Toštnina plačana ▼ gotovini. Let3 XIV., štev. Ul Ljubljana, nedelja 18. junija 1933 Cena 2.— Dir upravnistvo; ujuuijana, t^oitaijeva ulica 5. — TeJefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2456. Pouružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11-842, Praga čislo 78.180, VVieD št. 105.241. JNaročmna &nasa oicaccui l-oj z.j.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon Št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarif u. — Uglasi Problem nacionalizma Nedvomno je, da živimo v dobi novega razmaha nacionalizma. Njegova nepremagljiva življenjska sila se je v zadnjem desetletju močno ojačila in ga potisnila v ospredje javnega življenja. Niti pred vojno ni bilo ne v Evropi in ne drugod po svetu toliko nacionalistične ogjnevitosti kakor je opažaš danes. Pojav je tem bolj presenetljiv, ker je pred vojno velik del intelektualne Evrope pripravljal nacionalizmu pogrebne obrede. Tudi po vojni je bil zlasti v nekaterih deželah močno popularen nazor, da je nacionalizem kot doktrina in kot politična sila že zdavnaj dovršil svojo zgodovinsko nalogo in se mora neizprosno umakniti. To verovanje je bilo posebno razširjeno v socialističnih vrstah. Danes je položaj drugačen. Nacionalizem, ki je ponekod poprijel šovinistično obliko fašizma, se spušča v odločno borbo s starim tekmecem socializmom, ki so ga smatrali za naravnega pogrebe a in zakonitega dediča nacionalizma. Namesto za pogrebom nacionalizma, se svet. pomika za njegovim triumfalnim sprevodom na vladarski prestol. To so paradoksi našega časa! Če se vprašamo, kaj je vzrok, da nacionalizem v vseh svojih raznovrstnih oblikah zmagovito prodira tudi v dvajseto stoletje in ruši pod seboj mnoge stvaritve mladega internacionalizma, dobimo kaj različne odgovore. To je tudi povsem umljivo. Nacionalizma namreč ni mogoče označiti z eno samo formulo, ni mu mogoče dati za vse narode enako sprejemljivega programa, kakor to mogoče pri socializmu. Socializem je vendarle v jedru umstven pojav, izraz verovanj in stremljenj, ki so navala iz zavestno postavljenih, razumsko preudarjenih premis. Nacionalizem pa nosijo v največji meri instinkti, njegova moč izhaja iz prirodnih razlik med ra-rami in preteklosti, iz nečesa, kar ,1e izrazito relativno in čuvstveaio ter že samo po sebi ni enako veljavno na vsakem mestu in v vsakem času. Zaradi tega je povsem napačno, C« kdo vse nacionalistične pokrete meče v isti koš in označuje z velikim napisom: •Zastarelo«, »škodljivo«, »pogansko«. Tako mišljenje je zelo enostransko, izrazito dogmatično in zadovoljuje samo one, ki mislijo, da lahko doumeš življenje kot nekoliko preprostih razumskih resnic. Toda pot zgodovinskega razvoja človeštva je veliko preveč zasukala n nepravilna, da bi jo mogli osvetliti z lučkami posameznih ideologij. Samo zaradi nepravilnosti in relativnosti vsega zgodovinskega dogajanja so mogoča taka -presenečenja«, kakor jih sedai doživljajo oni, ki so videli v socializmu naravnega pogrebca nacionalizma. Nacionalizem je zelo mnogovrsten in različen: v tem je njegova slabost in njegova prednost, zakaj iz tega izhajajo njegove življenjske sile, pa tudi njegova neizogibna, kajkrat usodna nasprotja in konflikti. Če govorimo o nacionalizmu, mislimo vedno na samobitnost posameznega naroda. Zato se nekateri skušali potegniti ostro črto med naror.nja-štvern in narodnostjo ter nacionalizmom in nacijo. kakor da so to povsem različni pojmi. Tako razlikovanje pa je hudo umetno in zgolj teoretično. Docela naravno je, da so med raznimi nacionalizmi velike psihoioške razlike in da je njih sila kaj različna. Toda v nekih okoliščinah je lahko vsaka narodnost nacionalistična, če smatramo, da se nacionalizem začenja samo s potenciranjem danih plemenskih, kulturnih, političnih ali gospodarskih razlik. Sicer pa je že zdavnaj zaman ves trud, da bi našli za »narod« pojmovanje, ki bi enako ustrezalo povsod na svetu in v vsakem času. Vsak narod si mora najti lastno formulacijo in po svoje urediti odnos med narodno samobitnostjo in mednarodnim idealom. Prav s tem bo najbolj koristil počasi, a nujno se razvijajoči zavesti mednarodne skupnosti, ki je ni mogoče umetno vsiliti, kakor ni mogoče umetno zbrisati narodnostnih razlik. Nacionalizem in narod ostajata problem tudi nadalje in kdor bi si lomil glavo, kako bi ta problem rešil za vse enako, bi opravljal jalovo in vprav abotno delo. Dejstvo je, da se pojavi, ki jih označujemo s preširoko in presplošno besedo »nacionalni«, ne dado odpraviti ?. nikakim razumskim, programatičnim internacicnalizmom, prav tako jih ni mogoče končno rešiti z verskega stali-čaš. Oni, ki so v svoji teoretični enostra-nosti iznašli trditev, da je »narodnost poganstvo«, lahko postanejo v nekih situacijah in pod pritiskom nekih življenjskih dejstT^ ognjeviti nacionalisti, ali oa jih narod izloči iz sebe. Prav tako idimo, da nacionalna zavest večkrat Jrebija še tako trdo lupino socializma n rla po pričevanju mnogih opazovalcev vase celo v sovjetski Rusiji, kjer sicer z vsemi sredstvi oznanjajo baš nasprotno ' er'!enco. -cior.alno vprašanje je treba vedno ^ viti konkretno, če mu hočemo pri- Nad deset tisoč dečkov in deklic na taboru sokolske mladine Prihajali so včeraj ves dan s posebnimi in rednimi vlaki - Skupno z nacionalno Ljubljano so triumfalno sprejeli mlade brate in sestre s severa Ljubljana, 17. junija. Kljub neprijaznemu vremenu je bila Ljubljana danes od jutra do večera živahna in razgibana. Vsa se je odela v državne tro-bojnice, cesti in trgi, po katerih bo jutri šel nianifeetacijski sprevod sokolskega naraščaja, pa so se še posebej razkošno okrasili r zelenjem in zastavami. Vse mesto se je dostojno pripravilo na sprejem mladih gostov, ki eo za jutrišnji nastop prispeli v Ljubljano tudi iz najbolj oddaljenih delov države in iz bratske Češkoslovaške. Prva manjše skupine mladih Sokolov m Sokolic so se pripeljale v Lj.ibljano že včeraj. Danes je bil glavni kolodvor ves dan eno 6anio pozorišče veselega, iskrenega sprejemanja in snidenja. Posamezni odseki, na katere 9e j a porazdelil zletni odbor (stanovanjski odsek, ki ga vodi inšpektor Jarr, t neumornim tajnikom Markičem, odsek za prehrano pod predsedstvom restavra terja Majcena tar prtljažni odsek s predsednikom Pogačnikom na čelu) 60 imeli z vsem svojim obsežnim aparatom neprestano Če>z glavo dela. Dasi je bilo zaradi deževja, ki je mo- ves čas obsipalo s svojo prijazno pozornostjo. čehoslovaki so tu! Do vrhunca pa je prlsipelo nav~tnega občinstva zadržavale s svojimi pozdravi, (je vlak pirivozil v LJubljano z majhno zamudo. že mnogo pred njegovim prihodom je z godibo >Slogeprisipela na postailo ve-iika povoj *ka Sokolov in naraščaja z nara-ščajskim praporom Sokola II. Ln •!. pod-»taresino SKJ br. G analom na čelu. Navzoči so bili predstavniki vrhovnih so-•koLskih odfbonov, češkoslovaški konzul inž. Sevčik, predsedstvo JČ fige in Če1!, obce, nar. poslanec Lončar in predisedmlk Podstarosta SKJ E. Gangl ( X ) pozdravlja češkoslovaške naraščajnike in njegove voditelje. Poleg njega br. Truhlar (XX), prvi podstarosta COS. tilo razpoloženja ves dan, pričakovati, da bo udeležba manjša, kakor je bilo udeležencev priglašenih, vendar kažejo številke, ki so jih doslej zabeležili posamezni odseki^ da niti neugodno vreme ni moglo prikrajšati veličine naraščajskega zleta. Vsega skui>aj ie bilo iz Jugoslavije in iz Češkoslovaške priglašenih nad 5000 moškega in ženskega naraščaja in nad 5000 dece. Dočim je vreme morda manjše število mladih Sokolov in ^Sokolic iz boli oddaljenih pokrajin zadržalo doma, pa so zalo nekatere druge župe prispele v Ljubljano v veliko večjem številu, kakor so se bile prvotno prijavile. Zlasti je hvalevredna udeležba mariborske župe, ki ie sama poslala v Liubljano nad 3000 naraščaja in dece. Udeležba na narašfajskem zletu je zato še večja, kakor pa manjša, kakor je bila prvotno napovedana. Vlaki prihajajo Vlaki so prihaiali ves dan. Čeprav so zaradi tehničnih zadržkov skoro vsi imeli precejšnja zamude, je občinstvo v velikih množicah ves dan vztrajalo r.a nos,taji, da od blizu pozdravi prihajajoče goste, za nrih*>rl Če-hoslovakov. ki so prispeli z brzini vlakom ob 5.. pa ie vso MasarJkovo cesto zal Ho mor-ie Sokolstva in drugega narodnega občinstva. Naraščajniki in deca so prišli z osmimi posebnimi sokolskimi vlaki, spremenili pa so v sokolske tudi vf»e redne potniške vlake, ker so do zadnjega prostora zasedli tudi nje. Iz Zagreba, Bjelovara in Banjaluka se jih ie ob četrt na 12. pripeljalo 780. malo za njimi se je pripeljala enako mogočna skupina iz Beograda, Skopi ja, Niša. Kragujevca in Mo-starja, ob pol 1. je prvi mariborski vlak pripeljal 1356 mladih Sokolov in Sokolic. Ob 2. se je pripeljala skupina Varaždincev in 7. njimi spet 1192 Mariborčanov. Ob pol 3. sta dva posebna vlaka drug za drugim pripeljala 1233 naraščaja in dece iz celjskega okrožja. Ob četrt na 5. je dolenjski vlak pripeljal 480 mladih Sokolov in Sokolic od Karlovca in Gorskega Kotara in iz Dolenjske, in Skoro istočasno so prispeli Gorenjci in Gorenjke v še večjem številu. Vse skupine so na kolodvoru pričakale velike množica Sokolov in sokolstvu naklonjenega občinstva, in ko so se od dolge vožnje utrujene četice pomikale skozi mesto na svoja stanovanja, jih je mesto _____:_______________i_________ " ti do jedra. Konkretno gledano pa obstoje velike razlike n. pr. med našim nacionalizmom in nacionalizmom Nemčije in Italije. Pri nas ni niti sledu o imperialističnem nacionalizmu, ki bi ^stremel po osvojitvi tujega ozemlja. Naš^ nacionalizem ne pozna ksenofobije (mržnje do tujcev) in če naglaša potrebo notranje osamosvojitve, je to še vedno razumljivo, če se spomnimo, da naš narod glede svoje zavednosti še dolgo ne bo na isti višini kakor so drugi, starejši in močnejši narodi. konsorcija »Jutra« A. Ribnikar, pa turfi starosta Jugosl. gasilske žiupe obč. svetnik Tur k se je že tako krepko opomosel od bolezni, da je lahko saim prihitel sprejemat foraite Čehe. Ko se je vlaik ustavili na postajji, je občinstvo izstopajoče goste obsuJo z vzkliki spontanega navdušenja in pozdravljamo a, med zivoki igodlbe pa je deževalo cvetje, češki naraščajniki in na>raščajmice v lepili pestrih krojili so vtkljob dolgi vožnji izstopali sveži in čiM. S spremstvom vred se jih je pripeljalo nekao nad 200 g perti-mi nairaščajskimi prapori. Z njimi s>ta wr-vi podstarosta ČOS Truhlaf, član predsedstva COS Havel, potovanije naraščajnikov pa vodita brata Kepel in Vaneflt. Pozdrav pred kolodvorom Med neprestanimi bratskim pozdravljanjem so se češki Sokoli razvrstili v čete in so s perona odfkorakali na prostor pired kolodjvorsko poslopce, na katerem se je poleig sokolskih redov zgrinjala tisočgil&va množica drugega občinstva. Ko se je poleglo viharno vtzklikanje, je pozdravil severne brate podistarešima Gan?l. Izrekel je na tleh bele Ljuiblja/ne bratsko dobrodošlico severnim bratom, ki so prihiteli, da z nami vred proslavijo jubilej prvega sokolskega društva na slovanskem jugu. Pozdravil jih je v živi veri, da Čehi krčijo pota v ifcdročnost vsega slovanstva. Ramo ob rami z njimi se hočemo Jugoslove-ni boriti za veličino narod« m domovine Zelezničarska godba je nato najprej in- tonirala čehoslovaško in nato našo državno himno. Nato zopet dolge viharne ovacije. Namestnik staroste ČOS g. Truhlar se je globoko ginjen zahvalil za prisrčne bratske pozdrave. Rekel je: češkoslovaška voščila Pri vstopu našega naraščaja na tla bele Ljubljane vam pošiljam po ukazu načelstva ČOS najprisrčnejše bratske pozdrave. Zahvaljujem se vam iz dna srca za vaš jasni bratski sprejem. Želim vam, da bi bil val sokolski naraščaj takšen, kot je naš v duhu Tyrševem. Srca nas vseh naj bodo združena in spojena v slovanskem bratstvu. Sledimo Tyršu in Fiignerju idejno v slovanskem bratstvu. (Veliko odobravanje) Naž naraščaj prihaja med vas, da bi se zopel pobratil z vašim naraščajem, da bi se okrepil v borbi za našo skupnost. Saraščaj naj sledi stremljenju nas starejših. Naraščaj bodi bodočnost našega naroda in naših držav. Iz bratskega srca v bratsko srce naj se izliva naša ljubezen in zato še enkrat kličem zahvalo za sprejem in da bi ohranili vsi našo ljubezen in zvestobo v dobrih in hudih časih. Kličem: Nazdar! Zdravo! Triumfalen sprevod v mesto V novi vihar vzklikanja in ovacij so zopet zadoneli akordi obeh državnih himen, po njihovem odsviranju pa se je razvil v mesto mogočen sprevod, ker so se češkoslovaškemu naraščaju pridružili tisoči jugoslovenskega. Sprevod se Je z Masarykove ceste pomikal med gostim špalirjem po Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici, Dunajski cr ti, Aleksandrovi cesti do Narodnega doma, odkoder so naši Sokoli pospremili mlade češkoslovaške brate in sestre do njihovih stanovanj, dečke na klasično gimnazijo, dekleta pa na licej. Že sam prihod češkega naraščaja pa je po vsem mestu vzbudil tolikšen val ognjevitosti in navdušenja, kakor ga zna jugo-slovenska Ljubljana izkazati samo svojim dragim bratom, od prage. Kljub neprijaznemu dežju, ki Je po kratkih presledkih pršil z neba ves dan, je danes vse naše mesto začutilo, da se je po njegovih ulicah razlila mladost ln z mladostjo vera v bodočnost. Nič manj dobre volje kakor Ljubljana pa niso njeni mladi gostje, izmed katerih jih je na tisoče in tisoče danes šele prvikrat med nami. Da jim bo dobro pri nas in da bodo ostali zdravi, za to je v vseh ozirih preskrbljeno. Naše srednje, strokovne in osn. šole ter domovi, po katerih je naraščaj nastanjen (realka. Graben, Vrtača, giuho-nemnica, licej, Mladika, učiteljišče, srednja tehnična šola in gimnazija na Poljanah) so postali prava majhna vojna taborišča, po katerih se desettisočglava vojska pripravlja na svoj pohod. In nobeno srce ne more biti tako zakrknjeno, da ga ta mala. toda neustrašena armada s svojo jutrišnjo manifestacijo in s svojim nastopom na zletišču ne bi mogla osvojiti. Opozarjamo na članke, obvestila in navodila na 3. in 4. strani. Češkoslovaška mladfn od Maribora do Ljubljane Neumorrle sviranje vojaške godbe na peronu mariborskega kolodvora, vzkliki večstoglave množice, mahanje z zastavicami in robci, to je zadnja slika, ki so jo mladi češki gostje včeraj ponesli iz Maribora, čigar cerkve in palače so se polagoma izgubljale pod zamračenimi vrhovi Pohorja, na zeleni plošči Dravskega polja. V Pragerskem nov dokaz jugoslovenske in posebej še naše slovenske pozornosti: množica šolskih otrok na peronu. Zopet tro-bojnice, cvetje m burno vzklikanje. Med tem je počasi deževalo: neprijeten dež, ki je malce skvaril tudi sprejem v Mariboru. Toda kaj je to mladim ljudem, ki jim nova dežela nudi toliko veselja in radostne zavesti, da so ti ljudje, ki jih tako presrčno pozdravljajo, bratje in sestre po lcrvi in po sokolski ideji. Lokomotiva težko sopiha in vleče za seboj devetnajst skoraj polnih vagonov, med njimi štiri češke: najveselejše, solnčne od samih mladih sokolskih obrazov! Kmalu za Poljčanami je prenehalo deževati in zelena pokrajina je dobila veselej-ši videz. V S orah so zopet mladi, strumni Sokoliči pozdravili tiste štiri vagone. V Uelju je bila na postaji zbrana velika množica ljudstva in sokolske mladine. Rdeče srajce, zastavice, cvetje, robri — slika, ki se je trdno vtisnila v spomin. Vse je vedelo, da prihaja z brzovlakom češka mladina: s posameznih hiš so mahljali z robci ali samo z rokami in v vagonih je vselej završalo kakor v panju: Zdravo! Na zdar! Pri Rimskih Toplicah se je mladim češkoslovaškim gostom prvič na jugosloven-skih tleh nasmehnilo solnce m je tja do Hrastnika budilo vesele nade. Zidani most se je imenitno postavil. Goste je pričakovala vrsta Sokolov s številno sokolsko mladino. ki je s cvetjem in zelenjem vdrla k vagonom. Zelezničarska godba je svirala v pozdrav in v slovo sokolske koračnice. Tudi Zagorje ni prezrlo prihajajoče češke sokolske mladine: kakor v filmu je šinila Češkoslovaški naraščajniki odhajajo v mesto. Prebivalstvo tvori na sprevodu z ljubljanskega kolodvora v obeh straneh gost špalir. mimo vrsta naraščajnikov s praporom. V Litiji jih je takisto pozdravljala mladina. Zdaj so vsi nestrpno pričakovali Ljubljane, zavedajoč se, da jih tam čaka najlepše .. Vse to so za mlade ljudi močna doživetja. Naš poročevalec, ki se je vozil z njimi, je s pravo naslado poslušal spontane izraze njihovega vzhičenja. Kako silno jim je ugajala romantična savska dolina od Zidanega mosta do Save! Pravijo, da bi kar vse avstrijske Alpe dali za njo. Sava se iim je močno prikupila, ker je zelena (dasi je bila od deževja precej motna). Bili so vidno zadovoljni z vsem, ker se je odpiralo pred njimi — hrepeneli so spoznati nov kos slovanskega sveta! Eden izmed njihovih voditeljev, br. Be-neš iz Prage, nam je pravil, da je vsa vožnja potekla nad pričakovanje dobro. Nikjer niso delali nepriPk: tudi Avstrijci so mirno in skoraj z dopadenjem opazovali njihove sokolske kroje. Posebno pa se vesele Bleda in morja, da. morja, ki ga večini še niso videli in ki o njem sanjanio prav vsi .. V Mariboru ©b prihodu v Jugoslavijo Maribor, 16. junija. S popoldanskim brzovlakom je prispeia v Maribor skupina mladih češkoslovaških Sokolov in Sokolic, ki so potovali na Dokrajinski zlet v Ljubljani in ki jih spremlja prvi podstarosta čsl. Sokola br. Truhlar. Maribor, ki se je na sokolski zlet tudi sicer izredno skrbno pripravil ter ie odpos' il samo ;z svoje župe v Liubljano več kakor tri tisoč moškega in ženskega narašča ja ter moške in ženske dece, je tudi brate Čehoslovake sprejel nad vse dostojno in prisrčno. Na postajo se je zgrnila velika množica narodnega občinstva, ki je z rožami in z izrazi spontanega navdušenja obsulo drage mlade goste. Tople pozdravne besede sta med drugimi govorniki izpregovorila tudi mariborski župan dr. Lipold ter zastopnik sa-vezne uprave br. Poharc iz Ljubljane. Ko so se bratje Čehoslovaki po kratkem postanku vlaka odpeljali dalje proti Ljubljani, so bili po iskrenem sprejemu v Mariboru, na severni meji Jugoslavije, gotovo lahko uverjeni, da prihajajo k nam kakor v svojo ljubo domovino. v Celju Celje, 17. Junija. Danes med 11. in J 2. dopoldne so se peljali skozi Celje štirje dolgi posebni vlaki, v katerih je bilo več tisoč sokolskega naraščaja in dece iz raznih krajev od avstrijske in madžarske meje do Celja. Mladini je bil na celjskem kolodvoru prirejen prisrčen sprejem. Ob pol 12. se je odpeljala proti LJubljani tudi številna mladina iz Celja in okolice. Ob 15.25 je prispel iz Maribora brzt vlak s posebnimi vagoni, v katerih se je vozil češkoslovaški sokolski naraščaj. Množica občinstva je priredila gostom navdušen sprejem, v imenu celjskega sokolskega društva Jih je pozdravil dr. Milko Hrašo-vec. Po kratkem prestanku je dolgi vlak med viharnimi vzkliki »Nazdar!« in »Zdravo!« nadaljeval svojo pot proti Ljubljani. Danes ob 11. dopoldne slavnostni sprevod po Ljubljani! Ob 3. popoldne javna telovadba na zletišču. Poleg jugoslovenskega in ce; škoslovaškega naraščaja nastopi tudi nas planinski polk! PRVI KRČI LONDONSKE KONFERENCE Najtrši oreh: stabilizacija valut in ureditev dolgov Amerika vedno bolj kaže svoje sebične namene, ki vzbujajo odpor — Francija naj bi pomagala Nemčiji plačati njene dolgove v Ameriki — Konferenca čaka London, 17. junija, r. Glavni predmet zakulisnih razprav na londonski gospodarski konicrenei je sedaj vprašanje stabilizacije valut. V prvi vrsti se vrše pogajanja in razgovori o stabilizaciji ameriškega dolarja in angleškega funta, torej valut, ki sta se prvi odrekli zlatemu standardu, in sicer obe z istim ciljem, dvigniti nivo cen na znotraj in izboljšati z razvrednotenjem lastne valute konkurenčno sposobnost na zunaj. Anglija, ki se je prva zatekla k temu, v marsičem nevarnemu eksperimentu, je svoj cilj dosegla. Njena trgovinska bilanca se je znatno izboljšala, gospodarska delavnost poživela in brezposelnost zajezila. Zato smatra, da je že napočil trenutek, ko more znova stabilizirati svojo valuto, in sicer tembolj, ker je to zahteva skoraj vseh držav, ki sodelujejo na londonski konferenci. Razen tega pa smatrajo, da je povratek k zlatemu standardu nujno potreben tudi že zaradi tega, ker Francija nikakor noče zapustiti tega najvažnejšega merila mednarodne vrednosti in kopiči ogromne zaloge zlata. Skoro v enakem položaju kakor Anglija, je Amerika, vendar pa imajo v \Vashing-tonu šc vedno pomisleke proti prehitri stabilizaciji. V Londonu se vrše sicer že več dni razgovori in pogajanja med zastopniki ameriške ter angleške Narodne bai^ke in včeraj so že trdili, da je dosežen načelen sporazum o začasni stabilizaciji funta in dolarja za dobo trajanja konference na podlagi 4.05 dolarja za funt. Toda danes so bile te vesti z ameriške strani odločno demantirane. Ameriški finančni minister je izjavil, da o sporazumu ne more biti govora, ker ameriška vlada sploh še ni zavzela nikakega stališča. Kaj zahtevajo Američani V krogih ameriške delegacije odkrito priznavajo, da Rooseveit ni naklonjen stabilizaciji v sedanjem trenutk®. ker smatra, da se cene v Ameriki še niso dovolj popravile in da tudi še ni konkurenčna sposobnost ameriškega blaga zaradi razvrednotenja dolarja dosegla zaželjene stopnje. Zato želi še nadalje ohraniti sedanje stanje. Na drugi strani pa vidijo v tem močno orožje, s katerim bodo operirali Američani pri nadaljnjih pogajanjih v Londonu. Amerika bi predvsem rada prisilila Francijo. da pristane na večje posojilo Nemčiji, da bi mogla s tem francoskim denarjem poplačati svo.ie dolgove Ameriki. Pri tem gre za par miljard, ki bi bile v sedanjem trenutku ameriškemu gospodarstvu skrajno dobrodošle. Ameriški krogi opozarjajo tudi na to, da bo le z likvidacijo zamrznjenih kreditov v Nemčiji mogoče pridobiti ameriške finančne kroge za novo ureditev voinih dolgov, glede katerih se kažejo sedaj skraino neoopustliivi, čeprav je plačilo junijskega obroka jasno pokazalo malone organiziran odpor Evrope. Francoski krogi za take ameriške načrte niso nič kaj dostopni in vztrajajo slej ko prej pri svojem stališču, da je stabilizacija valut pogoj za ureditev vseh ostalih problemov, ki so na dnevnem redu svetovne gospodarske konference. Angleški krogi so zaradi tega precej rezervirani, vsekakor pa naglasa jo, da ni misliti na stabilizaci jo funta brez istočasne stabilizacije dolarja. Spričo tako nasprotujočih si stališč vodilnih držav je zaenkrat zelo dvomljivo, ali in na kaki osnovi bo mogoče doseči sporazum. Vendar pa v konferenčnih krogih ne obupavajo in opozarjajo na to, da se pri reševanju vseh velikih problemov v začetku kažeio skoraj nepremostljive ovire, ki pa se koncem koncev vendarle pre-b-od" in tako bo brez dvoma tudi londonska konferenca našla izhod iz te zagate, ker se vse države zaveda,o, kako daleko-sežr.e posledice bi nastale, ako bi konferenca zgrešila svojo nalogo in ne rodila pričakovanih uspehov. Splošno prevladuje mnen'e. da bo zmai/alo stališče Francije, ki naglasa, da ie treba najprvo rešiti valuti problem, ker bo potem mnogo lažie najti rešitev v vprašan ni carin in vs°h dru<"'h problemov, o katerih razpravlja konferenca. na odgovor Washingtona strani sicer ne zanika potrebe po znižanju carin, poudarja pa, da samo carinski ukrepi ne zadoščajo za obnovo sveta v sedanji anarhični produkciji. Po tem sestanku je Bonnet konferiral z italijanskim finančnim ministrom Jungom o valutnih vprašanjih; pokazalo se je, da imata Francija in Italija enake nazore. Francija se pripravlja za vsak primer Pariz, 17. junija, č. Francoska vlada je predli žila parlamentu dva predloga o pooblastilih, ki naj jih da parlament vladi gledt carinskih tarif, da bi mogla na ta način preprečiti sleherno zavlačevanje odločitev v času parlamentarnih počitnic. Glede carinske politike je zahtevala vlada pooblastilo, da sme ukiniti kontigente in namesto njih povišati carinske tarife. Carinski odbor parlamenta je ta predlog odločno zavrnil. V drugem predlogu je vlada zahtevala pooblastilo za uvedbo začasnih carinskih tarifov v primeru izrednih dogodkov. Tu je mislila pred vsem na primer devalo- riracije valute kake druge države. Carinski odbor je na to pooblastilo pristal le za dobo parlamentarnih počitnic. Nova nota Amerike glede vojnih dolgov VVashington, 17. junija, č. Ameriška vlada je poslala vsem državam, ki 15. junija niso izpolnile svojih plačil junijskega obroka vojnih doigcv, noto, katere vsebina pa doslej še ni bila objavljena in zato podrobnosti še niso znane. Konferenca podunavskih držav London, 17. junija. AA. Danes ob 11. so imeli sestanek zastopniki podunavskih držav. Razpravljali so o resolucijah konference v Stresi. Zdi se, da ni med njimi zaradi nesoglasij v žitnem vprašanju prišlo do nikakega sporazuma. Eden izmed delegatov je o sestanku izjavil, da ta trenutek ni moči govoriti o ustanovitvi podu-navskega bloka. Berlin in Budimpešta snujeta nove zarote Nenadna in skrivnostna pot madžarskega ministrskega predsednika v Berlin k Hitlerju in njegovim pomočnikom Budimpešta, 17. Junija, z. Kakor se je še- siki Izročila je gospodarski konferenci imperialistično spomenico, s katero zahteva povratek kolonij — Zaradi splošnega ogorčenja je spomenico zopet umaknila •e danes izvedelo, se je včeraj ministrski predsednik Gombos tajno mudil v Mona-kovem, nato pa je odpotoval dalje v Ber-lšn, kjer ga je popoldne sprejel državni kancelar Hitler. Zvečer mu je bila prirejena večerja, ki sta se je poleg drugih osebnosti ude,'ežlla tudi iz Avstrije izgnani na-roduo-socialistični deželni inšpektor poslanec Habcht in zunanji politik narodno-socialistične stranke Alfred Rosenberg. O potovanju Gombosa poročajo iz Berlina, da so hoteli: nemški odločilni kirogi sprva prikriti Gomboševo bivanje v Berlinu, pozneje pa so objavili vest o njegovem prihodu, ko so na to pristali tudi odločilni madžarski krogi. Uradno poročajo, da ima Gornbošav berlinski poset izkMučno le namen doseči končno ureditev aktualnih gospodarskih vprašanj, ki še nanašajo na nemšlko in madžarsko državo, in da je načrt zanj nastal pri poslednjih gospodarskih pogajanjih v Budimpešti. V tukajšnjih političnih krogih pa so popolnoma prepričani, da sta i.me!a Gombos in H:tler v glavnem važne politične razgovore. Kakor men\o, sta pri tej priliki predvsem razpravljala o spora med Avstrijo in Nemčijo, domnevajo pa tudi, da se bo v Berlinu na.'brže govorilo tudi o bodoči zu-nanje-politlčni smeri Madžarske. Madžar- zunanje-poLitlčni krogi so se čutili zaradi nedavnega stališča Francije pri podpisu pogodbe štirih precej razočarane. Zato se je danes v Budimpešti govorilo tudi o obnov j starega načrta o nemško - avstrijsko - madžarsko - italijanskem bloku, ki pa mu je trenutno na poti spor med Avstrijo in Nemčijo, h teh razlogov b: blia skorajšnja mirna poravnava tega spora v interesu te nove koncepcije v srednji Evropi V politični javnosti je Izzvala vest o sestanku Gombosa ln Uit' e r i a pravo senzacijo. Kakor poroča »S- Orai Ujsag«, se je GSrrtbos sestal z vodilnimi osebnostmi na-ro dno-soci a K-s ti čnega režima in ne samo s Hitlerjem. V nasprotju z uradnim komunike jem poudarjajo, iz se bodo Gomboševi razgovori nanašali tudi na drage probleme n e rrcJik o-m a d ž a rsk .'h odnošajev. »Magvar Orszag« zatrjuje po informacijah iz poučenih diplomatskih krogov, da so s tem obiskom v kombinaciji š® važnejša vprašanja, in je mnenja, da se bodo pogajanja sukala tudi okoli vprašanja, kako bi se dala omiliti napetost med Avstrijo in Nemčijo. Gombos bo ostal v Berlinu do ponedeljka, odkoder bo odnotov?.; naravnost v Rim. London, 17, junija. AA. Nemški gospodarski minister Hugenberg je danes dopoldne predložili gospodarski komisiji v imenu nemške delegacije spomenico, v ka-t2;ri razlaga stališče nemške vlade glede glavnih problemov gospodarske konference. Nemšika spomenica, ki je bila razdeljena budi med delegacije, je vzbudila splošno pozornost, pa tudi razburjenj2. Spomenica navaja v glavnem: Če naj se svetu vrne zdravje, je najprej potrebno, da ozdiravi Nemčija, zakaj katastrofa Nemčije bi potegnila v prepad ves zapadini svet Tudi z nemškega stališča je nujno potrebno, da se likvidirajo meddržavni dolgovi, ker so ti dolgovi rodili gospodarsko neuravnovešenost, za katero danes topi ves svet, uničili tržišča i« ubili kunno moč narodov. Opozarjajoč na zvezo med nakazovanjem deviz in mednarodno trgovino ter protek-cionizmom, ki je iiz tega nastal, navaja spomenica dalje: Ta položaj bo ostal tako dolgo, dokler bo višina meddržavnih dolgov večja kakor vrednost blaga, ki ga dolžniki morejo iz-voziti in upniki konzumiratl. ne da bi pri tem trpel njihov gospodarski sistem. Uredite>v vprašanja vojnih dolgov je zatorej prvi korak na poti k prejšnjemu blagostanju. Nobeno blagostanje med narodi, ne v notrranjostd držav, ne more te- meljiti na ničemer dragem kakor na svobodnem razvoju vseli obstoječih sil. Spomenica zaključuje: »Za sodelovanje med narodi sta potrebni dve stvari: duševna širokogrudnost in povečanje plačilne zmožnosti Nemčije. Zato bi se morala Nemčiji vrniti afriške kolonije in se ji odpreti drugi t&ritoriji, da bo mogla izpolniti Svoje veliko in miroljubno poslanstvo.« V krogih konference govore, da sta to spomenico sestavila dr. S ch a elit in dr. Hugenberg. Zaradi razburjenja, ki jo je povzročila med delegati, je nemška delegacija izjavila, da so misli v spomenici samo Hugenbergove osebne pripombe. Tajništvo konference je popoldne razglasilo, da je nemška delegacija spomenico umaknila. Hugenberg odpoklican Berlin, 17. junija. AA. V poučenih krogih izjavljajo, da vsebuje Hugenbergova spomenica samo njegovo osebno mnenje, h te spomenice se ne sme sklepati na to, da bi Nemčija pripravljala kakšno imperialistično politiko. Ni izključeno, da bo ta spomenica omajala Hugenbergovo stailišče. Hugenberg Je bil opioldna brzojavno pozvun, nad se nemudoma vrno v Berlin, da opraviči svoje postopanje, ki je prestUu Nemčije zelo škodovalo. ifcorajšnji konec centnima Hitlerjevci napovedujejo centrumu usodo italijanskih klerikalcev — Poleg Hitlerja ne sme biti v Nemčiji nobenega drugega »voditelja" Odmev na borzi London, 17. jimija. AA. Negotovost, ki je vladala zaradi razgovorov med Francijo, Anglijo in USA o valutnem premirju, j? vplivala tudi na devizni trg. Tako je dolar reagiral od 4.0.5, kolikor je snoči no-tiral. na 4.07 in pol. vendar ie bilo prav malo prometa. Francoski frank je bil miren. nemška marka pa je nekaj časa nihala. Francija veše stabilizacijo na ureditev vojnih dolgov London, 17. junija, r. Danes so se ves dan nadaljevali razgovori o stabilizaciji valut med Anglijo. Ameriko in Francijo. Po celodnevnih razgovorih, ki so bili okrog poldneva skrajno kritični, je pozno popoldne do zatr»'evanju poučenih krogov prišlo do temelinega sporazuma, ki ie bil označen za začasno valutno premirje za dobo trajania konference. Ameriška delegacija pa je iz ia vila, da ni pooblaščena na svojo pest sklepati takih sporazumov, zaradi česar so brodilo sporazuma brzojavno sporočil? v WashinUton. Obenem ie vod 'a ameriške delerfacije Hu" na poziv svoie vlade odpotoval v Ameriko, da poroča vladi. Kliub temu zelo skeptično gleda io na položaj in nimajo mnogo upanja, tla bo ameriška vlada predloženi sporazum potrdila. Vsekakor ni pričakovati odločitve pred sredo prihodnjega tedna. Tz krogov f*neri«ke delegaciie se doznava. da je Francija vezala vprašanje stabilizacije valut na ureditev voinih dokov. Zato zelo dvomi io. da bi ameriška vlada dala pristanek. Tudi Italija na strani Francije London, 17. junija AA. Francoski finančni minister Bonnet ie danes sklical na sejo člane francoske delegacije, da sestavijo v glavnih obrisih predloge, ki bodo v ponedeljek izročeni v odobritev gospodarski komisiii konference. V teh pred-'ogih naglasa francoska delegacija velik po-nen organizacije proizvodnie. Po c^rugi svoi Berlin, 17. junija d. Eden izmed vrhovnih voditeljev narodne socialistične stranke Kube je objavil v strankinem glasilu članek, v katerem opozarja na mnogošto-vdlne prestope n emško -nac i on aln ih poslancev v naredino socialistično stranko, iz česar izvaja zaključek, da morajo polago* ma v Nemčiji izginiti razen Hitlerjeve vse ostale stranka. Med drugim pravi, da bodo nemškim nacioualcem, ki so že do-slej pa a s top i! i v vršite Hitlerjeve stranKu, sOetJili še dragi. Odpor, ki ga kažejo ponekod v vzhodnih pokrajinah proti Hitlerju in narodno-socialističneonu pokretu, dokazuje, da so na braniki še ljudje, ki so reakcijonami do kosti. To povzroča trenja, ki se morajo v interesu nemške stvari onemogočiti, čim hitireje bodo izginili ms tanki dosedanjega strankarskega življenja v Nemčiji, tem bolje bo zanjo. Nemogoče je, da bi poleg Hitlerjeve v oje obstojala še kaka druga, zlasti strankar-«ko-po'litičmega značaja. Tudi centrum bo moral spoznati, da trajno ne bo mogel <'eč obstojati kot stranka. Usoda, ki jo je prl-oravii veliki italijanski državnik Mussoli-ni popolarom v Italiji bo doletela v Hitlerjevi Nemčiji tudi centrum. Hlardni in preračunljivi Brlining je bil najbolj nevaren nasprotnik narodno-socialistične^a pokre-ta za nemško svobvdo. Toda v centrumu 6i pcjavlja sedaj kriza, ker prihajajo do spoznanja, da so časi parlamenta-no dane Nemčije za vedno minili. Vd isrtivo centrum a izjavil j a glede na grožnjo narod®-; socialističnih krogov, da br>ilo proti njemiu uporabljali enake ukre pe (?) kakor krščansko socialna vlada v Avstriji proti namunim socialistom, da pa ne obstoja med stranko cen t ruima r Nemčiji in k ršč ansk o-soc i aln o straniko v Avstriji nobena zveza. Centrumaške trdnjave že padajo Karlsruhe, 17. junija d. Badenski notranji mirvister je razpustil csntrumovo organizacijo »Badenwacbt«. Svoj ukrep utemeljuje s tem, cia je ta organizacija zavzemala povsem nelojalno stališče do novega režima v Nemčiji. »Badenvvacht« je biia izrazito bojna organizatMa centrurr.a. Gobbels napoveduje še nov prevrat Hamburg, 17. junija, č. Državni minister za propagando Gobbels je imel na nekem narodno-socialističnem zborovanju govor, v katerem je poudaril, da smatra revolucio narni nacionalistični režim one voditelje socialne demokracije, ki so ostali v Nem čiji za talce, ki bodo odgovarjali za vse kar bodo njihovi tovariši, ki so ."jegnili v inozemstvo, prizadeli zlega nacionalistič- ni Nemčiji. Nemška vlada bo pazila zlasti na delovanje socialnodemokratskih emigrantov, ki so se zbrali v Haagu in Pragi V nadaljnjem govoru je poudarjal, da nem ška nacionalna revolucija še ni zaključena. Še letos bo prišlo v Nemčiji do velikih prevratnih dogodkov. Vse, kar se je zgodile doslej, je bilo še le uvod. Gobbels je izra zil končno prepričanje, da ima Nemčiji izvršiti veliko svetovno misijo, ki nikako ne sme ostati omejena le na dve evropsk' državi, Nemčijo in Italijo. Dollfuss zopet v Avstriji Dunaj, 17. Junija g. Davi je prispel v Inomost avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss. S postaje se je takoj odpeljal v bolnišnico im poseitlil voditelja tirolskega »Heiinwehra< dr. Steidlerjia, ki Je bil, kaker znano, preteklo nedeljo napaden in ranjen. V razgovoru iz zastopniki tialka je poudarjal, da je dosegel posebno v viprašanijdi dolgov znaten uspeh. Trg za posojilo v lu>ondonu trenutno ni ngoden. Daisl bi se dalo posojilo takoj likvidirati, bi vendar za sečaj to ne bilo v interesu Avstrije in je bolje, da počaka na ugodne/Se okoliščine. Zvečer se Je dtr. DoTl-fuss vrniil na Dunaj. Nemško vodstvo hitlerjevske stranke se otepa odgovornosti za hitlerjevska nasilstva v Avstriji Berlin, 17. junija, d. Vodstvo narodno socialistične stranke je objavilo komunike, v katerem pravi, da načelno odklanja vmešavanje v notranje-politične razmere izven nemških državnih mej. Zato tudi ne daje strankarskim tvorbam izven Nemčije nobenih navodil ali nasvetov, čeprav se priznavajo za sorodne z narodno-socialistično stranko. Glede na to nima nobena taka strankarska organizacija pravice, da bi se sklicevala na vodstvo narodne socialistične stranke v Nemčiji ali podrejene organizacije, s čimer bi hotela zbujati v javnosti napačno mnenje, da je z njo v kakršnikoli zvezi. To pa se ne tiče inozemskih krajevnih skupin z narodne socialistične stranke. Splošno komentirajo to objavo kot umik. Očividno hoče Hitler odvrniti vsako odgovornost za dogodke v Avstriji, zavedajoč se, da bi mogla intervencija velesil," ki se napoveduje, imeti zelo nepo-voljen izid za Nemčijo. Pred intervencijo velesil Pariz. 