamo vljudno, zakaj je Pušenjaka povabil? Je Ii mislil, da nam bode s tem človekom imponira! T Potem se je grozovito zmotil. Mi smo vedno in vsak dan pripravljeni za vse, kar je v procvit podružnic koristno, prosimo pa, da se nas obvaruje vmešavanja gotovih zgagarjev, katerim so naše lepe podružnice trn v peti in kateri iščejo povsod le prepir. — Skupen obed je priredila gostilničarka gospa M. Sveti i nova prav dobro in okusno. Po istem smo pogledali še nekatere vzorne hleve v okolici. — Upajmo, da bode rodil ta sestanek dovolj lepega sadu ter da mu bodo sledili drugi vsako leto. Drobne novice. V pokoj je stopil poštni ekspeditor fr. Škro-bar v Zidanem mostu. — Ponesreči 1 se je v Trbovljah rudar Miha Španberger. Cirkularna žaga mu je zgrabila desno roko in jo težko ranila. — Vhrastniškem rudni-k u sta se sprla rudarja Miha Sitar in Rud. Napret. Prvi je zadnjega z jamsko svetilko tako udaril i>o glavi, da je bil na mestu ves krvav. Spravili so ga v bolnišnico..—r V štajersko zdravniško zbornico so se vršile te dni volitve. Tudi na Sj Štajerskem so bili izvoljeni sami Nemci, in sicer za okr. glavarstva Celje, Slovenjgradee, Konjice, Brežice dr. Gr. Jesenko iz Celja za svetnika in dr. Marcius iz Hrastnika za namestnika; za okr. glavarstva Maribor, Ptuj in Ljutomer dr. Ličnem iz Maribora za svetnika, dr. Veniger-holz iz Št. Uja za namestnika. Slovenskih zdravnikov je na Spod. Štajerskem še vedno premalo! — Umrl je v Št. Uju nad Mariborom slovenski občinski odbornik »Janez Fluher. — IT t o n i 1 je v Dravi pri Marnher-gu trgovski pomočnik Leo Jamnik. — Zgorela je v Moravcih pri Mali Nedelji v soboto ponoči hiša posestni-ce Lucije Gregor i Č. Zažgala je hudobna roka. Pri sedanjem pomanjkanju vode se seveda ni moglo nič rešiti. Škode je več tisoč kron. — Ogromna poraba vode v Gradcu. Vsled hude vročine se porabi v Gradcu na dan 22 milijonov litrov vode ali 140 litrov na vsako glavo prebivalstva. — Z n o ž e m so obdelali trije kmečki fantje v Lepi Njivi nad Mozirjem smrtno nevarno kmeta Blaža Sovineka. Prepir je nastal v krčmi Franca Terčeta. Nezgoda pri vojaški vaji. Pri neki vojaški vaji v bližini SjKidnjega Dravograda je padel z neke skale vojak Jožef Pock. Pri padcu je zadel z glavo ob gorsko palico svojega tovariša in si izbil desno oko. Nevihta. Predvčerajšnjim je divjala v Celovcu in okolici strašna nevihta, ki je napravila mnogo škode. Med nevihto je udarjala prav pogosto strela. Na dvorišču \Vilnerjeve hiše je udarila v neko žensko, ki je bila pri vodnjaku. Vrgla jo ie po tleh in omamila. Ravnotako se je zgodilo z nekim fantom, ki je postavljal keglje. Zunaj mesta je vrgla strela nekega jezdeca iz konja, ki pa je ostal " poškodovan. Strela je udarila U v več hiš v mestu in okolici, užgala pa ni nobene. Konj ubil huzarja. Kot vsako leto, tako so imeli tudi letos hnzarji pri Homburškem mostu plavalne vaje. V petek, dne 28. julija bi moral cel švadron preplavati Dravo na konjih pri omenjenem mostu. Drava je na onem mestu globoka in precej deroča. Za slučaj kake nesreče, so imeli t udi pritrjene v vodi rešilne čolne. — Med plavanjem se je splašil nekemu huzarju konj. Skočil je na rešilni čoln in prevrgel vojaka. Huzar je padel pod konja, in ta mu je stopil s prednjim kopitom na prsi. Ko je konj odskocil zopet s čolna, je zadel / zadnjo nogo huzarja v glavo tako silno, da je bil na mestu mrtev. Prva žrtev celovškega tramvaja. V petek popoludne je zadel