17. junija, f. Kakor poročajo francoski listi, je avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss na povratku iz Londona včeraj popoldne posetil francoskega ministrskega predsednika Daladierja in zunanjega ministra Paula Boncoura. Razpravljali so pred-vsem o vprašanju avstrijskega posojila. Današnji »Joarnal« pravi, da sta francoska državnika izjavila Doilfussu. da zapadne države spričo položaja, ki je nastal v Srednji Evropi. ne morejo ostati ravnodušne. Gledp dogodkov v Srednji Evropi ni zainteresirana samo Francija. Niti ona. niii Anglija in n<" Italija ne bodo dopustile, da bi kdo nničil avstrijsk o samostojnost. \ ta namen se namerava sprožiti koncentrična akcija treh lesil na podlagi pakta o sodelovanju štirih velesil. Bombe v Celovcu Celovec, 17. junija, č. Dopoldne je eksplodirala pred^hišo, v kateri stanuje krščansko-socialni deželni poslanec Silvester Weer. bomba, v kateri je bila velika količina razstreliva. Vse lipe na bližnjih oknih so s« zdrobile, na pločniku pa je nastala velika kotanja. Vežna vrata so ee sesula. Tudi na drugih krajih je prišlo do manjših eksplozij. Med prebivalstvom je nastala panika Policija je uvedla preiskavo, atentatorjev pa doslej še ni izsledila. Agrarna reforma pred senatom Beograd, 17. junija, p. Senatni odbor, ki razpravlja glede likvidacije agrarne reforme, ki jih je Narodna skupščina že sprejela, je zasedal včeraj in danes ves dan ter je danes zvečer sprejel oba zakona v načelu in podrobnostih. V razpravah odbora je ves čas sodeloval kmetijski minister g. dr. Tomašič, ki je podal obširna pojasnila o celotnem problemu agrarne reforme ter o obeh zakonskih predlogih. Senatni odbor je soglasno odobril oba zakona in bo v teku jutrišnjega dne sestavil svoje poročile za plenum, ki bo v torek razpravljal o likvidaciji agrarne reforme. Kongres naših hranilnic Sarajevo, 17. junija. AA. V slavnostni dvorani tukajšnje mestne hranilnice bo ju tri otvorjena skupščina Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije. Obenem bo otvor jena tudi razstava pronagandnega materi ala jugoslovenskih, poljskih in češkoslova ških občinskih in mestnih hranilnic. V teku današnjega dne so prispeli v Sa rajevo zastopniki banovinskih in občinskih hranilnic iz vse kraljevine. Na zborovanji bodo razpravljali o zakonu o hranilnicah ki je že izdelan in so ga vse hranilnice žc prej dobile v proučitev. Razen tega bod< na zborovanju razpravljali tudi o finančn krizi in o vseh vprašanjih, ki so v zvezi ? problemom uvedbe splošne štednje. Govo rili bodo tudi o potrebi ustanovitve poseb nega lista, ki bi periodično izhajal in goji zmisel za varčevanje med prebivalstvom List bo imel nalogo vrniti prebivalstvu, po sebno malemu vlagalcu zaupanje v hranil niče, ki so edina podjetja brez špekulacij skih namenov in ki edine streme za tem da obrnejo domači kapital v komunalni svrhe. Nemško žalovanje na Vidov dan Berlin, 17. junija AA. Wo!ffov urad j? objavi) komunike vlade, da bodo 28. t. m ob obletnici podpisa versailleske mirovne pogodbe razobešene v Nemčiji zastave na pol droga v znamenje nacionalne žalosti. Obsodba komunistov pred državnim sodiščem Beograd, 17. junija. AA. Ob 10.30 je državno sodišče za zaščito države izreklo razsodbo o procesu proti Djordju Jovanoviču in tovarišem, ki so bili obtoženi, da so širili komunistične in nezakonite letake, vršili propagando za nasilno izpremembo političnega in socialnega reda v državi in 9 propagandnimi spisi huj9kali k nasilju proti državnim obla-stvom. Javna razprava 6e je začela 13. t. m., končala se je pa 15. t. m. Sodišče za zaščito države je spoznalo za gornja dejanja krive Jovanoviča Djordja, Mitroviča Stevana in Vakoviča Radovana ter jih obsodilo prvega na 3 leta strogega zarx>ra. ostala dva pa na 18 mesecev strogega zapora. Obsojencem se vračuna prestani preiskovalni zapor. f~tetali obtožmei so bili oproščeni. Iz državne službe Beograd, 17. jimija p. Z odlokom prometnega ministra je reaktiviran prometni uradnik Danijel D e 1 k i n na postaji Zalog pri Ljubljani. Goljufije z zavarovalninami Zagreb, 17. junija, n. Listi poročajo o veliki aferi, v katero sta zapletena neki madžarski aristokrat. ki živi v Zagrebu, in neki ruski beganec. Imeni obeh še nista znani. ker ju policija noče izdati, da ne bi škodovalo njeni preiskavi. Oba sta živela zelo razkošno, sredstva pa sta črpala iz goljufivih kupčij in prevar v škodo raznih zavarovalnic. Kupovala sta avtomobile, ki sta jih takoj zavarovala, nato pa jih sežigala. Tako sta za avtomobile plačala šele prvi ali drugi obrok in že dvignila vieoke zavarovalnine. Poleg tega ie Madžar fingiral vlom v svoje stanovanje, ki ga je visoko zavaroval. Zavarovalnici je navedel ogromno škodo, dejanj-SokoMti naraščaj«. Učenci so navadno pJačevali mesečno po 20 do 40 vinarjev kot nekaik prispevek za najemnino in za vzdrževanje telovadnice. Naraščaj nI plačeval nikakršnih prispevkov. Prvi javni nastopi Napredek v milaKtosfcl telovadbi je bC v teh letih toJilk, da so vrfdltelljskl zbori pričeli poizkušati tudi z javnimi nastopi naraščaja. Uspeli so vsi prav lepo. Prvi nastop društvenega naraščaja Je priredili Ljubljanski Sokol dne 8. Jmllja 1SG2. Na sporedu so bile prosite vaje x račaJnlim nastopom, orodna telovadba in skupine. Za ra.zvitje .prapora Sokola v Idriji je dne 20. avgusta 1902 je tamošnji naraščaj prvikrat nastopil v kroju za naraščaj po predpisih češkega Sokoli a. V dočje v tem č asu sokolski naraščaj pogosto nastopal, skupno pa je prvikrat nastopil ob 'II. slofvensikem vsesokolskeim zletu v Ljubili'ani 1904 naraščaj celjskega, idrijskega, kranjskega, ljubljanskega in šišen-slkega Sokola (okoli 100 dečkov) ln je v vseh točkah praiv lepo uspel. Pekret isied sre^sješohkiia dijaštvem Za rasvoj slovenskega Sokolatva je b&o v preperodni dobi velikega pomena tudi živo zanimanje za sokolsko misel med srednješolskim dijaštvem. Pozimi 1896 je kakih 10 srednješolcev začelo telovaditi pri luiibiljamskem Sokolu, leto pozneje pa je njih število že toliko naraslo, da je biilo treba napraviti poseben oddelek zanje. V šolskem let.u 18S9 do 1899 se je dijaške telovadbe udeleževalo do 245 srel-nješolcev. Proti koncu šolskega leta pa je dijakom obJast prepovedala telovadbo pri Sokolu. Leira 1901 pa je bila telovadfba v Gokolsfci telovadnici Ijuidskcšolski in srednješolski mJa-vadk. Takcd te>i a j so pričele vaditi tuli gotfemke. Prvo javno telovadbo je ženski odisek '^ulbljanskega Sokola priredil 5. maja 1901 in razen članic so tedaj nastopne tudi gocenke. Stanje tik pred vojno Po drugem slovenskem vsesokolskem zle-tu leta 1904. pa do leta 1913. izkazuje naraščaj živahno črto razvoja in napredka. Pobratimstvo med češkoslovaškim in jugoslovenskim naraščajem: jugoslovenski naraščaj izroča na vsesokolskem zletu v Pragi L 1932 češkoslovaškemu naraščaju spominsko darilo Nastop jugoslovenskega ženskega naraščaja na vsesokolskem zletu v Beogradu Udeležite se danes ob 1$. n astopa naraščaja In vojaštva v Tivoliju Izmed 23 obstoječih društev ln odsekov je leta J905. 11 društev in odsekov gojilo moški naraščaij, Štiri med njimi tudi ženski naraščaj. Naraščajnikov je bilo v tem letu vpisanih 157, nadalje 274 učencev ter 121 učenk. Do leta 1912. je število sokolskih društev naraslo na 112. Moški naraščaj je izmed njih gojilo 48, ženskega 13. Naraščajnikov je bilo vsega skupaj 545, učencev 650 in 275 učenk. Napredek se pa ne kaže samo v številkah, temveč tudi v kvaliteti dela. Poleg izletov in javnih nastopov so društva v tej dobi pričela prirejati tudi tekme naraščaja, ki so prav lepo uspele. Prvo notranjo tekmo naraščaja je priredil Sokol v Kranju 19. julija 1907. Prvi župni tekmi sokolskega naraščaja, ki jo je priredila sokolska župa Ljubljana I. ob prvem žup-nem zlecu 12. junija 1910, je v prostih vajah tekmovalo 50 dečkov, v prostih in orodnih vajah pa 20 dečkov. Podobna tekma se je istega leta vršila tudi za žu.p-nega zleta Ljubljanske sokolske župe. Obe 6ta pokazali velik uspeh, ki ga je naše Sokolstvo v malo časa doseglo pri mladinski telesni vzgoji. Zadnji napori nemškega Habsburga ' Meseca junija 1909 je naš sokolski naraščaj ddi.il svoje glasilo »Naša bodočnost«. Poda i letom 1907. so nasprotniki pričeli organizirano borbo proti sokoLskemu delu med mladino. Dosegli so, da je leta 1910 šolska oblast na Kranjskem prepovedala šolski mladini telovaditi pri Sokolu. Naslednje leto je enaka prepoved zadela deloma tudi goriško mladino. V sokolske telovadnice so izmed mladine saaeli poslej prihajati samo obrtniški in trgovski vajenci. Toda dijaki se avstrijski policiji niso dali kar tako ugnati. Zbirali so se v majhne tajne grručice in so po zasebnih hišah vadili po improviziranih telovadnicah. V Ljubljani so se takšne tajne družbe shajaJe na Drenikovem vrhu, na Kan-daretovem dvorišču (blizu sedanjega Krekovega trga) pri Kersniku (blizu Fajimo-štra za vodo), ena skupina se je tihotapila telovadit celo v šentpetersko vojašnico. — Iz te dobe je za zgodovino Sokolstva še prav mnogo neizrabljenega gradiva 'n ■najboljši bi storil tisti iz starejše generacije, ki bi ga zbral. Potem je prišla svetovna vojna, ki je sekala nove najtežje rane, tako Sokolstvu kakor naraščaju. Zato pa se je po letu 1918v svobodni Jugoslaviji raz-mahnilo toliko živahnejše gibanje, ki je doseglo svoj višek v prerojenem Sokolu kraljevine Jugoslavije, pod čigar praporom se zbirajo tako ogromne množice mladine, kolikršnih doslej v sokolskih vrstah še ni videla naša zemlja. naših dečkov Človeku, ki s periferije motri gibanje So kolstva, pa tudi aktivnemu Sokolu samemu po navadi ne stopa dovolj jasno pred oči kako ogromnega, da ne rečemo odločilnega pomena je za vse Sokolstvo in za prospeh nacionalne misli vobče — vprašanje nara ščaja. Nobeno gibanje v državi ni tako izrazito namenjeno bodočnosti kakor Sokolstvo. Biti aktiven Sokol, se pravi: vaditi se, pripravljati se za naloge, ki jih bo sta vila prihodnost. Prav zavoljo tega je tako zgodovinsko, časovno nujno, da Sokolstvo s tolikšno skrbjo kakoT nobena druga or ganizacija neguje in vežba svoj naraščaj in tako z budno zavestjo neprestano skrbi, d.; nobena generacija v bodočnosti ne bo lz kazala vrzeli na fronti naroda. Mogočna sokolska armada Po zadnji statistiki o celotnem stanju Sokola kraljevine Jugoslavije z dne 30. junija lanskega leta šteje SKJ v vseh svojih formacijah (člani, naraščaj, deca) nad četrt milijona pripadnikov (264.407). Dobro polovico te ogromne armade štejejo člani in članice (147.086), ostalo število (116.421) pa se porazdeli na skupine moškega in ženskega naraščaja ter moške in ženske dece. Naraščajnikov šteje SKJ po vseh svojih župah 20.045, naraščajnic 9652. moške dece 47.968. ženske dece 38.756. Naraščaj v Sloveniji Če razgledujemo statistiko naraščaja pc posameznih župah, nam že suhe številke povedo, da je organizacija naraščaja glede na udeležbo fantov in deklet zlasti v žu pah dravske banovine zdrava in solidna V primeri s celotnim stanjem v državi pc teh župah število ženskega naraščaja le neznatno zaostaja za moškim naraščajem Po velikosti štejejo: Ljubljana 1149 m in 806 ž. naraščaja, Maribor 915 m. in 503 ž. Celje 650 m. in 544 ž., Kranj 246 m. in 157 ž. ter Novo mesto 171 m. in 94 ž. na raščaja. Dejstva, da ženska mladina v toliko manjši meri prihaja v telovadnice kakor pa fantje, je v prvi vrsti krivo pač zastarelo naziranje, da dekletu ni trebe telesa toliko uriti kakor mladeniču in d; se za žensko mladino telovadba vobče n-»spodobi«. Čim manjša je torej razlika med tema dvema številkama, za toliko nanred nejšo smemo smatrati ljudsko mentalitetc v tem oziru. V drugih pokrajinah Največje število naraščaja šteje v drža vi župa Novi Sad: 1650 m., S96 ž. Nate sledijo med največjimi: Osijek (1496 in 557), Skopi je (1356 in 614), Mostar (1307 in 369), Veliki Bečkerek (1276 in 597), Za greb (1197 in 748), Beograd (1181 in 602) Bjelovar (S72 in 246), Varaždin (861 in 238), Niš (830 in 244), Sušak 824 in 514) Sarajevo (776 in 256), Cetinje (756 in 355) Kragujevac (523 in 290), Tuzla (501 in 214); in potem: Solit (484 in 232), Karlo vac (365 in 241), Banja Luka (340 in 174) Sibenik (222 in 78) ter Užice (164 in 83). Sokolska deca Največ dece (od 6. do 14. leta; v naraščaj spada mladina od 14. do 18. leta) ima pod sokolskimi prapori organizirane župa Veliki Bečkerek (5579 moške, 5027 ženske), po vrsti ji sledijo Novi Sad (4951 in 4599), Osijek (3463 in 3660), Maribor (3351 in 3194) in Beograd (3153 in 2921). Potem Zagreb (2900 in 2320), Skoplje (2269 in 1639), Varaždin (2157 in 1530), Celje (2065 in 1970), Ljubljana (1960 in 1631), Sušak (1758 in 1531), Niš (1649 in 1080), Bjelovai (1507 in 1013), Mostar (1493 in 6S6), Kragujevac (1306 in 1052), Cetinje (1290 in 987), Tuzla (1123 in 585). Split (1062 in 748), Sarajevo (1002 in 664), Karlovac (841 in 652), Sibenik (823 in 346) Kranj (810 in 743), Užice (597 in 353), Banja Luka (555 in 425), Novo mesto (319 in 300). * O tem, v kolikšnih množinah se vrši prestopanje mladih rodov iz sokolske dece v naraščaj in odtod v članstvo, statistika posebej ne govori. Vse kaže, da je med članstvom Sokola zelo velik odstotek onih ki so pristopili h gibanju šele v poznejših odraslih letih. Idealno pa bi bilo, da bi Sokolstvo slednjega človeka zajelo že v de tinstvu in bi ga potem od stopnje do ston nje prekvašalo z ideali svoje vzgoje v kre-menit, čist, silen značaj, ki bo pod vsakim pogojem stavil vse svoje najboljše moči narodu, državi, kralju v službo. — V tej smeri organizacije čakajo Sokolstvo še ogromne naloge. elu in v <9 Iz razgovorov z vzgojitelji sokolske mladine Za današnji veliki dan sokolske mladine smo zaprosili za bežen po-raenek z nekaterimi voditelji našega Sokolstva, ki imajo največ vpogleda v snovanje in napore sokolske mladine in vseh, ki delajo z njo. Beseda je tekla o tem, kako živi in dela naš sokolski naraščaj in kaKšna organizacijska in vzgojna vprašanja se sestavljajo v njega gibanju. Tu nekaj misli iz našega pomenka. če naj govorimo o vprašanju sokolskega naraščaja, o načinu dela v njem in o njega borbah, se moramo dotakniti cele vrste vprašanj, ki zaslužijo, da se o njih temeljito razpravlja, ker jih vse preveč puščamo v nemar. Kot prvo se nam odpre vprašanje o razmerju med šolo in Sokol-stvom. šola bi nam pri telesnem in moralnem vzgajanju mladine lahko zelo veliko pomagala, toda zlasti po mestih pogrešamo med vodniki učiteljev in srednješolskih profesorjev. Povojna mladina je silno dovzetna za materialne dobrine. Vsa družba, vse starejše generacije se danes vtapljajo v materializmu in otroci ne morejo imeti drugih idealov, kakor tiste, ki jih vidijo pri svojih starših in pri starejših ljudeh. Sokolstvo materialnih dobrin ne more nuditi. Vsega tistega, kar Sokolstvo mladini daje, današnja mladina ne zna v zadostni meri ceniti. Tem bolj častno je, da šteje sokolska mladina daleč nad 100.000 pripadnikov. Toda pri ugodnejšem, tvornejšem razmerju med Sokol -stvom, šolo in domom bi se dali doseči še mnogo lepši uspehi. Ena glavnih težav, na katero Sokolstvo vsak čas naleti pri organiziranju in vzgajanju naraščaja in dece. je pred vsem pomanjkanje dobrih vodnikov. Veličine in visoke moralne vrednosti njihovega dela nikakor ne smemo podcenjevati, saj so to skoraj brez Izjeme ljudje, ki so ves dan zaposleni z borbo za kruh ter si komaj utrgajo po nekaj ur v tednu, da pohitijo v telovadnico med mladino. Kdor hoče delati z mladimi ljudmi, mora biti v prvi vrsti pedagog. Zato naj še enkrat podčrtamo, da si Sokoli ničesar tako zelo ne želijo, kakor da bi med vodnild videti več učiteljev in profesorjev. " ^ Kakor je vobče znano, se sokolska mladina deli na deco, v katero prihajajo otroci v starosti od 6. do 14. leta, in naraščaj, v katerem se zbira mladina od 14. do 18. leta. Z izpolnjenim 18. letom postane na-raščajnik član, naraščajnica pa članica. Pri praktičnem delu z mladino pa se človeku pogosto zazdi, da ta starostna razdelitev ne odgovarja povsem naravnim pogojem. Razlika v duševnosti In stremljenjih šestletnega otroka pa štirinajstletnega, ki oba vadita med deco, je tolikšna, da ju je kar težko držati v eni metodi dela in v eni disciplini, še večja je često razlika med štirinajstletnim in osemnajstlet-nim naraščajnikom. Tu se pokazuje, da bi bilo dobro morda reorganizirati sokolsko mladino na podlagi treh starostnih skupin; od 6. do 11. leta, od 11. do 15. leta, od 16. do 18. leta. Pri tem načinu organizacije bi se dalo po vsej priliki mnogo ložje in lepše delati in bi se dali doseči še vse večji uspehi. Cilji in pota naraščajske vzgoje Naloga Sokolstva je, da vzgoji naraščaj v brezpogojni in neomajni ljubezni do domovine, tako da je ob času potrebe in sile pripravljen tudi na največje žrtve. Sokolska mladina si more prisvojiti veliki sokolski nauk; posameznik nič, skupnost vse! Medsebojna ljubezen, plemenito tekmova-.tje po duševni, srčni in telesni izpopolnitvi, to morajo biti lastnosti sokolske mladine. Močnejši morajo biti vedno pripravljeni pomagati svojim šibkejšim, a pridnim bratcem in sestricam, Vsi pa morajo ljubiti vse dobro in lepo, spoštovati starejše ljudi, zlasti svoje starše in svoje požrtvovalne vodnike ali vodnice: zavedati se morajo, da je vse delo vodnikov in vodnic nagrajeno le s poslušnostjo, pripravljenostjo in lepim napredkom poverjene 4i mladine. Vodnild in vodnice mladinskih oddelkov morajo biti izbrani, do skrajnosti požrtvovalni, le najboljši Sokoli in Sokolice, ki so že predelali vso trnjevo pot večletne telovadnice. Njihovo življenje mora biti čisto, vzorno, prepojeno ljubezni do poverjenega jim oddelka in stalne pripravljenosti, po- magati vsestransko zaupani jim mladini. Vaditelj mora do dobra poznati vsakega posameznika iz svojega oddelka, njegov značaj, njegove domače, šolske in socialne razmere. Dobro je, da ima stalne stike s starši ali delodajalci, pa tudi z učitelji in profesorji, kajti navadno pozna on bolje značaj in sposobnosti posameznika kakor šola. Sokolski vodnik mladine mora biti poleg telovadca tudi dober vzgojitelj. Sokolska društva so dolžna posvečati v prvi vrsti svo svojo pozornost ir« skrb mladini. Občni zbori naj votirajo primerne zneske za mladinske izlete, taboren ja, razno telovadno in igralno orodje ter potrebne knjige in liste. 7. mladino v prosto naravo pozimi in poleti! Poleg redne telovadbe in igre naj \si oddelki po možnosti go-je tudi plavanje, veslanje, sankanje, smučanje in drsanje. Mladina se mora utrditi tako, da bo kos vsem neprilikam življenja in vremena. Med generacijami V smislu tega sokolskega vzgojnega ideala lahko vodnik že pri telovadbi mnogo doseže. Seveda pa ne sme biti samo telovadni učitelj, temveč tudi duševni vodja svojega oddelka. Poleg redne telovadbe nudijo največ prilik? za sokolsko vzgojo izleti, ko lahko vodnik sredi narave in ste-di življenja z živimi primeri dokaže in izpriča, kar je prej v telovadnici s teoretično besedo učil. Silno važna je za našo mladino socialna vzgoia, saj je medsebojna pomoč, ki tvori bistvo in smisel vseh socialnih stremljenj, že pri izvajanju telo- vadbe same silnega pomena. Poleg tega pa prireja Sokol za svojo mladino tudi stalna predavanja iz nacionalne zgodovine in drugih znanstev. Na stalnih sporedih so tudi otroške gledališke predstave, lutkovni oder, primerne poučne in zabavne kinopredstave itd. Za deco je prav zanimiva točka pripovedovanje pravljic. Od časa do časa naj se prirejajo čajanke, na katerih se srečujejo mladina in starejši in ki lahko mnogo pripomorejo do duševnega stika med obema generacijama. Duševno in stvarno sodelovanje med mladimi in starimi je v Sokolstvu velikega pomena. Tu vrši Sokolstvo zlasti dobršen kos socialnega dela med dijaki, ki jim starejši bratje v stiski pogosto pomagajo do hrane, do instrukcij itd. Osemnajsto leto, ko naraščajnik prestopa v članstvo, pomeni v našem Sokolstvu nekako leto krize. Naraščajnik, ki je bil doslej v krepkih rokah disciplinirane vzgoje, postane svoboden, neodvisen. To je v marsikaterem primeru skoraj preveliko doživetje za mladega človeka. Marsikdo je v tem času prešibak, da bi s svojo dušo in s svojimi hotenji našel pristanka na bregu nove skupnosti, ki jo Sokolstvo pomeni za svobodnega, z vsemi enopravnega člana. Tudi v češkem sokolskem tisku se o tem velikem vprašanju neprestano razpravlja. Naša želja in naša volja pač mora iti za tem, da bo vsa naša deca stalno prestopala v naraščaj in prav tako ves naraščaj v članstvo. Zakaj Sokol, ki dela v vrstah od prvih let svojega življenja, bo pač lahko najboljši SokoL Nad 1&098 dečkov in deklic na zletu Za udeležbo na naraščajskem zletu se je prijavilo 3288 moškega in 2003 ženskega naraščaja, skupaj torej 529-1 naraščajnikov in narašeajnic. Moške dece se je prijavilo 2323, ženske 1990 in manjše dece 793, skupaj torej 5106 sokolske dece. Vse sokolske mladine se je potemtakem prijavilo ravno 10.400. Zbralo pa se je je še več, samo mariborska župa je poslala 600 pripadnikov več. kakor jih je bilo javljenih — tako da moramo računati, da je danes v Ljubljani zbra- nih okrog 11.000 Sokoličev in Sokoličic. Današnji naraščajski zlet je največji, kar jih je doslej bilo v Jugoslaviji. Ob vsekokoiskem zletu v Ljubljani 1. 1922 udeležba na naraščajskem dnevu ni znašala niti 1500, na predlanskem vseso-koiskem zletu v Beogradu pa je komaj dosegla 5000. Sokolstvo je zato po pravici lahko ponosno na ta ogromni napredek; udeležba na današnjem zletu pa je tem bolj častna, ker letošnji ljubljanski zlet ni vsesokolski, marveč samo pokrajinski. Naraščajski sprevod .iazen na zletišču bo sokolski naraščaj manifestiral sokolsko idejo danes dopoldne s slavnostno povorko pu Ljubljani. Ves jugoslovenski naraščaj se zbere ob pol 11. na Bleivveisovi cesti, odkoder krene *očno ob 11. povorka po naslednjih ulicah: Z Bleivveisove ceste na Gosposvetsko cesto, nato po Tyrševi in šelenburgovi ulici na Kongresni trg, dalje po Vegovi, Emonski in Cojzovi cesti čez šentjakobski most na Stari in Mestni trg pred magistrat, kjer bo stik in kratek pozdrav Od tu krene povorka po Stritarjevi ulici čez srednji most tromostovja na Marijin trg, kjer bo razhod. Občinstvo prosimo, da se strogo ravna po navodilih rediteljev in varnostne straže ter naj ne sili pred magistrat, kjer bo zaradi majhnega prostora dovoljen dohod samo sokolskemu naraščaju in njegovim vodmkom. Vsi zavedni Ljubljančani naj okrase okna z zelenjem in zastavicami, da tako izkažejo svoje simpatije bratskemu češkoslovaškemu in jugoslovenske-mu naraščaju. Sprevod bo razvrščen takole: I. godba, načelništvo Saveza SKJ, delegacije COS in SSS itd., uprava Saveza SKJ, naraščaj COS, naraščaj SKJ po župah. Zdravniška navodila V prenočiščih: Vsako prenočišče ima svojega rajonskega zdravnika, čigar ime bo poleg drugih navodi! označeno v prenočiščih na vidnem mestu. Pri povorki: Med povorko bodo poslovale naslednje ambulance: Prva ambulan-ca je v Narodnem domu, druga v šoli na Grabnu in tretja na mestnem magistratu. Razen tega bodo poslovale še pomožne ambulance, in sicer prva pred Evropo, ordinacija primarija dr. Jenka, druga na Kongresnem trgu 15, ordinacija dr. Dere-anija. Povorko bodo spremljale sanitetne patrulje, za povorko bo vozil sanitetni avto. Pri nastopih; Med skušnjami oz. popoldanskim nastopom bo poslovala na zletišču stalna ambulanca v poslopju bivšega kina Tivoli. Tam dobe tudi službujoči zdravniki trakove z rdečim križem. Razen tega bo poslovalo na zletišču več zdravnikov. Pri odhodu: V ponedeljek, ko bosta odhajala naraščaj in deca iz Ljubljane s posebnimi in rednimi vlaki, bo od 8. do 18. ure na glavnem kolodvoru poslovala permanentna zdravniška ambulanca. Vse zdravstvene ustanove kakor tudi vse sanitetno osobje (zdravniki in sama-ritani) bodo opremljeni z zastavami oz. z znaki Rdečega križa ter so na razpolago po ^otrebi tudi občinstvu. Vozne olajšave na parniklh Zletna pisarna je prejela te dni od Du-brovačke plovidbe obvestilo o voznih olajšavah za udeležence pokrajinskega zleta, ki se nameravajo po zletu udeležiti izletov po našem Jadranu. Vozne olajšave so naslednje: 1. vsem članom sokolskih društev, ki 3e izkažejo z društveno sokolsko legitimacijo in zletno legitimacijo, se dovoljuje 66% popusta od redne voznine; 2. sokolskemu naraščaju in deci. ki se izkaže z društveno in zletno legitimacijo ali potrdilom društva, da je res naraščajnik ali član sokolske dece, 50% popust; 3. vsem ostalim udeležnikom zleta, ki niso člani sokolske organizacije, ki pa se izkažejo z zletno legitimacijo, ravno tako 50% popust Vozne karte se morajo takoj naročiti za prihod ln odhod veljale pa bodo za povratek samo. če se bo vsak udeleženec izkazal s potrdilom zletnega r*j>>ora. da se te res udeležil pokrajinskega zJ*ta v Ljublja- ni. Te vozne olajšave veljajo 5 dni pred začetkom pokrajinskega zleta in 5 dni po zaključku zleta. Današnja Javts^ Popoldanski telovadni nastop na zletišču v Tivoliju se bo začel točno ob 15. uri in se bo vršil ob vsakem vremenu. Pridite vsi pravočasno, da ne boste motili drugih, ko se bo telovadba že začela. Nastopili bodo: moška in ženska deca, moški iin ženski naraščaj, naš novi planinski polk ter kolesarski bataljon dravske divizije, češkoslovaški naraščaj bo nastopil s svojimi posebnimi vajami. Skoro pri vseh prostih vajah, zlasti pa ob nastopu moškega in ženskega naraščaja ter dece bo telovadišče napolnjeno z nastopajočimi. Nudilo bo torej enako sliko in enak užitek, kakor ob nastopih članstva na glavne zletne dni. Vstopnice se prodajajo danes dopoldne od 8. naprej pri blagajni poleg nek-dajnega kino Tivoli, popoldne od 14. dalje pa bodo odprte vse blagajne na zletišču. Sokolske vesti 25-letnica Sokola v Hrastniku se je slavila 4. t. m. Proslava je bila združena z okrožnim žlebom. Na večer pired zletom je cinuštivo priredilo slavnostno akademijo z uspelim pestrim sporedom. Otvoril jo je orkester glasbenega društva pod vodstvom br. Čandra s sokolsko koračnico. Slediil je govor br. staroste o zgodovini društva. Nato so nastopili telovadi a oddelki. Med posameznimi nastopi pa so bile točke orkestra, pevskega okteta Glasbenega društva in solistični spevi br. Mahkote. Zaključila je pester program živa slika predstavljajoča borbo za osvobojena e. Nedelja 4. t. m. nam ostane v lepem spominu. Ta dan je naš Sokol pokazal, da je zmožen življenja. Po sprejemu bratov in sester gornjeposavskega sokolskega okrožja na postaji se je napotil sprevod do Sokolskega doma, kjer je došle pozdravil načelnik društva br. Janez Kušar. Prireditev sta med drugimi obiskala tudi sreski načelnik g. Kosi in zaslužni sivolasi delala vec in mecen b.r. dr. Roš iz Laškega. Nastop se je začel pod vodstvom br. Ku-šarja in sestre Slanove in je pokazal prav dobro izvežbanost. Po nastopu se je razvila prijetna zabava do odhoda vlakov. Prvi javni nastop okola v Škocljanu pri Mokronogu je bil na binkoštni poneie-lfiek. že na večer pred slavnostnim dnem se je ob zvokih domače godbe, svitu raket in mogočnem grmenju možnarjev viia po vasi ba.klada. Zjutraj na binkoštni ponedeljek je grmenje topičev naznanjalo prebivalcem pričetek slavja. Dopoldne se je izpred narodna šo'e začel pomikati mogočen sprevod, ki je krenil na 'ep-> telovad šče. Škoeijanci so sipali raz oken cvetje in navdušeno ,pozdravljali sprevod. Ob ;5. pa se je pričel javni nastop. Vsi odide U i so iavajali vaje zelo dobro ln skladno. Po končanem nastopu so ob zvokih sonolske hi.une prikorakali na telovadišče csi Sokoli v krojih in vsi oddelki telovadečih kjer jih je najprej pozdravil vzorni Sokol društveni starosta br. Globevnik Ivan V imenu župe je nato izipregovoril župni starosta br. dr. Vašič in je med drugim pozdravil zastopnika vojske polkovnika g. Novakoviča, ki je v družbi z drugimi oficirji obiskal prireditev Zatem je imel lep govor o Sokolstvu. Njegov govor so sprejeli poslušalci z odobravanjem in mu s tem Obljubili, da bodo posvetili vse moči s« čim večji raznr.ah sokolske ideje. Nato je izipregovoril polkovnik g. Novakovič, ki je prikazal naše stoletno suženjstvo pod tujim jarmom, dokler ni naposled zasijala svoboda. V svojem govoru je posebno poudaril, da sta vojska in Sokol eno. Po končanem govoru so se razlegali po telovadišču navdušeni klici Nj. Vel. kralju, kraljici, prestolonasledniku Petru, kraljevskemu domu. Jugoslaviji in Sokolstvu. Po ovaci-jah je zaigrala godlba držaivno himno, s čimer se je zaključila uspela prireditev, ki je bila lega manifestacija sokolske in jugoslovenske misli. Zlet kamniškega sokolskega okrožja je bil v nedeljo 11. t. m. v prijaznem trgu Moravčah. čeprav je vreme grozilo pokvariti lepo slavnost, se je vendar zbralo toliko Sokolov in Sokolstvu naklonjenega občinstva. da je bil to brez dvoma največji okrožni zlet zadnjih let Dopoldne so bile tekme članov in naraščaja, ki so bile zaključene s stafetnim tekom skozi Moravče. Doseženi uspehi so prav lepi in pomenijo v primeri s preteklimi leti velik napredek. Popoldne se je formiral velik sprevod, v katerem je korakalo 300 Sokolov v krojih, ki jih je obč instvo živahno pozdravljalo. Po obhodu po trgu so se zbrali Sokoli na lepo urejenem telovadišču, kjer jih je pozdravil zaslužni starosta moravškega Sokola upokojeni nadučitelj brat Toman in jih s toplimi besedami navduševal za vztrajno delo v sokolskih vrstah. Po pozdravu žup-nega delegata so nastopili posamezni oddelki s prostimi vajami, ki so bile mnoge vzorno izvedene in so žele obilo priznanja. Ljubke in zabavne igre sokolskega naraščaja pa so vzbudile pri gledalcih mnogo smeha in odobravanja. Višek pa ie bila orodna telovadba članov, s katero je bil nastop zaključen. Občinstva je bilo izredno mnogo. Ta nastop je pokazal, da kamniško sokolsko okrožje neumorno deluje za širjenje sokolske ideje med narodom. za mefo Vodovodi na Krasu Fašistični režim je pričel, v zadnjih letth na Krasu graditi več vodovodov. Tržaški listi, ki poročajo o teh javnih delih, odkrito poudarjajo, da je postalo oskrbovanje kraških krajev z vodo v zadnjem času problem velikega političnega zlasti pa vojaškega pomena. Načrte za te gradnje so napravili v gradbenih uradih pri goriški in tržaški pokrajinski upravi, denarna sredstva pa je za dosedanje vodovode v veliki meri prispevala država in so izvirala iz fondov ministrstev za javna dela ter vojsko. že 1. 1929. je bil otvorjen postojnski vodovod, ki so ga napeljali z Nanosa. Vode, ki se zbira v rezervarjih v šmihelu, pa je toliko, da caleč presega vse potrebe postojnskega prebivalstva in vasi, skozi katere je napeljan. Ta vodovod je bil zgrajen izključno na račun države. Stroški so znašali 2 milijona lir. V Gorici so med tem pripravili načrte za vodovode, na Vipavskem ter po vaseh pod Trsteljem. V Trstu pa so sestavili obširen program, ki je bil doslej deloma realiziran. Nanoški vodovod so podaljšali do Štori j pri Sežani in do Koprive pri Dutovljah. Iz Trsta so napeljali vodo preko Opčin do Sežane, tako imajo vodo izpod Nanosa in iz Trsta sedaj že naslednji kraji: Sežana, Dane. Orle. štorie, Tomaj, Grahovo Brdo, še-pulje, Butovlje, Kreplje, Skopo, Kopriva, Gornje, Šmarje, Križ pri Tomaju in Krajna pri Dutovljah. Letos nameravajo prenoviti vodovode v Barki pri Vremah, v Košani in na Doberdobu, podaljšati vodovod iz Kovika v sosednje kraje, zgraditi nove vodovode v Divači, Siavini in Novi Sušici ter več velikih vodnjakov v škocijanu in Lokvi. Stroški za te gradnje so proračunani na nekaj 100.000 lir. Krile jih bodo deloma država, deloma pokrajinska uprava, v največji meri pa prizadete občine same. Prav te dni se vršijo tudi pogajanja med goriško in tržaško pokrajinsko upravo za ustanovitev medpokrajinskega konzorcija, ki bi zgradil vodovodne zveze med vipavskim in kraškim vodovodnim omrežjem. Epilog lanskega atentata v Idrfii Kakor znano je lani 30. aprila zvečer pred poslopjem rudniške uprave v Idriji eksplodirala bomba, ki sicer ni napravila mnogo škode, a toliko bolj razburila fašistične oblasti. Aretiranih je bilo mnogo ljudi, večinoma rudarjev in drugih rudarskih nameščencev, ki iih je pa morala policija po nekaj dneh izpustiti, ker jim ni mogla dokazati nikake krivde. Nazadnje so policijski organi osumili 27-letnega uradnika Martina Bratuša, ki je med tem že zbežal preko meje. Prijavili so ga sodišču. Goriško sodišče ga je, kakor smo poročali, obsodilo v kontumaciji na 4 leta in pol robije ter 240 lir denarne kazni. Proti obsodbi pa je bil vložen priziv na tržaško apelacijsko sodišče. Razprava se je sedaj v Trstu obnovila. Obtoženca je ex offo branil odv. Bologna. Ker obtoženca ni bilo k razpravi, je sodišče potrdilo obsodbo v prvi instanci ter obsodilo Bratuša še na plačilo vseh stroškov. Konec vipavske kmečke posofilnice V rimskem uradnem listu je bil objavljen dekret, s katerim se pooblašča goriška mestna hranilnica, da absorbira vipavsko kmečko posojilnico. Ciani vipavske posojilnice so morali prevzeti vsa jamstva, da goriška hranilnica s prevzemom posojilnice ne bo utrpela nikake škode. Vipavski zavod, ki je bil že nekaj let prisilno pod vodstvom fašistične uprave, si je v zadnjem času po njeni zaslugi nakopal velike dolgove, tako da je bil polom neizbežen. Da bi se pa propast posojilnice vsaj nekoliko zakrila, so fašisti dosegli pri goriški posojilnici, da je prevzela posojilnico, obenem pa so nenadoma izvedli velik pritisk na člane posojilnice, da so prevzeli bremena in dolgove posojilnice, ki jim jih je nakopal fašistični upravni odbor. Vsak naročnik „jutra" je zavarovsr za 10 000 Din! Maši krap i ki ljudje Nova ureditev Narodne galerije v Ljubljani V četrtek, dne 22. t. m. se bodo v Narodnem domu, v prostorih Narodne galerije, slovesno otvorile njene izpopolnjene in sistematično urejene zbirke. V razvoju Narodne galerije, katere zgodovina sega v prevratno leto 1918 in predzgodovina že k začetkom naše Moderne, ko je jela mestna občina ljubljanska pod županom Ivanom 1 fribarjem kupovati umetnine, v tem razvoju bo četrtkova otvoritev pomenljiv mejnik. Slovenska likovna umetnost, katere zgodovina kaže, da smo duhovno bili vedno priključeni na kulturne tokove, ki so tekli preko južne in srednje Evrope, je dobila s sedanjo ureditvijo Narodne galerije dostojno umetniško in kulturno reprezentanco. Vsak tujec, ki bo poslej obiskal Narodno galerijo, bo lahko dobil določnejši vtisk in izrazitejše pojme o tem, kar smo v umetnosti bili in kar sino sedaj. Domačemu obiskovalcu pa bodo Galerijine zbirke stalna izpodbuda in močan impulz k vzgoji za umetnost in k ljubezni do likovnih umetnin. S sedanjo ureditvijo je izvršen stari načrt, dati zbirkam Narodne galerije v kronološki vrsti pregled celotnega razvoja likovne umetnosti pri Slovencih. Regionalna omejitev je pač umljiva, saj je naša kultura rasla samo iz teh tal in samostojno sprejemala pobude in vzore od zunaj — zdaj iz Italije, zdaj iz nemških dežel, dokler se ni počasi postavila na lastne noge in obrodila tudi v likovni umetnosti docela svojske plodove. Zbirke Nar. galerije imajo svoje težišče v naši moderni umetnosti, kar je lahko umljivo, če vemo, da se je naša prava, korenito domača umetnost pričela šele sredi 19. stoletja. Vse, kar je bilo pred tem, je bodisi delo tujcev na naših tleh, bodisi oosnemanje tujih vzorcev, le tu ;n tam medlo tipajoče okrog domačega jedra. Ta moderna umetnost je še živa. kakor še žive med nami nekateri njeni pred-stavitelji, in ona daje galerijskim zbirkam poglavitni ton in najvidnejši poudarek. Narodna galerija se je preselila v sedanje prostore spomladi 1. 1927. Naslednje leto je slavila desetletnico obstoja s tem, da jc pokazala adaptirane prostore in na novo odprla razširjen moderni oddelek ter zbirko odlivkov antične skulpture, ki sedaj prva pozdravlja vsakogar, kdor vstopi v njene prostore. L. 1931. so se uspešno zaključila pogajanja z Nar. muzejem in škofijskim ordinarijatom glede razstavitve njunih umetnin v galerijskih prostorih. Lansko leto je bilo posvečeno popravilu de-fektne strehe, sortiranju razstavnega materiala in restavriranju starejših slik, ki ga je izvršil prof. Stemen. To so nekateri dogodki zadnjih let. Sedaj se Galerija odpira občinstvu preurejena, nekako v svoji defi-nitivni zunanji razporeditvi. V krogotoku, ki te vodi skozi dvanajst dvoran odnosno sob, se posetniku nudi historična revija movenske likovne umetnosti. Oglejmo si jih bežno kar po vrsti. V prvem prostoru imaš domače gotske freske i-n kipe: iz teh umetnin ti z nesmrtno besedo likovne umetnosti govori 13. stoletje. V soseščini obledelih in ostarelih slik in k;pov so oni, ki kažejo prehod gotekega stila v renesančnega. Na mestu renesančne dobe zija v naši umetnosti globoka vrzel. Ličen krilni oltar iz Mrzljave vasi (16. stoletja) je najstarejša slika z našega ozemlja. ki kaže prehod renesanse v barek. Potem imaš veliko dvorano z barokom. Predvsem so zastopani štirje njegovi stebri med Slovenci: .Telovšek, Metzinger, Bergant in Cebej. Zopet praznota: za mojstri je nastopila doba njihovih epigonov, ki so nadaljevali delo svojih učiteljev, vendar vemo o njih bore malo. Iz dvorane z baročnimi slikami in plastiko te dobe vstopamo v naslednji prostor, kjer nas pozdravljajo s tem slike Leopolda Laverja in njegovih učencev, pa slike umetnikov naše krvi (Janša, Kavčič), ki so delovali v tuji il. Baročna pestrost se tu že umika usmerjenemu klasic;zmu, ki mu sledi bidermaverska doba z Matevžem Langusom, Kurzom von Goldsteinom, Potočnikom in drugimi. V četrti sobi imaš Tominca, Stroja, pa finega krajinarja in portretista Pavla Kiissla in dve veliki krajini Korošca Marka Pern-hardta. Iz pete sobe ti že zaveje nasproti nov dih: spregovorila je naša narodna duša, naša domačnost se je trudoma, a vidno dramila v romantični ali realistični umetnosti bratov Šubicev, Franketa, Grilca in dr. Šesta soba nas že uvaja med sodobnike: tu je zastopan konec 19. stoletja z Vese-lom, 'Ažbetom, Petkovškom. Monakovska šola — popolna priključitev Evropi. V sedmi sobi so naši impresionisti — najbolj samonikli, najbolj naši med vsemi: Jakopič, Grohar predvsem. Osmo sobo sta popolnoma zasedla Jama in Stemen, v deveti pa so se že razmahnili postimpresionisti: Ivan Vavpotič, Tratnik, H. Šantlova. izmed mlajših pa Pavlovec, ki jim je stilno naj-sorodnejši. V deseti je naša moderna plastika z Zajcem, Ganglom, Bernekerjem, Tinetom Kosom, Pirnatom i. dr. — vmes je tudi Meštrovič. Sem pridejo pozneje vitrine z grafiko. Enajsto sobo so zasedli ekspresionisti in drugi povojni — »isti« s Pilonom, brati Kralji, Vidmarji, Globočni-kom. Stiplovškom in drugimi. Pazljiv in počasen sprehod po teh dvoranah in sobah je zares pot, ki te duševno povzdigne in umetniško zadovolji. Narodna galerija sicer ni dosegla razvojnega viška, — marsikaj bo treba še izpopolniti, — dosegla pa je točko, kjer si lahko s polno pravico malo oddahne in poreče narodu: Vstopaj! Ravnatelj njenih zbirk, g. Ivan Zorman, ki nas je spremljal po tem hramu naše umetnosti, je zbirke končno uredil. — Zares končno? — smo ga vprašali? — Kakšne naloge pa imate sedaj? — O končnem nt more biti besede tam, kjer je vse razvoj in izpopolnjevanje, — je odvrnil. — V teku let se bo še marsikaj predrugačilo, samo osnova bo ostala. Predvsem bo treba kompletirati gotsko periodo in spraviti pod našo streho umetnine izza renesanse, kolikor jih sploh imamo pri nas. Vsekakor bo treba barok izpopolniti z umetniki, ki še manjkajo, zlasti pa z deli onih, ki so nam lahko še vedno vzgled: Cebeja, Jelovška, Berganta. Po cerkvah in gradovih je še mnogo materiala, ki pa stane denarja in zopet denarja Skratka: izpopolnjevanje bo šlo naprej, in sicer po načelu vedno strožje kvalitetne selekcije. — Kako dolgo bodo ti prostori zadoščali potrebam Narodne galerije? — Z materialom, ki ga bomo — kakor upamo — še dobili, vsaj deset let. — In potem? G Zorman se ie pomenljivo, nekam skrivnostno nasmehnil. Dotlej se bodo zopet »vremena zjasni'a.« prav gotovo. In potlej se odpro nove možnosti v novi, vedno napredujoči Ljubljani ... 9{javo polt ustvarjaNIVEA CREME * OLJE Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a Istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice. Zavidali vas bodo za vašo rjavo barvo. Toda pazite dobro: nikdar se ne soln-čite z mokrim telesom, temveč si vedno PREJ vdrgnite. NIVEA-KREMA in NIVEA-OLJE sta nenadkriljlva ln nedosegljiva, ker samo ta obojica vsebuje Encerit. NI VE A je poceni: krema Din 3.50, 6__, 12.—, 25.—. Oblikovi" tvorci med nami Umetniški paviljon v Tivoliju že dolgo ni bil napolnjen z umetninami, ki bi zbujale toliko nestrpnega pričakovanja, kolikor so ga »Oblikove« pred otvoritvijo. Ni čuda, saj je umetniško življenje v našem mestu nad vse revno in je bila češkoslovaška razstava pred ve? leti poslednja, s katero se ti razstavni prostori morejo ponašati. Prav iz koncepta so prišli sami naši umetnostni oblikovalci, ki jim je bila prejšnja leta navada, da so letno po dvakrat razstavljali. Sedaj pa delajo leta dolge odmore, nič dobrega obetajoče, naj si bo iz nedelavnosti ali organizatorske nesposobnosti. Tako je nekaj nekdanje iniciativnosti morala prevzeti Narodna galerija, da spo-polni svoj spored in tako popravi svoje slabo započeto delo, ki mu je bila krona Tartaglia: Deček iz poboljševalnice nakup malo ali ničvrednih mavčnih odlitkov antičnih plastik, če je bila s takim početjem naša upodabljajoča umetnost hudo prikrajšana in je bil tudi razvoj Narodne galerije za nekaj časa zavrt, moremo biti tej naši pomembni instituciii le hvaležni, če se je znašla v svojem boljšem delokrogu. Hvaležni tudi za pričujočo razstavo! Tudi »Oblik« je le skupina umetnikov, ki se je združila ne zaradi oblikovalne sorodnosti svojih članov, temveč vse bolj iz nezadovoljstva z obstoječimi umetniškimi društvi in klubi, v katerih nebrzdana mladostna ambicija ni našla dovolj zaslombe. Pridevek »mladi« jim ne gre toliko zaradi njihovega sodobnega izražanja, kolikor zaradi njihovega mladega združenja. Prav nič se ne bi čudili, če bi bili nekateri razstavljala člani »Lade« ali kateregakoli še konzervativnejšega društva. In Branko Po-povič jim ni vodja po svojem delu, temveč po svojem vidnem položaju in poklicu kot univerzitetni profesor in bivši načelnik umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu. Pri nas se je pri otvoritvi razstave razširila napačna domneva, da so »Oblikovalci« popotniki na svetlih poteh tradicij prvih jugoslovenskih umetniških razstav pred tridesetimi leti v Beogradu in Sofiji. Večina takratnih udeležencev še živi in menda ni še spregovorila poslednje besede. Da bi sedaj zasluge za takratne res imenitne razstave in uspehe prisojali Popoviču, je za nekatere še živeče umetnike krivično. Resnica je, da je bil g. Branko Popovič takrat mlad študent arhitekture in je le potoval z umetniki, ko so se vozili v Sofijo. Pomen razstave je predvsem, da imamo priliko spoznati se z delom skupine slikarjev, kiparjev in grafikov vseh treh jugoslovenskih narodnosti, ki so si posebno v Beogradu pridobili uvaževanja vreden sloves. Ta sloves pa ima svoje korenine v simpatijah Srbov za francoski narod, katerega polpreteklo in sodobno umetnost so si »Oblikovalci« vzeli za vzor. Razvoj za-padne upodabljajoče umetnosti, posebno še pariške, pa je šel mimo slovenskega slikarstva brez vpliva, če izvzamemo male sence, Id jih je ta umetnost bržkone le začasno zapustila na delih nekaterih naših mladih slikarjev. Iz te svobodnejše perspektive nam je bilo vedno laže iskreno presojati novodobno francosko umetnost, ki ji pri nas nikdar ni uspelo svoje modno-sti prikazati za čisto moderno umetnost. Srednjeevropsko usmerjeni tudi v upodabljajoči umenosti nismo klenega in vestne- ga dela nikdar dejali v nemar in smo tudi v slikarstvu cenili tehnično znanje, se pravi dobro rokodelstvo, kadar se je družilo z umetniškim hotenjem. Zato smo se vedno ogrevali za umetnost, ki tudi za preprostega človeka vidnih slikarskih odlik ni pustila v nemar, kar menda ni bilo v našo škodo. .Sodeč po nakupih umotvorov na redkih domačih prireditvah, se okus ku-pujočega občinstva ni oddaljil od umetnosti. ki so ji podlaga skrbno rokodelstvo, dobra risba, smiselna kompozicija in ubranost barv, ki ne žali vid zdravega človeka. Kolikor sam poznam umetniške razstave zadnjih časov v srednji Evropi, morem trditi, da gre to pojmovanje in razumevanje našega človeka za umetnost vzporedno s stremljenji v vseh srednjeevropskih kulturnih središčih. Reakcija na ekstremne struje v slikarstvu, ki so zanikale vse nujne prvine zdrave umetnosti, jc nastopila mnogo prej in krepkeje, kakor so se nekateri umetnostno zgodovinarski teoretiki nadejali. Saj je bila to nujna posledica spoznanja, da marsikatera pot ni mogla iz svoje krožne poti. Drugim, ki so prišli v svojem delu do poslednjega dognanja, se je umetnost končala sama v sebi, ko je končalo iskanje novih poti, novih izrazov. Saj ni umetnosti brez tega večnega iskanja, brez tistega nemirnega iskanja nove lepote. Razstavijalci »Oblika« gredo nrsjzanad-nejša pota. Palavičini, Popovič in Križanič so izjeme. Prvi se v svojih plastikah dotika lepote klasicizma in oblikuje lahkotno iz različnega materiala Branko Popovič bi mogel svoje konvencionalno komponirane portrete (48) razstaviti pred desetletji, saj z ostalimi razstavljala' ne kuje niti zunanje sorodnosti, Pjer Križanič je priznan karikaturist z okusom in znanjem, s katerim se lahko povsod ponaša. Njegove risbe se odlikujejo s preprostostjo v kompoziciji in ostro karakterizaci jo karikiranca. Med vsemi razstavljalci daje največ slikarskih kvalitet Lazor Ličenoski, katerega dela so med najboljšimi na razstavi. Obe Včeraj, dane« ln jutri . . . 2e četrt stoletja jamči Ime -»GILLETTE« za dovršene aparate in nožlče za britje. »GILLETTE« nožiči se izdelujejo iz najboljšega jekia in po posebnem postopku fabrikacije. Užitek je briti se z »GILLETTE« aparatom in »GILLETTE« nožičem. Nova »GILLETTE« britvica z dolgim prerezom se prilega vsem »GILLETTE« aparatom starega ln noveea tipa. Samo prave Gillette britvice nosijo regi-strovan zaščitni znak Palavičini: Vonj krajini (29 ln 30) ln tihožitje z vilami (33) so krepka dela, ki jih odlikuje tudi lahkotna tehnika. Marino Tortaglia skuša mestoma oponašati patino starih mojstrov, ne brez uspeha. Tudi »Deček iz poboljševalnice« kaže prav C-ovevsko širokopoteznost. »Akt od hrbta« pade iz okvira ostalih njegovih del, katerih boljši vtisk močno kazi. Kipar Risto Stijovič razstavlja več plastik v bronu, lesu in kamnu. Arhaično stoična mirnost njegovih figur je zanj značilna, Franc Pavlovec je v skupini vidno in uspešno zastopan. Kaj je mogoče o ostalih reči. Zelo so si slični. Odlične so dekoracije Vladimira Žedrinskega, ki je svojemu gledišču najboljši pomočnik. Aranžerji naj drugič razne tehnike in material v katalogu povsod pravilno ozna- čijo, da gledalcev ne zavajajo v zmoto. Obiskovalec zapušča razstavo, ki je napolnila vse prostore umetniškega paviljona, neutešen. Dela, ki so otroci bežne sedanjosti. ne zapuščajo trajnega vtiska. Morda to tudi ni namen te umetnosti, ki ne zahteva, da bi se gledalec vanjo poglabljal in občudoval njene oblikovalne čare. Mnogo lite rarnega značaja je v njej. Kljub vsemu gre »Obliku« za razstavo velika zasluga. Pregrada za medsebojno spoznavanje in sodelovanje je padla, »Obilic« jo je podrl. Jaz se še vprašam: Je ta umetnost naša jo je mogoče posiati v svet da zastopa jugoslovensko upodabljajočo umetnost' Škodi ar Jernej Vode na zadnji poti Skaručna, 17. junija V petek so položili na Ingličevo detelji-Sče 46-letnega g. Jerneja Vodeta, gostilničarja in posestnika na Skaručni. Bil je srčno dober družabnik in znan v svojem okraju kot gospodarstveni delavec. Vodil in podpiral je vse, kar je koristilo napredku občine: domačo posojilnico, Mlekarsko zadrugo in razna društva. Bil je tudi član krajevnega šolskega sveta, s preudarnim nasvetom in dejansko pomočjo je bil postal pravi zaupnik in dobrotnik svojih občanov. Zapustil je žalujočo soprogo Fran-čiško in štiri nedorasle otroke. Po rodu je bil pokojnik iz Dolskega. Na zadnji poti ga je spremila velika množica od blizu tn daleč in zastopniki vseh krajevnih korporacij in društev in šolstvo z mnogimi žalnimi venci, po končanih cerkvenih opravilih se je ob odprtem grobu od pokojnika poslovil šolski upravitelj {7, Mengša g. Arigler. Pri njegovem govoru se je pokazala vsa velika ljubezen vašča-nov do pokojnika: ihtelo je staro in mlado. Tacenski pevci so zapeli žalostinke. Jernej Vodiž spi sredi svojih polj. Zaman ga bo ob sveti Marjeti klicala pesem ža-njic. Prijatelji ga bodo ohranili v najčistejšem spominu. Globoko žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-Sanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno tolivažno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Križanič: Beograjski kvartet Kranjski Janezi v nemškem romanu V dneh, ko so nasprotja med Nemčijo in Avstrijo, med Hitlerjevim pangermanizmom in Dollfussovim krščansko-socialnim staro avstrijstvom, dosegla dramatsko napetost nam je prišel do rok roman dr. Roda Kal tenboecka »Armee in Schatten«. Spis je za nimiv z dveh strani: kot izraz one stare avstrijske mentalitete, ki se je zdaj take nasršila in se toli srborifo upira Nemčiji ki s pruskim škornjem ustvarja »edinstve nemškega naroda«, z druge strani pa kot opis vojne usode »Kranjskih Janezov«, 17. pešpolka, čigar »epopeja« hoče biti. Dr. Bode Kaltenboeck je korenit Avstrijec, črnožolt po prepričanju. Svoje nazore zagovarja dokaj inteligentno, vendar pa malo prepričevalno. Zgodovinsko poslanstvo habsburške dinastije? Palackv je o tem po vedal vse kaj drugega, vendar ga je Dunaj 7 vso svojo politično prakso nenehoma de mantiral in s tem dementijem je habsbur ška monarhija pronadla. Karlov poizkus fe deratizacije Avstrije je prišel vsaj za pet deset let prepozno — ali ni danes to že jas no kot le katero zgodovinsko dejstvo?! Kaltenboeckove politične teze, ki se nam v tej nekoliko sentimentalni obliki zde kakor svečka na grobu nevzdramnega mrliča — Avstro-Ogrske monarhije. — moramo tedaj odkloniti. Mislimo pa, da njegov ro man »Armee in Schatten« ni spisan zara di propagande, ki še ni utihnila in ki ji ne bo konca, dokler ne umro zadnji legitimi-sti. Roman je izraz iskrenega žalovanja za cesarstvom, ki s« je avtorju zdelo po svoji državnopolitični ideji (katere pač njegov vodilni krogi niso nikdar razumeli) idealn? spojitev geografskih in zgodovinskih nogo jev in vekovite politične modrosti. Dana šnji odpor Dollfussovih krščanskih social cev nam priča, da ta avstrijsko-nemška sa mobitnost še vedno živi med alpskimi Nemci in da se Avstrija ne bo tako zlah ka dala spremeniti v provinco »tretjega car stva«. Pri tem pa bi bilo docela napačno misliti, da kaj te »avstrijske samobitnosti' živi še v nekdanjih nenemških državljanih Avstrije. Pri nas nihče več ne žaluje za starinskimi prapori avstrijskih regimentov in nihče ne hodi v spominu prižigat lučk na grob Avstro-Ogrske. Značilno je, kako hitro je Avstro-Ogrska ugasnila v dušev nosti onih, ki so še bili njeni podaniki. Če bi bila količkaj naravna politična stvoritev kakor o nji misli baš avtor romana »Armee im Schatten«, bi ne zazijala za njo v dušah taka grobna praznota: tako izginjajo iz člo veških duš samo socialne tvorbe, ki so se že zdavnaj preživele. Toliko o »črnožoltem« značaju Kalten boeckovega sicer dobro in mično spisanegr romana. Glede nasprotij med Nemci in Av strijci je avtor povedal marsikaj dobrega vendar nas take reči ne zanimajo več toli ko kot nekoč. Naj to opravijo Nemci med seboj! Slovence, ki jim je Kaltenboeck nekako posvetil svojo knjigo, zanima danes vse kaj drugega. V ostalem je roman, kakor rečeno, mika ven. Godi se med vojaki 17. pešpolka in jih spremlja na Karpate, v Galicijo, na go riško fronto in na Tirolsko, beleži razne pojave, ki segajo tudi v zgodovino našegr nacionalnega odpora (n. pr. justifikacijo v Tudenburgu) in opisuje, kako so nastopajoči razkroj v zaledju čutili na fronti, kako se je tu začel proces razpadanja stare in nekoč mogočne države, dokler se ni vojsk? borila nekaj časa kot »vojska brez domovine« in na vsezadnje sesula v svoje sestavne dele. Včerajšnji tovariši v avstrijski vojski sc trčili nekega dne po prevratu na koroški fronti kot nasprotniki. Avtorju romana »Ar mee im Schatten« se to zdi sila čudno vprav nenaravno — v resnici pa je bilo docela normalno. Zakaj bivši avstrijski častniki, ki so pohiteli s srbskimi četami branit jugoslovensko Koroško, so že dolgo prej v svojem srcu prenehali čuvstvovati avstrij sko in so le sledili glasu svoje notranjosti če so krenili na Koroško. Kaltenboeck ne razume, da je bilo koroško vprašanje ža lostna zapuščina one Avstrije, ki je svojo nalogo razumevala tako, da je podpiral? germanizacijo in pomagala graditi vsenem štvu pot do Adrije in na Balkan. Roman ima mnogo zares impresivno spi sanih strani in je v bistvu lep poklon našim »Janezom«. Pisec ne kaže mržnje dc Slovencev, marveč celo z neko dobrohot nostjo rabi med besedilom slovenske bese de. Moti se pa, ko misli, da so naši dečki in možje s takim veseljem streljali na Ruse v Galiciji. Poklon vnetega avstrijstva ir zvestobe cesarju bodo mnogi bivši vojak' iz 17. pešpolka hvaležno odklonili: prisilje ne vrline pač niso čednosti! V romanu nastopajo razen dveh treh oseb sami resnični ljudje pod pravimi ime ni. Terzv, ki spremlja naše Janeze vse de razpada armade in ki ga avtor — zaradi simboličnega konca — da ubiti v bojih za Koroško, je verjetno pisec sam. Naravne ie, da je med osebami tega romana cela vrsta Slovencev. Predvsem pa stopa v ospredje s svojim, skoraj tudi simboličnim pomenom, oseba takratnega stotnika Žerja va, najbolj gorečega panslavista pri 17. pe hotnem polku. Proteus v »Slov. Narodu« je videl pod imenom Žerjav osebo poznejše ga generala Maistra. V resnici pa je častnik Žerjav iz Kaltenboeckovega romana »Armee im Schatten« identičen s sedanjim upokojenim polkovnikom jugoslovenske vojske g. Alfonzom Žerjavom bratom bi a gopokojnega narodnega voditelja Gregorja G. polkovnik Žerjav živi v Ljubljani in je lahko s posebnim užitkom prebiral ta Kal tenboeckov poskus epopele 17. pešpolka, v katerem mu je bila — pač z vso pravico — določena vloga mimoni avstrijske"« in naj boli »pane1av'«t'čnega« častnika. Zeriavove besede »Nemčija ie utopil"« so mlademu nranorščaku Terzviu — nredstavitelju habs burško-avstrijske državne misli v tem ro manu — nekak memento, ki ga poslej spremlja na vsej frontni Kalvariji. 0 go spodu Žerjavu čitamo tu med drugim: »Bil je prvi častnik, ki sem od njega sli šal slovanofilsko opazko. Že v mirnem ča su je bil na zgražanje vseh cesarskih ofi cirjev Vseslovan. J\"o, Žerjav vodi seda; Slovence in Srbe. Bolestno srečanje: stari vojni tovariši si zdaj stoje z orožjem v ro ki drug nasproti drugemu. Vsa čast njego vemu nacionalnemu prepričanju, toda to bi nam bil lahko prihranil«, (str. 309). In mat dalje: »Osebno pač hraber častnik, toda zagrizen Vseslovan.« Terzv (avtor) pač čuti in razume zaha jajočo, večerno lepoto habsburškega impe rija, ne razume pa jutranje lepote vstajajo čega slovanstva (konkretno: jugoslovan stva). A vtorju se zdi čudna misel, ki j« nam tako naravna: da je zavednemu naro du, ki noče biti tuj hlapec, ideja svobode in zedinjenja s krvnimi brati višja in sil nejša ^d historizma in legitimnosti. Prav za radi te naravnosti je ideja, ki jo v Kalten boeckovem romanu predstavlja slovensk častnik Žerjav, zmagala nad Terzyjeviir avstrijstvom. Avtor je dal Terzvja, t. i svoj alter ego, pokopati na Koroškem, v zemlji, na kateri so v srednjem veku vsto ličevali kneze v slovenskem jeziku. Ta sim bolični grob je ohranjen Avstriji, toda Ter zvjev sen je prav tako trdno pokopan koi junak tega romana, in zgodovina, katere tok je Žerjav bistrejše dogledal, je šla pre ko Terzyjev svojo pot. Anton Lajovic: Nemški škofi za Hitlerjem, jugoslovenski proti Sokolu Prcdno je Hitler v Nemčiji prišel na oblast, so razni nemški škofje nastopali proti njegovemu nacionalnemu socializmu in smatrali za nezdružljivo, da bi dober katoličan smel biti obenem Hitlerjev pristaš. Ko pa je Hitler dobil v roko državno krmilo, je bil katoliški centrum kot politična stranka takoj pripravljen sodelovati ž njim in se je celo popolnoma reorganiziral samo zato, da omogoči tako sodelovanje. Sedaj je v zadržanju rajhovskih katolikov nastopila še nova faza. Nemški katoliški škofje so imeli 10. t. m. v Fuldi konferenco in so pri tej priliki izdali skupen pastirski list, iz katerega je razvidno, da se postavljajo za Hitlerjev režim, s prav malimi rezervami. Zdi se nam vredno navesti nekatere odstavke iz tega pastirskega pisma. Tako čitamo po nemških komunikacijah v njem med drugim: »Prav v katoliški cerkvi prideta beseda in smisel avtoritete nosebno do veljave. Katoliška cerkev pa sme pričakovati, da državna avtoriteta človeške svobode ne bo obrezala bolj, kot pa to zahteva splošno dobro, temveč da se bo krasila s pravičnostjo in da tako da in pusti vsakemu pod-ložniku to, kar mu gre, bodisi lastnino, čast ali svobodo. Katoliki morajo pozdravljati cilje, ki jih zasleduje nova državna avtoriteta za svobodo ljudstva. Po letih narodove nesvobode in nespoštovanja ter sramote polne prikrajšave narodnih pravic, mora nemški narod zopet doseči v družini narodov ono svobodo in ono častno mesto, katero mu pristoja temeljem njegove številčne veličine in temeljem njegove kulturne nadarjenosti in tvornosti. Najsrčnejšo hvalo vseh katolikov zasluži izjava merodajnih voditeljev, da je religija potreben temelj novi Nemčiji. Mi pa zaupamo, da se bo marsikaj, kar se nam je s katoliškega stališča v zadnjih mesecih zdelo nerazumljivo in odbijajoče, izkazalo le kot proces vrenja in kipenja ter da bo kot kvas padlo na tla, ko se razmere sčistijo.« V navedenih stavkih je nekaj misli, ki so vredne naše pozornosti. Značilna, a tudi zabavna je misel, da je čast kakega naroda odvisna v prvi vrsti od njegove številnosti. Ta čisto mehanična ideja je med Nemci očividno močno popularna, da si jo brez posebnega pomisleka osvaja celo katoliški episkopat nemški, čeprav je katoliški doktrini diametralno nasprotna. Ce je ta misel pravilna, potem je naša narodna čast, nas, Jugoslovanov, kar nas je po številu samo ena četrtina tega, kolikor je Nemcev, vredna samo eno četrtino nemške narodne časti. No, to se bo zdelo vsakemu Nemcu popolnoma v redu. tudi Nemcu-katoličanu. Malo bolj čudno bo Nemec pogledal, če mu rečem, da je nemška narodova čast vredna samo polovico ruske narodove časti, zakaj Rusov je najmanj še enkrat toliko kot Nemcev in se tudi Rusi lahko sklicujejo na svojo kulturno nadarjenost in na svojo kulturno tvorbo. Toda kaj mi bo zinil nemški katoličan-imperialist, če mu, sledeč strogo konse-kventno njegovi utemeljitvi narodove časti, porečem. da nemška narodova čast ni vredna niti ene petinke narodove časti Kitajske. zakaj Kitajcev je nad tristo milijonov in se kitajski narod lahko in po pravici ponaša s svojo več kot tisočletno kulturo. Druga, katoliku zelo primerna ideja v tem pastirskem listu je ta, da naj se smatra za proces vrenja in kipenja vse to, kar «=e je zgodilo po Nemčiji nasilja, odkar je Hitler vzel v roko državno krmilo. Vnovič čisto mehanistično naziranje, protivno katoliškemu duhu. Zakaj če gre za vrenje in kipenje, potem je vse, kar so Hitler in njegovi pristaši, bodisi organizirano, bodisi neorganizirano napravili nasilnosti, samo fizikaličen, organsko-kemičen proces. Če pa gre za fizikalen proces, potem pa odpadejo seve vse moralne odgovornosti za vsa nasilja, in niso posle) odgovorni za take stvari niti voditelji, ki nasilja naroče. niti oni, ki nasilja izvršijo. S kratka, vse te stvari nemški episkopat potrpežljivo dopušča. Iz pastirskega ->isma ni razvidno, da bi nemški škofje smatrali, da je proces vrenja in kipenja "že končan. Če pa nf končan, se pa po tem prizanesljivem stališču nemškega episkopata lahko mirno vrši dalje na dosedanji način. Za nas je dalje zanimivo, da pastirsko pismo povzema razna vodilna gesla hitler-janstva, zlasti geslo o »sramote polnem pri-krajševanju narodovih pravic nemških« To je samo malo drugačna varianta bolj popularnega Hitlerjevega gesla o »sramotnem miru versajskem«. Če resumiram, se torej pokaže, da se je katoliški episkopat nemški, politično po-gledano, priključil Hitlerjevemu režimu in ideološko pogledano, prevzel celo razna gesla nove Nemčije, ki so v izraziti opreki s čisto katoliško doktrino. Kako je mogoče, da so preje nemški škofje pobijali Hitlerjeve nazore in stremljenja. dokler Hitler še ni bil prišel na državno krmilo? Prepričan sem. da rajhovski škofje novega mišljenja niso prevzeli šele, ko so smatrali da je politično-taktično dobro in modro. da se odločijo za sodelovanje s Hitlerjem, temveč da ima globlje korenine mišljenje. ki se odraža iz njihovega pastirskega lista, in na kojega značilnosti sem zgoraj opozoril. Današnjega katoliškega človeka duša je na svojstven način razcepljena dve, deloma si nasprotujoči, polovici. Taka razcepljenost je nujno dana ne samo pri preprostem katoliku-lajiku, temveč tudi pri duhovnikih in škofih, samo da se mi zdi pri slednjih še bolj izrazita. Po svoji vzgojni poti pride katoliški duhovnik — in iz vrst duhovnika se rekruti-rajo škofje — v intimnejši stik s čudovito zgradbo katoliške doktrine dovolj pozno, to je v osemnajstem do dvajsetem svojem letu. Vse do tega časa pa je preživel v duhovnem okrožju svojega naroda, srkal vase tako zvanega duha časa. ki živo agira ta čas v njegovem narodu, in si napojil svoje čustvovanje s celo množino duhovnih vred not in sicer vrednot urejenih in cenjenih natančno v istem redu in v isti hierarhiji kakor te stvari ravno ceni istodobno njegov narod. Take splošne narodne vrednote svojega okolja sprejema mladi človek naravno čisto nekritično, jemajoč jih za čisto zlato. Ze je mlada duša do znatne mere izoblikovana, ko jo vzgojna pot, čim se fant odloči za duhovniški poklic, vede v intim nejši stik s katoliško doktrino. Čisto naravno je, da se katoliška doktrina v mnogočem ne sklada z gesli, sodobno najbolj cenjenimi. Katoliška doktrina ima v mnogočem večnostne vidike, sodobna gesla pa so odmevi slučajnih konkretnih potreb narodov. Tako se zgodi da premnogokteremu, zlasti religiozno samo srednje nadarjenemu duhovniku, i. teh je večina, ostane katoliška doktrina čista in lepa teorija, dočim se mu praksa čudovito zamede. V njem nasta nejo čudne zanimive inte-ference čistih katoliških norm s sodobnimi gesli, tako da za njegovo ravnanje r>omenja pravo meso in kri bolj udanost sodobnim geslom in posvetnim naziranjem, kot pa vernost čist: katoliški doktrini, katere v njeni globini ni povnrečni duhovnik tudi nikdar globoko čustveno doživel. Zdi se psihološko skoraj izključeno, da bi v sodobnem duhovniku bila čista krščanska in katoliška doktrina globlji vir njegovih dejanj in nehanj. kakor pa sodobna gesla, ki so oblikovala nie-govo mladost. Iz takega c-ebnostnega rezervarja pa se jemljejo tudi voditelji duhovništva, njegovi škofje. Tudi njihova duša trpi na isti razklanosti. Dobra njena polovica je »po svetnega« izvora in le manjši del je motno zrcalo čistega krščanstva. Ta dvojnost v duši katoliškega duhovnika je tista, ki razloži, zakaj je francoski katoliški drhovnik v voji praksi tako -ai-ličen recimo od nemškega ali od našega. To razliko dela duhovno okolje njegovega naroda, ki je izoblikovalo bistven del njegove psihe del, ki je v mnogečem nasproten čistemu krščanstvu. Ta razmišljanja me vedejo do tega. da so razne presenetljive misli, ki jih kaže pastirsko pismo nemškega episkopata in na katere sem zgoraj opozoril, takšne, da tvorijo že apriori del mišljenja nemških škofov, del privzet iz splošnega mišljenja in čustvovanja nemškega naroda. * Kaj vse se je zgodilo v Nemčiji, odkar je Hitler državni kancelar, vemo vsi. Vemo. da so premnoga dejanja hitlerjevcev, ki so se nam. gledajočim od daleč, videla nasilna. bila storjena ne tako, kot da jih je zagrešil neodgovorni posameznik v svojem slepem fanatičnem zaletu, temveč da so jih izvršili organizirano hitlerjevski voditelji kot del revolucionarnega programa, katerega je bil Hitler tekom let izoblikoval in vsepovsod pridigoval. Vse te stvari preide nemški episkopat z odpnščajočo gesto in se naravnost priključi Hitlerju v sodelovanje, na nekak svečan način s skupnim pastirskim listom. Je-li to bila dobra, politično spretna taktična poteza? Je-li ta politika nemškega episkopata v skladu z internacionalno politiko Vatikana? Mi v Jugoslaviji smo pred nekaj časom doživeli podobno svečano manifestacijo našega katoliškega episkopata v skupnem pastirskem listu, naperjenem proti Sokolstvu. Če gledamo stvari, ki jih je hitlerjevski pokret za časa Hitlerjeve vlade napravil v Nemčiji, če dalje pogledamo kako se je tem stvarem nasproti s prizanesljivo in uslužno gesto usmeril nemški episkopat, se nehote vprašamo: kakšnega vraga vendar je moralo napraviti naše Sokolstvo kot institucija, da ga je zadela tako svečana obsodba našega episkopata. Človek bi mislil, primerjajoč gesto nemškega episkopata. z gesto našega, da je Sokolstvo povzročilo med našim narodom pokret, čigar brutalno udejstvovan je globoko zasenči vse to. kar se ie zgodilo pod Hitlerjem v Nemčiji. Toda če pogledamo sedaj, ko so nam dogodki pastirskega lista naših škofov že dovolj odmaknjeni, z mirnim očesom vse tisto, na kar ta pastirski list opira svoio obsodbo Sokolstva, vidimo, da bi bile te stvari, če bi se bile tudi res tako dogodile, kakor jih navaja naš pastirski list. prave mušice napram dogodkom — slonom v Nemčiji. Tako skupno pastirsko pismo nemških škofov, kakor skupno pastirsko pismo naših škofov sta po pravici smatrati za politična akta. Če vzamemo povod, iz katerega sta se rodila ta dva politična akta. je jasno, da sta si med seboj v ostrem nasprotju. Poslanica nemških škofov odpuščajoče prezre zelo mnogobrojne težke krivice in nasilja, poslanica naših škofov obsoja državno institucijo zaradi maloštevilnih in spo-radičnih prekrškov neodgovornih ljudi. Kateri izmed obeh političnih aktov je dober in moder? Če je akt naših škofov pravilen, je potem vse obsodbe vreden akt nemških škofov, če pa je akt nemških škofov pameten, pa zopet pomeni akt naših škofov nasprotje od pametnosti. Ce p« to velja celo ra papeže, koliko bolj gotovo velja isto za celotno škofov-stvo. Zato menda ni fantastično, če trdim, da tisti nemški škofje, ki so v Fuldi izdali skupno pastirsko pismo, niso sami ženiji, bodisi religiozni, bodisi politični. Toda oni so svojo politično gesto, vsebovano v pastirskem listu, storili ne samo kot zvesti sinovi Cerkve, temveč še bolj kot preudarni in vneti sinovi naroda, ki že stoletja živi v svobodi in ki je prežet čustva za veličino in moč svoje države in napojen z gesli in filozofijo državne vrednosti in moči. Tudi za naš jugoslovenski episkopat veljajo glede njegovega duhovnega nivoja zgoraj omenjeni pogledi, tudi on je, če ga vzamemo zadnjih sto let. dasi znaten po številu, produciral samo enega Strossma-verja. Vse drugo naše škofovstvo je, kakor povsod drugod, »aurea mediocritas«, zlata povprečnost, ki pada v grob preteklosti več ali manj brez sledu, puščajoč za seboj spomin kvečjemu v najožjem lokalnem krogu. Mar hočem s tem ponižati avtoriteto našega škofovstva? Nasprotno, baš ob tem poudarku je toliko bolj vidna njegova težko bremeneča odgovornost in važnost kot hranitelia in branitelia najvažnejših narodovih duhovnih vrednot, religioznih in moralnih, in ga zato spremljajo v njegovem naporu vse naše simpatije. Toda ker je vsaka njegova gesta dileko-sežna za naše usode, ga sme in mora spremljati tudi naša kritičnost. Potreben je torej naš pogled na duhovno povprečni nivo naših škofov. Pri taki duhovni povprečnosti pa je nujno, da so v dejaniu in nehanju njihovem izrazito vidni vplivi duhovnega okolja narodovega, iz katerega škofje izhajajo. Zakaj le zelo močnim duhovom je dano, da se zmagovi- to iztrgajo objema gesd, ki obvladajo njihovo okolico. Ko so nemški škofje r svojem pastirskem listu izjavili med drugim: »Ce bi še nadalje stali ob strani, ali če bi hoteli biti celo nasprotni državi, bi to moralo biti usodepolno za cerkev in za državo,« so s tem storili politično gesto, primerno sinovom naroda, živečega v svobodi že stoletja. Menda nismo napačno informirani, da je inieiator in avtor pastirskega lista naših škofov naš rojak, Slovenec. Kakor pa politično modra gesta nemških škofov nosi odraz tradicionalne njihove narodove svobode, je prav tako nujno, da vsako dejanje ali nehanje, ki ga stori naš duhovni vodilni človek, nosi na sebi grenke poteze narodove turobne in nesvobodne preteklosti in tradicije. Zakaj značilno je za nesvobodni narod, kateremu tujci vodijo njegovo usodo, da izgubi smisel za politično odgovorna dejanja za pametno politično tehtanje ter da pride ob vsako globlje politično izkustvo. Ker ne more voditi svojih usod na ven, nasproti drugim narodom, se zapre sam vase izgubljajoč svojo aktivnost. In tako je naravno, da presoja potem vse življenje le z vidika principov. Pri tem pa izgubi iz vida, da je mišljenje v principih pomembno le kot ekonomija razuma, da so to le kakor neke bergle, ki razumu pomagajo do orientacije v zamršenosti in mnogoličnosti pojavov, da pa je tako principielno gledanie brez vsake vrednosti, ko gre za politična dejanja. Naše pastirsko pismo kaže po svojem povodu in po svoji gesti duhovno potezo samotnega, življenju odtujenega, pasivnega razglabljalca. Kot politična gesta pa pomeni za občutljivega Slovenca bolestno in grenko nasprotje s politično zrelo gesto nemškega episkopata. Dr, Joža Bohinjec: gajne Usoda vsake velike organizacije v človeški družbi je že taka. da mora tam. kjer je organizacijska hierarhija zelo številna, večinoma postavljati na vodilna mesta ljudi srednje nadarjenosti. To pa ne samo zato, ker so ženialni ljudje med narodi zelo redko sejani. temveč tudi zato, ker postavitev povorečnih nadarjencev na vodilna mesta odgovarja globoko ukoreninjeni potrebi družbe po stalnosti in je ugodna družbinemu konserVativizmu. Zelo nadarjeni ljudje pa so po večini nevarni tako zaželienemu tihožitju, miru in redu širokih plasti. Nikdo pač resno ne misli, da bi človek, ki ga iz podrejenega mesta postaviš na vodilno mesto, kar samo zaradi tega že pora-stel v svoii nadarjenosti in modrosti. Tsto gotovo velia tudi ta-čas, če duhovnik postane škof. Posvetitev v škofa praktično gotovo ne pomeni, da je novi škof sedaj naenkrat čudovito razsvetljen v svojem duhu in da poslej vse njegove ukrepe vodi tako čudovita modrost, da se nikdar ob kako zmoto ne izpodtakne. Saj to ne velja niti za papeže, ki jim vendar neko nezmotljivost garantira dogma. a nezmotlji-lost samo za takrat, kadar govore ex cathedra. Navzlic veliko finej-šemu izboru je celo med papeštvom zelo malo velikih duhov Med več kot tristo dosedanjimi papeži jih je le prav malo že-nialnih, takih, ki iim ie zgodovina dnla zato priimek »Veliki«. Vsi ostali so srednji duhovi. Leta 1892 je izšel zakon o registriranih pomožnih blagajnah. Zakon je torej star nad 40 let in za današnje življenje že neprimeren. Dejansko so ta zakon v Avstriji že ukinili. Ista usoda je zadela podobne zakone v drugih državah. V naših krajih zakona o registriranih pomožnih blagajnah celih 40 let niso veliko uporabljali; tozadevni registri so zabeleževali le tu pa tam kako pomožno blagajno. Tudi po vojni je dolgo časa tako ostalo, kar je razumljivo, ker je bilo po vojni obvezno socialno zavarovanje raztegnjeno na vse nesamostojno pridobitne delovne osebe in torej ta skupina interesentov ni občutila večje potrebe po obsežnejših dajatvah v slučaju obolenja ali v trenutkih smrti zavarovanca. Ti interesenti imajo le potrebo po ureditvi zavarovanja za slučaj iznemoglosti in starosti in za preskrbo vdov in sirot. Šele v zadnjih dveh, treh letih je že davno pozabljeni zakon o reg. pomožnih blagajnah prišel zopet do veljave. Naenkrat pa smo doživeli čudo: pričela se je ostra, včasi celo preostra konkurenca na polju »socialne« delavnosti, ko drugače svet za socialne probleme nima mnogo smisla in se za socialnim delom le nerad peha. Prevelika propaganda po časopisju je morala vzbuditi domnevo, da pri pomožnih blagajnah vendarle ne gre vedno za čisto socialno stvar, ampak da so v ospredju bolj pridobitni nagibi. Danes imamo menda nad 30 pomožnih blagajn. Ker je več kakor gotovo, da ta elementarni mno-žestveni pojav »socialne« zabrižnosti za potrebe ljudstva ni naraven izliv notranje socialne nesebične miselnosti, je jasno, da postoji velika nevarnost, da blagajne zaidejo v nesolidno poslovanje, kajti v solidni in realni konkurenci ne more biti pri nas prostora za 30 in celo več takih blagajn. Važno je vedeti, da je val registriranih pomožnih blagajn prišel k nam od drugod, zlasti iz Avstrije in Nemčije. Tam je zakonodaja ta »socialni« val zajezila z ukinitvijo tozadevnih zakonov in z novo ureditvijo celotnega problema privatnega zavarovanja. Istočasno s tem valom je prišel tudi val stavbenih hranilnih in posojilnih zadrug. V Nemčiji — ta zakonodaja je poleg ameriške najboljša — so vsa tako nastala nova vprašanja uredili z zakonom o nadzorstvu zavarovanja in stavbenih zadrug iz 1. 