voz električne cestne železnice v Celovcu ma-g&tratno delavko M. Tangerjevo. Padla je z vso silo na tlak in dobila tako težke poškodbe, da je predsnoč-n.iem umrla v celovški bolnici. Utopljenka v Dravi. Pri Sach-senburgu je potegnil iz Drave hlapec B. Koch žensko utopljenko. Truplo je bilo že zelo razjedeno. Utopljenka je soprogi železniškega čuvaja Miche-lerj, Lienca. Skočila je v Dravo že 5 julija. Primorko, Imenovanje. Minister za uk in bogočastje jo imenoval gdčno. Ljudmilo Plaper, učiteljico v Gornji Radgoni na Štajerskem, kot c. kr. učiteljico za slovenski pouk na nemški državni ljudski in meščanski šoli v Trstu. Žrtve vročine v Trstu. Neznanec, ki je umrl v nedeljo radi vročinske kapi, je bil 551etni Peter Vaienta iz Italije. Vročina je v Trstu še vedno hujša. Ljudje zapuščajo mesto in hite na deželo. Kopališča so neprestano nabito polna. Vse sili v vodo, ki pa je tudi tako gorka, da ne more shla-diti človeka. Voda doseže na nekaterih mestih tudi 30°. Zrak pa ima v senci redno 35°. Tudi vedno nove žrtve zahteva vročina. Včeraj popoldne je zadela vročinska kap 391etnega poduradnika južne železnice Štefana Krizmana. Krizman je umrl. Na rešilno postajo so prepeljali včeraj tudi dečka 141etnega Ivana Libe-iiili in 11 letnega A. Maconija. Zadela ju je tudi vročinska kap, vendar zdravnik upa, da bodeta okrevala. Oba so izročili domači oskrbi. Nezgode. Premog se je vnel v Trstu v skladišču Jožefa Bertoka včeraj ob 1. dopoldne. Požar so sicer kmalu zadušili, vendar pa je prišel ogenj že v stanovanje v I. nadstropju in uničil vso opravo. Škoda je pokrita i zavarovalnino. Včeraj so odpeljali v blaznico 261etnega Marčiča in 321etnega Maronija iz Kopra. Pripeljal ji' je Llovdov parnik »Albanija«. — Utonil je v ljudskem kopališču "JOletni delavec Matija Jereb. Uri obdukciji so videli, da je imel Jereb prebito črepinjo. .Jereb je brž-kotne skočil v vodo in sade] z gla\<» na skalo. — Na borznem trga se Je utrgala včeraj 'električna napeljava tramvaja. Ponesrečil se ni nikdo. Promet je bil za pol ure ustavljen. Japonski bojni ladji, ki sta bili na Angleškem povodom slavnosti kronanja, križari ta sedaj v evropej-skem morju. V začetku septembra obiščeta tudi naši pristanišči Trst in Pulj. Poveljnik japonskih ladij je admiral Schimarnura. Iz finančne službe, Računsfca re-videnta Rudolf Bonavia in Ivan lia-kotič sta postala računska svetnika in sta dodeljena deželnemu finančnemu ravnateljstvu v Zadru. Kolera v Trstu. Sanitetni oddelek tržaškega namestil ištva je izdal včeraj sledeči razglas: Do 1. avgusta so oboleli za kolero Strežnica Matilda Delgiorno, 33 let stara; ITietna Antonija Udina, hči hišnika in lGletni mesarski vajenec Ivan Frangiaeomo, ki je bil že par dni v infekcijski bolnišnici, kjer je obolel dne 31. julija. Dalje je obolel za kolero 301etni zasebni uradnik Cesar Kohn. S tem je doseglo število bolnikov sedaj 13. Vseh slučajev kolere pa je bilo dosedaj v Trstu 22. Vsi bolniki so po izreku zdravnikov izven nevarnosti, razun lTletne Udine in uradnika Kohiia. Posebno nevaren je slučaj Udine. Bakterijologična preiskava in obdukcija nenadoma umrlega koči jaza Del Conte iz mlekarne Musconi je pokazala, da Conte ni umrl za kolero, marveč je imel bolna pljuča in pokvarjeno srce. Tekom včerajšnjega ]M>j>oldncva je obo-» lelo zopet več oseb za kolero sumljivimi znaki. V infekcijsko bolnišnico so odpeljali 261etnega delavca Jožeta Štubeli, 241etnega premogarja Franca Makovca in 371etnega sobnega sli^ karja Franca Vidalija. 