1931. Pri nas se pa zakonodaja do danes ni zgenila. Sreča pa je, da so oblasti še nekam pravočasno zaslutile, da ta nova »socialnost« ne more biti čista, in da so pravočasno odredile razne revizije in tudi pri registraciji novih blagajn postale previdnejše. Trdijo, da je pri pomožnih blagajnah zavarovana vsota presegla 200 milijonov dinarjev. Ta znesek predstavlja kapital, na katerega bi mogle biti ponosne tudi najjač-je privatne zavarovalnice s solidnimi pre-mijskimi rezervami in z zadostnimi drugimi jamstvi za prevzete obveznosti. Ta ogromni kapital kaže, kako na široko se je že razlilo to moderno »ljudsko« zavarovanje. Zanimiva je pri tem okoliščina, da menda niti ena pomožnih blagajn nima v programu vsaj skromno ureditev starostne in onemoglostne preskrbe svojih članov, ampak da se vse pečajo le z zavarovanjem posmrtnine, odnosno pogrebnine. Le nekatere hočejo zavarovati tudi dote. Pomožne blagajne običajno kruto kršijo tendence zakona s tem, da zavarujejo osebe. stare preko 60 let, da zavarovanja ne omejujejo na najožje družinske člane, da segajo preko zakonito dopustne najvišje zavarovalne vsote in da zlasti zavarovanja pogrebnine ne omejujejo na zneske, ki bi bili v skladu z dejanskimi pogrebnimi stroški, kar zahteva socialna osnova zakona. V zakonu mišlieno zavarovanje dejanskih pogrebnih stroškov je preko noči prešlo v zavarovanje gotove vsote za slučaj smrti, ali tkzv. življensko zavarovanje, ki je po veljavnih zak. dopustno le po predpisih zavarovalnega regulativa iz 1 Ta regulativ pa v prvi vrsti zahteva, da imej zavarovalnica primerne rezervne ali garancijske fonde, da more prevzete obveznosti dejansko vsak čas kriti Pomožne blagajne pa takih garancij ne nudijo, pa naj si poslujejo z dokladnimi premijami al: s stalnimi premijami, kar se rado zamenja s t. zv. sistemom kapitalnega kritja. Zakon iz 1. 1892 je imel namen, da izpopolni obvezno delavsko =ocialno zavarovanje iz 1 1888. in 1880. Krog zavarovancev je bi! oo teh zakon:h omejen *amo na izrazito industrijsko in obrtniško delavstvo, dočim je še velika množica namezdno delovnih oseb ostala izven okviri« obveznega zavarovanja Posamezne stroke teh iz- vzetih oseb naj bi se v prvi vrsti poslužile zakonito regulirane prostovoljne samopomoči. Tudi podpore so bile v prvotnih so-cialno-zavarovalnih zakonih nizke, katere naj bi si interesenti dopolnili v obliki zakonito urejene samopomoči. Glavno pa, kar je hotel zakon o reg. pomožnih blagajnah doseči, je bila tendenca, da se socialno šibkim slojem v okvirju malih društev omogoči ureditev skromne preskrbe za slučaj starosti in smrti. Avstrija je namreč na zakon o obveznem starostnem in invalidnem zavarovanju v Nemčiji reagirala samo z zakonom o registriranih pomožnih blagajnah, ki naj bi uredil prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Zakon o pomožnih blagajnah je hotel ostati omejen le na posamezne stroke ali na lokalno omejeno število oseb. Ta osnovna tendenca zakona sledi iz § 2. uradnih pripomb k posameznim določbam vzornih pravil. To tendenco zakona pa izražata tudi § 3. in § 33. zakona samega. Izrazita socialna tendenca zakona je vsebovana tudi v onih predpisih, po katerih so pomožne blagajne oproščene taks in pristojbin. Zato je proti jasnim tendencam zakona, ako blagajne svoj delokrog razširjajo na Takoj s prvim soncem moramo pričeti s sončnimi ko-pelmi, tedaj je posebne važnosti maža z NIGEROL OLJEM ali NIGEROL KREMO za sončenje in masažo (patent št. 5922). Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERIJA GREGORIČ Ljubljana, Prešernova ul. 5. vse osebe brez razlike na stroko in poklic in na neomejeno število zavarovancev. Tak delokrog more in sme biti prepuščen samo finančno dobro fundiranim zavarovalnicam, katere poslujejo s primernim akcijskim kapitalom, s potrebnimi jamstvenimi fondi in z zadostnimi premijskimi rezervami. Le v finančno močni skupnosti je varno tudi tzv. ljudsko zavarovanje, čegar tipični znak je v tem, da je zavarovana vsota razmeroma nizka, da se zavarovanje izvrši brez zdravniške preiskave in da je tudi premija nižja, kakor pri rednem življenskem zavarovanju. Če so se pomožne blagajne tako razmnožile in če zavarujejo tako visoke zneske, je nov dokaz, da so se privatne zavarovalnice zelo odtujile ljudskim potrebam in da niso znale organizirati tzv. liudskega zavarovanja s podčrtano socialnejšo tendenco. Da je zakon o pomožnih blagajnah razumeti in praktično uporabljati le v ozkem okvirju strokovne, društvene in družinske samopomoči, sledi tudi iz tega, ker zavarovalni regulativ tega zakona ni ukinil, ko )-,dc mali Prekmurci tudi nas v Ljubljani kdaj seznanili s svojimi mladimi glasovi. Cvetko Draio. Lepi vidovdanski proslavi Dev. M, v Polju, 17. junija. Ker se bližajo velike sokolske svečanosti in je tudi osnovna šola prestolonaslednika kraljeviča Petra pri Dev. M. v Polju določena za prenočišče sokolskim četam, ki jih vseh ne bo mogoče v Ljubljani nastaniti, so pouk v petek zaključili. Hkrati so priredili vidovdansko proslavo, slavili pa so tudi dograditev nove šole, ki je med največjimi osnovnošolskimi poslopji v banovini. Sola je bila vsa okrašena z zelenjem in državnimi zastavami, prav tako pri/emna dvorana, v kateri se je prvikrat zbralo vse dijaštvo z učitelji in mnogo občanov. Vse zbrane je lepo nagovoril upravitelj g. Mi-fielič, ki se je po lanskoletni nezgodi že dobro pozdravil. Za proslavo je učiteljstvo naštudiralo z učenci pester spored, ki je obsegal petje, deklamacije, simbolične prizore in r.arodno igro »Kosovsko dramo«. Ugajale so posebno pevske točke in dra-matski prizori, ki sta jih uvežbala učitelja Svara in Trošt. S prezidavo starega šolskega poslopja so pričeli v poletju 1932 in je k stroškov največ prispevala papirnica z zneskom 150.000 dinarjev. Prodana šolska njiva pa je vrgla 70.000 Din. Vse delo so prevzeli domači obrtniki in ga vzorno dovršili. V sedaj prezidanem sprednjem delu poslopja je v pri-zemlju hišnikovo stanovanje in velika dvorana za prireditve, katero bo uporabljal tudi Sokol, ki ima poleg svojo društveno sobo. V prvem nadstropju je udobno upraviteljevo stanovanje, šolska soba in stanovanje za enega učitelja. V drugem nadstropju, ki se v notranjosti še izdeluje, pa bo par učiteljskih stanovanj in ena učilnica Pogled na novo Šolsko poslopje prestolonaslednika Petra. Sprednji del je prejšnja stara šola, ki so jo vse prezidaii in za nadstropje povišali, zunanjost pa spravili v sklad z novo stavbo, s katero tvori povsem enotno poslopje. Po zaslugi vzornega šolskega gospodarstva upravitelja Miheliča, ni bilo občini treba j>rav ničesar prispevati k prezidavi, temveč so vse dosegli s prošnjami za prispevke. Za dovršitsv še potrebnih notranjih del je banska uprava prispevala šc 15.000 dinarjev in bodo s tem denarjem napravili primerno vrtno ograjo. Za zidavo nove šole in prezidavo stare je bila res že sila, ker število občanov in njihovih otrok hitro narašča, saj se jih mnogo priseli iz Ljubljane, precej pa jih je gradilo lastne domove, ker je zemlja pri nas prav dobra in so parcele v primeri z mestnimi še vedno prav poceni. # Prav lepo vidovdansko proslavo, ki je bila namenjena naši zasedeni zemlji, so priredili tudi meščanski učenci pod vodstvom učiteljstva, ki je znano po svoji delavnosti, saj je tudi med letom prirejalo nastope, iz čijih donosov so pomagali revnim delavskim otrokom, največ s hrano, ker je mnogo naših tovarn skrčilo ali popolnoma ustavilo obrate in so s tem reditelji učencev brez zaslužka. Šolska dvorana, ki služi tudi Sokolu za telovadnico, je bila polna občinstva, ki mu je iz sporeda posebno ugajal ganljiv prizor, v katerem so nastopile matere bazoviških žrtev. Proslavo so zaključili z državno himno. Za sklep šolskega leta je agilno meščansko učiteljstvo priredilo šolsko tombolo, za katero so učitelji sami zbrali darila. Z dohodki te tombole bodo poslali tri revne in slabotne otroke na morje, kjer bodo mesec dni letovali in si utrdili zdravje. Res vzorno učiteljstvo, ki se tako trudi za svoje učence. Ljubljana zbcrovalisče mednarodnega lutkarskega kongresa Jugoslovenska lutkarska zveza pripravila in organizira delo za omenjeni kongres me-inano-tne lutkarske zveze Unime v dneh 4. in 5. julija. Doslej je imela Uniima kongrese "v Pragi, Liegu in Parizu, letos pa je prišla na vrsto Jugoslavija, in to na MuMjano, kjer je sedež celodr&amne ju-goslovertsike lutkarske ziveze. Ta kongres bi se mcirajl vršiti prav za prav v Kolnu t Nemčiji, toda Nemci so ga pred kratkim odpovedali. Ker ima Unima na spore^iu letošnjega kongresa zelo važne točke, zlasti kar se tiče Slovanov in ker se morajo vršiti letos na kongersu volitve noivega predised-ništva, je smatrala naša zveza za (potrebno, odzvati se predlogu Uniime in prirediti vse potrebno za nadaljnji nemoteni razivoj r Unimi. Odločilno je bilio za Unimo in za zvezo prepričanje, da se s taikšnimi mednarodnimi kongresi prosvetnega in umetniškega značaja pospešujejo in poglobujerio tudi prijateljski odmošaji med narodi in državami. Uvaževalno za našo zvezo je bilo tu>fii dejstvo, da se obeta od tega kongresa napredek lutkanstva ir vs<=ij Jugoslaviji. Ker pa združujejo lutkovne organizacije v vseh državah ljuibi-!telje lutkovne umetnosti iz vseh slojev •brez ozira na politično in versko usmerjenost. urpa naša zveza, da bo tudi pri nas pridobila za to panogo najširše kroge. Po dosedanjih poročilih se bodo udeležili kongresa v Ljubljani delegati iz češkoslovaške, Rumunije, Francije, Amerike in Estonske, pričakuje pa se udeležiba tudi £>e iz drugih držav. Na kratko opozarjamo širšo javnost na program kongresa. Pred kongresom bo od SO. junija So 3. julija informativen lončarski tečaj, ki se ga lahko udeleži vsak iite-r-r-s en it, ne saimo član lutkarske zveze, če te pravočasno pismeno prijavi pri zvczais-mu tajniku g. Lojzetu Počivavnikiu, ijana, Resljeva cesta 23. Za časa kongresa bo odprta v panrtljonu M na velesejmu velika lutkarska razstava, katere se udeleže tudi druge države in ki mora pokazati jasno sliko lutkarstva v vsej Jugoslaviji. Jugoslovenski Lutkovni odri so bili že pred mesecem povablfieni ca to razstavo s posebno okrožnico. Prosi- mo jih torej, da se udeleže razstave zlasti z domačimi lutkamii in scenama ter jih takoj pošljejo razisitavnemu odboru na naslov: Ixxjze Kovač, Ljubljana. Narodni dom (Sokol) ali vodji razstavnega odibora g. Vaclavu Skrašnemu, Ljubljana, a.telje Narodnega gledališča. Za odposlani material prevzame vso odgovornost Jug oslov en sik a lutkarska zveza. Obenem prosimo vsa lutkovna gledaJišča, da se udeleže kongresa vsaj po enem delegatu. Dne 4. julija zvečer bo slavnostna jugo-slovenska lutkovna predstava v dvorani Kazine v Zvezdi, nato pa bo sledil zabavni Luitkairslki program s sodelovanjem gostov in domačinov. Naitančen spored bo še jav-Ijan. Dne 5. julija pa bo v magistratni ztbornici občni zbor Mednarodne lutkarske zrveze Unime. Anton Stare - 90Ietnik Mengeš, 16. junija V torek 13. t. m. je praznoval čil in zdrav devetdesetletnico rojstva na svojem gradu v Mengu g. Anton Stare, senior znane narodne rodbine Staretove. To dolgo življenjsko dobo je prrživel slavljenec razen potovanj, ki jih je v prejšnjih letih izvršil, na svojem rodnem posestvu v Mengšu, kamor se je njegov oče, / nameniti ekonom in podjetnik Mihael Stare preselil še v francoski dobi. Zavoljo kremenitega značaja, dobrohotnosti in ustrežljivosti je graščak Anton Stare splošno spoštovan v kamniškem srezu in posebno v svoji mengeški občini, za katero se je slavljenec v svoji moški dobi ponovno kot občinski odbornik uspešno udejstvvval. Posebno mu je bil vedno na srcu razvoj krajevnega šolstva in nič manj zaslug si ni stekel tudi za izboljšanje sreskih in občinskih cest. Tudi kot skrbnega in vzornega gospodarja ga imajo njegovi tržani v hvaležnem spominu. Pogozdil je pred leti mengeški hrib, ki je bil pred 50 leti še gol in skalnat Tn ki nudi zdaj z lepimi nasadi Mengšanom priliko za najlepše izprehode. Slovit je tudi krasen in velik grajski vrt, ki ga do današnjega dne po njegovih intencijah oskrbuje grajski vrtnar. Občinskim siromakom je bil slavljenec vedno tudi skrben oče. Xa večer pred tem izrednim slavjem mu je trška mengeška godba zasvirala zahvalno podoknico, a mengeško Pevsko društvo mu je zapelo v čast vrsto lepih narodnih popevk. Visoko spoštovanemu slavljencu g. Antonu Staretu izražamo ob njegovi devetdesetletnici iskrene čestitke z željo, da mu Bog pokloni še mnogo let v zdravju in čilosti! Jubilej dolnjelendavskih gasilcev Dol. Lendava, 17. junija Prijazno prekmursko mestece Dol. Lendava slavi 28. in 29. t. m. m. 60-letnico obstoja Prostovoljnega gasilnega društva. Zgodovina tega društva je prav pestra in zanimiva. Društvo je mnogo pretrpelo ob času prevrata, zlasti v dneh, ko so v mesto vdrli madžarski komunisti. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1873. in je sprva štelo 24 zavednih članov, ki so bili vsikdar pripravljeni prihiteti bližnjemu na pomoč ob izbruhu požara. Ko se je lepa Dol. Lendava otresla madžarskega komunizma, je društvo znova oživelo in zadnja leta tako napredovalo, da je doseglo svoj vižek. Društvo si je nabavilo najmodernejše gasilsko orodje, tako si je 1. 1930. nabavilo dvokol-no motorno brizgalno, naslednje leto pa 14-sedežni gasilni avto in lani še ročno motorno brizgalno. Ob 60-letnici pa si je nabavilo krasno društveno zastavo, ki bo ob proslavi blagoslovljena. Lepe proslave z bogatim programom se udeleže tudi zastopniki Jugoslovenske gasilske zveze. Za udeležence je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo. POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona tn ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik? Jubilej pristanišča Bakra Bakar je te dni praznoval visok jubilej, namreč 155-letni-co, odkar je postal svobodno pristanišče. Velike prednosti ba-karskega pristana so cenili že najstarejši mornarji. Tako so imeli Grki tam svoje mesto Petrasi, Rimljani pa so na temeljih današnjega Bakra ustanovili svoj Volocern. Potem o Bakru skozi dolgo dobo ni nobenih zgodovinskih beležk, često pa je omenjen v dobi Frankopanov in Matije Korvina. Leta 1577. so si Bakar pridobili knezi Zrinjski. Po smrti mučenikov Petra Zrinjskega in Frana Frankopana pa je prišlo mesto pod cesarsko oblast. Pod vlado Marije Terezije 1. 1754. je prišel Bakar z zaledjem pod upravo dunajskega dvornega sveta za trgovino. Leta 1778. je bil proglašen za svobodno pristanišče in mestu se je pridelilo področje od Trsata do Kraljeviče. Bakar je dobil takrat enake pravice, kakor jih je imela Reka. Podeljene pravice so se pozneje mnogokrat kršile in je starodavni Bakar prišel do svojega pomena šele v svobodni Jugoslaviji. Dijaško morsko kopališče v Martinščid Vsako leto se prireja na obali Jadrana od Sušaka do Kotora cela vrsta letovišč ;n kolonij za šolsko mladino. Pred kakimi 10 leti je hodilo v kolonije komaj nekoliko desetin dijakov, a zdaj jih hodi na tisoče, tako otrok iz osnovnih šol, srednješolcev in akademikov. Vzlic temu, da se ekonomske neprili-ke odražajo tudi v letoviščih, ee vendar tudi letos pripravlja na udeležbo v takih kolonijah veliko število dijaštva, ki jih je izkušnja izučila, da se poletje preživi najugodneje in najkoristneje v kolonijah. ker v taki organizaciji imajo dijaki to. česar nikdar ne bi mogli imeti, če bi šli na letovščo sami ali s svojimi starši, namreč: veselo družbo svojih sovrstnikov, življenje v prirodi in zelo mno-20 prilike, da s? bavijo z različnimi šport; in igrami, a vse to za maihen denar. Od vseh takih in sličnih ustanov je največje in najbolj znano dijaško letovišče ria morju v Martinščici pri Sjšaku, ki lahko sprejme naenkrat 400 do oOO dijakov. V mesecu juliju se sprejemajo dijaki srednjih šol, a v avgustu srednješolske dijakinje in deca obojega spola iz osnovnih šol. Dijaštvo ie v Martinščici ood nadzorstvom zdravnika in profesorjev. Imajo zelo dobro hrano in po petkrat na da.i. Z jutraj i i kava s kruhom in maslom, ob 10. kruh, za kosilo imajo juho, meso, in to po večini pečeno ali v omaki, z dvema prikuhama in sladico. Za južino j« kruh z maslom, marmelado ali sadjem, a zvečer meso s prikaho ali kaka nemesna jed, ob petkih namesto mesa rib;. Meso in sladice se delijo po porcijah, a ostale jedi jemljejo dijaki po svoji volji. Dijaki se bavijo v kopališču z raznimi športi in igrami. Neplavače uči plavati poseben učitelj, a plavači se učijo pod nadzorstvom posebnega stilnega plavanja. Kopališče ima 32 svojih čolnov, v katerih se dijaki dnevno vrstijo in sistematično trenirajo v veslanju. Razen tega se bavijo z lahko atletiko. tenisom, basket-balom. kroketom, table-tenisom in drugimi igrami na suhem in v morju. Življenje v kopališču je zelo zabavno in prijetno. Zvečer se prirejajo radijski ali gramofonski koncerti ali pevski nastopi. Dvakrat v tednu so na vrtu filmske predstave. Vsak nvsec priredi uprava kopališča po dva izleta s posebnim parnikom do Cri-kvenice, Senja, Raba, Baške, Krka in Ma-linske. Cena za enomesečno bivanje znaša 750 Din. V tej ceni so upoštevani vsi stroški za izlete, filmske predstave in za vse športe. Pojasnila o letovišči dajejo šolske poliklinike in ravnatelji srednjih šol. Prijave naj se pošiljajo na upravo letovišča Martinščice v Zagrebu, Mirogojska cesta 5. Dva dobro uspela koncerta Litija, 17. junija. Kot zaključek prireditev šolskega leta je priredila litijska osnovna šola užitka poln koncert. Kljub šibki reklami za to prireditev je bila dvorana Sokolskega doma skoraj pre-rnajna. Napolnili so jo po večini starši, manjkalo pa tudi ni glasbe in petja ljubečega ostalega občinstva iz trga in najbižje okolice. Koncert sta pripravila in naštudirala e presenetljivim sporedom gg. učitelja Milan Pertot in Maks Pirnik. Ob tej priliki sta pokazala, kako je treba sinotreno vaditi na šoli petje in glasbo, kajti pri koncertu so sodelovali vsi razredi od najmlajših iz prvega razreda, da šestega ki so se poslovili p tem koncertom od osnovne šole. Tako prisrčne in po programu tako pestre prireditve šolske mladine v Litiji še najbrže nismo doživeli. Občinstvo in stariši niso štedili s priznanjem, po vsaki točki, ki jih je bilo 21. Na sporedu so bili skladatelji kakor: Adamič, Mokranjac, Kogoj, Premrl, Pozaič, Vo-dopivec, Sonc, Zeleznik, Čakovski, Diabelli in oba gg. učitelja v lastnih prireditvah v venčku narodnih pesmi. Orkester, ki šteje 14 malih godbenikov in katerega vodi in uči g. Milan Pertot, nam je odlično zaigral štiri komade. V orkestru s>e posebno odlikujeta mala Cerar Ljubica pri klavirju in Lajovic Bojan pri hormoniju. Prav ljubki so bili številni malčki s tainburicami, katere vodi g. Maks Pirnik. Podali so nam tri prav posrečene točke. Zelo prijeten vtis je napravil nastop mladinskega zbora g. Pirnika iz začetnih razredov. Samozavestno so nastopili pevčki po številu 60 od 4. razreda naprej, katere vodi g. Milan Pertot. Prav precizno so zapeli Adamičevo »Uspavanko« in »Jurjevanje«, Kogojeve »Zvončke« in Mo-kranjčevo >Pazar živine« ter Vodopivčevo »Pojdimo spat«. Občinstvo je spontano zahtevalo ponovitev vseh teh točk. Samostojno so nastopile pri klavirju četvoročno učenke Cerar Ljubica. Tanja Mazek in najmlajša Mira Pleničar. Zaigrale so prav dobro in če bodo vztrajale, kažejo postati izvrstne pijanietke. Po končanem sporedu občinstvo kar ni hotelo iz dvorane. Še in še bi bili poslušali, toda ura je bila že kasna in malčki so morali k počitku. Oba gg. učitelja sta bila deležna vsega priznanja od strani občinstva, posebno pa so jima bile hvaležne za prireditev in trud do solz ganjene mamice, ki so jima poklonile po svojih malčkih obilo prelepih šookov in cvetja. Obema, kakor tudi gdč. Švaglovi kot tihi pomočnici g. Pertota pri vežbanju orkestra prisrčna hvala za prelep večer s prošnjo, da nas čimpreje spet povabijo na slično prireditev. Hrastnik, 17. Junija. G. Alojzij Logar je zgradil na svojem, z gospodarskimi poslopji zaprtem in senčnatem vrtu letno gledališče. Za Hrastnik je ta zgradba velika pridobitev, ker se bodo lahko v njej vršile gledališke in druge kulturne prireditve. Ta lepo okrašen oder je bil včeraj nekako otvorjen s koncertom pevskega zbora Svobode I. in s sodelovanjem Rudniške godbe in Delavskega orkestra. Moški zbor 45 pevcev je zapel a capella 8 skladb: Mirka, Laharnarja, Prelovca, Foersterja, Jereba in Adamiča. Je glasovno lepo uravnovešen (najlepši v basih), vpet tn izborno discipliniran. Loteva se že precej težkih skladb in jih brezhibno e samozavestjo izvedbe do konca. Prednašanje je naravno in ravno to je navdušilo poslušalce, ki niso štedili z aplavzom. To je zasluga n eumornega pevo-vodje g. A. Podlogarja, ki ves živi z zborom in muzikalnoetjo hrastniške doline; saj jo tudi zvest pomagačč pri Glasbenem drjštvu. Ako bo šel zbor to pot navzgor in tenorje nekoliko zadržal, da ne silijo v ospredje, kar se je zgodilo zelo redko, bo resen konkurent drugim moškim zborom v Zasavju. Tudi rudniška godba in Delavski orkester sta vsak s 4 točkami pod taktirko g. F. Turn-ška častno rešilo svojo nalogo. Velik vrt je bil nabito poln poslušalcev; posetili so koncert tudi rud. ravnatelj g. Drolc, učiteljstvo, voditelji Glasbenega društva, uradništvo kemične tovarne in zelo veliko prijateljev glasbe iz Trbovelj. Š—j. . . RADENSKA GIZELINA VODA se vsepovsod hvali kot 'z-borna namizna voda, ker je izredno prijetnega okusa. Pijejo jo tudi pomešano s sadnimi sokovi, pa tudi z vinom, ki mu barve ne spremeni. — Posebno slastna pijača pa je mešanica RADENSKE GIZELINE VODE s cvičkom. Privoščite si jo tudi vi in videli boste, kako vas bo osvežila in okrepila. 7409 Na sokolskem taboru v Ljutomera Krasne so naše Slovenske gorice v poz-rr.I jeseni, ko sredi vinogradov vse vriska in poje, od objestnega viničarja, ponosnega na svojega dela ovenčani konec pa do zadnjega črička, ki piska v zlati večer svojo poslovilno pesmico. Nabijanje sodov in tresketanje klepetcev se zliva s petjem delavcev v ušesom prijetno ubranost, ki dene posebno dobro gospodarjem vinogradov, zidanic in klati, polnih sladke kaprice. Ti hodiš med brajdami in po kolovozih mimo vinskih hramov in od povsodi te vabijo na čašo ravnokar iztisnjenega groz-dovega soka ali pa na kozarček i zbornega starega vina. Seveda ne odrečeš. In kma-ki mine dan in v pozni noči stojiš pred zidanico in gledaš v temne vinograde pied seboj in v zlate zvezdice nad njiimi in poslušaš petje čričkov. In tako sladiko in mehko ti je na duši... Res. lepo je tedaj gori in človek se nerad loči od njih in obljubi, priti čez kratko. Toda krasne so Gorice tudi pozimi. -gov tabor in hudo nam je bilo: Kaj bo. če bo deževalo in bodo vse priprave in tež- ke denarne žrtve splavale po vodi? Toda: tam na vzhodu, nad Ormožem J« nebo vedno bolj iu bolj svetlo in že se trgajo oblaki in čeprav ni še solnca, se nam vendar lica jasne in vedre. Nad Ivanjkovci nas pozdravi sredi goric svetla svčfcinska cerkev, vlak sopiha skozi žerovinsko preseko. potem se mu pa naenkrat tako mudi. da kar švigne,mo mimo ljutomerskih goric in že se nam na levi strani odpre pogled na ljutomersko pokopališče in na starodavni Ljutomer, ki ves lesketa v solnčnih žarkih poletnega jutra. Na postajici smo. Godba igra in Sokoli stoje v vrstah in vse polno občinstva nas pričakuje. Zdaj bodo prvi pozdravi! Zadenem nahrbtnik in z dežnikom v eni. z dva-najistlčtrskim putrhom v drugi roki zapustim hitro in skoraj neopaženo postajo ?er odihi-tim v mesto. Kam pa zdaj? S putrhom v roki ne morem iiti skozi vse praznično razpoloženo mesto in mimo Sokolskega doma k p.ra-teliju Golarju. saj bodo ljudj« rekli: Ni rr:-šeil na slavnost, temveč kakor pijanček po vino! — Zato zavijem okrog og1^ k Herndlu v gostilno in prosim gospo, nai mi spravijo putrh v kuhinji, — bo že gospod Golar poslal poni, — sam pa skočim v stransko ulico in po njj daMe do stanovanja prijatelja Poljanca. kjer pusdm tudi nahrbtnik in dežnik. Zdai $em prost. Hodnim po mestu hi se čudoma čudim. Z vsake hiše in hišice p'a-pola ena aH celo več jugoslovanskih zastav in zastavic, vsa okna so oziiišana ln polna cvetja; celo vrata in vrtne ograje so obvite s trobarvnitmi papirnatimi trakovi. Na mnogih mestih so napisL i zdravl-carni kralju, Jugoslaviji in sokolstvu, drugod vise balončki in čez okna in ba'kotie so razprostrte preproge. Res, toliko narodne zavednosti, toliko iskrene ljubezni do sokolstva nisem opazil nikjer drug)d. niti ob vsesokolskem zleta v zlati, soko'ski Pragi. Cvetkota dobim v njegovi vili zunaj mesta, kamor se s težavo prerinem skoz gosto množico Sokolov in mnogoiKojnih de-putacij od blizu in daleč. Po-zajtrkuienn, nato greva z Golarjem nazaj v mestJ. Fri Zavratniku Ima minister Kramer zborovanje z zaupniki JRKD za ljutomerski ekraj. Dvorana je nabito polna. Minister le ravno nehal govoriti, ker zaradi sokolske povoi-ke se je zborovanje začelo zgodaj in zdaj ima zadnjo besedo predsednik sreske organizacije Skuhala. Vidi se, da govori vsem od srca, ko se zahvaljuje popula.n .•mu ministru za njegovo poročilo. Veličastnega slavnostnega soko'sk:ga sprevoda po mestu se ie udeležilo gotovo nad tri tisoč oseb: Sokolov in So-kolic, veržeiskih strelcev, Muro police v v narodnih nošah, gasilcev in vojaštva. Pozdravljanja ni bilo ne konca, ne kraja. Ljudje so bili navdušeni in so obsipavali sprevod s cvetlicama iz oken in z balkonov. Prijatelj Poljanec je prepustil v svojem stanovanju tudi meni okno in kup rož n nageljnov. Pozdravljali smo udeležence sprevoda s tako gorečnostjo, da so se še celo vojaki otresli za hip svoje strumnosti in se veset ozirali na nas ter lovili cvetlice; le slavna veržejski strelci so ohranili ves čas svojo neomajno, z vekovi pridobljeno resnost Zlasti konec sprevoda me je pa nad vse prijetno presenetil. Na dolgi vrsti vozov so se vozili Muropoljei v slikovitih narodnih nošah in v skupinah predstavljali simbolične prizore iz narodnega življenje. Na enem so ženjke žele žito in ga vezale ^ snope, a mlatiči so ga na drugem mlatili; dekleta in žene so predle predivo in tkale platno, sodar je veselo nabijal sod; na velikem vozu so trgali grozdje in stiskala mošt, nad njimi je pa na drogu pel kle-petec svojo prijetno enome.rno pesem itd. Konec povorke je bil na zletišču za so-koiskim domom. Šd sem tja ln poslušal slavnostne govornike. Le žal, da sem bil predaleč in nisem slišal vsega natanlko in tudi videl nisem dosti, ker sem se med visokimi postavami domačinov — Muropolj-cev kar izgubil. Solnce je pa sijalo na slav-iljence s tako vročo ljubeznijo, kakor da bi jim hotelo poplačati vse skrbi in trpljenje preteklih deževnih dni in tednov. Popoldne je bii na zletišču javni telovadni nastop Sokolov in vojaštva. Vsi so iza svojo točno iu lepo izvedbo telovadnih itočik od gledalcev burno pozdravljeni. Po nastopu se je razvila na zletišču neprisiljena in prijetna sokolska zabava. Tam smo se našli prijatelji in znanci Iz vseh koncev Slovenije pri steklenici vina in kramljali pozno v noč, dokler nas niso odpeljali vlaki in vozovi na vse strani Iz tako narodnega in tako gostoljubnega Ljutomera. RadivoJ Peterfin - Petruška. [f t ; J lomace ♦ Kraljica krstna botra dvanajstemu etroku. Družim! občinskega tajnika v Ži-reh g. Slavka Brznožnika se je rodil dvanajsti otro.k - deklica, ki ji je na prošnjo kuoiovala Nj. Vel. kraljica Marija. Visoko botro je na"ornestoval podpolkovnik g. Markiulj, komandant 2. planinskega polka in komandant mesta v ŠKofji Loki. Dete je bilo ikrščeno na ime Marija v žirovski žup-ni cerkvi. Otiposlanou Nj. Vel. kraljice je občina priredila slavnosten sprejem pred Občinsko hišo, ki so se .udeležila srečni starši z otroki, župan g. Naglič, učiteljstvo s šolarji in zastopniki Sokola, vseh uradov im vseh javnih korporacij. J. MAČEK LJubljana, Aleksandrova c. 12. največja izbira površnikov in oblek za gospode ter deco. • Učenjaki svetovnega slovesa kot profesorji beograjske univerze. Kakor smo že poročali, je beograjska univerza izbrala za honorarne re" ne profesorje učenjaka dr. Ferdinanda BtomenthaLa in dr. Morala. ki sta izgnana iz Nemčije. Dr. Blu-menthal si je pridobil velik sloves kot raziskovalec raka. Doslej je deloval kot profesor antologije na univerzi v Rosto-c.ku in kot šef instituta za proučevanje raka na berlinski medicinski fakulteti. Učemjak biva sedaj še v Lu.ga.nu, od ko-'der bo v prihodnjih dneh odpotoval v Beograd. Profesor dr. Moral, ki je tudi svetovno znan znanstvenik, pa je bil že poprej v zvezah z našimi medicinci. Poleg predavanj na beograjski medicinski fakulteti bo opravišal tudi službo v Dijaškem domu kralja Aleksandra v Beogradu. — Svet juridične fakultete pa je oklenil namestitev profesorja Hansa iVel-sena, bivšega profesorja za držia/vmo pravo na univerzi v Kolnu in profesorja Emila Lederera, bivšega profesorja za nacionalno ekonomijo na berlinski univerzi. Tudi ta dva učenjaka so hitlerjevci odpustili iz službe. ♦ Novi dekan subcitiške fakultete. Svet pravne fakultete v Suibotiol je na svoji zadnji seji soglasno Izvolil za dekana fakultete g. dr. Iva Miliča, rednega profesorja te fakultete. • Upraviteljstva osnovnih in ravnateljstva meščanskih in srednjih šol opozarjamo, da bo v četrtek 22. t. m. ob 9. prenos vidovdamisfke proslave, ki jo bo oddajala I. državna realna gimnazija v dvorani Uniona v Ljubljani. Na programu, ki bo obsegal 17 točk, bodo govor o pomenu dneva, pevske točke, deklamacije, dvogovori, solo za čelo in igra mla1 liniskega orkestra na orglice. Pred oddajo bo izpregovoril zaključno besedo predsedniK šolskega radia profesor g. Leopold Andrej. SUKNO TEOHAROViC i.J SJ » 2-B >» JVA C P A di S -•'■'v--'- v..i*. •' ':>4t"'.r-\ /"• Danes premiera ob S., 5., 1/.8. in Vi 10. uri zvečer Ženin greh Vesela komedija polna dovtipov, zabave, sladkih šlagerjev in glasbe skladatelja Miše špoljanskega V glavnih vlogah Svetislav Petrovič, ESse Eister, Szoke Szakal! jlasba in šlagerji MIŠE SPOLJANSKEGA Kot dopolnilo najnovejši PARA-MOUNTOV ZVOČNI TEDNIK Globoko znižane letne cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 sip v kurilnici LJubljana gor. kol. Nameščena sta: za uradniškega pripravnika Mitolač Nikolaj v Logatcu; za zvaničnika •II. kategorije Vilfan Janej pri progovni sekciji Ljubljana gor. dol. proga. ♦ Tabor bo^/nikov v Mokronogu, bo v nedeljo 9. julija im bo, kakor kaže velika manifestacija za mir, svobodo in pravič nost. Vabljeni ne le bivši vojaki, temveč vsi, ki žele preživeti nekaj prijetnih ui prijaznimi griči pri veselih ljudeh na lepem Dolenjskem. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak in je dovoljena polovična vožnja. Za prehrano in vožnjo je določena cena 45 Din. Prijave sprejemajo v Ljubljani: trgovina »Orient«, Tyrševa (Dunajska) cesta 14; trgovina Strojanšek, Pred 6k«-fijo 21; trgovina Stanko Fiorjančič, Sv. Petra cesta 35; Leopold Zupančič, Jegliče-va cesta 15; Ivan Bizovičar, Kolizejiska ul. 16; Samopomoč Zveze bojevnikov, Jegliče-va cesta 15; v Mostah pri Ljubljani pa Karel Kovič, Zaloška cesta. Prijavite se takoj, najpozneje pa do 4. julija. ♦ .TAD »Triglav« v Zagrebu je imel 12. t. m. občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji počitniški odbor: predsednik Hlastne Adolf, tajnik Cerne Boris, poverjeniki: za Ljubljano Podboj Bogomil. Zor Stanko in Čerin Vinko, za Maribor Lovše Branko in Sever Albin, za Celje Pečar Miran, za Ptuj Kvjder Drago in Korošec Karel, za Kočevje Benulič Marjan; revizor je Jprončič Leopold. ♦ Počitniški tečaj Pedagoške centrale v M arib-oru. Pedagoški tečaj, ki bi se moral vršiti pri Ruški koči na Pohorju, se bo vršil na splošno željo udeležencev o'd l4. do 27. avgusta v Mariboru. Natančnejši podatki bodo v prihodnjem »Učiteljskem Tovarišu« Pedagoška centrala v Maribora. ♦ Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se bo tudi letos vršilo predividoma o»d> začetka julija do konca avgusta. Vsa navodila in pojasnila dobe invalidi pri županstvih, sreskih in mestnih načetetivih ter pri VI. oddelku banske uprave v Ljubljani. ♦ Razglas. Upirava »Vzajemne pomoči« reg. pom. blagajne v Ljtubljani poziva vse one člane, ki menijo, da imajo pravico do izplačila posmrtnine po zavarovancu, naj to zarad.i ureditve zadeve javijo najkasneje 'dio 1. julija ter predlože uradni mrliški list o resnični smrti zavarovanca in zavarovalno polico. Poznejših prijav se ne bo upoštevalo. Obenem se obvešča članstvo, da se pisarna preseli te dni na Miklošičeva cesto 16-11. _ Načelstvo. ♦ četrtlnska vožnja v Kruševac. O priliki proslave 100 letnice osvobojenja od Turfkov je dovoljena četrtinsika vožnja na pCTaigl legitimacij, ki se dobe pri Put-niku, Ljubljana, Gajeva ulica. ♦ Obveščamo vse gg. brivske mojstre v •Ljubljani kakor tuMi na deželi in vse pomočnike (ce), da smo ustanovili namest-beni odsek, ki uraduje ob ponedeljkih, sredah in petkih od pol 20. do 21. v Delavci zbornici «1. nadstr. levo, vrata 3. Zunanji naj se dbračajo na naslov: Društvo br Ivanih pomočnikov (nic) v Ljubljani, poštni predal 2-90. ♦ Po požaru v tovarni na Grosupljem. Ker so se razširile tudi netočne vesti o delih tavanne, ki so bili prizadeti pri požarni nesreči, smo dobili od vodstva tovarne pojasnilo, da je ipoleg terilnice za lan pogorel samo eden oddelek tovarne za iz-idelavo motvozov, dočim je ostala vrvarna nepoškodovana in lahko tudi obratuje. Ostale so nap oškodovane tudi zaloge motvoza v skladiščih in tako lahko tovarna ustreže vsem naročilom. V polnem obsegu pa bo obrat obnovi j en v par mesecih ♦ železniška proga velikega lesnega podjetja »Ugar«, ki ima svoje središče v Turbetu blizu Jajca, bo zgrajena v kratkem skozi velike gozdne komplekse *ebe-šič, ki še niso izkoriščani, šebešič je še pravi pragozd in bo podjetniška železnica, ki ei bo odprla pot skozi njega, važna tudi zaradi prevoza potnikov. P^oga bo dolga 45 km. ♦ Kam pa letos? Ali na visoke gOTe, na jezera zaradi športa, aili v zanimiva mesta, znana iz zgodovine, ali na potovanje SKoZi razne slikovite pokrajine? Z vsem tem ustreže izletnikom Avstrija, ki uma tisoče gorskih vrhov, velikih jezer in rek zgodovinskih krajev in gradov in kjer ni niti ene pokrajine brez posebne privlačnosti. Važno je tra^i to, da se v Avstriji s skromnimi sredstvi dobi mednarodno priznana dobra osknba in da je tujski promet sploh nenavadno dobro razvit in urejen. Obiščite Avstrijo še letos in radi se boste vračali v njene pokrajine. ♦ Umrli rojaki v Ameriki. V Clevelian-du je umrla ga. Marija Lavričeva. rojena Dremelj, rodtam iz Velike Ilove gore, ki je živela v Olevelandu 23 let. V Coloradu pa je budim poškodbami pri neki avtomobilski nesreči podlegel g. Leopold Lavri-ha. V Herminie, Penna, pa je še! prostovoljno v smrt 69 letni g. John Hrovat. rodom iz čezsoče na Primorskem. V obupu zaradi bede in bolezni si je prereza! žile na rokah. Imel je 11 otrok, ki pa so mu z ženo vred že vsi pomrli, da je ostal na stara leta popolnoma sam. ♦ Avtobusni izlet na Kororsl« In v Benetke. Zve-zn za tujski proinei (zastopstvo »Puitnik) v Luibljani priredi 27. t. rc. diva izleta z odprtimi avtobusi: 1 izlet na Koroško: Odho^' -v sredo 28. t. m. ob 5. izpred biljetarnice »Putnika« (za nebotičnikom) prelro Kranjske gore. Podkoren -skega prelaza v Villach (Beljak-kosiloL Po kosilu odhod v Annenheim ob Osoi-skem jezeru ter z vzpenjačo na Kanzel-berg. Proti večeru nadaljevanje vožnje v Ve/Id en (Vrba ob Vrbskem jezeru, večerja, prenočišče, zajtrk). Drugi dan o* food ob S vzdolž Vnbskega jezera v Pertschach in na GosposvetsKo polje, potem v Celovec (kosi'o \ Po kosilu na Klopinjsko jezero "i povra/tek preko Železne kaplje in Jezerskega v Ljubljano. Cena vožnje prehrane in prenočišče 385 Din inkluzive potni list in vizum. 2. izlet v Benetke: Odhod v torek 27. m. ob 5. izpred biljetarnice >Put-nika* preko Trsta (kosilo) in Monfalcone, v Benetke. Povratek v četrtek 29. t. m. ob 12. uri preso Tarvisa, Monfalcone. Gorice, Ajdovščine, Kalee / LnuMjano. Cena vožnje, prehrane in prenočišča je 720 Din za osebo inkluzive napitnine, takse in italijanski vizum. Prijave sprejema >Pu*nik# v Ljubljani do 24. t. m. ♦ Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, LJubljana, Kolodvorska ulica, odprodaja zaradi velike zaloge nag-obne spomenike Dod Izredno ueo'"!nimi plačilnimi pogoji tudi na hranilne knjižice. Na telovadišču se dobimo kjer je zbran Sokola zorni cvet. K Slamiču čim največ jih spremimo na kosilo in na sladoled! ♦ Po treh letih odkrit zločin. V vasi Vrhavina pri Gospiču so pred tremi leti našli utopljeno v nekem javnem studencu »bogato kmetico Ljubo Skendičevo. Preiskava je takoj ugotovila, da je bila ne STečma žena zadavljena in vržena v vod-njiak. Zasledovanje zločinca je do nedavno ostalo brezuspešno. Zairadi izjav, ki jih je dala oblasti neka žena iz okolice, pa so aretirali nekdanjega hlapca umorjene po-sestnice Jurija Hrkaloviča, ki je že priznal, da je umoril gospodinjo, ker je baje z njim slabo ravnala. Divna je zabava na veselih Kofcah! Tedenska oskrba samo Din 315.— do 385.—. Podrobna pojasnila: Kveder, Kofce nad Tržičem. • Uboj v sodni dvorani. Pred sodiščem v Zemunu sta se zaradi kršitve posesti že 'dolgo časa pravdala kmeta Vo:an Nesič in Srečko Mitrovič iz Umke. Te dni je bil proces zaključen, preino pa je sodnik razglasil razsodbo, je Mitrovič v sodni dvorani potegnil nož in zabodel z njim svojega nasprotnika, ki se bori s stnrtju v bolnišnici. ♦ Za štiri kokoši pet let ječe. Sodišče v Petrinji je obsodilo na pet let ječe neoo holjšljivega tatu Luko Mraoviča, katerega so tokrat zalotili pri mali tatvini — Štirih kokoši. Možakar je nevaren postopač in tat in je zaradi tega dobil toliko let za majhen plen. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, ba'--va, plisira in lika tovarna Jos. Re'ch. ♦ Na dopustu in počitnicah čitamo Karla Maya iz Cirilove knjižnice v Mariboru. BARVE, LAKE, FIRNE2 in vse ostale pleskarske tn slikarske potrebščine — ako hočete biti res zadovol.mo postreženl — Kupite ie v trgovini „LUSTRA" — V. LAZNIK LJubljana, Gosposvetska 8 — (poleg S lamina) Telefon 2753 Pri večjem odjemu znaten popust. 98 Iz LpMfasis u_ LJubljana Vekoslavu Splnčiču v spomin. Priho^Pjio sredo prirede '.ljubljanska obrambna, emigrantska in dru^ra nacionalna društva spominski večer za pogojnim velikim Istrskim in jugosl o venskimi prvo-boritelj em Vekoslavcm Sninčičem ln sicer ob 8. zvečer v sokolski dvorani na Taboru Častni predsedniki tega večera bodo gg. ban dr. Drago Marušič, senatorja Ivan Hribar in dr. Gustav Gregorin, sobojevnika in sodelavca pokojnega Vekoslava Spinčiča. Sodelovala bo Hubadova pevska župa db sodelovanju zbora fanfar društva »Sloge«. Zjutraj istega dne ob 7. bo sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Jakoba. Pričakujemo iz vseh krogov ljubljanskega meščanstva čim najobilmejše udeležbe, da se oddolžimo manom veliKega pokojnika, ki je bil istotako naš, kakor neustrašen borec za hrvatsko istrsko rajo. Poselmo pa pričakujemo čim najpopolnejšo udeležbe rojakov iz Julijske Krajine u— Uspel koncert V peterk zvečer Je pevsko društvo >Krakovo-Tnnovo« priredilo v dramsuem gledališču svoj običajni vsakoletni koncert pod vodstvom pevo-vodje prof. g. Grobminga ter s sodelovanjem opernega tenorista g. Svetozarja Ba-novca, ki ga je pri klavirju s-Kremi!] al g. Svetel. Koncert je bil za' Ovoljico dobro obiskan, parter je bil domala zaseden, petje svojega zbora pa so prišli poslušat predrvseim Krakovčani in Trnovčani, ki so s tem dokazali, da znajo ceniti umetniško prizadevanje svojega društva. Koncert je v umetniškem oziru prav lepo uspel. Solist g. Banovec je bil za svoji dre pesmi deležen iskrenega, pa tu'd'i zaslužnega priznanja. Prav tako pa so tud5 krakovski in trnovski pevci s svojim sknbno naštudira-nim izvajanjem dosegli pri občinstvu prav tople oomeve. Pevomodji in solistu je bilo pokilonjeno cvetje. u— Violinski koncert absolventa vtsoke šole ljul iljanskega državnega Konservato-rija Leona Pfeiferja bo jutri ob 20. v uni-onsiki dvorani. G. Pfeifer je koncem letošnjega šolskega leta dovršil najviš e vioJin-ske študije, ki so možne na našem zavodu, ter se usposobil za koncertno udej-stvovanje. Lma velik tope! ton, je izredno miuizikaleci in živi skoro izključno !e svoil violini. Izvajal bo celoten program violinskega koncerta sam ob spremlijevanju klavirja, kar oskrbi kons. Ga!i!atia. Pfeifer je iz šole prof. šlaisa, /nanega d lličnega našega violinskega pedagoga. Sedeži po 5. sto išča po 3 Din, so v predprodaji v Matični knjigarni. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanja želodca in črevesja ter trajno pospeši prebavo. mm PRISTEN brez umetnih barvl> (ustreza zak. predpisom) A 1.14 O d. z o. r. LJUBLJANA Gosposvetska c. 13 telefon 25-35 MMMaaMMHMOHM ZAHVALA Podpisani sem prejel od Hranilne posojilnice »Moj Dom« v Ljubljani, Tyr-ševa cesta 31-1. hranilno posojilo, s katerim sem si postavil na Bregu pri Ptuju lasten dom in izrekam tem potom vodstvu zadruge mojo zahvalo za solidno in točno poslovanje. Zadrugi »Moj Dom« lahko vsak popolno zaupa in jo vsem toplo priporočam. 7447 Marinčič Josip, Breg pri Ptuju. Ivana Cankarja; »Jakob Ruda« v dramskem gledališču. Drama tski odsek srednješolskega društva »Preporod«, je na-š t udiral pod skrbnim vodstvom priznanega režiserja g. Milana Skrbinška eno izmed najlepših Cankarjevih dram »Jakoba Rudo«. Kljub temu, da je ta drama za di-letante trd oreh je vendar po zaslugi skrbne režije in nadarjenih igralcev prav vestno pripravljena. »Preporod« jo bo uprizoril 24. t. m. v dramskem gledališču, čisti dobiček te predstave je namenjen revnim dijakom »Preporoda« za kolonijo na Koroško, zato našo javnost na to dijaško predstave že sedaj opozarjamo, ker zasluži, da bi bila igrana pred polno dvorano. u_ Ustanovitev viške podružnice Dru štva jugoslovenskih obrtnikov. V pete* zivečer se je vršil ustanovni občni zb>r podružnice Društva jugoslovenskih ob rti i kov za dravsko banovino na Viču ob udeležbi nad 60 domačih obrtnikov in obrt-nic in številnega zastopstva osrednjega društva ra čelu z g. Pičmanom iz Ljubljane. Zbonovanje so oftiskali tu'c1 viški župan in bivši obrtnik z. Pet.rovčič. viški župnik pater g. Teodor Tavčar in predsednik Olepševalnega društva g. Klasinc. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, mizarski mojster g. Loik. nato na je predsednik osrednjega društva g. 1-ič-ma.n pojasnil namen društva in je rod 11 do izvolitve odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen mizarski mojster z. Loiti za podpre isedinika pa mizarski mojster e. Umek. Zbor je z bodritaimi besedami 3Q-zdiavil tudi viški župan. G. Mesec je p> zdravil ziborovalee v imenu kraievme orsa-nizaci'e JRKD. Govorila sta še g?. Pičmin in Koša.k iz Ljubljane. Nato je bila sprejo-ta po krajši debati resolucija, ki se bo uo-slala na odločilna mesta. PreMolitev«, A. Foenster: >Umrl je mož« in A. Hajdrih: »Morje afdTijansko«. — župni pevovodja. Telefon 33-87. Danes ob 5., 7. in 9. url, jutri ob pol 9. uri Fritz Schulz v komediji, polni zabavnih prizorov iz vojaškega življenja »Huzarji pridejo" Pride! Pride! DAMA IN SMARAGD ■10, 8, 6,5. t C) I rs n— Dodatek k notici o vpisovanju r ljubljanske osnovne šole. V septembru, to je v začetku šolskega leta bo vpisovanje le v izjemnih primerih. Toliko v vsdnost staršem, da se ne bodo zanašali na jesen, temveč vpisali otroke že zdaj. u— Narodna strokovna zveza poziva ljubljanske člane in drugo delavstvo, naj se udeleži javnega shoda, ki ga priredi Zveza zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev danes ob 9. uri v dvorani OUZD. Glede na obupno stanje gradbenega delavstva v Ljubljani je dolžnost vsega delavstva, da solidarno nastopi v obrambo in zaščito tega delavstva. u— Krajevna organizacija JRKD Barje priredi danes od 9. do 22. kegljanje na dobitke v gostilni Putrich na Dolenjski cesti 6. Vabljeni vsi! u— SJSV Preporod! Tovariši, javite se vsi za prodajo vstopnic za igro »Jakob Ruda«. Vsi oni, ki igrajo, t. j. gostje in delavci morajo biti točno v ponedeljek ob 5. pri vaji. u— Društvo za ustanavljanje in vzdrževanje šolskih zobnih ambulatorijev bo imelo redni obrni zbor v sredo 21. t. m. ob 18. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti in vljudno vabi, da se udeleže zborovanja vsi. ki jim ie pri srcu zdravje otrok, posebno pa starši otrok, ki so bili v pret?klem letu deležni ■robnetra zdravljenja v šolskem zobnem am-b ilatoriiu. u_ Prekmurski rojaki Iz Bogojne pridejo na povabilo društva »Soče« v soboto 1. jui"ija v Ljub'jamo, krer nastopijo pod vodstvom šolskega upravitelja ln rešiserja g. Breliha s svojo originalno velezaniimlvo ■»•narodno prekmursko svatibo« isti dan ob 20 v dvorani na Taboru. Zelo interesantno prekmursko gostuvanje, ki se bo vršilo p--vič v Ljubljani, zisluži vso pozornost. u— Društvo »Soča« naznanja vsem Članom, da bo dan sv. Alojzija v srjdo 21. t. m. ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Jakoba maša zadušnica za pok. istrskim voditeljem in bor oem Vekoslavom Spinčičem. Ob 20. pa bo spominski večer v dvorani na Taboru, pri katerem bo sodelovala tudi Hubadova pevska župa z Adamičevo »Molitvijo« ob sprem-ptvu fanfar »Slog^. Večer bo zaključen z velepomembno Hajdrihovo »Buči. biči, morje jadrijansko...« K tej komemoraciji ali spominskemu večeru za pok. našim velikim borcem Spir.5ičem vabimo vse svoje članstvo k obilni udeležbi. Odbor. u_ Ustanovni občni zbor plesrao-sport-nega kluba Ljubljena se bo vršil v torek 20. t. m. ob 9. zvečer v damski sobi kavarne »Emona«. Vabimo vse one ki se za iMes zanimajo, da se tega občnega Zbora udeleže. Prireditveni odbor. ZOBOZDRAVNIK DR. SCHWEIGER ordinira od danes naprej od pol 8. do 12. in od 2. do pol 6. 7453 Specijalistka za ženske bolezni In porodništvo DR. MIRA FINK zopet redno ordinira Telefon št. 3008 Gledališka ul. 7 _7452 Strokovni zdravnik za ženske bolezni ln porodništvo 7359 DR. IVAN PINTAR LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 1-IL zopet redno ordinira ord. 10.—11. in 3.-5. ure, v sredo 10.—11. in 3.—4. ure telefon 31-50 u— Pevski zbor Glasbene Matice. Vse člane vabimo na redni letni občni zbor, ki bo ji .»tri ob 20. v Hmbadovi pevski 'dvorani — Odbor. u— Prosvetno In Izobraževalno društvo »Zora« (Ljubljana VII.) se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pomagali 'društvu ob priliki prireditve 11. t. m. u Me«tni porialnopolitični urad opozarja učence, dijake in dijakinje, da takoj vrnejo izposojene knjiee. katere so prejeli na posodo za šolsko leto 1932./33. u— Tržni dan je bil včeraj dobro obiskan. Kmetice so prišle od Grosuplje in celo od Krke. Sadni trg je bil napolnjen z jagodami. Nabiralke jagod so tožile, da je letina letos zelo slaba. Sprva so jih prodajale po 8 Din 1, pozneje pa celo 6 do 7 Din. Borovnic je bilo prav tako v veliki množini. Liter je bil 3 do 4 Din. Precej je bilo gob jurčkov in lisičk. Jurčki so bili 5 do 6 Din merica. Zelenjadni trg je bil natrpan z zelenjavo in drugimi potrebščinami Oko-ličanke so ponujale domači grah po 5 do 6 Din, konkurenco pa jim je delal novo-sadski grah, ki je bil na debelo po 2 do 2.30 Din kg, izbran, na drobno slabše kvalitete pa 3 do 4 Din, boljši 4.50 Din. Zaradi deževnega vremena je bil dovoz češenj slabejši, kakor je bilo pričakovati. Belokranjske češnje so bile po 8 do 10 Din kilogram, kar je med kupovalkami povzročilo nevoljo, ker so bosanske cenejše. Pomisliti pa je treba, da revne kmetice potrošijo mnogo za vožnjo. Boljše češnje so se prodajale od 9 do 14 Din, slabejše vrste pa celo po 4 do 6 Din. Dalmatinske češnje fine na debelo 9 do 14, na drobno 10 do 16 Din. Štajerski šparglji so bili na debelo 16 do 18, na drobno za 1 do 2 Din dražji. Xovega krompirja, tako domačega kot banatskega je vedno več na trgu. Novosad-ski je bil na debelo 3 Din, istrski pa 4 Din kilogram. Trnovske salate je na trgu v izobilju. Fina glavnata salata je v ceni neiz-premenjena. Jajca so v ceni stalna, ker jih je bilo na trgu prav mnogo. u— Zeparica na Vodnikovem trgu. Velik dren j je bil na sadnem trgu okoli prodajalk jagod. V veliki gneči je ga. H. kupovala jagode in dala prodajalki srebrn kovač. Ročno torbico pa je pustila v košari. Med tem se je do nje pririla neka neznanka. Začela je prodajalko spraševati po ceni jagod in jo tako zmotila, da ni takoj vrnila iz kovača dinarja. 2eparica je porabila priliko in izmaknila gospej ročno torbico, v kateri je imela 120 Din denarja. 2e-parica je brez sledu izginila. Gospa je tatvino prijavila službujočemu stražniku. u_ Klub ljubiteljev spoirtnih psov prtre-di članom dresurni tečaj za dresuro psov, k'i jih bodo člani lahiko sisimi d res i r al i p.jd sirrokorvnim vodstvom klubovega dreseTja, kjer se psi tu':i čistijo in populijo odvišne diake terierjem. Informacije se dobe v tajništvu kluba. Dne 6. avgusta priredi kitajo razstavo psov v mestnem parku v Celja. Prijavnice za to razstavo se dobe osebno no ali pismeno v tajništvu kluba (Praž.t-kova 8. I. nadstropje). u_ Veliko vrtno prireditev bo imedo v nedeljo 9. julija društvo »Tabor« na vrtal hotela »Tivolij. Spored bo pester in nadvse zabaven, čist! dobiček prireditve 1e namenjen brezposelnim u— Lepota je uspeh. Prava nega da lepoto. Obiščite kozmetični salon Slava Gril, Beethovnova 15., nasproti nebotičnik o vili zgradib. u— Ribana kopalne obleke, čevlji, čepice in krasne pižame nudi v najlepši Izbiri tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg. •»»a b sa s5.2sr«®.e^cgti_________ | INTERNAT ZA BIJA- I | KSNJE RAZMIK ŠOL g g Zavod šolskih sester v Mariboru naznanja, da bo imel v novem^ šolskem letu v svojem internatu posebne oddelke za dijakinje raznih šol ter jim _ nudil poleg popolne oskrbe tudi po-f moč pri študiju in nemško, oziroma H francosko konverzacijo. Otvoril bo ** tudi 5-mesečni in celoletni tečaj za pouk v nemškem jeziku. 7462 S Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALISCB DRAMA Nedelja, 18.: Okence. Znatno znižane cene od 20 Din navzdol. PonedePek. 19.: Tartuffe. D. Torek, 20.: Zaprto. OPERA Nedelja. 18. ob 20. uri: Pri belem konjičku. Ivsn. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 19.: Zaprto Torek. 20.: Sevilski brivec. Gostovanje gospe Ade Sari. Izven. Češka komedija »Okence«, ki se uprizori drevi po znatno znižanih cenah od 20 Din navzdol je v resnici izvrstno delo, ki resnično zabava občinstvo. »Pri belem konjičku«. |e izredno priljub-jena opereta, ki se poje poslednjič v letošnji sezoni drevi po znatno znižanih cenah v običajni zasedbi. Gostovanje umetnice Ade Sari v na§i operi bo jutri v vlogi Rosine v operi »Seviljski brivec«, ki io bi) pela v poljskem jeziku. Ga. Ada Sari ie koloratuma pevka z neverjetno tehniko. Vlog?. Roeine ji nudi vso priliko, da svojo glasovno tehniko v vsakem pogled j tudi dokaže. Vstopnice za to gostovanje se dobe pri dnevni blagajni v operi. Primorje: Vojvodina Športniki! Pozdravite pri današnjem dopoldanskem sprevodu svoje tovariše mlade Sokole, udeležite se popoldanskega nastopa na zletišču v Tivoliju, a potem pojdite polnoštevilno bodrit zastopnike slovenskega nogometa v tekmi Primorje : Vojvodina, ki se prične ob 17*45 na igrišču Primorja. (Vstopnice se dobe že dopoldne od 10.—12. v Kavarni Emoni) Iz Maribor«. a— Francoski konzul Neuville v Mariboru. V petek je prispel popoldne iz Ljublja ne v Maribor francoski konzul g. Neuville v spremstvu konzularnega tajnika g. prof Detele. V nabito polni dvorani »Vesne« j t g. konzul izročil odlikovanje predsednici francoskega krožka v Mariboru gospe Maistrovi. Sledila je ljubka in prav prijetnr družabna prireditev. g i Dr. IGOR ROSINA š ■ | odvetnik v Mariboru §j sporoča, da se je sporazumno raz- B družil z dosedanjim družabnikom dr. V. Rapotcem ter vodi svojo odvetniško pisarno v dosedanjih poslovnih g prostorih Aleksandrova cesta dalje. 7472 a— Češkoslovaški častniki v Mariboru. Danes bo prispelo v Maribor z velikimi av tobusi okrog 100 češkoslovaških aktivnih in rezervnih častnikov, ki si bodo ogledali najzanimivejša mesta in najlepše letoviške kraje v naši državi. Ekskurzijo bodo vodili glavni funkcionarji »Zveze češkoslovaških oficirjev« in sicer: rez. major g. Karel Ma-jer, glavni ravnatelj najvišjega računskega kontrolnega urada in namestnik predsed nika zveze, generaištabni polkovnik g. Fran-tišek Landš, načelnik štaba generalnega inšpektorja češkoslovaške vojske in prvi na mestnik predsednika zveze, podpolkovnik Jan Kveton iz vojnega ministrstva in prv' tajnik zveze, rez. štabni kapetan g. dr. Miloš Lier, arhivar praške mestne občine in kulturni referent zveze ter štabni kapetan g. Celestin Hanzl od 28. pešpolka »Tvrša in Fiignerja«, ki je generahii tajnik zveze Danes ob 17.30 jim bo prirejen pred hotelom »Orel« svečan sprejem. Poseben sprejem v ožjem krogu predstavnikov naše vojske in naših rezervnih častnikov pa bc že uro prej na državni meji. Glavni del. 74 udeležencev, bo prenočil v Mariboru v ho telu »Orel«, ostali pa odpotujejo v Varaž-din in bodo prenočili tam. Po večerji br družabni večer v dvorani »Orla« in se ga bo udeležil ves narodni Maribor. Ekskurzija bo zapustila našo državo 29. t. m. Advokat se je preselil s pisarno iz Aleksan- i drove ceste 16 7471 v Aleksandrov® c. Z®* & BoaBRsnaaBBia a— Urednik J. K. Strakaty v Mariboru. Častni član vseh JČ lig v dravski banovini, urednik g. J. K. Strakaty iz Prage se bo drevi pripeljal na obisk v našo državo in bo obiskal med drugimi mesti tudi Maribor in Ljubljano, kjer bo zbiral korespondenco pokojnega velikega našega prijatelja Jana Lega za študij njegovega delovanja med Jugosloveni. Pozneje bo bival g. Stra-katv več tednov na Jadranu Odlični gost je vsem udeležencem naših mnogoštevilnih ekskurzij zelo dobro znan, saj so bili vsi krasni in prijetni prejemi na Češkoslovaškem v glavnem njegovo delo. Tako prisrčnih in iskrenih prijateljev našega naroda, kakor je g. Strakatv, je le malo. Zato se njegovega prihoda in prijateljske«;, obiska prav iskreno veselimo. a— Uprava mariborskega pododbore URGIR vabi svoje člane, da se polnošte vilno udeleže sprejema češkoslovaških čast nikov. ki pridejo danes ob 17.30 pred ho tel »Orel«. Prav tako naj se vsi člani ude leže z damami družabnega večera, ki br po večerji pri »Orlu«. Izlet, ki je bil pred viden danes popoldne, odpade in bo drugo nedeljo 25. t. m. a— Krajevna organizacija JRKD na Tez-nem vabi vse davko-lačevalce n -redava nje o davkih, ki b v torek 20. t. m. zve čer v Pulkovi gostilni na leznem. Predaval bo g. Ozvatič. Člani, ki se nameravaj« udeležiti zborovanja JRKD v Beogradi 2. julija, naj se prijavijo do 25 t. m. na občinskem uradu na Teznem. a— Naš znani gledališki komik g. Pavel Rasberger bo imel vojo velezabavno ure v ljubljanskem radiu drevi ob 20., na kai opozarjamo vse radio naročnike. a— Velike mednarodne dirke na Teznu Oba prvaka in zmagovalca pri dirki 15. t m., domači prvak Hinko Čerič in Josip \\ ertitsch iz Gradca bosta tudi danes zadi vila vse s svojo tehniko. Vozači evropske ga slovesa, kakor: Sorensen, Killmever. Falk, Starič, Berendt, Hubmann, Cerhov nek i. dr. bodo pokazali kaj znajo. Cele Egipt bo zastopan po vozaču Mahrama To jo. Bjelovar, Zagreb in Ljubljana pošlje j( tudi svoje najboljše vozače. Od domačih bodo razen tega še startali Zintauer, F^lič Lotz, \Vresnig, Lušnik, Lah itd. Motoklub Maribor se ni strašil ne stroško nt truda da priredi občinstvu res prvovrstno dirko Zato upa, da se bo občinstvo polnoštevilno udeležilo današnje p.liiditve na Te. nu Dopoldne med 10. in 12. si lahko za m'ni malno vstopnino ogledate treni- vozacev. a Poniladek Rdečega križa ima Svojo tra dicijonalno tombolo v nedebo danes ob 2 popoldne na Trgu svobode. Glavni dobitki so: 4000, 20W. 15, 1000. 800. 600, in 500 dinarjev v gotovini. Cenjeno občinstvo ® vljudno naproša, da podpre prireditev PRK, da bo lahko odposlal na morje čim več okrepitve potrebnih otrok. a— Ponovna razprava proti mesarskim mojstrom, ki so bili že svoj čas obsojeni in zop.et oproščeni, se je vršila predvčerajšnjim pred sodnikom poedincem g. Štukljem v bivši porotni dvorani. Proti trem odsotnim obtožencem se bo vršila razprava posebej proti ostalim 8 pa je trajala razprava več ur. Sodnik je razglasil naslednjo sodbo: Roman Rrezočnik se obsodi na 10 dni zapora in 50 Din globe, Josip Kirbiš na 25 dni in 1000 Din. Jernej Fidler na 6 dni in 350 Din. Josip Plahuta na 15 dni in 50 Din, Rudolf Solak na 6 dni in 50 Din ter Martin Zalo-kar na 6 dni in 50 Din. Onroščena sta bila mojstra Franc Hohnec in Franc Filipič. Obsojeni mojstri so vložili pritožbo proti ob 6odbi. a— Tatvina v stanovanju. Hčerki carinskega posrednika Mileni Dabinovičevi v Krekovi ulici je v petek dopoldne odnesel neznan tat s hodnika v stanovanju 600 Din vreden poletni plašč. a— Aretirana žeparioa. Včeraj dopoldne je bila aretirana v vrvežu na Glavnem trgj v trenutku, ko j.e izmaknila neki kmetici iz žepa denarnico s 05 Din gotovine, drzna že-narica, 30 letna Marija Sabolova iz okolice Varaždina. Aretiranka je že stara znanka policije in ^deluje« običajno s pomočjo nekega svojega pomočnika, ki najprej i.apravi kak nered, da se zbirajo ljudje okrog njega, med tem pa Sabolova prazni žeipe razburjenih in radovednih gledalcev. Iz Celja e_ Mojstrski izpit pred tapraševatao komisijo v Celju so v zastojem časni na/pravili nasiletfnnl pomočniki im pomočnice: mizarja Jf-ein Kit iz Celja In Vladislav Wei®s iz IrboveV, ko-larja A^oif Kra.jnc iz Celja in Franc Nova k iz Mange pri Planini pri Servnici, peki Rudfolf Granda iz Sa-mobora, Ignac Jovan z Dobrne, Josip- Mra-rmor iz žič, Jositp Nazaločnik z Ljuibneiga in Ivan Stiipfovšek iz Rogaške Slatine, brivec Fnanc Frajle iiz Celja, čevljairtji Maks Bohorič iz Vetrnška pri Koprivnici, Alojz Jazbec iz Zataiikovja, Jakiob Maifcko iz Braslovč, Valentin Pirtovšek 8 Sikornega pri Šoštanju in Franc Potočan z Zgornje Rečice pjd-. delku pri 26 domobranskem polku, vodu ročnih strojnih pušk pri n. in 12. četi tovariši Franc Furman iz Konjiške okolice, Alojz Budna iz Rajhenburga in neki Dre-nek iz brežiške okolice, zato prosi te tovariša. da mu sporoče svoj naslov, da lahko zaprosi za njihovo sodnijsko zaslišanje pod prisego. e_ Nov grob. Včeraj ob pol 9. "dopoldne je nimrla v Celju ('ljubljanska cesta 2) v 48 letu starosti po 'daljšem trpljenju ga. Roza K i r b i š e v a, roj. Peperkova, soproga pekovskega mojstra in industrijca g. Josipa Kirbiša. Pokojnica je bila vzorna žena in mati, vzgladma gospodinja in zaradi svocega blagega značaja splošno priljubljena. Pogreb bo v ponedeljek '19. t., m. ob ]6. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokojnieii boli ohranjen trajen spomin, težko prizadeti rodbini naše so-žalje! e_ V celjski bolnici je umrla v pe*e* 16. t. m. 70 letna Marija Gradišnikova, žena ir'ninan'a iz Št. Runenta nad Lahkim. e— Samomor ali nesreča, Včeraj smo poročali. da si je v Gaberju pri Ce'ju pogna' 281etni kolarski mojster Vlado Cajhen v svojem stanovanju z vojaško puško krogle v srce. Vse je kazalo, da gre za samomor Razne okolnosti, ki so jih pozneje ugoto vili, pa ne izključujejo smrtne nesreče. Caj hen je bil zjutraj še prav dobre volje. Vo jaška puška z novim kopitom, ki so jo našli ob truplu, ni bila Caihnova last. Mogoče je. da je dal nekdo Cajhnu puško, dr mu napravi novo kopito. V puški je bih' ena sama zarjavela krogla. Sklepajo, da se je puška pri delu po nesreči sprožila. e— Tatovi koles so se v zadnjem času zopet temeljitejše lotili posla. Včeraj smr poročali, da so v petek 16. t. m. okrog 10 dopoldne ukradli posestniku g. Ritonji z Ostrožnega iz veže sreskega načelstva ko lo istega dne med 11. in 13. pa je nekdo iz maknil nekemu delavcu s Spodnje hudinje pri Celju iz^-ed mestnega magistrata okrog 800 Din vredno, črno pleskano kolo znam ke »Balon« brez številke. Iz Hrastnika h_ Smrt najstarejšega Prapročana. V prijaznem Prapirotnem nad Hrastniikoim je umrl te dni v visoki starosti 85 let oo-sestnik k. Jakob Zupan, po domače Kreže, oče s. Rudolfa Zupana rudmišikesa nadpaz-nika v obratu Ojsitrem. Pokojnika »o nsetniki zlasti občudujejo mojstrsko izdelane zemljevide, posebno one, ki jih ie napravil učenec Brejc. Pozornost vzbujajo še rezljarska dela, lepo izdelana ženska ročna dela iz gline, zbirke metul jev in ber-bariji. Razstava bo trajala do 21. t. m. Pridite! n— Tekma koscev. V Gotni vasi je priredilo tamkaišnje Društvo kmečkih fantov in deklet tekmo koscev na travniku gra-ščaka g. inž. Langerja. Na zanimivo tekmo je prihitelo na stolne ljudi z dežele, mnogo pa je prišlo tudi Novomeščanov. Za najboljšega kosca na 80 m dolžine in 5 m širine je bil proglašen posestniški sin Judež Jože iz Oikave. Slede mu: Cesar Martin. Marenče Janez, Pašič Jože in Bele Aloizij. Prvi je bil nagrajen z uro in verižico, ostali pa so kot nagrado prejeli razno kmetijsko orodje Iz Krškega kr— Neiiprosna smrt je iztrgala iz naše sr?dine priljubljeno go. Malči Zrimškovo. soprogo katastrskega iradnika in na Posav-iu znanega kulturnega delavca g. Zrimška. Pokojna se ie udejstvovala v številnih krških društvih. Svoiečasno je bila pod.načelnica Sokola, naibolj pri srcu ji je pa bilo Kolo iugoslovenskih eestsr, kjer je bila skozi dolgo vrsto let vneta blagajničarka. Vsaka nabiralna akcija za siromake, pvosebno za siromašne šolarje, je šla sikozi njene roke, Ce je bilo tr^ba trkati na usmiljena srca, je bila pokojnica vedno prva. V počastitev njenega spomina ie obdarovalo Kolo jugoslo-vensfcib sester vse mestne siromake. Kako priljubljena ie bila pokojnica, je pričal njen pogreb. Pri odprt jm grobu se je poslovila v imenu KJS od nje ga. Erženova, v imenu Sokola pa br. Borštnik. Moški zbor Glasbene Matice je zapel pokoj-nici tri žalostinke. Krčani in vsa krška drj-štva ji bodo ohranili pri jaz m spomin! Iz Laškega 1— Potujoča kmetijska razstava prispe v Laško 27. t. m. Ker ostane razstavni vlak v Laškem samo 1 dan. se občinstvo onozarja. da ne zamudi te redki prilike. 1— Ustanovitev strelske drnHne pri Sv. Lenartu nad Laškhn. Prajšnjo nedeljo se je vršil pri Sv. Lenartu ustanovni zbor strelske družine, h kateri je že pri ustanovitvi pristopilo 30 članov, po večini kmetski fantje. Za predsednika je bil izvoljen Knez Franc, posestnik v Malih Grahovčah. Na občnem zboru je pojasnjeval zastopnik sreske dr> žine g. Majer pomen strelskih družin. Iz Ptuja j— Mestno načelstvo opozarja rabnike umetnega leda, da ga dobe v mestni klavnici. Led je stalno na zalogi. Na želio .e dostavlja tudi na dom. j— JČL v Ptuju javlja, da prispe 29. t. m. v Ptuj z avtobusom Pevsko udruženie šestnajstorice iz Olomouca, ki je v Jugoslaviji na turneji. Pevci prirede 30. t. ni. ob 20. v Glasbeni Matici koncert. j— Tatvina gramofona. Iz Furekove gostilne v Zlatoličju je neznan moški ukrade1 gramofon v kovčegu j— Tatvina kokoši in svinje. V eni zadnjih noči so tatovi obiskali posestnika Med veda Valentina v Šikoljah in mu odnesli iz svinjaka svinjo. Nadalje so obiskali želez niškega čuvaja Pihlerja Hinka v Šikoljah kateremu so odnesli osem kokoši, in pocestnico Marijo Lahovo v Pongercah. kjer sc istotako ukradli osem kokoši. Iz iivlienja na dežel! FRA.NK0LOV0. Društvo kmečkih fantov in deklet priredi v nedeljo 25. t. m. ob 2 popoldne tp-kmo koscev, po tekmi pa prvrl šna-blnovim kozolcem igro >Vericra«. Vljudno vabimo na to kmečko prireditev v prijatelje kmečkega mladinskega pokreta, da prideš v velikem številu. LETI'S. Danes ob 15. bo v šoli v Letušu shod JRKD, na katerem bosta poročala na rodni poslanec g. Ivan Prekoršek in sreski veterinarski referent g. M. Šribar iz Celja Somišljeniki, udeležite se shoda v čim večjem številu! RETECE PRI &KOFJT LOKI. Odkar |e bila otvorj?na poctajiea Gorenja vas - Reteče, so se Reteče znatno razširile in izpr?menile lice. V prej komaj znano vasico je ^rišlo več življenja. Posebno živahnost beležijo Releč; v gradbenem oziru. Ob postaj ie i stoje štiri nove lične hiše. Nekoliko naprej je sezidal krasno vilo uradnik Kmečke hranilnica in posojilnice ljubljanske okolice g. Medic. Tik za to stoji enostanovanjska hišica uslužbenca državnih železnic g. Kureša. Lep vtisk napravlja tudi lepo preurejena hiša posestnika Jenka. Nadalje prezidava evojo hišo gostilničar Prelesnik. Tako bo ta del vasi najlepši v naši vasi. Se lepšo sliko bo nudila obiskovalcem vas. ko bo zgradila projektirano veliko vilo gdč. Urbasova iz Ljubljane. Velik kompleks zemljišča ie v tem kj-ncu kupil tovarnar g. Bačler iz Ljubljane, ki namerava v doglednem času postaviti tukaj svoj tuskuL Ob šoli si je postavil lično hišo uslužbenec kurilnice domačin g. Kermelj Lojze. Ob cesti v Škofjo Loko zida stanovanjsko hjšo domačin g. Ivan Dernovšek. Re6 krasno vilico, ljubek vveekend, si je postavil na prostoru z najlepšim razgledom na Škofjo Loko in PolhovgrajskJ Dotomite g. Demšar, tovarnar iz Ljubljane. Na kopališču se že pripravlja g. Gosar za svoje goste. Le škoda, da neprestano deževje ne dopušča kopalcem, da bi prihiteli k nam. Oglašajo se ž* letoviščarji, ki si rdsorvirajo svoja stanovanja. Prostora je zadosti pvo res zmernih cenah. Omeniti še treba, da je dobila restavracija ob postaji novega najemnika, g. Avdiča iz Ljubljane. Sv. JLRlJ OB J. Z. na novo ustanovljena Strelska družina bo otvorila danes svoje lepo urejeno strelišče v bližini gostilne g. Antona Mastnaka tik trga. Po otvoritvi bo nagradno streljanje. Šentjurska strelska družina ima že nad 80 članov. Zanimanje za strelski šport je zelo veliko. SV. JURIJ OB TABORU. Sokolska četa in Društvo kmečkih fantov ln deklet priredita danes ob 3. popoldne pri br. Plav-šaku veliko tombolo. Glavni dobitki so : 1. pohištvo za spalne sobo, 2. 1.000 Din v gotovini, 3. Sackov plug, vreča moke itd. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo kmečkega doma, vabimo vse prijatelje kmečko-sokolske mladine, da se v čim vejem številu udeležijo naše prireditve. Odbor. Prekmurski dogodki Murska Sobota, 17. jimija. Pred kratkim so zborovali prekmurski izvozniki sadja v Cankovi. Na sestanku so sklenili, aa zaenkrat ne pristopijo k Združenju sadnih trgovcev in izvoznikov v Mariboru, ker od tega glede na preveliko oddaljenosti ne bi imeli koristi. Po daljšem razgovori so sklenili, da si ustanove, če bo to potrebno, lastno združenje ali družbo z o. z. ali pa zadrugo. V to svrho se je izvolil tudi pripravljalni odbor. Mariborska poslovalnica obrtnopospeše-valnega zavoeia pri Zbornici za TOI priredi s pogojem, da se prijavi zadostno število interesentov iz Prekmurja in lz ljutomerskega sreza, v Murski Soboti tri-onevnl tečaj za mojstrske kaneiidate. predavanja bodo poljudna in za vsakogar razumljiva. v tečaj se sprejemajo predvsem pomočniki rokodelskih strok, po razpoložljivosti prostora tudi mojstri - obrtniki. Predavanja bodo brezplačna in se bodo vršila v soboto .nedeljo in ponedeljek od 8. do io. julija Interesenti se morajo javiti najkasneje do 20. t. m. pri svoji pristojni strokovni organizaciji. Na prošnjo člana banovlnfikega sveta 2upana g. Kodra je banska uprava dovolila kredit, da se murske>soboški bolnišnici k rentgenovemu aparatu nabavi še fe>-tografska aparatura , ki bo stala okoh 30.000 Din. S to aparaturo bo omogočeno, aa se bouo mogli zdaj zdraviti zlomljeni udi s popolnim uspehom. Na župnem obenem zboru strukovske gasilske župe, ki se je vršil pred kratkim v Pertoči. je bil zaslužni organizator prekmurskega gasilstva g. Vezer Geza lz Mart-jancev izvoljen za častnega člana. Častna diploma mu je bila izročena prejšnjo nedeljo ob priliki okrožne voje martJansKe gasilne župe. Prejšnji teden se je smrtno ponesrečila štiriletna hčerka posestnika Gomboca « Pertoče Sama brez nadzorstva je šla na pod. Vzpenjata se je po prlslonjenl lestvi ln bila že precej visoko, ko ji je spodrsne-lo. iz precejšnje višine je padla na kame-nita tla tako nesrečno, da Je bila na mestu mrtva. Vsi občani sočustvujejo z nesrečnimi starši Prav zgodaj je zaSel na krtva pota nem Solarček iz Rogažecev S svojo prebrisanostjo si je znal na lahek način priskrbeti denar za slaščice in podobno. Pri sosedih Je namreč kradel kokoši, ki Jih Je nosil na proeiaj k nekemu trgovcu pri Sv. Juriju. Da se je lepše videlo in da ne bi imel trgovec suma v njegovo poštenost, je deček vedno kupil za nekaj denarja soli ali pa kake druge kuhinjske potrebščle, a ostali znesek je vzel v gotovini. Sol ali podobne reči za kuhinjo je med potjo domov kam skril ,denar pa zapravil. Te dni pa je bil pokvarjeni dečko naposled zasa-čen. V zadnjih dneh so v okolici Murske Sobote divjale kratke nevihte z nalivi, ki pa niso povzročili večje škode, v zgornjem delu Prekmurja tik madžarske meje se Je te dni utrgal oblak. Nekatere vasi je voda zalila in povzročila veliko škodo. Zlasti na madžarskem ozemlju v okolici Sv. Got-harda so bile hude poplave. Litija na razstavi »Krke« Pokretu za organiziranje tujskega prometa, ki se je zadnje čase tako mogočno razmahnil v naši banovini, se je pridružila tudi Litija. Ta kraj pa ima kot središče Zasavja tudi vse pogoje, da postane važen tujskoprometni center, poleti je reka Sava še bolj pa njen topli dotok potok Reka kot nalašč pripraven za kopanje. Reka Sava pa je tudi znana koi. priljubljena vodna pot za veslače; zlasti služi Litija za oporišče vsem prijateljem kajak-sp>orta. ki že močno pohajajo prav skozi zasavsko kotlino. V zimskem času služI Litija za Izhodišče ali pa za p>ovratek smučarjem na proge; Janče, Javorje, Kum-Polšnik—Gradišče; Višnja gora—Sv. Duh—štangarska dolina; Sveta gora—Vače—Konj—Ponoviče. Sploh pa ne manjka pri nas ugodnih terenskih voženj. Skozi leto in dan pa so zasavski hribi s središčem Sv. goro stalno v programu ne samo ljubljanskih in zasavskih planinarjev, temveč tudi zunanjih in hrvatskih turistov. Na razstavi »Krke« na ljubljanskem velesejmu je zastopana tudi Litija z obširno okolico in z zanimivimi starinami. Razstavne predmete so prispevali kneginja Win-dischgratz z Bogenšperka, baron Apfal-trern z Grmač in graščak g. Medica s Črnega potoka. Dobro so se odrezali tudi vačanf, župan g. Certanc je dal na razpolago del trškega arhiva, keltski sledeč g. Tit Strmljan pa najdenine iz svoje zbirke. Največ pa je prispevala Litija. Pripravljalni odbor Tujsko prometnega društva na čelu z županom g. Lajovicem je pokrenil razstavo, ki sta jo organizirala tajnik Tujsko prometnega društva učitelj g. Zupančič in občinski tajnik g. Zapušek. Naša občina je dala na razpolago stare urbarje, industrijalec g. Kunstler zbirko starih graščinskih ključavnic, ki so pravi umotvori nekdanjih ključavničarjev. Pomembne pokrajinske m žanrske fotografije pa so prispevali vneti člani našega agilnega Fotokluba. Situacij-ski načrt Litije in njene okolice točno podaja relief, ki ga je izdelal nalašč za to priliko zagorski učitelj g. Potočnik. Zasavje se je dostojno potrudilo, da je prikazalo majhen odstotek svojih zanimivosti. Vso svojo ostalo bogato zalogo naravnih ln zgodovinskih lepot in zanimivosti pa ne skrivamo pod košem. Zato le k nam! Pridite in oglejte si jih; še in še se boste povrnili k nam! Smrtna nesreča zaslužnega gasilca Škocijan, 17. junija V četrtek se je vršil v Škocijanu letni sejem, na katerega sta se peljala z vozom tudi posestnik Janez klobučar iz Vinjega vrha pri Beli cerkvi in še neki drugi posestnik. Ko sta prispela v Dobravo, kjer se je na gmajni paslo več konj, je skočilo majhno črno ?rebe na cesto pre:r Konja. Ta nenaden poiav žrebeta je konja tako prestrašil, da se je postavil na zadnje noge in nrevrnil voz v približno poldrugi meter globok jarek Oba pose„ nika je voz pokopal pod seboj. Z velikim trudom se je ponesrečencema naposled posrečilo, izkooati se izpod voza. Klobučar je čutil v rebrih hude boleči ie. vendar pa ni n^svečal tej na videz lahki poškodbi nikake pozornosti. Napotil se je naprej peš in prišel slednjič v Škocijan. V Škocijanu se je zaradi hudih bolečin mudil le malo časa. Pri vračanju proti domu se je komaj privlekel do Dobruške vasi, odkoder ga je preneljal posestnik Prijatelj domov, kjer je ponesrečenec leorJ *takoj v posteljo. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je poškodba zelo hudega značaja. Zlomljeno rebro se je poškodovancu zasadilo v pljuča, ki so začela krvaveti.. Stanje ponesrečenca je bilo vedno slab^ in Klobučar je naposled v . trašnih bolečinah um'! Zapušča žen" '"n več odraslih otrok. Bil je splošno priljubljen. Dolgo vrsto let se je marljivo udejstvoval pri gasilnem društvu v Beli cerkvi in je bil edini še živeči ustanovitelj n*ved?ne?»a društva, bo zdaj obhajale 25Ietnico. Pokojnika bomo ohranili v prijaznem spominu! Obiščite letovišča Višinsko zdravilišče-kopa-lišče Klein Kirchheim na Koroškem, v višini 1100 m, z radioaktivnim vrelcem, ki je po radioaktivnosti in zdravilnih učinkih enak znanim gasteinskim vrelcem. Posebno ugoelne cene pred in po glavni sezonL Prospekte in pojasnila daje zdravilišče Ronacker. 269-a Zdravilišče — kopališče za srce In žene Tatzmannsdorf (Burgenland) Mineralne, močvirne in naravne ogljen-čevo-kisle kipelne kopelji. Nizka penzij-ska cena vključno zdravilne kopelji. Prospekte in pojasnila daje: Zdraviliščna direkcija ali zdraviliščna komisija Bad Tatzmannsdorf. Burgenland. po vseh potniških in prometnih birojih kakor tudi ttsterr. Anzei^en-Ges. A. G. Wien I., Brandstatte 8. 177 Pomanjkanje prostorov na ljubljanskih osnovnih šolah V S letih se je zvišalo število šolarjev za 372, uredilo pa se je samo 6 razredov — Potrebna je gradnja dveh novih šolskih poslopij Ljubljana. 16. junija. >Po najkrajši poti čini lepše uspehe!« To devizo si je stavilo ljubljansko jčiteljstvo na osnovnih šolah. Učiteljstvo pazno zasleduje najnovejše pridobitve na pedagoškem polju in skuša izboliati vzgojno metodo, toda premagovati mora na ljubljanskih šolah marsikatere ovire, ki se zde za enkrat neodstran-ljive. Glavni vzrok tiči pač v gospodarski krizi, kajti prav krediti ot-ežkočajo mestni občini gradnjo novih modernih šol. Kljub temu ee vzgojne prilike in uspehi na vseh šolah izboljšujejo, tako v nižjih, kakor višjih razredih. Šolski nadzornik mestnih osnovnih šol in šef prosvetnega oddelka g. Rado Grum je podal na učiteljski konferenci pred koncem šolskega leta v šolskoprosvetnem pogledu prav natančno in izčrpno poročilo o stanju ljubljanskega šolstva. Kot prvo poglavje svojemu poročilu je postavil »šolske zgradbe«. To poglavje je pač za mesto najvažnejše. Sedanje zgradbe nikakor ne odgovarjajo porastu mestnega prebivalstva. Če pomislimo, da so v povojni dobi nastale v Ljubljani kar 4 meščanske šole in se za šole ni ničesar izdalo, moramo uvideti in danes tudi čutimo, da so vse šolske zgradbe prenatrpane otrok in raznih šol. Tako imamo zaradi pomanjkanja šolskih poslopij kar 3 šole na II. deški, na IV. deški 2, na VI. deški 4 in na I. dekliški 2 šoli. Razmah šolstva je zato znatno oviran, ker se mora vršiti pouk deloma dopoldne, deloma popoldne v neprezračenih ali vsaj malo prezračenih učilnicah. Vse javne mestne osnovne šole imajo večinoma premalo učnih sob in drugih šolskih prostorov. Kdaj so bile zgrajene šole Poročilo navaja podatke, kdaj so bile zgrajene posamezne šole in v koliko odgovarjajo sedanjim potrebam in šolski higieni. Mestna občina je 1. 1874. zidala prvo šolsko poslopje, namreč deško osnovno šolo na Cojzovem grabnu. Dograjena je bila 1875. Do danes se ni v njej nič predelalo niti nrizi-dalo. Šola ima za 12 razredov samo 10 prostornih učnih sob in potrebne kabinete, ki pa so se zadnja leta morali preurediti v učilnice, odnosno v razrede in pisarne za manjšinsko in pomožno šolo. Za učilnico se uporablja celo 1 kabinet. Vse tri šole^ bi morale imeti v normalnih časih 20 učnih sob. 3 pisarne in potrebne kabinete. Primanjkuje tej šoli 10 normalnih učnih sob. prepotrebna delavnica in kopalnica. Pouk se na tej šoli vrši menjaje dopoldne in popoldne, skoro v nepretrganem tempu tako, da se učilnice niti zračiti ne morejo. Nedofjtat-kom bi se lahko izognili, če bi mestna občina preskrbela druge prostore za manjšinsko in pomožno šolo. Razbremenitev te šole je prepotrebna. I. deška osnovna šola na Ledini je bila 1889. zgrajena. Ima za 12 razredov 11 učnih sob in 7 kabinetov, od teh služi eden Lovskemu dnsštvu, drugi Slovenski šolski matici in tretji sreski učiteljski knjižnici, ostaie tri uporablja šola. Tej šoli primanjkujeta še 2 novi učni sobi. Na šoli je tudi otroški vrtec. Tretja osnovna šola je bila po potresu leta 1895. zgrajena na Barju. Za 5 razredov ima le 3 učne sobe. Zato se mora pouk vršiti menjaje, dopoldne in popoldne. Tej šoli je poleg dveh učnih sob nujno potrebna telovadnica. Mestna občina je istega leta. 1895. kupila veliko stanovanjsko hišo na Vrtači in jo preuredila za šolo. kolikor se je pač dalo. Za 10 razredov je 9 učnih sob in 1 kabinet. Stanovanje v III. nadstropju bi se lahko dalo preurediti v učno sobo in kabinet za učila, ki se sedaj nahaja v kleti. Dvorišče ie premajhno. Ta šola nima niti telovadnice, niti kopalnice, niti ne delavnice. Na tej šoli ie tudi obrtnonadaljevalna šola Leta 1901. je mestna občina zgradila moderno poslopje pri Sv. Jakobu. To ustreza svojemu namenu in bi lahko vsi razredi imeli normalen pouk le poldnevno, če ne bi bila na njej nameščena I. dekliška meščanska šola in zraven še ženska obrtnonadaljevalna. Zato dva razreda menjata pouk dopoldne in popoldne. Potrebni sta dve učilnici. V šolskem pogledu je mestna občina skrbela tudi za periferijo mesta. Po priklopitvi Spodnje Šiške mestu, je občina 1. 1908. zgradila moderno šolo v Šiški, ki jo je 1. 1912. dvignila za eno nadstropje. To šolsko poslopje je bilo predvsem namenjeno za VI. deško in IV. dekliško osnovno šolo. Po prevratu pa sta se v to poslopje vselili kar dve meščanski šoli. Tako je nastala v prostornem poslopju gnječa in tesnoba, ki se e porastom števila otrok še vedno bolj veča. Poleg tega je tam še obrtnonadaljevalna šola. 'To poslopje ima tako kar 5 šol, ki imajo v 21 učilnicah 37 razredov. V protislovju z zakonom o šolskem zdravstvu je vse to! To šolsko poslopje bo razbremenjeno, ko se bodo umaknile meščanske šole. na kar je treba misliti, in po dograditvi šole za Bežigradom. Da pridemo čim prej do reda. bo mestna občina skušala zidavo šole za Bežigradom čim bolj pospešiti. Končni načrti za bežigrajsko šolo so odobreni in približni proraejn znaša okroglo 5 milijonov Din. Ce bo pa stavba dograjena v celoti, bo veljala nekaj nad 7 milijonov in bo najmodernejše po-s kroje. Zadnje šolsko poslopje je bilo 1. 1911. zgrajeno na Prulah. Je eno najmodernejših. Poleg šentjakobske je druga šolska zgradba, ki ima kopalnico. Ker je na šoli nameščena tudi II. deška meščanska šola, dalje dnevno zavetišče in obrtnonadaljevalna šola, ima ta deška osnovna šola za 6 razredov samo 5 učnih sob. Menjajoč pouk imata zato 2 razreda. Zborne dvorane šola nima. Z novo šolo za Bežigradom ne bo prulska šola prav nič razbremenjena. Z naseljevanjem v tem delu mesta bo število šolarjev še raslo. Razen naštetih imamo v Ljubljani še licej-sko dekliško osnovno šolo. ki je nastanjena na Mladiki in ima za 12 razredov 12 učnih sob. od katerih so mnoge premajhne in ee nahajajo celo v podstrešju. Poslopje ni zidano za šolo, marveč za internat. Zalo so tudi sobe temu primerne, a manj za' moderne učilnice. V celoti manjka torej na mestnih osnovnih šolah skupaj 30 učnih sob, ne upoštevajoč drugih prostorov, kakor kopalnic, delavnic, konferenčnih sob, kabinetov za učila in telovadnic. Število manjkajočih sob se bo zmanjšalo, ko bo dograjena šola za Bežigradom in bodo prenovljene ostale šole. Če bo mestna občina gradila tudi dekliško ' šolo na vzhodnem delu mesta, kar zahteva nujnost, tedaj bodo razbremenjene vse ljubljanske dekliške šole in učnih sob bo potem dovolj. Prostor za to šolo je rezerviran na vogalu Jegličeve in Bohoričeve ulice. Modernizacija sedanjih šol Na vsak način pa bo treba že obstoječa šolska poslopja modernizirati ter jih prilagoditi zahtevam in duhu časa, ustrezajoč vsem higiensko - zdravstvenim, novejšim pedagoškim in gradbenim načelom, odnosno predpisom. In kadar bomo to vsaj deloma izvršili. bomo lahko rekli, da je Ljubljana, kar se šolskih poslopij tiče. res moderna. Predvsem bomo morali forsirati zidanje šole za Bežigradom in nato dekliške šole za vzhodni del mesta, ki sta obe nujno potrebni zaradi porasta prebivalstva in manjkajočih šolskih zgradb. Če pogledamo pet let nazaj, vidimo, da se je število otrok povišalo za 372, dočim je danes za to le 6 razredov, oziroma vporednic ve. To se pravi, da pride na vsak razred v tem primeru po 62 otrok, in bi bilo v normalnem stanju potrebno za to število najmanj 10 razredov. Tz tega lahko uvidimo, da so razredi na osnovnih šolah dovoli močno natrpani, posebno na nekaterih dekliških šolah. Če bi nam ne bile v pomoč zasebne dekliške osnovne šole, bi sploh ne vedeli kam z žensko mladino. Vzrok prenapolnjenosti učnih prostorov pa je tudi dejstvo, da so ponekod učilnice mnogo premajhne, ker so bile prvotno zidane za kabinete, pa so se morale pozneje prenstrojiti v učilnice. Take učne sobe bi se ne smele nikdar uporabljati kot učilnice in to ne iz zdravstvenih in ne iz higienskih razlogov, posebno pa ne takrat, kadar se uporablja učna soba dopoldne in popoldne. Vsi učni prostori bi morali biti v skladu s čl. 14. zakona o zdravstvu in bi morali biti prečiščeni v smislu čl. 15. istega zakona. Izmed šolskih poslopij sta 2 v prav dobrem, ostala v dobrem, eno pa v slabem stanju, ker ni zidano za šolo. Tako nam slika stanje ljubljanskih osnovnošolskih zgradb poročilo šolskega nadzornika. Problem novih zgradb stopa v akuten stadij! Hribovci na francoski rivieri V Ženevi! Prišli smo naravnost iz Cba-monixja! V oblekah, ki kljub zračenju še vedno diše po zemlji, ledenikih in senu ... Utrujeni sedimo ob jezeru mesta Društva narodov. Oziramo se na mogočne snežene stene Alp, na marmonato bele vrhove Mont Blanca in Dent du Midija, ki se dvigata v ozadju Rhonske doline. Zelo dobro deneta našim, od snega vnetim očem nežna zelena barva bližnih vinogradov in kristalna bist-rost modro svetlikaiočih se valov Ženevskega jezera. Po viharjih preteklega tedna uživamo harmoničen mir v dolini. Štirje velikanski nahrbtniki z vrvmi in cepini potujejo skozi okno v oddelek rivere ekspresa Geneve - Marselle. Zaspali smo, še oreden se je vlak odpeljal s prostorne postaje. Spali smo trdno, brez sanj, kakor pač spijo le turisti na potovanju. Čeprav 61 težko zapomnim imena rek v Severni Aziji, še teže glavne vrhove Pirene-jev, a imena Grenoble ne bom pozabil nikoli! Na tej postaji so nas zbudile točno ob polnoči ne preveč nežno nežne ročice ... Dekliški penzijonat iz Barcelone je zavzel vsa prazna mesta v vagonu. Blagega miru ni več, spanja še manj. Navdušeno se učimo špansko. Moramo se učiti. O senorita! Bondadosa! Querida! Cari-nosa!... Čez dobro aro smo se razumeli že tako dobro, kakor bi bili naši očetje pravi Katalonci. Ni težek jezik, nikakor ne! Malo francoščine, malo italijanščine in latinščine, naposled nekaj požirkov malage in malo prleškega ... Špansko znamo sedaj perfekt-no razen nekaj tisoč besed, ki jih pa pri kon-verzaciji z mladimi gospodičnami itak ne potrebujemo. Ob dveh zjutraj poznamo že ves načrt njihovega potovanja. Nepozabne deklice so te Španke. Potovali bi z njimi do konca sveta! Živahne, divje, neukrotljive! Vedno se smejejo, vedno koketirajo s komerkoli, pa naj bo le postrešček na neznani postaji... In nebeške oči... Vsaka posamezna je mala Dolores Del Rio, temperamentna Camien! Iz enega vagona v dragega se obiskujejo seno-rite, dokler jim tega ni prepovedala nadzornica, ki pa je bila bolj stara kakor lepa. Imenujejo jo zmaj. Žal, se-m španski izraz za to pozabil. Še uro vožnje imamo do Marseilla. Zakurimo naše gorilnike s špiritom. Na njih si grejejo device kodrala in ondulirajo lase. Pomagali smo jim pri tem poslu in obžalovali, da se nismo izučili za damske frizerje. Vemo zdaj natančno: na Španskem imajo osem vrst ondulacije. Marseille! Gare St. Charles! Pomagali smo nositi kovčege, podajali si roke, se poslavljali smeje v vseh mogočih jezikih. »Zmaj« (sedaj ga imam: dragon se imenuje špansko) sili k odhodu ... Na svidenje! Hasta mžs ver! Adio seno-rita! In konec romana: naša srca trpijo, da kaT poka! Caramba! ★ Doslej smo vedeli samo, da Je Marseille z 900.00 prebivalci drugo največje mesto Francije, zdaj pa vemo več, mnogo več. čeprav nismo bili v nobenem muzeju in v nobeni galeriji. Prvi vtisk, ki smo ga dobili, je bil ta, da še nikjer na vsem potu nismo tako dobro spali kakor v grmovju postajnega parka. In to osem ur dolgo... V luki občudujemo oceanske velikane, ki so pripravljeni na pot v Indijo in Južno Ameriko. L jud je se pol jubu je jo ob slovesu, da se nam cedijo kar sline. Sirene tulijo vsepovsod. Hodimo po brezkončno dolgem obrežju. Povsod zdijo v senci ubogi ljudje v opoldanski vročini. Daleč z maj se dvigajo iz sopare, ki se vzdiguje nad nedoglednimi valovi Sredozemskega morja silhuete bojnih ladij. Visoko nad mestom nas pozdravlja nepozabna lepa cerkev Notre Dame de la Garde. Ure bežijo. Oči komaj zaznavajo vse te mnogolične in pestre slike. Ob večeru smo pri Bassinu de la Joliette, v pristaniški b>ez-nici, kakršne so v Cherlok Holmesovih romanih tako napeto opisane. Med vojaki iz kolonij, pristaniškimi delavci, mornarji, Arabci, Kitajci in zamorci. Kar nepozvano prisedajo »deklice« k naši mizi in pojedo še naše poslednje domače »jetrne paštete«. Te deklice še garantirano niso bile v kakem samostanu. Kažejo nam smeje se. kako se prilegajo in pritrdijo na vitke noge prozorni svilene nogavice tudi brez damskih podvez. Marsikaj smo se še naučili, kar smo doslej videli le v filmu... Sploh smo si bili edini, da noč v Mars»il-leu bolj utrudi kakor tura preko štiritisoč metrov. ♦ Glavne ulice Marseillea so prometna Ca-nabiere in ozka Rue St. Ferreol. Tu se nahajajo^ pisarne in agenture velikih parniških družb iz vseh delov sveta. Zdaj jih poznam natančno vsi! Z večino portirjev teh hiš se celo že tikam. Celo dopoldne sem hodil tod zastonj. Namreč: že od mladosti je bila naša želja, jadrati nekaj dni no morju kot mornar delavec ali kurjač. Vožnjo in hrano za plačilo. Pa ne da bi morali. O ne! Hoteli smo samo, da se nam uresniči mladostni sen. Toda ta dan ni potoval nikak parnik proti Genovi. Jutri Ln pojutrišnjem tudi ne bo. Škoda! Bilo bi tako lepo... Toda kaj zdaj z mornarskimi majcami. ki smo jih v ta namen kupili? Celo življenje smo čakali, da se nam izpolni ta želja, zdaj pa smo razdelili pisane majce med zamorce v luki. Tako so bili vsaj ti nekoliko deležni naših mladostnih sanj. * Naš D - vlak s svojimi dolgimi, elegantnimi vozovi hiti proti Cannesu. Vedno tik ob črni avtomobilski cesti, vedno ob obrežju. To morje! Ta obala! Ali je mogoče, kaj takega opisati? Videti je treba to krasoto, ta raj na zemlji, ki nosi ime Cote D'Azur. Lepoto tega morja s primeri opisovati, njegove barve orisati je nemogoče. Ni umetnika na zemlji, ki bi vse to le približno naslikal. To morje ni kakor smaragd, ni kakor srebro, tudi malahit ni, ni modro-zelena bajka. Je slano, peneče se. divje valovje, morje najlepše obale v Evropi: Cote D'Azur... V To u Ionu je stopila v naš oddelek mlada dama. Dva srčkana fantka sta dvojčka, kakor nam je povedala pozneje. Pa ne mogoče njena, o Bog nas varuj, temveč od milo-stive go6pe iz Nizze, kjer služi mlada spremljevalka kot guvernanta. Ta je pa doma iz Cassisa pri Mareeilleu. Zal, ne poznamo Cassiea, ampak potrudili se bomo. Z otroki, ki strahovito tulijo, je bila na obisku pri njihovi teti v Toulonu. Mož milostive gospe je zelo ljubezniv gospod, samo trpi zaradi žolčnih kamnov. Pomilovali smo ga skupno, obenem smo pa izvedeli za imena vseh špe-cijalnih zdravil proti tej bolezni. Še druge novice iz Nizze nam je pripovedovala vedno hitreje in hitreje, naposled gotovo že 280 besed v minuti. Preden sta malčka naš posluh popolnoma pokvarila, smo med mrežami za prtljago napeli našo plezalno vrv in napravili nekako zibelko. Pomagalo Je pa le! Lepo sta se igrala in obenem pokvarila za vedno naše snežne naočnike. Kmalu smo tudi na žalost opazili, da naši vetrni jopiči, na katerih sta dvojčka ležala, ne držijo vode... Vlak drvi dalje po bajni pokrajini. St. Raphael. Agay, Cannes in Antibes švignejo mimo. Antibes! Če bi vse to lahko povedal svoječasno v šoli pri geografiji! Kako bi gospod profesor pogledal. In odlično bi dobil prav gotovo! Zakaj pa ne! Vozil sem smejoča »e dvoj®- ka skozi Nizzo. Skozi celo mesto po svetovno znani Promenadi des Anglais do vile gospoda. ki trpi zaradi žolčnih kamnov. Zdelo se mi je, da sem srečen oče v vedno srečnem mestu. Otroka sta bila moj ponos, guvernanta pa kras mojega zakona! Prometni-policist nam je na vsakem oglu smeje se dal znamenje za nadaljevanje vožnje. Prepričan spiu bil, da bi v takih srečnih okoliščinah vozil celo življenje tuje dvojčke po Nizzi.. i Postavili smo si šotor tik ob morskem obrežjj. Ure in ure smo ponoči občudovali večno igro valov. Majhni so se zibali v velikih kakor v zibelki, in če so se odpočili, so predrzno brizgnili do naših nog, ki sc molele iz šotora. Noči na francoski rivieri so topla. Tudi morje je toplo, tako da ^renen smo se šli kopat, še nihali vanj. da bi ga ohladili. V zvezdni noči smo potem plavali skozi bie-sketajoče se valove do kopališča na umetnem ledenem otoku. Vse elegantno kopališče ie samo nam na razpolago. Nikjer ni človeka, kjer se podnevi kopljejo tisoči. Čeprav smo hribovci, vendar smo popolnoma domači, kakor tam nekie pod Ojstrico. Polegali smo po ležalnih stolih, oblačili tuje pisan« pižame, ki so bile tam obešene, in se titu-lirali s konzulom, komercialnim svetnikom, generalnim direktorjem. Nato smo pri mesečini igrali šah in tarok. Sploh smo se obnašali kakor akeionarji Banke of England. Vse bi bilo še mnogo lepše, če ne bi obstajal pojem »valute*. Zavoljo tega moramo dalje. V šotoru pri brleči sveči dela naš blagajnik bilanco: še nekaj frankov, nekaj lir in samo en dolar. Da. da. Tudi na francoski rivieri ima, človek skrbi, kajti naših cepinov tukaj ob Cote D'Azur ne moremo prodati. Tudi vrvi ne potrebujejo dandanes več v igralnici Monte Carla. Pri tei krizi je mnogo ceneje, zastrupiti se kakor obesiti... Potujemo naprej! Lepo Je v Monaeu, še lepše v San Remu. Pokrajina kakor na tekočem filmskem traku: vsepovsod prome-nadne steze, palme, bajni vrtovi, asfaltirani drevoredi, kopališča in teniška igrišča.. V ozadju pa neskončno morje. Ligursko morje. V Genovi nas je peljal siv ribič v svojem čolnu daleč v odprto morje. V daljavi smo še gledali na Cote D'Azur, na modro obalo. Kot hribovci smo glasno vriskali v pozdrav in slovo čez morje. In dobri ribič je vriskal z nami... A. Kopinšek. Modernizirani pregovori Nizza! Na kolodvoru nI bilo niti milostive gospe, niti služkinje. Veliko razburjenje seveda. Pomagali smo gospodični, izvlekli iz vagona dvosedežen otroški voziček. Vsak naj pobira plah s sesalnikom pred svojim pragom. — Podarjenemu avtomobilu ne sraeS gledati na motor. — V whiskyju je resnica. — Napuh prihaja pred bankrotom. — En sam damski klobučevinasti klobuk še ne napravi poletja. — Gozda ne vidiš od samih zavijalnfh pa-pirčkov. — Vrabec na strehi je boljši nego zaprl konto v banki. — Kakršen gospod, takšen šofer. — Hic St. Moritz. hic salta. _ Ponoči so vse lisice srebrne lisic«. _ Osel gre tako dolgo na led, dokler n« postane šampion. — Vsa pota vodijo v Hollywoo srečki srečke » > » 36.151 » 20.067 » 56.949 » 85.866, 96.587 » 33.419, 1.885, 86.563, 95.942, > 57.318, 59.932, 69.551, 86.132, 99.598 » 10.269, 10.744, 10.999, 23.130, 31.666, 43.414, 43.646, 53.952, 56.512, 60.971, 78.470, 84.873, 87.666, 93.408, 99.240 33.987, 73.139, Din 800 srečke štev.:4.411. 4.440, 4.496, 5.927, 5.947, 5.949, 5.969, 5 970 5 994. 37.008, 37.075, 45.708, 45.746, 58.400, 62.295, 73.383. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Bivati v šibeniku, a ne videti slapove Krke, je vsaj tolikšen greh, kakor da bi v Napolju opustil pohod na Vezuv. Primera drži, sloves Krkinih slapov kakor Vezuva je po svetu enako velik. In vi tudi lahko v šibeniškem pristanišču točno opazujete kako si tujci razporedijo čas, ki so si ga določili za ogled Šibenika: najnrej jadrno v katedralo, potem na pokopališče Jadrijo in slednjič kakorkoli k slapovom. Z izvošč kom ali z ladjo. Oboje je imenitno, užitkov polno. Le stroški so zelo različni... V mestu, ki je tako tesno stisnjeno k morju, je zlasti ob nedeljah ustreženo širokim množicam, da lahko na malih ladjah povsem ceneno pohite na izlet v kak bližnji kraj: na otok Zlarin, sloveč po čistosti in koralah: v Vodice, kjer točijo najboljšo »maraštino«: najčešče pa po Krki, proti Skradinu. Prosim Vas. za celih dvanajst dinarjev vas izletniški parnik potegne tik do veličastnega »buka« in nazaj v Šibenik V nedeljo popoldne, ko se je tjakaj potrudila tudi moja radovedna malenkost, je bil »Tomaseo« poln do roba. Da je takle nedeljski izlet zlasti primeren tudi za zaljubljene pa~e, se je izkazalo, čim smo ubral pot navzgor po Kr':i in nam je naspror zasvirala bura. Vdano se ie majal mali parnik in kaj hitro so jo parčki ubrali s krova nizdol v varni trebuh ladje. V povsem novi podobi se ti razkazuje starinsko tr^riavsko me=' ko se odmika? od njega po široki strugi razburkane reke Vse lepše kraljuje nad njim trdnjava Sv Ane, vse bolj strnjena je skupina starinskih hiš od pristanišča in okrog katedrale navzgor proti trdnjavi. Strmo padata oba ka-menita bregova v reko, daleč gori za ovinkom se na levo odpira fjord — tam je zaton, takisto priljubljeno izletišče. Danes ne utegnemo tjakaj, parnik reže svojo pot dalje po široki strugi, znova in znova se prerije preko zavojev, dokler se slednjič ne odpre očem široka vodna planjava — Prukljansko jezero. Nemirno je bolj kakoi reka, ki ga napaja, bolj kakor morje, kamor se vse to valovje izteka. Jezero je dovolj odprto na vse strani, zato ima zlast; opasna jugovina tu svoje dobro polje in večkrat tako razsaja, da onemogoči promet, tudi to nedeljo se je Prukljan hotel poigravati z nami, a nam ni mogel do živega. Prekrasen -lan nam je odpiral raz glede vse na okrog: na planinski svet na desni; na visoko, zajetno Promino, na Di-naro, in še vse bliže na prikupno Gospino cerkev vrh stožčastega hriba, slovečo daleč okrog po imenitnem žegnanju (fešti), ko se ob Veliki gospojni vzpenjajo tja gori avtomobili kakor kmečka kola, domača gospoda in tujci kakor seljaki peš in np ponižnih osličkih... Na levi strani Pruk-ljane se nam belijo nasproti hiše in staje naselja Rasline, pred nami pa so v jezero utonili slavni Gavanovi dvori — pravljica govori o skopuhu, ki se mu je vsa bogatija zrušila v vodo in v večno propast. Ali tjakaj žal ne moremo, kajti parnik ubira svojo pot na desno, pustil je jezero za seboj spet je sredi struge ujet med dva ostra strma bregova, ki le tu in tam dopuščata domačijo samotnemu ribarju in skromno rast smokvi in oljki. Puščoba, — boste sodili. Nikakor. Toliko barv, toliko romantike, da jo sproti požrešno zajemate z očmi in radostnim srcem. Slednjič se nam odpre tiha idila: Skra-din. Mestece, kakor ste ga vprav na tej poti uzreti želeli. Belo, kamenito mestece, obdano od zelenja, zasanjano, s trdnjave zidaj na hribu... Pristanemo... In zdajle šele prav spoznate da vas je prvi pogled nekoliko varal... Skradin po malem umira. Nekdanja rimska Scardona, glavno mesto Liburnije, pozneje v srednjem veku lastnina Subičev, Benečanov in Turkov, vse do nedavnih desetletij pa važno trgovsko središče, je danes tako otožno in zapu ščeno, da zaživi edino ob posetu nedeljskih izletnikov. Kdo mu je vzel veljavo? Nihče drugi — pravijo — kakor novi železni most, zgrajen predlanskim v vitkem loku preko Krke. Zvezal je skradinsko m ličansko zaledje s Šibenikom — eto! Pro-fita ni videti ne tu ne tam, ker je pač kri za vsepovsod. Res pa je, da je novi most bil skrajno potreben. Parnik »Tomaseo« ki zavozi pod njim proti slapovom, se mu — odkrije. Resnično. Kakor da bi snel cilinder, se prikloni visoki črni dimnik ... Krka je nato vedno pohlevnejša. Tu in tam, blizu bregovja se košati močvirska trava. Tu — pravijo — so legla komarcev ki širijo malarijo. V Skradinu smo videli majhno bolnico za malarike — a neki hudomušni profesor iz zdravega Gorskega Kotara je presenečen vzkliknil, zakaj ano-felesa ne preganjajo s F.itom?! Preden je dobil odgovor domačina, je zinil tudi on: Ko smo zavili okrog ogla, se nam je peneč in šumeč predstavil preslavni, prelepi Skra- dinski buk. Ves v solncu, ves v mavricah in tankih bisernih koprenah. Vi veste, da je Skradinski buk najveličastnejši od vseh Krkinih slapov, po legi in lepoti najznamenitejši v Evropi. Preko • demnajstih stopenj, ki so mestoma široke cel kilometer, se v globino 46 metrov, a na 450 metrov dolžine vsipa Krka, neprimerno burneje in pestreje kakor Savica podobna živem življenju: nenehno Pretakanje preko skalin, šumno, divje zanosno drobeče se v miljone kapljic in vendar tam spodaj toneče v mir, uravnano v pokojno strugo, ki vodi k morju, v objem večnosti. Pozdravile so nas diple. Prihiteli so k parniku pastirski fantje visoko s hribov in nam neutrudno svirajo v svoj čudoviti leseni instrument. Njihovi šibkejši tovariši ponujajo planinsko cvetje. Nekateri tudi majcene kapnike iz podzemnih jam. Take proseče in zvesto, d^ jim za voljo božjo ne bi ubegnil borni dinar, vsaj dinar... Spremljajo nas. ko se po ogledu vodovoda in elektrarne vzpenjamo na skalnate terase, v senco borovcev ogledovat grmenje vodovja in igračkanje solnca z mavricami na pršeči rosi. Prekrasno, čudovito — že res, ali saj veste, da nedeljskim izletnikom ni samo za poezijo. Tem manj, ko sta nam daai na razpolago samo dve uri. Pomislite, pri Skra-dinskem buku je ena sama kmečka oštari-ja! Sijajno lego ima tam za Slaparjem, sredi drevja in malih odtokov Krke. Tudi založena je dobro — z ogromnimi pršuti sveže pečeno jagnjetino, sirom, okusnim domačim kruhom in dobrim vinom — ali ob takihle izletniških nedeljah komaj komaj zmaga strašanski naval lačnih in žejnih. Nazadnje nas vendarle vse potrošta Ob neutrudnem brlizganju malih pastirčkov pa s planinskim cvetjem v gumbnicab se vračamo k ladji. Se si ogledamo elektrarno. Lepa je, Čista. moderna. A vendarle pravcata igračka ob orjaški sili Krke. Pol Jugoslavije bi lahko z elektriko napajali slapovi od Knina dc Skradina. Vem, številke so zoprne in časih prav nič ne povedo, a vendar naj po vrst' navedem, da more dati: Topoljski slap 103C HP. Butišnica 2-L50, Manojlovac 4<500, Roš-niak 1000, Miljacka 1800. a o skradinskem orjaku niti ne morem točno navesti sil, ki so več kakor konjske... Zakaj Krka doslej ni izkoriščena, — ni vprašanje. Pač pa: Kdaj bo? In od koga? — Sirena zove... Nekoč, da Bog da zdravja, se odpravim na turo skoz ob Krki navzgor, obiskat vse slapove. Kar tako iz neke čudne nostalgije, iz samega hrepenenja po bobnenju in šumenju vode v tišini dalmatinskega pogorja. Na povratku še ustavim na tistem majcenem otoku Visovcu sredi jezera, nedaleč gori nad Skradinskim bukom. Ni mi letos bilo dano, da ga obi-ščem. A ves sem željan, objeti to idilo, ti* hi otoček s samostanom sredi cipres, vrb in borovja ... Večer je topel, burja se je umirila. Za pol ure pošetamo po Skradinu. Brez prave volje in potrebe. Potem nadaljujemo pot nizdol po Krki, ki je vsa modra kakor globoko morje. Na Prukljanskem jezeru občudujemo zaton solnca, slovo ogromne rdeč« oble. Prijazen veter pihlja s planin, daleč, daleč se nam smehlja Velebit... S pesmijo, brenkanjem ob kitaro in enoličnim ro potom ladijskih otrojev se bližamo Šibenv ku, ki je v večernih lučeh kar mravljično lep. — dr. — Udeležite se danes oh l§. nastopa naraščaja in vojaštva v Tivoliju Kraljestvo mode Lepo poletno perilo Lepo parilo j® temelj vsake elegantne ipurderobe. Prava dama nikdar ne štedi pri parilu za to, da bi si mogla omisliti eno •■»bleko več na sezono. Tu velja pravilo: raj- fti eno obleko manj, a brezhibno perilo! Seveda pa v današniih časih tudi tu ni umestno •preveliko razkošje. Nasprotno, vsakdo skuša « čim manjšimi stroški doseči kar ee da večje uspehe. Izrazito razliko zaznavamo med perilom «a vsakdanjo uporabo in med modeli, ki >'h nosimo pod elegantnimi oblekami. Vsakdanja perilo uporabljamo tudi za wport. zato pa polagamo največjo važnost na njegovo trpežnost in ga ne krasimo s čipkami, ki se kmalu raztrgajo. Prevelika encr stavnost pa zna učinkovati nekoliko dolgočasno, zato tudi »športno« perilo opremljamo z ažurnim ali toledskim vezenjem, ki ji trpežno in zaradi enostavne ornamentike »stvarno'<. Vzor elegantne športne kombine-že je model, ki ga vidimo na predzadnji skici naše skapine. Povsem d m tračno le seveda perilo, ki pa nosimo pod popoldanskimi in večernimi oblekami. Tn so še vedno v čislih lepe, na-■avnobarvne čipk3, ki jih kombiniramo s svetlo pralno svilo. Lepe učinke dosežemo tudi. če kombiniramo rožasto pralno svilo s progami iz temne enobarvne svile (zadnja skica zgoraj). Za prozorne obleke rabimo dolgs, temni Hpodnje oblek?. Temnomodro ali črno bvori-vo izvrstno učinkue pod živobarvnimi svilami. zlasti pa prekrasno poudarja vzorce modernih rožaftih srvil. Tako spodnjo obleko opremimo s svetlim čipkastim robom (2. stoka zgoraj). Obleko t» vrste pa pretvorimo ▼ poletno domačo obleko, če jo kombiniramo i majhnim bolerom iz istega tvoriva, ki ima napol dolge rokave z všito čipkasto progo. To zanimivo kombinacijo predstavlja naša P*"** 6kica. Moderne nočne srajce Izdelujemo predvsem iz tvoriv, ki »e ne pomečkajo tako hitro. V to svrho ©o najbolj priljubljeni svileni tri-koji v krasnih pastelnih barvah. Tudi tu je najbolje, da se odrečemo čipkastemu okrasju, ki ni zadosti trpežno. Lep kroj z ljabki-mi rokavčki in peterokotnim izrezom je že sam po sebi dovolj učinkovit (zadnja skica). Seveda pa v nobeni garderobi ne sme manjkati jutranja pižama, ki jo za poletne dneve izdelamo iz vzorčastega pralnega tvoriva. Pri takem modelu izostanejo vse podrobnosti, edino važen je lep in eleganten krof Široke hlače, po sredi zapet in štirikotno izrezan život z ravnimi progami namesto rokavov tvorijo okusno pižamo, ki nam pride prav doma, na vrtu in pri kopanju (prva skiaa spodaj). Od leta 1813 odličen bel Sifon« Čipkasti kep izvrstno krasi vsako temno obleko. Seveda so v to svrho uporabne le težke, močne či reke, ki se tesno oprimejo ramen. Primarne so Moderna kopalnica irske in benečanske čipke, pa tudi razne njihove imitacije. Starinskemu značaju tega čipkarskega kepa odgovarja proga gumbov po sredi, ki jo tvorijo stari srebrni gumbi ali korale. Brez kopalnice si ne moremo misliti lepega stanovanja, ni čuda torei, da si na vse načine prizadevamo, kako bi jo čim lepše in udobneje uredili. Garnitura iz froterja, ki obsega preprogo, dve brisači in dv? pralni rutici, je prav učinkovita pridobitev za vsako lepo kopalnico. Vsaka gospodinja jo lahko sama izdela iz temnega in svetlega froterja, ki ga sestavi, kakor je razvidno iz naše skice. Zdravniška posvetovalnica S. Ž. v P. Rane. ki nastanejo pri kostni tuberkulozi, se sicer težje celijo kot druge, vendar pa ne obstoji kakšna neposredna "nevarnost. Najboljši nasvet, kako jih zdraviti. Vam bodo dali zdravniki, ki so Vas dosedaj zdravili. Običajno solnčenje mnogo koristi. Priporočamo Vam. če utegnete, zdravljenje v kakšnem zavodu, najbolje na morja. Usp.^h ra zavisi tudi od splošnega telesnega stanja in ie potrebno, da se telo s krepko hrano ln primernimi zdravili okrepi. — B. T. Poslabšanje vida ima lahko več vzrokov. Napaka je lahko v očesu samem ali pa je posledica kakšnega notranjega obolenja. Ugotoviti se pa da to seveda samo s točno zdravniško preiskavo. Zato Vam nujno svetujemo, da čim prej obiščete specialista za očesne bolezni. _ Koz. Ljj. Mozolje odstranite na ta način: Zvečer pred spanjem umivajte teme-1 to par minut obraz z vročo vodo in alkalič-nim žveplenim milom in ga z grobo brisačo dobro zdrsnite in osušite. Nato namažite kožo z mastio: Salicilne kisline 5 gr. resor-rina 5 gr. žveola v prahu 10 gr. vazelme KO gr. Drugo jutro mast obrišite in umijte mast z milom. Mozolji so trdovratna bolezen. vendar se energiji in vztrajnosti vedno posreči, da jih odstranita. — Zaradi bolečin v čeliusti Vam pa svetajemo da Vas preišče zobozdravnik. — P. F- Elektroliza odstrani trajno dlačice. Oneraciio izvršuMo kozmetični zavodi in je brez posledic. \sa druga zdravila odstranjujejo dlačice eamo začasno. — Zdravstvo. Proti prhljaju las Vam priporočamo sledečo vodo: Boraksa 10 gr. kloralhidrata 1 gr, glicerina 20 gr, vode 200 gr. Pri močni tvoritvi lusk je pa najučinkovitejše sredstvo Hebrov alkaliSen miinat alkohol. — Obup. Ce je pri Vaši ženi že toliko zdravnikov ugotovilo, da boluje samo na bronhialnem katarju in da ni nevarnosti, Vam svetujemo spremembo zraka najbolje na morje. — J. V. Najboljše sredstvo zoper predčasno izpadanje las je skrbna in razumna nega las. Priporočamo Vam sledeče sredstvo: Salicilne kisline 4 gr. vinskega cveta 200 gr. — Vrhnika. Pri razširjenih žilah na nogah Vam priporočamo, da nosite elastične nogavice. Drage opisane bolečine so pa verietno revmatičnega značaja in bo najbolje, da greste sedaj poleti v kakšno zdravilišče. — M. L. D. C? mislit?, da je želodec razširjen in povešen. Vam priporočamo rentgenološko preiskavo. Obenem bi pa tudi bilo potrebno, preiskati želodčni sok. Pri takšni bolezni je umestno, dai nosite tre-bušni pas. Hrano pa uživajte v večkratnih, zato pa manjših obrokih. — K. K. Ce ste že prekoračili 50. leto. pač ne morete več pričakovati zmožnosti 201etnega mladeniča. S fizikalno t^rapiio in injekcijami se pa da stanje vsaj nekoliko izboPšati. — Sarinfan-ka. Podedovana sifilis nastopi lahko tudi v poznejši dobi v različnih oblikah, kakor se ie to pri Vašem možu pokazalo. Zdravljenje ie uspešno in se mora toliko časa nadaljevati. dokler ne postane krvna reakcija negativna. Priporočamo tudi preiskavo krvi pri otrocih. Zaradi nerednega mesečnega perila Vam pa priporočamo zdravniško preiskavo. Kopalci in turisti! Uporabljajte 153 dr. Kmetovo mazilo EN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. kar j« lahko več vzrokov. Dobro so ee obneslo kopeli na Dobrni. — Poletje. Pri obilnem potenju, pri visoki toploti in naglih iz-premembah se najbolje obnaša volna, posebno ni možna pogosta izmenjava obleke. Telo umivajte s kisom, alkoholom, i raztopino tanina, sode in alkaličnih mil. Za usta Vam priporočamo izpran je z vodikovim eu-peroksidom. — I. L. Otekle noge se običajno pojavijo pri boleznih ledvic ali srca. Pri stalni močni žeji je pa treba misliti na sladkorno bolezen. — L. S. Pri premočnem spolnem nagnenju Vam priporočamo pomirjevalna sredstva (brom), veliko gibanja na svežem zraku in hladne kopeli. — X. Y. Z. Inkubacijska doba, t. j. čas od okužitve pa do izbruha bolezni, traja pri kapavici 3—4 dni. V tej dobi je infekcija že mogoča. — M. K. L. Pri nagnenju k debelosti se morate ogibati močnatih in mastnih jedi in uživajte kolikor mogoče malo tekočin. Skrbite za redno odvajanje in telovadite vsak dan. Zaradi zdravil se pa morate obrniti na zdravnika, ker je treba najprvo ugotoviti, kakšne vrste je debelost — A. K. Ptuj. Ce ne nastopijo komplikacije, e? bo operacijska rana dobro zacelila. Priporočamo pa, da nosi trebušni pas. Zaradi nadaljnje ne V S Urejuje dr. Milan Vidmar Včasih, ko opazujem Šahovsko življenje v Ljubljani, mi misli nehote uhajajo v one idilične razmere, ki smo Jih imeli pred tridesetimi leti v kavarni »Slone. Najbrže smo takrat lgTali boljši šah. Nepozabni Pfeifer, nadarjeni Poljanec, duhoviti Ni-ckerl — to so bile partije! Poglavitno pa Je vendarle bilo, da nikdar nismo igrali za denar. Se na um nam ni prišlo. Igrali smo z vnemo, Igrali smo s strastjo, igrali z ogromno ambicijo, toda za denar ne. Saj bi nam bilo nemogoče — sramotno. Danes ni več tako. Dolžnost mi Je opozoriti na sramo^enje kraljeve Igre, ki ga prinaša denar. Mlad človek mora uživati duhovno borbo takšno kakršna je. Denar mu Je spriditi ne sme. Vse grde dodatke prinaša v šahovski obrat samo denar. Ljubljanski šahovski klub ima odličnega predsednika. Gospod arh. Costaperarla se Je z vsem svojim neukrotljivim Idealizmom postavil našim šahistom na Celo. Prav gotovo mu bo povojni šahovski materijalizem grenil veselje do kraljevske igre. Zato ga moramo iztrebiti. Rad bom pomagal. Zakaj odbor prvega slovenskega kluba nI bil vedno tako živ, kakor bi moral biti? Ker ga je dušil — denar. Pred desetletji smo v Ljubljani Igrali krasne dvoboje ln turnirje — brez denarja. Danes so važni klubski turnirji »nemogoči«, ker ni sredstev. šahovski klub mora imeti svoje prireditve, če ima denar ali ne. Ce ga ima, naj razpiše nagrade. Nedvomno bodo podžigale borce. Ce ga nima, mora biti tudi dobro. Podporno društvo šahovski klub nikdar ni bil ln nikdar ne bo biti smel. Vem, da se dotikam težkega vprašanja, ki obremenjuje ves šahovski svet. Amater ln poklicni šahist sta težko združljiv^. Pa vendar živita ▼ veliki svetovni šahovski areni skupno življenje. Mogoče ne bo odveč, če povem, kaj se mi zdi pravilno. Visoki šah potrebuje poklicne šahovske umetnike. Prav Je, da so veliki mojstri profeslonall. Prav Je, da žive od šaha za šah. Za nje so potrebne nagrade na velikih turnirjih in honorarji pri prireditvah, življenjskih pogojev Jim amater kvariti ne sme. Ce sem se udeležil velikega mednarodnega turnirja, sem vedno zahteval vse, kar zahteva poklicni konkurent. Moral sem ga ščititi. Ce so v New Yorku, Londonu ali Berlinu hoteli imeti mojo simultanko, sem zahteval višji honorar nego NJemcovič ali Bogoljubov. Častna mi je bila vedno dolžnost, pomagati jim. Tako, ln le tako, lahko živita amater in profesional v istem svetu. Poleg velikih mojstrov pa šahovski svet številnih malih poklicnih mojstrov, moj-sterčkov, pomočnikov ln vajencev ne potrebuje. Vsem tem prištuljencem Je treba vzeti šahovski denar. Naženimo jih iz svetišča. Mažejo ga. šahu itak ne koristijo, ker nimajo moči. Klubski turnirji so turnirji amaterjev. Za nagrade jim dajte lepo izbrane predmete in ne denar. Ce igralci ne marajo turnirja brez denarja, pa naj ne igrajo. Taki igralci sploh niso pravi šahisti. Seveda je treba skrbeti za stroške, če mora klubovo moštvo potovati. Ob priliki zadnje medmestne tekme v Zagrebu je naš klub, po veliki zaslugi g. predsednika in ostalih vodilnih gg. odbornikov, hitro zbral potrebni denar. Zares potrebni denar bo klub vedno imel, če bodo člani izpolnjevali vse svoje dolžnosti. Za nepotrebni denar, za kvarni denar, pa se odboru ni treba brigati. Svarilne moje besede so bile potrebne. Predsedstvo ljubljanskega šahovskega kluba zasluži v polni meri, da ga moralno podpiram. Ostali odbor pa je v zadnjih dneh itak krenil v pravo smer. Priredil je živo bitko med šahisti »Jadrana« in svojimi, pri čimer je amfibije lepo porazdelil. Prirejati je začel brze turnirje. Prav tako! Potreben pa je še trening za medmestni finale in za letošnji glavni turnir. Za vse to pa denar ni poglavitna stvar. — * — Budimpešta je letos imela nacijonalni mojsterski turnir, ki se ga je udeležil tudi znani Peruanec E. Canal. Odnesel je Madžarom prvo nagrado. Naslednja partija opisuje zelo živo njegovo vedno zanimivo igro. Beli: J. Szčkelv Črni: E. Canal 1. d2—di d7—d5 2. c2—c4 c7—c6 3. Sbl—c3 .... Navadno igramo 3. Sgl—f3. Bojimo se odgovora 3.....e7—e5. Ta odgovor pa ni tako hud kakor se zdi. Canal je našel hujšega. %..........d5Xc4 4. e2—e3 b7—b5! Ta poteza je plod temeljitega študija. Canal Jo Je skrbno pripravil za turnir. 