21 letnega delavca Knuta Nilsena, 291etnega Karla Dominika iz Gradeža in enega postnega uradnika. Vsi ti so nevarno oboleli, vendar pa dosedaj še ni znan izid bakterijologične preiskave, ali imajo ti bolniki kolere, ali kako drugo, koleri pa vnanjih znakih podobno bolezen. V očigled tem nenadnim pojavom kolere, ki lahko postanejo za mesto usodni, kajti v zadnjih dneh je obolelo 13 oseb, mnogo sumljivih bolnikov pa še niso preiskali, oziroma niso znani zdravniški izvidi, je odredil mestni magistrat najstrožje odredbe glede čistosti in snage. Vsi prodajalci sadja morajo imeti, kjerkoli ?n prodajajo, sadje vedno zakrito s eieo. Kdor tega ne stori, mu sadje zaplenijo, oziroma izgubi tudi pravico prodaje. Na mestnem fizika-tu so uvedli permanentno službo. V pomorski lazaret so odpeljali včeraj francoski parnik »Jokev«, ki je prišel iz Marzelja. Na parniku je obolel mornar Ivan Štiglic za kolero. Mestni magistrat posebno opozarja ljudstvo, da naj se vsak takoj zglasi pri zdravniku, kakor hitro čuti sumljive znake kolere. Nevarno je, čakati in skrivati bolezen. Tudi naj se ne uporabljajo sredstva, ki jih nasvet uje jo lajiki, kajti taka sredstva vplivajo na človeški organizem tako, da je še bolj sprejemljiv za kolero. Dnevne vesti. 4- Klerikalna impertinenca. Včerajšnji »Slovenec« je imel drznost napisati to-le: »Hochenburger očividno živi še pod vplivom tistih časov, ko sta na Bienerthovem frake visela dična rodoljuba Ploj in liri bar. Liberalci naj sploh o nemški! uradnikih molče, zakaj nikoli se jih ni importiralo toliko v našo de kakor takrat, ko je bila. narodno-na-predna stranka z Nemci s pogodbo zvezana. Takrat, ko so Nemci naš deželni odbor in celo magistrat komandirali ter nam delali postave, se je skoro povsod nemško u radovalo in nemško posestno stanje varovalo, kakor se je črno na belem določilo.« Veliko porcijo nesramnosti in imper-tinence mora imeti tisti, ki je napisal gori zabeležene trditve. Prvič ni Tužnega srca javljam prežalostno vest, da je iskreno ljubljena prijateljica, gospodična 2513 Pepica Pišlarjeva učiteljica ▼ Kazelfu v 24. letu starosti našla smrt v objemu neizprosne Kolpe v torek dne 25. julija. Predrago pokojnico priporočam v pobožno molitev iz blag spomiin. V Kuželju, dne 29. julija 1911. R&inba Nosanova učiteljica v Banjaluki. Stanovanja1 v prijazni, mirni in hladni Novi ulici št. 3, tu, s 3, 2 in 1 sobo in pritiklinami, je oddati takoj ali za november. za glavno tobačno zalogo in loterijo. 261S Kje, pove upravništvo »Slov Naroda« Vdova srednje starosti, zdrava in krepka (diplom, babica) z odraslo hčerko ine mi\i Ponudbe pod „Sava 102" na upravništvo ^Slovenskega Naroda". 2625 Iščem za 20 letno gospodično hrano pri kaki boljši rodbini. Ponudbe na naslov: Karel Scharz, mestni strojnik, Ljubljana Selen-burgova ulica št. 5. notarsReaa kandidata ali solicitaforia sprejme notar Baš v Celi«. Zaradi dopusta ponudbe na naslov: Dr. Oto» kar Bas, Ljubljana, Sodna ulica štev. 9. S39 2634 obstoječe iz 4—5 sob, kopalnice, po-selske sobe in z vsemi drugimi pritiklinami, s krasnim razgledom, se da z novemberskim terminom ev. tudi preje v najem. Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. n n oNi k 1 ali 2 otrokoma do starosti 8 let Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod Šifro |yR. O.11 2622 •9 želi službe i trgovini z mešanim blagom, najraje na deželi. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »SI. Naroda«. Vsak stan v celi deželi si napravi i premoženje z našimi iznajdeniškimi problemi Razpošilja zastonj vsakemu mednarodna družba za izrabo patentov. (Patentver-vvendungs-Gesellschaft.) Fi*. Heimbach :: a Co. Kelmorajn (Min ■! Ul n se takoj sprejme 2616 v trgovino z mešanim blagom. Eventualno se tudi odda trgovina na račun. — Natančneje se »zve pn 0« Stimpfelju, Sraarjeta, Dolenjsko. v III. nadstropju, z vogalnim balkonom, obstoječe iz 4 sob in pritiklin, a odda za mmtoi oa M weisovi cesti 22. Več se izve v stavbni pisarni J, Su-pančiča, Šubiceva ulica 5 2621 s 4 sobami, kopalnico, prostorno sobo za posle, elektr. lučjo itd se odda i 1. novembrom v Sodni ulici 13. IL nadstropje. 2633 Vpraša se tam, v pritličju med 12. in 2. uro, aH v Tomanovi ulici Štev. 10 (I. državna gimnazija). V novozgrajeni hiši na Polianski cesti 71 se oddajo za novembrov termin tonounnjo s 3 oziroma 4 sobami in pritiklinami, dalje 2445 velika, na novo urejena prodajalna. Natančneje se izve istotam. Janko Predovič v Ljubljani. Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda 2632 truniš elkaverha izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano srčno sožalje in spremstvo, kakor tudi darovalcem prelepih vencev najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1911. Žalujoči rodbini Velkaverh-Mally. M mtti psssH a Iz pnsli na proda 2628 v kateri je dobro idoča gostilna. Več t upravništvu »Slov. Naroda«. i ml ML za nzAii ntM illtiii Meniti 2626 se odda za november dvoje stanovanj ki obstoje iz dveh velikih sob, pred* sobe, balkona, kopalne sobe, pritiklin in porabe vrta. Lepa zračna lega. Več se izve v upravništvu »Slov. Naroda« 2615 Sprejme se kuharica iz boljše rodbine, stara do 35 let, k 2 osebama Pogoj je, da zna dobro nemško ter da fino kuha. Mesečna plača 30 K. Ponudbe, če mogoče s sliko, na naslov: N. Kramer, Rimske Toplice, Štajersko. J. Zamljen čevljarski mojster v Ljubljani, Sodna ulica št. 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 245 godni Bieuatorll (črepalo na vreteno) za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zračne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje J. K. Rudolf c. kr. dvorni dobavitelj v Plznji. o CM 52 Najboljša in najzdravejŠa mm barva za lase in bmdo je dr. Drallea ,,NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri S. STRMOLl Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj. Zenitna ponudba 2610 Mlad trgovec in posestnik v lepem prometnem mestu na Gorenjskem se želi vsled pomanjkanja znanja v svrho ženitve tem potom seznaniti z izobraženo gospodično blagega značaja ki bi imela veselje do trgovine in nekaj gotovine. — Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, se blagovolijo poslati pod šifro .Vilja* poštno ležeče Ljubljana Zenitna ponudba Tajnost zajamčena. M se enonadstropna la v Mjn novo zidana, tik mesta na prijaznem prostoru. Pripravna za obrtnika ali penzi-jonista. Cena 16 300 K. Več pove Florijan Rahle v posojilnkni tiiSi na Ringu, Celje. Koncipijenta sprejme na pismeno ponudbo 2602 dr. Josip Kolfiek, Laški trg. Stanovanje no Dunajski cesti št. 69 s tremi sobami in pritiklinami se odda takoj. Potzve se pri gostilničarju Bavarski dVOr. 2S97 150 hI dobrega domačega vina (hI od 50 —56 K) proda h Miz, Brežice. 