5. Sc3Xb5? .... Beli pada v nastavljeno past. Pravilno je: 5. a2—a4, b5—M 6. Sc3—a2, e7—e6 7. Lfl X c4, Sg8—f6 8. Sgl—f3 5..........c6Xb5 6. Ddl—fS . . Beli upa, da mu ostane kvaliteta. 6..........Dd8—c7! 7. Df3Xa8 Lc8—b7 8. Da8Xa7 e7—e6 Črni grozi sedaj zajeti belo damo z 9. ____Sb8—c0. 9. d4—d5 e6Xd5! To je močnejše od Lf8—c5 10. d5—d6, Dc7 X d6 10. Da7—.... S težavo je beli rešil damo. Za žrtvovano kvaliteto pa ima sedaj črni silen napad. 10..........Sg8—f6 11. Sgl—f3 Lf8—b4-f! 12. Lcl—d2 Sb8—c6 13. Ld2Xb4 .... Beli ponuja damo. Njegova najboljša šansa! črni pa ne vzame. 13..........Sc6Xb4! 14. Dd4—c3 .... fo 14. Dd4—e5, Dc7Xe5 15. Sf3Xe5, Sb4—c2+ 16. Kel—d2, Sc2xal 1, . Lfl— e2, Sf6—e4+ 18. Kd2—cl, f7—f6! obdrži črni z dobro igro kmeta. 14..... 15. Sf3—d2 Nov udar! 16. e3Xd4 17. Dc3—g3 18. Kel—dl žalostno. 18..... 19. b2—bS 20. b3Xc4 21. Kdl—el Dc7—a5 d5—64! Sf6—d5 0—0 Da5—a4-F Da4—a3 Sd5—c3 + Sb4—c2 mat. Lepa, teoriji važna partija! Naše morje Omišalj - Hotel Učka z dependanco »VILA LOVORKA« t lastnimi kopališči in prhami. Zmerne cene. Zahtevajte prospekt! 177 NOVI VINGDOLSKI Priljubljeno rodbinsko kopališče na gornjem Jadranu z lepimi in prostranimi plažami. — Dolgo obrežno šetališče s prekrasnim parkom in moderne vile. Izvrstna voda in električna razsvetljava. Dnevni izleti po kopnem in morju, tenis igrišče in razvit plavalni in ribarski šport. 176 IZ SOBE V MORJE! Prijetno letovanje na morju nudi počitka in okrepitve potrebnim tik ob morju ležeči PENSION „KEKO" Barhat — otok RAB — Dalmacija Izborna domača ln dunajska kuhinja. Prvovrstna rabska vina. živi studenec. Izletna točka oddaljena 35 min. od mesta Raba. Pension dnevno Din 55.— vključi: stanovanje, hrano, postrežbo in takse 7443 OMIŠ PRI SPLITU HOTEL BELLEVUE, nova stavba, tekoča voda. Penzijon Din 60.— do 80.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo. 120 MAKARSKA Morsko kopališče in letovišče na podnožju Biokova (1762 m). Divna plaža (1500 mi, kristalno čisto morje, krasen borov gozd ob plaži. Izvrstna studenCni-ca, električna razsvetljava, dnevne zveze s parobrodom s Splitom in Metkovičem v dveh urah. Kopanje brezplačno. Prospekte in informacije daje brezplačno Kopališno povjerenstvo. 167 Crikvenica največje kopališče na Jadranu. 4 ta pol ure vožnje od Zagreba vla Plase. 30 hotelov ln penzlionov. Tega leta velike svečanosti 11. znatno znižane cene Informacije ln prospekte pošilja Zdravil, pover.lenstvo in hoteli sami. HOTEL MIRAMARE, tel. 11. Suprot lje-člllšnom parku 1 kupallštu penzlja u glavnoj sezoni: 85 — 95 Din ekskl. DCM DR. SFTDL. 50 sob s tekočo vodo. Kopelji, garaže. Pension v predsezoni 65 do 80 Nin. HOTEL PENS. ESPLANADE vls-a-vls plaže. Popoln komfort. Tek. voda. Garaža. Popolna oskrba v gl. sez. 85—95 Din. HOTEL PENSION SLAVIJA. 25 moderno opremljenih sob s tekočo vodo. Kopelji. earaže. Informacije gratls. PARK HOTEL CRNKOVIC vls-a-vls kopal parka. Dipl. kuhinja. Cene predsez. 65— 70 Din gl. sez. 80—90 Din. Prospekti PENSION REST. WIEN. Nova moderna zgradba. Vls-a-vls kopališča. V sobah tekoča voda. Informacije gratls. PENSION ADRIA, tel 10. Penzlja u glavnoj sezoni: 75 — 90 Din ekskl UPRAVA: A. CH. URBANETZ. ISTA UPRAVA: PALAČE HOTEL, ZAGREB HOTEL-PENSION IVANČ1C. V bližini pristanišča tn kopališča. Tekoča voda. Po-"Oln pension od 60—90 Din HOTEL-PENSION CRIKVENICA, nedaleč od pristanišča. Moderno opremljene sobe Ponolna oskrba od 60—75 Din PENS. REST. GJURASIN. novozgrajene moderno ureleno poslopje z elegantno opremo Tpko*a voda. Pension v pred-""mit R*—80 Din PENSION DANICA. Kopanje pred same vilo. Popolna oskrba 60—70 Din. Prospekti eratls PENSION EUKOPA L IVANC1C, neposredne ob kopališču. Mirna meščanska hiša Popolna oskrba od 75—85 Din. PENSION .W1MMER« nasproti Kopališč* v lepi »111 Popolna oskrbs 15—85 Din Iz življenja in sveta Romantična snubitev 15*000 km poti zaradi ljubljenega dekleta Ljudožersko drevo Grozotna poročila o drevesu, ki prebavlja mlada dekleta — Kaj sta doživela dva mlada prirodoslovca — Resnica o mesojednih rastlinah Asturski »KanibaLsko drevo« ... pod tem grozot-nim in res strašečim naslovom so listi nedavno poročali o skorajšnjem odhodu reke znanstvene odprave na otok Madagaskar, kjer velja odkriti ljudožersko drevo, »o katerem domačini pogostoma govorijo in ki se skriva v nepristopnih gozdovih.« In potem s» sledili podrobni podatki, da bi človek dobil kurjo polt od njih. To grozotno drevo, so govorila časniška poročila, je neke vrste velikega ananasa, visoko je več nego tri metre, deblo mu meri v obsegu dva metra in na vrhu ima kakor človeška roka debele, mastne liste, ki so opremljeni s — čeljustmi... obenem izločuje neko tekočino, ki ima uspavajoče lastnosti. Neki madagaskarski rodovi ga smatrajo za božanstvo in mi: ob določenih praznikih žrtvujejo mlada dekleta. Polagajo jih v osrčje tega strahotnega cveta, ki ;';h polagoma prebavi, tako da ne ostane po nekoliko dnevifl nič drugega razen kosti... Groza! Ta zgodba, ki ji je lahko otipati verjetnost, nas spominja nekr. druge, ki je krožila prav tako j^o listih. To je bilo pred nekoliko leti in »zgodila« se je na Floridi, to je v njenih »nepris.otviib» močvirjih. Dva mlada naravoslovca sta imel slabi domislek. da sta šla botanizirat v ta ozemlja in bi bila skoraj postala žrtev neke masojedne rast'me, ki je sličila palmovcu M&boma so ju >v;l3 kakor kače ?tipalke'biao, ki ji je rabila l.ot nt kakšna usta Pocuvalca sta imela na sre-pri roki dva velika noža, s katerima sta s precejšnjo te^a»*o presekala te kakor de-*-ja roka debele tipalke. Eden izmed obeh učenjakov se je pa tako prestrašil, da so mu lasje osiveli v nekoliko minutah. Skeptičnemu človeku se vidijo takšne zgodbe seveda prav tako malo verjetne, kakor zgodba o tistem slovitem »drevesu smrti«, o katerem so trdili, da se nihče več ne prebudi, ki leže v njegovo zločesto senco. Vsa svetovna folklora pozna nešteto legend o rastlinah s skrivnostnimi lastnostmi. Kdo ne pozna čudovite mandragore, ki je imela v dobi čarovnic tako veliko vlogo7 Po vsej osrednji Afriki srečaš rastlino »mbundu«, ki rabi za paraliziranje urokov, povzročenih po ^hudobnem pogledu«. Ce hočemo pogledati, kaj Je na vseh teh pripovedkah stvarnega, se nam reducirajo na preprosto, znanstveno ugotovljeno dejstvo, da živijo tudi rastline, ki se res hranijo z živimi bitji, a nikdar da bi bile nevarne človeškemu življenju: njih žrtve so le drobne živalce, hrošči, metulji, mravlje in muhe. Po vsem svetu so takšne rastline, posebno pa v obeh Amerikah. 2e 1. 1768. je odkril neki angleški botanik v svoje veliko presenečenje, da se listni vršički neke rastline iz vrste dionej zapirajo kakor knjižni listi nad mušicami, ki so bile tako neprevidne, da so sedle nanje. Ko se tako s klopi j ena lista odpreta, je videti žuželka prebavljena. Najbolj znana rastlinica te vrste pri nas je znamenita rosica, na katero naletiš po močvirnih ozemljih brez vsake druge nevarnosti, kakor da si morebiti zmočiš noge. Rosica ima ob robu svojih cvetov polno rdečkastih dlačic, ki imajo na koncih kapljice neke lepljive tekočine, ki sliči gumiju. Po teh svetlikajočih se kapljicah je dobila rastlina svoje mično latinsko ime »ros solis« — sončna roža, če sede metuljček, žuželka ali druga drobna živa stvar na rosico, se dlačice hipoma zgrnejo nad njo in ko se spet dvignejo, je nesrečna mala obiskovalka mrtva. Po slavnem naravoslovcu Darwinu. ki je rosico prvi proučil, prebavlja ta svoj plen v resnici s pomočjo fermentov, ki jih izločujejo posebne žleze in ki sličijo želodčnim sokom. Na budim peštanskem letališču je izstopil te dni iz potniškega letala širokopleč, zagorel mlad mož, ki se mu je po vsem videzu zelo mudilo. Najel si je takoj avtomobil in se odpeljal v kraj Gibart, kjer je obstal pred gradičem, v katerem živi lepa, 18-letna Judita Szepessv, hči umrlega veleposestnika in apelacijskega sodnika Zoltana Szepessyja s svojo staro materjo. Damama se je predstavil za holand-skega lastnika plantaž Gerta Grootenboe-ra z Jave. Njegov obisk pa je imel za ozadje zelo romantične motive. Lepa Judita je hči znamenite, v New-yorku tragično preminule filmske igralke Lye de Putti in njenega prvega moža, Zoltana Szepessyja. Lya de Putti je svo-Ječasno ostavila moža in otroka ,da bi re posvetila izključno svoji umetniški karieri. Pozneje, ko je šlo s to navzdol, se je skušala z možem pogoditi, toda razočarani soprog ni hotel o tem nič slišati. Gert Grootenboer je občudoval nesrečno zvezdnico opetovano v kinematografu. Po njeni smrti so listi nekoč priobčili sliko njene hčerke z vestjo, da ima neka nemška filmska družba namen angažirati jo za film Lepa Judita ni samo lepa, ampak svoji pokojni materi tudi zelo podobna. In ta podobnost, ki jo je spoznal s slike, je holandskega plantažnika pripravila do tega, da ji je pisal z Jave dolgo pismo s prošnjo, da bi jo smel osebno obiskati. Judita mu je prijazno odpisala ln razvilo se je med obema živahno dopisovanje, ki se je končalo nekega dne s tem, da je Grootenboer zaprosil mlado damo za roko. Na to pismo ni prejel določnega odgovor, dekle ga je hotelo prej vsekakor videti. Nn Grootenboer je spet dokazoval, da je energičen človek. Navzlic slabim časom je takoj opravil potovanje 15.000 km, da bi zasnubil lepo dekle na licu mesta. V gradiču so ga prijazno sprejeli, a določnega odgovora vendarle ni prejel. Mlada dama je dejala, da ji je Holandec zelo simpatičen, da jo je pa strah ločiti se od svojcev in odpotovati za vselej na Javo. Tako ta romantična zgodba še nima znamenitega bappyemda, ki bi ga vseka^ ko zaslužila. Toda mladi Holandec se ne da prestrašiti. Upa za trdno, da se po naslednjem obisku ne vrne več sam na Javo. sin bivšega špansKega kralja Alfonza, s svojo zaročenko (na desni) in njeno sestro. Kakor znano je prinčeva zaročenka bogata Kubanka, a ker je meščanskega rodu, je princ prišel v spor s svojo družino Praga — domovinsko pristanišče za pomorske ladje češkoslovaška nima nobenega neposrednega dohoda do morja, navzlic temu pa plove po morjih vendar 9 njenih ladij. 8 med temi je trgovinskih parnikov, 1 je športna jahta. Največji češkoslovaški trgovinski par-nik je »Legie« s 5735 registrskimi tonami in je last banke češkoslovaških legionar-jev; ostali parniki so »Dalibor«, »Neptun«, »Rila«, »Marie«, »Duben«, »Plzn«, »Morava«, Vse te ladje imajo svojo domovinsko pristanišče v Pragi, izhodno pa v Hamburgu, Gdansku in Stettinu. Športna jahta »Fram« ima svoje izhodno pristanišče v Trstu in pripada nekemu Pražanu. Vdove in vdovci se branijo zakona Med novoporočenci je bil zmerom znaten odstotek vdov in vdovcev. Tako tudi na češkoslovaškem. Značilno pa je tam, da število teh, ki se znova poročijo, od 1.' 1919. dalje stalno pada. Tega leta je bilo na češkoslovaškem 24 tisoč vdovcev in 17.000 vdov, ki so znova stopili v zakonski jarem, 1. 1930. pa je bilo prvih samo še 10.500, drugih 5000 in v naslednjih letih sta bili obe števili še manjši. Pri tem je pripomniti, da šteje češkoslovaška letos več nego pol milijona vdov in vdovcev... Ljudsko štetje v Nemčiji V petek se je pričelo v Nemčiji po osmih letih novo ljudsko štetje. Za to svrho so izbrali 500.000 popisovalcev, ki bodo vršili svojo službo brezplačno. Njihovo delo ne bo lahko, saj je treba razdeliti in izpolniti popisne pole za kakšnih 66 miljonov ljudi. če bi jih hoteli odposlati skupaj v Berlin, bi morali imeti na razpolago tovorni vlak s 30 vagoni po 15 ton. Preiskati bo treba nato z ozirom na njih pravilnost 18 milijonov hišnih popisnih pol, 3 milijone poljedelskih in gospodarskih popisnih pol in poldrug milijon popisnih pol za razne obrti. Uvrstitev vseh teh pol v posamezne kategorije bo mogoče najbolj zamudno delo, saj bo treba upoštevati okrog 15.000 označb za različne poklice. V kakšnih treh tednih jpa bodo vendar!le objavljeni vsi statistični podatki o tem ljudskem štetju, Zanimivo je, kako se je gibalo število prebivalcev v mejah Nemčije v teku stoletij. Okrog leta 1000. je štelo nje ozemlje 2 in pol milijona ljudi. 1. 1200. se je to število podvojilo, 1. 1618. podesetorilo. Tride- ,, m se je izdajal za burbonskega princa Nezakonski sin Franca Jožefa, pustolovec, pretendent na albanski prestol Sinovi angleškega kralja Redka slika, ki kaže vse štiri sinove angleškega kralja. Od leve proti desni: Princ Jurij (najmlajši), star 31 let. Prestolonaslednik vvaleški princ, ki bo kmalu dopolnil svoje 40 leto. 38-letni yorški princ, edini, ki je oženjen. 33-letni gloucesterski vojvoda, ki je v javnosti malo poznan Pred pariško poroto se obravnava te dni kriminalni primer, ki je v avgustu lanskega leta vzbudil veliko pozornost. Neznatna, starikava ženska po imenu Candelaria Brau-Soler je v majhnem hotelu zadnje vrste s petimi udarci z britvijo umorila nekega moža. Zadeva sama na sebi bi ne bila morda posebno pomembna, toda umorjenčeva oseba je bila tista, ki je vzbudila zanimanje najširših krogov. Saj je mož trdil vse življenje, da se imenuje princ Sergij Edgar Burbonski in da je nezakonski sin avstrijskega cesarja Franca Jožefa; Proces bo moral razjasniti pred vsem s temne točke; Ali je bil princ res princ? Zakaj je postal žrtev umora? Kako je bil umorjen ? Na prvo vprašanje odgovarja državni tožilec, da je bil pokojni samo pustolovec po imenu Carlo Lorioli, ki se je rodil leta 1865. na Južnem Tirolskem. 2e r>red 30 leti so ga na Francoskem obsodili zaradi sleparstva, v Italiji so ga zasledovali zaradi vohunstva, 1. 1926. pa so ga izgnali iz Španije, ker se je predstavljal z lažnivim imenom burbonskega princa. A ta odgovor ne zadovoljuje javnosti, ki sluti za celo vrsto nepojasnjenih stvari isto toliko senzacionalnih odkritij. Pri procesu nastopa n. pr. zastopnik nekega Američana, ki se imenuje princ Rudolf Burbonski in pravi, da je umorjenčev sin iz nekega njegovega prejšnjega zakona z bogato Američanko. Poleg tega nastopijo kot priče nekateri pokojnikovi prijatelji, ki hočejo dokazati, da je bil princ res princ in da je imel zveze z odličnimi osebnostmi na vse strani. Med njegovimi pismi in fotografijami so našli med drugim n. pr. neki Mussolinijev dopis, neki dekret, s katerim se princ imenuje za tarškega generala, ustavni načrt za kraljevino Albanijo, ki bi jo ustanovil on itd. Našli so tudi kakšnih 300 ljubezenskih pisem, ki so bila naslovljena nanj, in druge dokaze njegovih uspehov v odlični družbi. Med pričami je krilni pribočnik nekega francoskega generala, ki izpričuje, da je bil pokojni često v obiskih na raznih poslaništvih in pri raznih pregnanih vladarjih, dalje da Je bil v zvezi z generalom Sanjurlom, ki Je hotel uprizoriti v Španiji puč, in da je govoril gladko deset jezikov. S svojo morilko se je seznanil v času, ko je bil na španskem v konfliktu z oblastmi. Bila je žena bogatega lastnika plantaž in se je vanj tako zaljubila, da je možu pobrala 40.000 frankov in ušla z do-mnevanim princem v Pariz, s tem denarjem ga je nekaj časra vzdrževala, a vztrajala je pri njem tudi pozneje, ko Je jima začelo iti čedalje slabše. Vzdrževala ga Je z lastnim delom. O svojem dejanju Je dejala, da ga je Izvršila v prepiru. Princ ji je povedal, da odpotuje v neko državo, kjer bo za veliko denarja prodal neke državne in vojaške tajne. Zahteval je, naj ga na tej poti spremlja, a ker se je uprla, Je planil nanjo z britvijo v roki. Posrečilo se ji je, da mu je britev izvila iz rok in ga Je potem z njo umorila. Temu pripovedovanju nasprotuje zdravniška preiskava, ki trdi, da je bil pokojni umorjen v — spanju. S tem pa je postala zadeva še bolj zagonetna in zato ni čudno, da pričakuje javnost z napetostjo, kaj bo ta proces še spravil na dan. Pri boleznih srca in poapnenja žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura naravna »Franz Josefova« grenčica se lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. setletna vojna Je prebivalstvo vrgla tako nazaj, da je ostalo kakšnih 12 milijonov ljudi, šele 1816. je doseglo spet stanje 1. 1618. L 1820. je naraslo na 26 milijonov, 1. 1850. na 35 milijonov, ob koncu stoletja na 56 milijonov, pred izbruhom svetovn« vojne na 67 milijonov, po izgubah med vojno in izgubo velikih ozemelj po rer-sailleski mirovni pogodbi Je padlo do leta 1919. na manj nego 63 milijonov, ob zadnjem ljudskem štetju 1925. Je znašalo 63 milijonov 177.000 in se je zaradi nazadovanja porok in rojstev zelo počasi dvigalo, tako da ga cenijo danes na 66 milijonov. (Podatki so povzeti iz nemških virov.) RES LEPE OBLEKE ter pristna angleška sukna in najboljše iod-ne za športne obleke si gospodje Se vedno kupujejo pri Drago Schwab, Ljubljana Anekdota DUsseldorfska galerija ni hotela nekoč kupiti Cčzanncrve slike »Mlad mož z rdečim telovnikom«, ker je bil neki ugledni slikar in kritik na mladem možu grajal, da ima v razmerju z levo roko predolgo desnico. Tudi Max Liebermann si je ogledal to sliko in je bil za njo naravnost navdušen, kar omenjenemu kritiku ni bilo prav. »Toda, Liebermann, poglejte si vendar to strahotno dolgo desno roko.« mu je dejal, na kar je Liebermann odvrnil; »Ta roka je prekrasno slikana, tako da ne more biti dovolj dolga!« Vsak dan ena A. Kraševec; (»Sondagsnisse«) Krošamo Taberne so en dober, shvahten krej, tam dobimo bratrov vselej kej. Andrej Drabosnjak. Po glavi sta mi rojila ta verza, ki Jih utegneš zaslediti v orumeneli rokopisni zbirki »zloženi od eniga paura v Korotani«, ko sem stopal v REBER, predmestno krčmo, shajališče najrazličnejših duhov. Tako se tamkaj rad oglasi g. Jerko Poldru-govič, človek in pol, ako se oziramo v prvi vrsti na trebuh, čemur se kajpada ne more ogniti, kdor ni slep. Njegov anthro-poflux, žarenje živega staničja, je neznanski. čutiš ga kaj naglo v njegovi soseščini. Možak je, bogme, res zajeten. Ondan je izgubil z vidika svoje ščene, ki sliši na klic Najdek. Razkoračeno stoječ v drevo-redju, kliče in žvižga izgubljenčku: ta pa medtem čepi gospodarju med nogami in se mu prikupno smehlja z repom. Kar se tiče umskih vrlin, posebno pogostoma omenja tibetskega pesnika iz 12. stoletja, z imenom Milarppa. Svojo vednost o njem pripoveduje, da bi se ovil v žar in čar učenosti, kamor ne more vsakdo za njim, da bi ga nadziral ali popravljal. Včasih pobere kje besedno igračo. Tako je nedavno cenjenemu omizju postregel z uganko: »Kateri ban je pri nas najdlje znan?« Nekateri so prišli celo do bana Petra Zrin-skega, obglavljenega v letu 1671. Toda Poldrugovič se je odrezal: »To je sveti Urban!« Iz istega področja je domislica, ki vprašuje, katero ime bi bilo za takega uradnika nemogoče. To je v Desforgesovi francoski komediji junak Doliban, češ, poslušajte samo, kako bi neumno zvenelo, kadar bi navdušene množice soglasno vzklikale: »živio, deli-ban!« Sicer pa ga boginja Suada ni obdarila s preveč izbrano zgovornostjo, čeljustal je, kakor je kanilo. Nič si ni k srcu jemal, ko se je nekoč izrazil s tolminsko hribovsko preproščino: »One je prišel po ond, pa ni bilo ončga doma. da bi mu bil dal onč.« No, zamerčen ali zadirčen pač ni bil, ampak imel je pametno filozofijo. P.ekal je na priliko :»Kadar nimaš tega, kar bi rad, moraš rad imeti to, kar imaš.« Ko je pred leti prvič slišal o ruskih gledaliških igralcih — hudožestvenikih — jih je šel takoj gledat. Mislil si je namreč, da imajo svoje ime odtod, ker so jako naklonjeni Evinim hčeram: hudoženstveniki, kakor je tudi zmotno domneval, da hrvatski naziv >stožernik«, ki je prevod za kardinala, izhaja odtod, ker tak cerkveni hrust j<5 za sto drugih ust, s hiperbolo rečeno. On sam uživa dandanes nežni spol večinoma z očmi. Poprej je seveda dvoril marsikateri krasotici, sedaj pa obžalujoč premleva znani pregovor, ki modruje: Kar vsem rabi, to se kmalu poh&bi. Pravijo, da se je v neki sladki ginjeno-sti majal pred velikim stenskim ogledalom in dejal kipcu boga Lelja ali Amorja, stoječemu na okrajku; »Zbogom, prisrčka-ni zamorček, moj amorček, nič več se ne bova videla, razen pred zrcalom!« Naš slavni korenjak je z izredno slastjo pil zdravilno žganico k r 6 š a m o. šilce stane poldrugi dinar, kar je za Poldrugo-viča malenkost Ko bi vi vedeli, koliko las sem si obelil ob tej znamki! Ko bi še živel znamenit? profesor Pammer v Novem mestu, bi mi vede' svetovati, saj je razložil celo zamotane skovanke kot jabar-teinent ali contravoyer; edino tedaj se ni znal izdreti iz boba ko mu je osmošolec Oto Otorepec načečkal v domači nalogi: »In den Praedalen der modernen sloveni-schen Literatur findet sich so manehe Per-le,« ker dobričina pač ni pokukal v Ple-teršnika pod geslo: predal. Torej: krošamo? Slovenski »kroš«, ki je kokorik ali krvavi lisec, ako ne celo kor-ček, oziroma kozja repica, ne sme tičati v tem nektarju, sestavljenem iz 20 dobrot. še manj opravka ima v njem »kro-šelj« ali krošljek, ki ga bolje poznate morda pod nazivi: nož zaklepalnik, britvica, kostura, pipec, nožičevka. bezek, sklepec, zaklepec. sključek, popkarica, ker ga babice rabijo pri porodu; celo po človeško je krščen; mihec, kot pri Nemcih Taschen-veitel. Mozgovrtal sem po italijanščini: crosciamo. od crosciare. bi se reklo zgrudimo se«, torej bi se strinjalo; kadar se ga prehudo nasrebamo: na tleh ležč slovenstva stebri stari. Toda ona plat sveta pri nas ni priljubljena, od nje nič ne jemljemo. Morda francoska tvrdka? Gros ehameau — velika kamela — bi se dalo razjasniti z nemškim posredovanjem. Umljivo je: eroehe a maux, kavelj za bolečine. Pripustil bi tudi osebno in mestno ime: Croche š. Meaux. Za ušesa privlečena je razlaga: Croc, chat, mot. Delala bi čast pesniku Boufflersu, ki je krožil; De ces nlds, de ces eogs, de ces lacs, 1* Amour a fai Nicolas. Odrekel sem se upu, da kdaj doženem rojstvo te črnine spake. Pa stopim v REBER. V kmetski sobi je ravs in kavs. Peter Janec se pisano gleda s predmestnim očakom. Janec je nekaj okajen. Ker mu je sosed pravkar nazdravil: »Pij, Janec!« je ta, ne bodi len vzrojil in hotel prisoliti brliuzgo sobesedniku, češ, da mu je zabrusil v obraz: pijanec' Pomiril sem ga in mu razbistril položaj, nakar me je povabil, naj prisedem za trenutek. Ponudil mi je čašico likerja, kakršnega mu je pripo- ročil vojaški zdravnik za dolgotrajen želodčni katar, ali »krošamo«. Ah, saj to je: ehroniseher Magenkatarrh, ki je šel skozi preprosta ušesa. Blagopokojna mamica sedanjega gostilničarja Vinka Celoloziča pa je povzela po njem naziv. Tisti dan je sedel v posebni sobici poleg Poldrugoviča tudi brivski mojster Be-no Poženel, ki mu je učeni omiznik Igor Slavec dajal latinski vzdevek Effeminatus. Poženel je pristen narodnjak. Kako se je razhudil zaradi napisa: entlanje! po slovensko se pravi, je dejal: čez prst ali na ometico šivati, ometati. Da je čital Grudnove »Primorske pesmi«, bi poznal še na-brežinski izraz; koncljati. Zato ni pripustil ondulacije v svoji brivnici; na izvesku iz lepenke se je šopirilo besedilo; Tukaj je trajno lasanje. Družba je razpravljala o transcedental-nih stvareh. Poženel je ob priliki zbodel Poldrugoviča: »Vi ste menda protestant. Naših slovesnosti, kolikor vidim in vem, se ne udeležujete?« »Mio babbo fu cattolico zeloso,« Je po-žlobudral Poldrugovič po tržaško. »moj oče je bil vnet katoličan, ki me je stro-goredno vzgojil. Tako sem se bil v mladosti sklenil posvetničiti. Več tednov sem živel pokorno, ponižno, pobožno, dokler se mi niso začele celo babe in bebe smejati. Pozneje sem omahnil v drugo skrajnost, ne meneč se za propovednikov napor. Grmel je in mi grozil z neznosnimi mukami v onostranstvu, jaz pa sem si mislil; Na smrt sem bil že dvakrat obolel in silno trpel. Ako se pogubim — česar me Bog varuj_ bo pač treba prenašati. Kadar pa ne bo več mogoče prebiti, naj pa omedlim ...« Trušč avtomobila mu je prestrigel besedo. Zunaj je obstal »Tomo Milov«, ves ličen in svetal, saj lastnik Pavle Mulej pridno rabi loščilo »glasurit«, hamburški izdelek. »Pozdrav vsem vkup! Ah, kakšna raz-orana cesta. Povodenj je vse razjedla Zdelo se mi Je, da vozim po luni mimo jam in žrel, kakršna je Vorago Carlini,« je hitel živahni Mulej, ki mu je sinček nekoč uganil tale dvolični stavek; »p. Mulej jp lump,« češ, da ga lahko po iitajsko be-reš od zadaj. »Veste, kaj »e ml Je pripetilo snoči? Oko postave me je hotel v Narodnem parku aretirati. Sprehajal sem se z gospo Ne-kagogovičevo med nasadi. Krasno cvetje: rosa elegans, temnordeči blaustrumpf rumenčrljeni elektros, rSve d' amour. dc^ mači mengeš, angelsko beli weltfriede in cela narodna skupščina drugih vrtnic, da-lij ali georgin. Pa sem se odločil, da poklonim svoji Zaliki sijajen futurit. še nisem vejice odčesnil, pa me že prime za ramo mož postave! Da nisem odrinil globe, bi mi bil napravil salamišensko siten prizor.« Da si Mulej ne Izmišlja, je bilo razvidno. Njegova ognjevitost ga sune v marsi-kako zaletelost. Zlasti za nežni spol ves plameni. Jako zarana se je zagledal v krč-marjevo hčerko, poznejšo svojo ženko. Mati in oče, oba v letih, sta hodila hitro spat. Ko je mladenka zaklenila, je vrli kavalir ni pustil same štuporamo jo je nosil mimo staršev. Copotal in ropotal ni, tiho je copatal ali bosopetil. Ko se je poslavljal, jo je vnovič odnašal. »Kam pa?« je po-zvedal oče. »Takoj bomo nazaj, želodček mi nagaja,« se je zlagala. Danes se je svoje pridruge kolikor toliko preobjedel. pred oči mu prihaja humoristična slika, na kateri zakonec nosi križ, a na njem visi za-konščica. Spodaj pa legenda; Saj križec sam bi še ne bil težak, da se ne obeša nanj ta ženski vrag Ah, kako se mi je razklepetalo pero! Vidim, da danes ne morem zaokrožiti svojega spisa. Pa drugič. A zdaj zapik in pika. f« o * pod a r ^ t v o Poslovanje bratovskih skladnic Poostritev gospodarske krize, ki je še v posebni meri zajela našo rudarsko in topil-niško industrijo, je lani še bolj kakor prejšnja leta prišla do izraza v finančnem poslovanju bratovskih Skladnic. Iz poslovnega poročila Glavne bratovske skladnice v Ljubljani za 1. 1932. posnemamo, da je bilo lani v pokojninski blagajni doseženo ravnovesje med dohodki in izdatki (z majhnim prebitkom) le zaradi zvišanja prispevkov za to zavarovalno panogo, ki ga je odredil minister za šume in rjdnike, in pa revizijo pokojnin, ki s« bile priznane v dobi od 1. jan. 1925.. do 31. dec. 1929., odrejeni po rudarskem glavarstvu v Ljubljani. Ministrstvo za šume in rudnike je namreč z odlokom od 24. marca 1932. zvišalo zavarolvalne prispevke za kra-jevske bratovske skladnice Hrastnik, Kočevje, Rajhenburg, Štore, Trbovlje, Velenje in Zagorje na 12n/o kategoriziranega zaslužka (od 9, 10.2, 10.8. odn. 12%), medlem ko so prispevki za skladnice Celje, Jesenice, Krmelj in Ljubljano ostali v izmeri 8°/o. Računski zaključek pokojninske blagajne za 1. 1932 izkazuje povišanje čistega premoženja od 15,674.000 na 15,774.000 Din. Računski zaključek nezgodne blagajne pa izkazuje ponovno občutno zmanjšanje premoženja od 5,966.000 na 5.146.000 Din, kar je posledica povečanja izdatkov za nezgodne rente zaradi številnih nezgod. S sklepom lanske glavne skupščine, odobrenim od rudarskega glavarstva, so bili s 1. majem 1932. zvišani nezgodni prispevki od 2 na 3% ka-tegorijskega zaslužka za nevarnostni odstotek, tako da znaša sedaj nezgodni prispevek podjetij pri bratovskih skladnicah Celje. Jesenice, Ljubljana. Ravne in Štore (ki so uvrščene v nevarnostni odstotek 55) po 1.65° o. pri ostalih podjetjih (z nevarnostnim odstotkom 75) pa 2.25% kategorijskega zaslužka. V poslovanju pokojninske blagajne izkazujejo primanjkljaj predvsem krajevne brat. skladnice Zagorje (462.000 Din),' Hrastnik (202.000 Din), Ravne (190.000 Din), Mežica (162.000 Din), Jesenice (168.000 Din), Leše (103.000 Din), prebitek pa pred vsem Laško (597.000 Din), Velenje (303.000 Din) in Rajhenburg (119.000 Din). V nezgodnem poslovanju pa izkazujejo razen 3 skladnic (z malenkostnimi prebitki) vse ostale skladnice primanjkljaje, ki so največji pri skladnici Zagorje (258.000 Din). Rajhenburg (196.000 Din, Krmelj (114.000 Din) in Mežica (101.000 Din). Dohodki bolniških blagajn pri bratovskih skladnicah so znašali lani 9,704.000 Din, izdatki pa 10.027.000 Din. Imovina bolniških blagajn se je zaradi tega skrčila v teku leta od 18.813.000 na 18.490.000 Din. Prispevki bolniških, nezgodnih in pokojninskih blagajn so se zadnja leta gibali ta kole (v milijonih Din): boln. nezg. pokojn. skupaj 1930 11.1 2.1 9.9 23.1 1931 10.1 1.9 11.8 23.8 1932 9.1 2.2 12.2 23.5 Dočim prispevki za bolniško zavarovanje stalno padajo, se zaradi višjih prispevnih stopenj prispevki za pokojninsko zavarovanje stalno dvigajo (seveda tudi izdatki). Pri izdatkih je zanimiva postavka upravnih stroškov, ki so lani znašali Ie 4.04"/« nasproti 4.32, 4.47. 4.66 in 5.39% v zadnjih štirih letih. V petih letih so se torei upravni stroški zmanjšali od 5.39 na 4.04% vseh izdatkov. Število zavarovanih aktivnih članov je lani znova nazadovalo, dočim je število upokojencev in nezgodnikov naraslo, kakor je Akt. Upokojenci Nezgod- člani stari novi niki 1924 17.483 3748 — 165 1929 16-368 2726 1812 52.3 1930 .•3-509 2542 2219 594 1931 .1.2.283 2404 2499 634 1932 10.862 2280 2982 696 Navzlic zmanjšanju števila starih upoko- jencev je skupno število starih in novih upokojencev lani naraslo od 4903 na 5262. Konkurzi, poravnava In posredovalna po* stopanja Državni statistični urad je sedaj objavil podatke o gibanju konkurzov in poravnalnih postoparij v maju, iz katerih je razvidno,da število konkurzov in poravnalnih postopanj naglo pada, ker se očividno vse poslužuje uredbe o posredovalnem postopanju. V maju smo imeli v vsej državi samo še 21 konkurzov (lani v maju 78) nasproti 20, 29, 32 in 43 v prvih štirih mesecih t. 1. V primeri z lanskim majem je število konkurzov padlo skoro na eno četrtino. še bolj je padlo število poravnalnih postopanj, ki jih je bilo v maju le 9 (lani v maju 76) nasproti 18, 16, 31 in 43 v prvih štirih mesecih t. 1. V primeri z lanskim majem je število prisilnih poravnalnih postopanj padlo celo na eno osmino. Vsega je bilo v maju le 30 konkurzov in poravnalnih postopanj nasproti lanskim 154. Zato pa je bilo po statistiki Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani 124 posredovalnih postopanj, tako da je bilo ta mesec skupaj s posredovalnimi postopanji enako število insolvenc kakor lani. Gibanje insolvenc v zadnjih letih nam kaže naslednja statistika; Porav. Posr. Konk. post. post. Skupaj jan.-maj 1931 201 327 — 528 jan.-maj 1932 367 555 — 922 jan.-maj 1933 145 117 665 927 Tudi za prvih 5 mesecev t. 1. se skupno Število insolvenc ni letos prav nič zmanjšalo. Od začetka leta smo imeli skupaj s posredovalnimi postopanji 927 insolvenc nasproti 922 v istem razdobju lanskega leta. 153 insolvenc v dravski banovini V dravski banovini je po statistiki Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani število posredovalnih postopanj v maju nekoliko nazadovalo. Zabeleženih je bilo vsega 9 posredovalnih postopanj nasproti 17 v aprilu in 16 v marcu. Zato pa ni v enaki meri nazadovalo število konkurzov in poravnalnih postopanj. Kakor se zdi, se trgovstvo v dravski banovini vendar ne poslužuje tako lahkomiselno posredovalnih postopanj kakor drugod. Od vseh konkurzov in poravnalnih postopanj, ki jih je državna statistika zabeležila v maju v naši državi (30), jih odpade skoro polovica na dravsko banovino (7 konkurzov in 7 poravnalnih postopanj). Za prvih 5 mesecev zadnjih let je bilo gibanje insolvenc v dravski banovini naslednje: Porav. Posr. Konk. post. r>ost. Skupaj jan.-maj 1931 43 30 — 73 jan.-maj 19-32 41 86 — 127 jan.