2617 V četrtek 3. avgusta ob 9. uri dopoldne se vrši 2546 raznega perila, obleke, hišne oprave, zlatnine in srebrnine v Krakovski ulici št- 35. ki je popolnoma vešč amerikanskega knjigovodstva in ie zmožen sestavljati bilance, se trajno sprejme od dne 15. avgusta t. 1. skupno v »Hroe- harni« (»I. štajersko skladišče za hmelj reg. zad. z o. zav.«) in v Savinjski po Sojiln;ci v Žalcu. 2593 se pod zelo ugodnimi pogoji w Drnovci blizo Vač« železniška postaja Zagone ob Savi, obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama * obširnimi gospodarskimi poslopji; redi se lahko do 200 glav živine, ovac in pre-šičev; komaj nekaj minut od posestva nahaja se mlekarna. Pojasnila daje pisarna dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stan trg štev. 30. 2451 v Drniša v Dalmaciji sprejema hranilne uloge od K 2-— do K 100.000— proti 5°„ obrestovanju, ter povrača zneske do K 5000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000-— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 2249 Za varnost hranilnih vlog in njih obre-stovanje jamči občina Ornis. i zavod M P!i. iolin LJubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo bogato zalogo naočnikov ščipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893 za v trgovino z mešanim blagom, Ivanka Čolnar* v Kranju. cenca poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine in ki je dober v računstvu zdrav in krepak sprejme takoj trgovina špecerije tn železnine Frane Picek, Ribnica, Kranjsko. 2592 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kabineta, kopalnice in pritiklin, zračna lega, 20 minut 2614 od glavne pošte, se odda za novembrov termin« I Ponudbe pod »Zračno stanovanje« na upravništvo »Slovenskega Naroda«. s 5 sobami je oddati s 1. novembrom ali tudi prej. Gledališka ulica št. 3 v III nadstropju. Pojasnila tam, ah pa v notarski pisarni, Cigalotova ulica št. 7. 2587 V hiši na vogalu Gledališke in Gajeve ulice pri »Narodnem domu«) je oddati dvoje • i in sicer eno s štirimi, drugo s petimi sobami, s kopalno sobo in električno razsvetljavo. 2582 Vprašati je pri hišniku istotam. Neka velika avstrijska banka sprejme ■ v vseh krajih za prodajo v Avstriji postavno dovoljenih srečk na mesečne obroke. Visoka provizija. Spretni zastopniki dobe po kratki poskušnji dobi stalno plačo. Ponudbe pod „PensiOD 200" na uprav. »Slov. Naroda.« 2600 Važno za vinske trgovce • > ' lil I«! : n : lil 151 več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, j od 400-800 1 I g I • mm* se dobivajo po prav nizki ceni j g j 2545 pri tvrdki \ JOosnerSG!!]! v Ljubljani. ?s I * I Važno za vinske trgovce. ii diplomirani aranžer izložbenih oken na Dunaju želi svoje mesto premeniti. Zmožen je popolnoma hrvaškega, slovenskega m nemškega jezika. Ponudbe rod „Arangeur 22" poštno ležeče Zagreb. 2620 j Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica K 5,OO0.OO0. Stritarjeva llliCS StOVa 2« Ro*er»oi tonil 81J.MJ kron Podružnice v Spijeta, Celovca, Trsta, Sarajevu in GoricL 39 i Sprejema vloge na knjižice in na tekofi račun ter ja J£ 1 obrestuje od dne vloge po čutih ™Jp i 01 Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst |2 |0 P° dnevnem knrzu. Telefon štev. 16. Leta 1837. ustanovljena delniška družba 427 KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Telefon ste«. 16. Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo In stavbnotehnlska dela p tesarstva in mizarstvo s stroj ni r dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vio« p kamnolomi v Pod peci in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. 8 8366 MS4 ^285 45 0606 0N FB 023^867528 67 3647 11^7 Priporočamo našim m^m^m^mum^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmi :: gospodinjam n KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske * j| tovarne v Ljubljani Tehnična pisarna in stavbno podjetje Ingenieur H. UHLIR 3801 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. .Stotina izifiltn mi int načrtov in Drnafnn. itnkini zunstmi inill imzitii ziralek. Razglas. V sredo, dne 9. avgusta t. 1. ob 9 uri dopoldne se bo vršila v Zgornji Šiški štev. 65 (pri Kovaču) prostovoljna Javna dražba popolnega kovaškega in kolarskega orodja. Podajajalo se bode skupno ali pa po posameznih kosih. Nadalje se bode prodalo veliko množino raznega za kolarje pripravljenega lesa. Orodje je v jako dobrem stanju. Dražbeni predmeti se lahko ogledajo vsaki dan v hiši Štev. 65 oziroma 66 v Zgornji Šiški. ^ Natančnejši kupni pogoji se izvedo pri lastnici gospe Mariji Se ti na v Zgornji Šiški štev. 101, ali pa pri podpisanem županstvu Županstvo občine Zgornja Šiška dne 1. avgusta 1911. i 2612 AlpinA ure Priznano največja, resnično domača, ie 25 iet obstoječa eksportna tvrdka. i Fr. Čuden urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1 samo nasproti Frančiškanske corkvo je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu :-: on torej lahke po originalno MUk tnali :•: garantirano zanesli i ve, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane Alpina ure z matematično preciznim koles)em — v zlatu, :-: tula, srebru, ni kl i u in jeklu :-: prodaja. Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. ANTON ŠARC, LJUBLJANA Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. .TETRA* srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo.:: Vzorci na razpolago. 1977 pripraven za trgovino ali obrt, na Kongresnem trgu št. 13 se s 1. novembrom. Natančnejša pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 2501 Kontoristinja 2608 vešča obeh deželnih jezikov se ;>rejiiie v speceriisko trgovino in trgovino z deželnimi pridelki na Spodni^m Štajerskem. — Ponudbe pod „10011 na upravništvo »Slovenskega Naroda« jI Rosner & C° ! v Ljubljani priporoča v lastni zganjam i kuhano 2544 Slivovko Tropinovec Brinjevec Hrušovec Vinsko žganje zanesljivih kakovosti • 18 I IPJ ■ a E P Ga^iiiim damam pztpoioca filobutze (c ttaphncpicasL ofzusa Sca Šfiot-<°ž/attc& 239 oJoc c/tanco. Zaittt mioSmAt vcStto pzi-ptavltcnt. Safio tuSt venet o faafiovt in ta&nc cvciticc 51 P 49 — c cs s o u e3 ko o mt > X It "O C E ■ n E n e n o. "c d. \ ALFONZ BREZNIK c. fcr. izvedenec In učitelj Glasbene Matice. Največja Id najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja stran in muzikali J. n^^T»fe Ljubljana, Kongresni trg št. 13 m^lm^mm Klavirje dvorne tvrdke Bosen-dorfer, Ciapka, Hdlzl 6 Heitz-mana, Stelzhainmer in Man-borrj (amer. harm.) imam le laz izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem „polelnnM, osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče nainitji ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument z resnično o 10letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposojevalnina na|-Popravila in ug lase vanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Oglejte si mojo zalogo. pismen niija. zalogi. Umno stawlbniši%?@. Kdor hoče hitro m C en O kidati, uporablja le 1166 Skagliol-plošče S lm £-* cm BUF~ z