-maj 1933 27 31 95 153 Število insolvenc je torej letos v dravski banovini nasproti lanskemu letu celo naraslo. Od vseh posredovanlnih postopanj odpade na Slovenijo več kakor ena četrtina, od vseh konkurzov ena polovica, od vseh posredovalnih postopanj pa ena sedmina. Službeno pojasnilo k siovi izdaji železniške tarife Iz Beograda poračajo. da je v zvezi z objavo nove železniške tarife, ki stopi v veljavo 1. julija t. 1., ' ■ izdalo prometio ministrstvo naslednje pojasnilo: Ker so železniške tarife za prevoz blaga zaradi mnogih izprememb in dopolnitev postale nepregledne, je železniška uprava sklenila objaviti novo izdajo teb tarif. Nove tarife so izdelane po načelu, da se ob-drže vozninske postavke sedanje lokalne in pristaniške tarife, razen vozninskih postavk št. 32 in 35, ki se nista mogli prenesti zaradi sistema nove tarife. Za predmete. ki so tarifirani v teh postavkah, so določene v novi tarfi druge postavke Razen tega so vnešene med obstoječe postavke še nove vozninske postavke, ako je obstajala med posameznimi postavkami velika razlika. Za vagonske tovore po 5000 kg so izdelane nove postavke tako. da so v nekem razmerju s postavkami za 10 000 kg Za brzovozno blago se bo voznina raču nala kakor za tovorno blago s V) odst zvišanjem Zato ce bodo pri brzovomem blagu tarife nekoliko znižale. Vse postavke so zaokrožene na 10 par. Pri tarifnih določilih in nomenklaturi klasifikacije blaga se ie železniška uprava držala obstoječih načrtov z manišimi iz-premembami in dopolnitvami Glede načrta tarife, ki mu ie namen povečati železniške dohodke bo tarifni odbor nadaljeval svote delo prihodnji teden, kakor je bilo to že objavljeno. Nova češkoslovaška carinska tarifa Pogajanja v krilu češkoslovaške vlade zaradi "nekaterih podrobnosti nove carinske tarife so se zadnje dni nekoliko zavlekla. S tem se ie zakasnila tudi objava nove tarife, ki je bila provotno nameravana v ponedeljek na dan otvoritve londonske svetovne gospodarske konference. Uredba o tarifi, izdana na podlagi pooblastil nega zakona, je bila^ objavljena šele v četrtek z dat.imom od 13. t. m. Nova tarifa bo stopila v veljavo 15. ju- ''z reformo tarife se spremeni 107 tarifnih postavk od skupnega števila 600. Tarifa predstavlja nekak kompromis med agrar nimi in industrijskimi interesi. V okviru agrarnih carinskih nostavk je povišanih carin, znižanih pa 8. v okviru industrijskih postavk pa je 115 povišanih m 89 znizanih carin. Kakor smo že poročali, nova tarifa ne tar.- gira obstoječih pogodb. Ker ostanejo pogodbeno vezane carine nadalje v veljavi, dokler se z novimi pogodbami ne spremenijo, imajo nove povišane carine večinoma le pomen za bodoča trgovinska pogajanja. Od spremenjenih agrarnih carin bo le 20% efektivno uveljavljenih. dočim bo 80% sprememb zaenkrat ostalo na papirju. Važne so določbe glede minimaliziranih agrarnih carin. To minimaliziranje obstoja v tem. da določenih postavk tudi v trgovinskih pogodbah ni mogoče znižati. V prvi vrsti so minimalizirane carine na pšenico in moko. Izjemn od te določbe je dovoljena, če se naj doseže tesnejše gospodarsko sodelovanje vanje z agrarnimi državami, toda le pri izjemnih pogodbah in za določene kontinente, za katere je dopustno znižanje. Ta določba omogoča torei preferenco za pšenico. tako za države Male antante kakor tudi za druge podanavske države. Nadalje so minimalizirane carine na rž, ječmen, oves, mlevske proizvode, govedo, svinje, sir. maslo, mast in svinjsko meso. Gospodarske vesti = Konjunkturno izboljšanje v Ameriki. V ameriški javnosti se zadnje tedne mnogo razpravlja o izboljšanju gospodarske konjunkture, ki je nastopilo zadnje mesece. Produkcija sirovega železa se je dvignila od mesečnih 560.000 ton v prvem četrtletju na 620.000 ton v aprilu in na 890 tisoč ton v maju (lani v maju 780.000 ton), še v večji meri se je dvignila produkcija jekla, in sicer od mesečnih 990.000 ton v prvem četrtletju na 1,340.000 ton v aprilu in na 2.000.000 ton v maju (za 80 % več nego lani v maju. Poraba električnega toka se je dvignila v zadnjih 3 mesecih od 89 % na 106 % ustrezajoče lanske porabe; število natovorjenih vagonov pa je naraslo od 76 na 104 %. To oživljenje pa ni morda v zvezi z razširjenjem kreditne baze, kajti krediti gospodarstvu pri federalnih rezervnih bankah (novčaničnih bankah), ki so v marcu dosegli višino 1096 milijonov dolarjev, so že v aprilu popustili na 722, v maju na 544, v začetku junija pa na 288 milijonov dolarjev. Tudi v avtomobilski stroki je že vidno izboljšanje. Opaža se tudi povsod dviganje mezd, ki so zadnja leta zaradi krize precej nazadovale. = Enotne kondicije tvornic za čevlje. Te dni je bila poslana jugoslovenskim trgovcem s čevlji okrožnica, podpisana od 12 največjih jugoslovenskih tvornic za čevlje (»Bat'a«, Borovo—Vukovar; »Boston«, Beograd; And. Jakil, Karlovac; Jngosluv. Knoch, Zagreb; Zagrebačka tvornica cipe- la; Jadransko-posavska čevljarska družba, Kranj; D. Roglič, Maribor; Ant. Krisper, Ljubljana; »Peko«, Tržič; »Petovia«, Ptuj; Iv. Prešeren, Kranj; I. Razboršek, Tržič). Ta okrožnica pravi, da so težavne gospodarske razmere in posledice neurejenih plačilnih pogojev prisilile tvornice, da izdajo skupne določbe glede plačilnih pogojev. Na skupnem posvetovanju v Zagrebu so sklenile, da bodo prodajale v bodoče le pod naslednjimi pogoji: proti takojšnjemu plačilu po sprejemu blaga ali pri poravnanju računa v 14 dneh od dneva izdaje fakture s 4% skontom; pri plačilu v teku 30 dni z 29o skontom; pri plačilu od 30 do 90 dni pa le proti menici. Istočasno je bilo sklenjeno, da bodo tvornice vnaprej luksuzni davek v fakturi ločeno računale. = Nova banka pod § 5. V »Službenih Novinah« od 16. t. m. je objavljena uredba o rokih izplačil za vloge in druge terjatve Prespanske privredne banke v Bitolju (na podlagi § 5. zakona o zaščiti kmeta). Pre spanska nrivredna banka je manjši denarni zavod (delniška glavnica 2 milijona Din) V zadnjem času se je le malo denarnih zavodov poslužilo zaščite po § 5. zakona o zaščiti kmeta, uredba za Prespansko privred-no banko pa je zanimiva zaradi tega, kei se bistveno razlikuje od dosedanjih uredb izdanih na podlagi § 5., ki so bile z malimi spremembami vse enake. V nasprotju z do sedanjimi uredbami nalaga uredba Prsepan-ski privredni banki dolžnost, da delno izplačuje stare vloge. Na vloge do 10.000 Din mora izplačati mesečno 100 Din, za vlog< do 20.000 Din mesečno 500 Din itd. take da je za največje vloge (preko 100.000 Din) po tabeli dolžna mesečno izplačati 200C Din. Pri zboljšanju plačilne sposobnosti se morajo mesečna izplačila povečati. — Pod zaščito § 5. zakona o zaščiti kmetov je sedaj v celoti 54 denarnih zavodov, dočim se je zaščite po uredbi o izplačilu vlog od 27. decembra 1932 poslužilo v celoti 53 denarnih zavodov. ==, Izvoz vina. Kmetijsko ogledna in kontrolna postaja v Mariboru je dostavila kmetijskemu ministrstvu poročilo o izvozu vina preko te postaje v maju. Po tem poročilu je bilo v maju preko Maribora izvoženo v Avstrijo. ČSR, Nizozemsko, Belgijo in švioo 40.018 litrov vina, od početka t. 1. pa 559.922 litrov. = Hmelj. Zatee, 14. t m. Zaželjene padavine minulih dni bodo hmeljskim nasadom v korist. Njih stanje je danes še zelo različno. Dnevna temperatura se je sicer povišala, vendar so noči še vedno hladne, kar je povzročilo znatno pomnožitev krilatih in nekri-latih uši. Po zadnjem dežju se tudi peronospora bolj pojavlja. Z obrambnim delom zoper mrčes in peronospora 9e je že pričelo. »Saazer Hopfen = und Brauer Zeitung«. = I. društvo za zaščito vlagateljev se je konstituiralo in posluje vsak ponedeljek sredo in soboto (razen praznikov) od 10. do 12. ure v Ljubljani, Resljeva cesta št. 5/1 desno. Članarina znaša letno 20 Din. Pristop se lahko javi z dopisnico, na kar se članu pošljejo pravila, program in članska izkaznica. Članarina se plača po priloženi položnici. Organizacija vlagateljev bo imela ugled in z ugledom tudi uspehe za svo je člane, če bo močna in bo podpirala stremljenje in delovanje odbora. To stremljenje naj velja pred vsem radikalni reformi našega denarništva. Zato pozivamo vse vlagatelje, da vsak v svojem krogu agitira za društvo in pridobiva člane ter agilne m strokovne sodelavce na tem polju. Predsednik: dr. Vinko Gregorič s. r.; tajnik: Er-nest Vargazon s. r. 888 = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: F. Okršlar, kisarna. Klane pri Kranju; Potnik in drug, družba z o. z. v Ljubljani (osn. glavn. 5000 Din); Zagrebačka tvornica cipela d. d. Zagreb, podružnica v Ljubljani; Triglavska roža prsni čaj, družba z o. z. (osn. glavn. 5000 Din; poslovodje: Ferdo Kobald, trg. v Ljubljani, mg. p h. Oblak Jos., St Vid); Roleta, izdelava in prodaja vsakovrstnih platnenih, tekstilnih in lesenih rolet, družba z. o. z., Šmarje—Sap pri Ljubljani (osn. glavn. 20.000 dinarjev; poslov.: Fr. Boc, pos. in mizar, Šmarje—Sap). V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: Kmetijska zadruga v Cerknici, r. z. z o. z.; Gradbena hranilnica in posojilnica, r. z. z o. z = Uradni tečaji. Finančni minister je določil nove uradne tečaje tujih valut (za obračunanje taks, davka na posl. promet pri uvozu, kavcij itd). K spodnjim tečajem je treba do nadaljnje odredbe prišteti premijo od 28.5 odst. (tudi za šilinge in drahme, pri katerih se ta premija doslej ni računala, ker so bili v tabeli vnešeni efektivni tečaji). Novi tečaji so naslednji: 1 napoleondor 218.60 Din, 1 zl. turška lira 249, 1 angl. funt 194.50, l dolar 47, 1 kanadski dolar 47, 1 nemška marka 13.30, 1 poljski zlot 6.40, 1 avstr. šiling 6.90. 1 belga 8, 1 pengo 9, 1 braz. milrajs 5.30, a arg. pesos 11, 1 egiplski funt 199.50, 1 urugv. pesos 16, 1 turška pap. lira 28, 100 alb. frankov 1093. 100 zlatih franc. frankov ali 100 švic. frankov 1110, 100 franc. frankov 226.50, 100 it. lir 300, 100 hol. goldinarjev 2314, 100 bolg. levov 40, 100 rum. lejev 34, 100 danskih kron 870, 100 švedskih kron 1003, 100 norv. kron 986, 100 španskih pezet 491, 100 grških drahem 33.30, 100 čsl. kron 171. = Dobave: Komanda dravske divizijslke oblasti v Ljubljani bo zaključila 20. t. m. sprejem ponudb za dobavo 2.800 kg petroleja. (Pogoji so v pisarni intendanture dravske divizijske oblasti interesentom na vpogled). Direkciia državnega rudnika v Kaknju sprejema do 22. t. m. ponudbe za nabavo 1000 kg Ia namiznega olja in do 27. t. m. ponudbe za dobavo 4000 kom. Jeklenih valjev. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani 6prijema do 23. t m. pismene ponudbe za dobavo 500 kg cinkove pločevine, 1050 kg cinkovih trakov, 500 kom. ogljenih vrečic, 2000 kg modre galice in 250 kg salmijaka v prahu. Direkcija državnega rudnika. Zenica sprejema do dne 6. julija t. 1. ponudbe za dobavo železne pločevine. Položaj na naših borzah Ljubljana, 17. junija. Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 1-80 milijona Din nasproti 2.48. 3.69, 1.84 in 349 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Največ je bilo prometa v avstrijskih šilingih v privatnem kliringu. ki so se trgovali po 8.90. včeraj pa so nekoliko popustili na 8.85. Na zagrebškem efektnem tržišču se je v pret. tednu Vojna škoda nekoliko okrepila. Trgovala se i e po 198—200. Tudi v dolarskih papirjih je bila pretekli teden tendenca precej prijazna, vendar ni bilo večjega prometa. Prišlo je le do zaključka v 8% Blairovem posojilu po 34. (Na beograjski borzi se je 7n/o Blairovo posojilo trgovalo po 32-50 in 33.50, 8 oodstotno pa po 34). Promet je bil še v 7% investicijskem posojilu po 43—44 (v Beogradu po 44.50—45). Na newyorški borzi se tečaji dolarskih papirjev nadalje dvigajo. 7% Blairovo posojilo se je v tednu od 6.—13. junij2 dvignili od 19.375 na 21.75 (sredi aprila 13.50), 8% Blairovo posojilo pa od 21.875 na ^3.375 (sredi aprila 16). Cnrih: Pariz 20.88, London 17.56, New7ork 430.75, Bruselj 7235. Milan 27.0875, Madrid 44.15, Amsterdam 208.20, Berlin 122.85. Stockbolm 57.12, Oslo 90.25, Kobenhavn 88.70, Praga 15.41, Varšava 58.05 Bukarešta 3.08. Blagovna tržišča 2!TO + Chicago, J7. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 73.25, za sept. 75.25, za dec. 77.75; koruza: j ali j 43.75. za sept. 47, za dec. 50; oves: za julij 28. za dec. 31.375; rž: za julij 60.875, za se>pt. 63. za dec. 66.125. + Winnipeg. 17. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 64. za okt. 66.75. za dec 68.25. 4- Novosadska blagovna borza (17. L m.). Tendenca nespremenjena. Promet 128 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor, sremska. gomjebaška. srednjebaška. baška ladja Begej 207.50 _ 210; baška potiska. baška ladja Tisa 210 — 212.50; eor-njebanatska 205 — 207.50. — Koruza: baška in sremska 64 — 66; okolica Sombor 65 — 66; slavonska 68 — 70; banatska 63 do 65; baška za julij 67 — 69; sremska za julij pariteta Indjija 67—69; baška, ladja Sava in Besrej; ladja Tisa in Dunav 69 — 71. Oves: baški, sremski, slavonski 90 — 92. Jefmen: baški, srems'u, 64'6o ke 35—97.50. pomladni 66/67 kc 100—102.50 Moka: baška in banatska »0< in »Ogg« 340 — 355; >2« 320 - 330; »5< 300 - 315; >6< 2S0 do 285; »7« 180 — 190; ,S< 65 — 67.50 — Otrobi: baški 52.50 — 57.50. Kmetijski vestnik Zgodnja košnja boljša krma 2e našim pradedom je bilo znano, da daje zgodaj pokošeno seno izdatnejšo krmo kakor pozno pokošeno, ko se listi že nekako posuše na steblih. Kakšne koristi imamo od zgodnje košnje pri krmi, naj nam pove naslednji poizkus: Gotova travna vrsta je vsebovala: a) pokošena pred nastavitvijo klasa 15.20 odst prebavljivih beljakovin, b) pokošena v klasju prve dni junija 11.20 odst. prebavljivih beljakovin, c) po cvetju ob koncu junija samo 6.3 odst prebavljivih beljakovin. Druga travna vrsta: a) pokošena pred nastavitvijo klasa ob koncu maja 18.9 odst. prebavljivih beljakovin, b) v cvetju sredi junija 12.2 odst prebavljivih beljakovin in c) po cvetju v začetku julija samo 4.3 odst. prebavljivih beljakovin. Na teh dveh primerih lahko vidimo, da so posamezne trave s tem, da smo čakali s košnjo, izgubile mnogo redilne vrednosti. Za zgodnjo košnjo so tudi drugi razlogi: Splošno je znano, da se po zgodnji košnji ruša silno okrepi in zgosti ter postane zelo zelena, ker niso korenine še izgubile na moči. Zemlja se s tem zasenčuje ter ohranjuje svojo vlago. Kdor opazuje travno rušo po pozni košnji, spozna, da je ruša hudo prizadeta, osobito če pritisne po košnji še suša. Jasno je, da vplivajo v suši sončni žarki kvarno na pokošeno rušo, ki potrebuje potem dalje časa, da se spet opomore. Mnogi se poslužujejo zgodnje košnje tudi zaradi tega, da pokončujejo s tem ne-všečne plevele, ki ne pridejo tako do zo-ritve. Velika korist take košnje je tudi, da sta otava ali druga košnja in celo tretja košnja ali vnuka, zlasti če smo travnike polivali zadostno z razredčeno gnojnico, precej izdatni. Vprašanje nastane, kdaj je prav za prav najugodnejši čas za košnjo. Za naše razmere velja oni čas, ko vsaj vse srednje trave prično cveteti. Posestniki pa, ki imajo večje površine, morajo že nekoliko prej pričeti košnjo. Vsekakor moramo vse umetne travnike kakor tudi one površine, ki smo jih dobro pognojili, pravočasno pokositi, ker ti že zgodaj pomladi ozelenijo. Tedaj imamo na teh travnikih gotovo tri košnje, ako ne več. So posestniki tudi pri nas, ki z zadostnim gnojenjem in oskrbovanjem travnikov dosežejo štiri, pet in več izdatnih košenj. Nikdar pa ne smemo s košnjo tako dolgo čakati, da trave olesene in se nekako posuše. Upoštevati je tudi, s kakšnimi travnimi vrstami je travnik zarasel. Na primer lisičji rep cvete zelo zgodaj. Isto tako pasji rep. Zgodaj cvete tudi pasja trava, posebno če smo travnik pognojili z gnojnico, hlevskim gnojem, stra-niščnico ali sploh z dušičnatimi gnojili. Zavoljo tega je potrebno tudi tak travnik, kjer je več pasje trave, pokositi zgodaj. Glavna skrb živinorejca naj bo pridelati čim več beljakovjnaste krme za zimski čas. Beljakovinasta krma je draga, pa tudi najvažnejša za uspešno rejo živine. Ako bodo naši kmetovalci zgodaj kosili, bodo imeli od tega le koristi. Fr. K. Nekaj o buteljskem vinu Vino v 3odu se ob pravilnem kletarstvu kakovostno izboljšuje in doseže sčasoma višek svoje dobrote, ki nato spet pojema. Ta zoritev je pri izvestnih vrstah in letnikih nagla, pri drugih počasna. Oboje lahko kolikor toliko po volji uravnavamo, zadržujemo ali pospešujemo z ustrezajočo kletarsko tehniko. Za starino sodijo najbolj vinske vrste lz dobrih leg in let, ki zore počasi in ostanejo dolgo dobre; pri nas sta taki vinski vrsti, čajih dobrota razmeroma dolgo narašča in drži, pred vsem rizling (renski) in moslavec. S tem ni rečeno, da bi ne bilo takih tudi med neodbranimi, torej mešanimi vini. Dandanes pijejo vsevprek le bolj novi-no, slabo ko dobro. Največji užitek pa nam nudi zrela, uglajena starina, ki bi jo morali mnogo bolj upoštevati in ceniti tudi v zdravstvenem pogledu. Treba pa jo je ob pravem času potočiti v steklenice, to je tedaj, ko je vprav na višku svojega razvoja v sodu in drugače stanovitna. Pred poslednjim pretokom je priporočljivo lahno čiščenje z ruskim ribjim mehurjem, ki je sploh najboljše bistrilo za uglajena (fina) vina. po pretoku s čistila (brez pristopa zraka, torej brez zračenja, po cevi) naj vino še nekaj časa, kake 4 tedne, v sodu počiva in šele potem ga previdno potoči-mo v steklenice po cevi, ki sega do dna steklenice. V splošnem ne v toplem, marveč v hladnem letnem času in ob lepem, tihem vremenu! Pravkar potočeno butellsko vino Je zmu-čeno, polaeoma ps se popravi in lahko še dolgo izboljSule. kot v sodu nikoli, in postane često šele čez več let najboljše, nakar nieera dobrota spet pada. Vedeti je torej treba, da mlado butelj- sko vino nI godno za takojšnji potrošek, dokler se namreč ne odpočije, si ne opomore, kar traja kaka dva meseca, po drugi strani pa tudi ne sme predolgo obležati zaradi morebitne izgube svoje dobrote, najpopolnejšega vinskega užitka. Za buteljsko vino rabimo steklenice po 0.7 1 vsebine, to so velike ali cele C1/-,) steklenice ,ali po 0.45 1, to so male ali polovične (%) steklenice, in sicer za belo vino tako imenovano rensko steklenico (svet-lozeleno ali temnrojavo, prva je prosojnej-ša), za črnino pa bordoško steklenico, ki je navadno temnozelena. Uporabljajmo samo dobre, prvovrstne za-maške, zlasti če gre za daljšo shranitev buteljskega vina! Slabi zamaški povzročajo pokvaro vina. Treba pa jih je dobro pripraviti. Najboljši, samo nekoliko dolgotrajen način priprave zamaškov je: potopimo jih za nekaj tednov v čisto mrzlo vodo, ki jo pridno izmenjavamo. Brž jih pripravimo, ako jih, v rešetu (lesenem) razprostrte, postavim na posodo z vrelo vodo, da jih vodena para zmehča, obenem razkuži, in nato potopimo za nekaj ur v mrzlo vodo, ali pa jih z njo večkrat samo obrizgamo In tako dodobra oplaknemo, nekako izlu-žimo. Namesto parjenja nad vrelo vodo lahko zamaške temeljito obrizgamo s kropom, brez namakanja v njem, čemur sledi izpiranje, obrizganje, odnosno izluženje z mrzlo vodo, kakor smo prej povedali. Zdaj naj zamaški v čistem zraku nekoliko obenejo. Pn zamašenju steklenice se iz zamaška še vseeno pocedi kaka kapljica bolj ali manj umazane, sivorjavkaste vode; ta pocedek moramo pri rabi zama-šilca, ročnega ali strojnega, na spodnjem koncu zamaška otreti s čisto platneno krpo. Majceni kos zamaška, ki naj prvotno moli čez rob steklenice, gladko odrežemo z ostrim nožem in naposled zamašek, ko je čisto suh, po vrhu z robom steklenice vred zamažemo s parafinom. Dobra za-mazka v to svrho je tudi ličilo (lak), ki si ga napravimo iz 3 delov parafina in l dela čebelnega voska. Buteljke shranimo v varnem kotičku kleti, položene, ne po koncu postavljene. Vino v steklenici, čeprav še taJto skrbno potočeno, ni neomejeno zavarovano zoper neugodne izpremembe in pokvare; v steklenici še naprej živi in naj živi! Samo je treba to tiho življenje oprezno nadzirati in voditi Pri prometu buteljskega vina je upoštevati zadevna določila § 7. vinskega zaJto-na in členov 23., 24., 25. in 43. pravilnika k temu zakonu. Andrej žmavc. Izjava železničarjev Prejeli smo: »Slovenski Narod« prinaša v številki 133. od 13. t. m. poročilo o zborovanju »Zveze združenj gostilničarskih obrti«. Sprejeta resolucija pravi med drugim, da prevažajo železničarji in njih svojci vino, izrabljajoč ugodnosti proste in režijske vožnje, in da z vinom krošnjarijo. Železničarji vršijo z vso požrtvovalnostjo ob vsaki priliki svojo dolžnost do naroda in države, za kar so dobili ponovno priznanje tudi od najvišjih mest. — Odločno obsojamo vsak primer nelegalnega trgovanja. Ne dopuščamo pa, da se s pavšalnim sumničenjem krajša ugled železničarskega stanu in skušajo krčiti naše pravice. Obžalujemo, da je nastopila »Zveza združenj gostilničarskih obrti« edinstveno pot pavšalnih sumničenj proti železničar-skemu stanu, in se bomo znali tudi proti takim napadom uspešno braniti. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. šale za vse Sodobni pogovor. »Kje vas lahko jutri dobim?« »Med kookurznimi poročili.« * Učitelj: »Kaj razumemo pod absolutnim vladarjem?« Učenec: »Neporočenega kralja.« * »Gospod plačilni, zakaj imajo na vašem Jedilnem listu vse je® isto ceno?« — »Zato, da prihranimo svojim gostom isikau nje najcenejših jedii.« • Drogiat (odjemalcu): »Dobro, torej t* ogrevalne steklenice, dva gorčična obliž* steklenico vodikovega superoksida, dve dozi formamintnih tablet in toplomer za mrzlico — vse to vam pošljem domov. V ostalem, kako sa kaj počutita doma? Vsi zdravi?« • »Slišala sem. da te je mladi mož v javni knji-žnici poljubil. Ali se je to večkrat zgo. dilo ?« _ »Seveda! Saj sem tam abomrana.« H. NuZtč: MoJ obisk pri in Naskovi Bohuslavu v Pragi Po končanem delu v berlinskem ateljeju ^erra, kjer sem kreiral vlogo starega Gru-jiča za film »Fantom Durmitorja«, sem se vračal v Zagreb preko Prage, že zdavnaj sem želel, da bi videl in spoznal zlato Prago in morda srečal katerega izmed bivših ljubljanskih tovarišev-čehov. Mudilo se mi je v Zagreb. Prekoračil sem že polmesečni dopust, moje bivanje v Berlinu se je malce zavleklo. Dolžnost me je gnala domov, toda želja je bila močnejša. Ko se je vlak ustavil na Wilsonovem kolodvoru, sem se odločil, ker sera že v Pragi, da si moram za vsako ceno ogledati mesto. Izstopim. Nedelja je bila. Prva v oktobru. Lani. Zjutraj. V kolodvorski restavraciji so gorele luči. Zajtrkujem in obenem razmišljam, kako bom — neznanec — v tako velikem mestu našel svoje bivše tovariše. Lepa vrsta jih je: Deyl, Dobrovolny, gima-ček, šetrilova, Noskova, Bohuslav in dr. Vsi še žive. Rad bi jih videl. Pozdravil. Nimam njihovih naslovov. Kako? Kje? Rad bi obiskai tudi to ali ono gledališče. Vse v enem dnevu? Ne pojde. Zvečer moram vsekako nadaljevati potovanje v Zagreb. Medtem se je popolnoma zdanilo. Solnce je posijalo. Napotim se v mesto. Na trgu pred kolodvorom nisem vedel, ali naj poj-dem na levo ali na desno. Ogledujem se. Vis-a-vis kolodvora opazim krasen" VVilso-nov spomenik, a v njegovi bližini tramvajsko postajo. Tramvaji se hitro vrste. V katero smer naj se odpeljem? Katerega tovariša naj najprej poiščem? Nekaj se mi je zdelo — iz nekdanjega dopisovanja, _ da je prijatelj Bohuslav stanoval takrat nekje na Smichovu. Toda kje? Ali je še tam? Bog ve. Sklenil sem, da najprej njega poiščem, čeprav je Smichov velik. Torej na tramvaj v smeri Smichova. Na levo. Ce ga najdem, bo prav, če ne _ _ _ Ulice se vrste pred mojimi očmi, trgi, nabrežje Vltave, most čez njo — in simpatični kondukter mi zakliče: Tu je Smichov. izstopim. Stojim. Gledam. Prejšnja igra se ponavlja: Kam? Na levo? Na desno? — Grem. Pridem do policijskega kvar-ta. Vprašam na kvartu, kjer stanuje tu na Smichovu František Bohuslav, bivši igralec, ki je v vojni oslepel ter ima sedaj menda trafiko. Redar je bil prav vljuden. Pojasnil mi je, da pozna Bohuslava, ki menda nima več trafike; kje stanuje, pa ne ve. V tem kvartu ga niso imeli vpisanega, pač pa njegovo mater. Dal mi je njen naslov: Podčbradova ul. 28 n. še na ulico je hitel z menoj, da mi — bratu Jugoslo-venu — temeljito razloži in pokaže, v kateri smeri in daljavi se nahaja njeno stanovanje, a pri nji, da bom zanesljivo izvedel, kje stanuje sedaj Bohuslav. Zahvalil sera se dobremu možu. Hitel sem v nepoznano smer, ko da sem že sto in stokrat prehodil ta praški okraj, v četrt ure sem stal pred hišo št. 28 v Podčbradovi ulici. Skromna hiša. Hišnica mi pokaže v pritličju majhna vrata, ki so bila na stežaj odprta, in reče tiho: Tu stanuje gospa Bo-huslavova. — Pogledam v sobo---tišina. Pred starinsko omaro s predali opazim majhno, sključeno, zelo skromno oblečeno, simpatično starko, ki nepremično zre v eno točko, v »Križanega« pod steklom? Ali v neko fotografijo poleg njega na omari? Tega nisem mogel takoj odkriti. Pozdravim. Ona se zgane, ko da sem jo prebudil iz sna —, in me pogleda, tujca. Predstavim se. Vprašam jo v jugoslovenski če-ščini, če je ona matka Frantova? — Ona potrdi. — A gde je Franta ? Jaz sem namreč njegov tovariš in prijatelj še iz Ljubljane. Nekdaj sva bila skupaj angažirana, nekoliko let, pa bi ga rad — preden se vrnem v Zagreb — našel, obiskal, da ga vidim, še enkrat--Razumela me je dobra matka — sclze so ji zdrknile po raz-oranih licih. »Franta že dolgo ne stanuje pri meni. On je oženjen. Stanuje tu na Smichovu, Holečkova ul. 68 n. Revež, slep je.« — Vem, vem; Prav zato bi ga rad videl ---Dala mi je napisano adreso. Zahvalil sem se ji in sem hotel oditi. Starka je zaihtela. Vprašam jo. zakaj joče. A ona: »Ubogi smo... Franta slep... njegov oče mrtev... moj dobri mož — pred enim tednom mi je umrl...« Nehote sem pogledal fotografijo poleg Križanega na omari in razumel sem vso njeno žalost. Tiho sem se poslovil od nje. Odšel sem, pod težo materinih besed, iskat sina. Z adreso v roki. V nasprotno smer. Še dokaj hitro sem našel, seveda s po- l močjo prometnega redarja, Holečkovo uli-[ co 68. Trinadstropna hiša. vstopim, v veži čitam seznam vseh strank, ki stanujejo v hiši. Bohuslava ni med njimi. Kaj naj to pomeni? Rad bi koga vprašal. Nikjer žive duše. Vse tiho. pregledal sem naslove strank na vseh vratih. Bohuslava ni nikjer. Le v tretjem nadstropju so bila ena steklena vrata od znotraj skrbno zastrta. _ Premišljujem. Morda je tu? Bohuslav, pa brez vizitke na vratih? čudno, v vsej hiši je tiho — a tu notri čujem neke glasove. Potrkam. Nič odgovora. Trkam dalje. Nič. Skušam odpreti. Vrata so zaklenjena, a glasovi, ki so se prej slišali, so na trkanje utihnili. Res čudno. Njegova mati mi je dala ta naslov, a njega ni tu. Morda sem se zmotil v hišni številki. Grem na cesto, številka je prava. Potemtakem mora stanovati Bohuslav v tej hiši. Grem še enkrat v tretje nadstropje. Pred ona vrata brez vizitke. Notri sera slišal razgovor kakor prej. Potrkam. Glasovi so zopet utihnili. Kaj naj počnem? Potrkam še enkrat, zarožljam s kljuko in zakličem; Prosim, ali je tu gospod Bohuslav? — František Bohuslav??« čujem zopet tihe glasove. Slišim, kako se nekdo oprezno bliža k vratom. »Halo, Bohuslav??!« ženski glas: Kdo ste? »Jaz sem Nučič — iz Zagreba!« »Ježiš Marija — Nučič!« — krikne veselo, malce hripavo moški glas. In steklena kuhinjska vrata se naglo odpro---- Stal sem na pragu kot prikovan. Zrl sem v ubogega tovariša... Laž? Sanie? Ne! Strašna resnica! Slepi Bohuslav stoji pred menoj. Brez črnih očal- ki je z njimi fotografiran na razglednicah, a tudi brez praznih očesnih votlin. Spodnje in zgornje trepalnice so se strnile, koža je vozlasto, neenakomerno zraščena kot pri težkih ranah, ki zapuščajo velike brazgotine. Dve vozlasto zaceljeni rani... Dobri moj Franta. Vse to je trajalo le nekaj hipov — in že sva se objela — dva predvojna slovenska igralca, dva resnično dobra tovariša. »Zakaj si utihnil, ko sem potrkal? Zaka^ si molčal? Zakaj mi nisi odprl?« — »Veš, prijatelj,« je odgovoril Franta, »bojim se obiskov. Najrajši sem sam. Zato zaklepam. Nikoli ne vem, kdo pride na vrata. Potem me je predstavil svoji soprogi in me venomer objemal: »Kaj te je privedlo k meni? Kaj delaš v Pragi?« Razložil sem mu, da sem na poti v domovino, da sem imel vročo željo, da ga najdem, da ga vidim. — »čakaj, da tudi jaz tebe »vidim«, če si še takšen kot si bil...,« je dejal Franta s humorjem. Pričel me je oprezno gladiti lica, tipati mišice na rokah, hrbet in prsa ter je šegavo vzkliknil v slovenščini, ki jo še vedno dobro obvladuje: »Viž' ga, hudiča! Ti si še bolj krepak kot si bil v Ljubljani pred dvajsetimi leti.« — o, da. Samo za razliko od takrat — sem osivel,« sem mu smeje pripomnil, in smejali smo se vsi trije. Posadil me je na neko zofo v kuhinji in sedel poleg mene. Pogovarjal sem se z njegovo ženo, ki ga kot angel varuh varuje, neguje in vodi. Rekel sem ji, da se je govorilo, da ima Franta trafiko. Pojasnila mi je s trpkim nasmehom, da je on, vojni invalid, res imel trafiko, ki pa se mu nikakor ni izplačala. Franta je vedno doma. Ona mera biti pri njem. v trafiki je bila prodajalka z mesečno plačo. Včasi poleg drugih stroškov še za njeno plačo ni zaslužil, pa ie moral trafiko opustiti. Nato sta me hotela pogostiti s pivom, kar sem s hvaležnostjo odklonil. Franta je bil neizmerno vesel in srečen, da sem ga obiskal. Vsi oni spomini, ki jih je skrivaj nosil v svoji bolni duši še iz najinih ljubljanskih časov, so sedaj hipoma zopet na novo oživeli. — »Kaj dela Danilo? prmejduš! Pa Danilova? Križaj? Go-vekar? Kaj dela moja Ljubljana? Pa Zagreb?« — in vrstila so se vprašanja za vprašanji. Le s težavo sem zmagoval svoja čustva, ki so mi vrela iz duše ob pogledu na marmorni izraz Frantovega obličja, ki je nekdaj tako živahno govorilo. Komik. — Kje je danes oni fini, suhi humor, ki je nekdaj tako sladko zabaval in razveseljeval ljubljansko občinstvo v operetah: »Dolarska princesa«, »Vesela vdova«, »Logarjeva Krista«, »Grof Luksem-burški« itd. Kje je danes oni iznajdljivi duh, ki je tako imenitno podajal razne ka-rakterne vloge v dramah, n. pr. »Kobaja-ši«, v Lengyelevem »Tajfunu« in »Khuen Hedervary«, v Kristanovi drami »Kato Vrankovič«. — Vse je minilo. izginilo. Ostala mu je — monotonija. Loteva se ga beda. Piše igre. Piše svoje spomine. Tudi ljubljanske spomine je že izdal v knjižici. Govori po enkrat na teden v radiu. Dobiva mesečno podporo kot popolni invalid _ slepec. Naučil se je pisati po BraiUeovl abecedi na luknjasti dvojni ploščici iz kositra z železno iglo. Piše sicer za silo tudi še s svinčnikom, toda precej težko. Napisal mi je posvetilo na svoji razglednici, ki je še iz onih let, ko je še videl solnce in mesec, ko je še tak, kakršnega se ga Ljubljana spominja. Najbolj vešč pa je v pisanju na stroju, čigar tipke imajo izbočene črke. Razločuje jih s prsti naravnost precizno, tako dobro, da mu gre tipkanje zelo naglo od rok. Pokazal je pred menoj vse tri svoje pisave, v naglici mi je celo natipkal nekaj stavkov za spomin, ki se glasijo dobesedno; »V Pragi, 2. oktobra 1333. Ljubi prijatelju Nučiču! Veliko radost Si mi naredil s Svojim obiskom! često si spominjam zlatih časov delovanja našega v Ljubljani. Bodi dolgo zdrav i vesel _ in pozdravi vse znance v Jugoslaviji; Franta Bohuslav.« — Ko sem prečital te stavke, mi je glas zastal v grlu. Njihova toplota me je ganila. Spomnil sem se solz njegove matere, ko mi je govorila o ubogem Fran-ti, o umrlem soprogu. In povedal sem mu to. A František? — Njegovi vozlasto zaceljeni rani sta hladno zrli vame. Dejal mi je popolnoma mirno: »Kaj ni to čudno? Na dan 25. septembra sem bil pred tolikimi leti na bojišču ranjen. Zaradi eksplozije mi je prst izbila oči. A letos na dan 25. septembra je umrl moj oče. čudno...« Obisk je dosegel svoj vrhunec. Vstal sem z namenom, da bi odšel. Franta mi je nato še razkazal svojo skromno sobo, spalnico. Dal mi je tudi še naslov bivše slovenske igralke Ružene Noskove (pozneje Naskove), ki je sedaj že 26 let članica Narodnega divadla. Nato sva se poslovila. Toplo. Težko, v objemu mi je naročal, naj lepo pozdravim Ljubljano in vse one, ki so ga nekdaj poznali. Na kuhinjskih vratih sva si še enkrat stisnila roke — in: Zbogom! Odhajal sem strt in zamišljen. Hitel sem po neznanih ulicah, kakor da bi me bil kdo podil. Po Smichovem do Vltave, po njenem nabrežju. Videl sem one krasne otoke sredi Vltave, njene monumentalne mostove, pa Narodni divadlo, ponosne Hradčane v daljavi, neštete historične spomenike in stolpe, toda vse te zanimivosti in lepote so bile kakor zavite v meglo, gledal sem jih z motnimi očmi, ki jih je zastrla usoda Fr. Bohuslava, Po obedu sem bil obiskal v Stavcvskem divadlu svojo nekdanjo ljubljansko partnerico Ruženo Naskovo. prisostvoval sera popoldanski predstavi »Tata dlouhžn«, Po beograjskih ulicah in kavarnah kateri je igrala večjo vlogo. Po predstavi me je povabila v svojo garderobo, ker ni mogla zaradi večernega nastopa zapustiti gledališča. Tudi z njo sva obujala spomine na najino skupno delovanje v ljubljanski drami. Ona — bivša Majda, jaz »Divii lovec« — Janez. Ko je prvič nastopila v Ljubljani, je pisala kritika o nji; »Pesem brez besed«--ker je nastopila v zelo majhni vlogi, a vendar je s svojo lepoto in s svojim nastopom takoj osvojila ljubljansko občinstvo. Bilo je nad vse prisrčno svidenje dveh iskrenih tovarišev — po 26 letih. Zvečer sem v istem gledališču gledal še Goldonijevo komedijo »Zpivajici Benat-ky« (Bottega del caffe). Naskova je igrala v njej zelo hvaležno vlogo, pred koncem predstave sem moral, na žalost, teči na kolodvor. Po bajno razsvetljenem in veličastnem Vaclavskem namestju, mimo nemške opere, v kateri *e prav takrat pel naš Rijavec Rudolfa v Bohem. skočil sem v vlak eno minuto prej, preden je odrdral proti jugu. In ko sem se poslavljal od Prage, mi je zvenela v ušesih razposajena Gol-donijeva komedija, vrtelo se mi je v mislih vse, kar sem tu v tem dnevu doživel, a iz teme — sta 3e dvigali k meni neprenehoma dve vozlasto zaceljeni rani ubogega Frante... 0 zdravju in bolezni Ženske imajo do deset utripov več na minuto nego moški iste starosti. Galvanija, ki je iz trzljajev žabjih krakov odkril skrivnosti elektrike, so zdravniki njegovega časa imenovali >žabjega plesnega mojstra«. Porod traja pri ženski, ki prvič rodi, povprečno 18, pozneje šest do dvanajst ur. Serum zoper ošpice, Iki je tako važen za skrofalozne in tuberkulozne otroke, pridobivajo iz krvi 6trežajk in zdravnikov v oddelkih za ošpice, ker so si sčasoma pridobili veliko pozornost proti tej bolezni. Količino zaščitnih snovi v njihovi krvi povečujejo še namenoma z injekcijami ošpične krvi. Z beograjske postaje stopiš na asfalt, ra pravcati južnjaški bazar, kjer si podajata roke vzhod in zapad v fino zabrisani črti. Vse najdeš tu, od najrazkošnejše toalete preko asketskega dolgobradatega popa do zanemarjenega slepega guslarja na tlaku, ki odmeva od zvoncev cestne železnice in v vse emeri begajoče množice. Ce si pozabil doma svoj nožič, gotovo ga stakneš tu nekje za primeren — bakšiš. Kneza Mihajla cesta je terišče in vrtiljak, kupčijska linija dernimonda, Venerina trgovina, modna revija in večerri »bumel«, kjer se Beograjčan »pregovarja«, glasno dajajoč ba rvo nemirnemu zrakov ju, ki je nasičeno s svetlobo in lahno 6oparico. če se ne razumeš na politiko, se daj v veletoku Te-razij potiskati od neznanske množice po asfaltu, ki ga je ra zmehčalo sonce, da sproti izpuhttva voda škropilnikov. Razgovori, politika, kupčija, politika, politika... V kavarni »Ruski car« se zvečer po peti uri sestaja politični, gospodarski in intelektualni Beograd. Gospodarstvenik konferira parlamentarcem, general z redakterjem, ki lovi svoje »šravfe«, dame spletkarijo, študenti se goste z biskvitom ali kavo au ait ter čakajo zadnjih športnih poročil. Pozno ponoči... Hotel Excelsior. Ni za naše žepe, pref»le*!anten in predrag. Ples. jazz prav po balkansko. »Tu so dame skromno oblečene in bogato slečene.« Ne pozabimo na znameniti hotel »Ro> Serbe« ob Ka-lemegdanu: stanovališče parlamentarcev in poslanikov. V svoji konservativni starosti je elegantno skromen. Zakaj ne bi stopili na Kalemegdan. pikantno začimbo herojstva. flirta. znanosti in bmečega rtrr.a od danes, nad katerim vstaja diven Meštrovičev »Zmagalec«, zroč nebrižno preko valovja pod seboj, z vero v bodočnost? Vznožie Beograda se koplje v porumeneli Savi in lenem Dunavu; čez katerega se spenjajo oboki zemuu5;mit kultivirten Umgangsformen — Bedingung«, spodobnega kakor se spodobi. E? Če čiri-bije moj konj in zgine" na Litijo. " AMI. Beograd dobi občinsko porodnišnico Beograd, 17. Junija. Naša prestolnica v zdravstvenem pogledu ni ravno najbolje oskrbljena, dasi se nahajajo v njej velika državne bolnišnice in pol^g njih tudi še razni večji in manjši zdravstveni zavodi, ki pa vsi vkup vendarle nikakor ne zadostujejo za velike potrebe prestolnič-nega prebivalstva in razsežnega področja, ki pošilja svoje bolnike tudi v beograjske bolnišnice. Mestna občina beograjska je zato, kakor je j Jutro k že poročalo, po dolgem obotavljanju sklenila, da zgradi občinsko bolnišnico, ki bo stala na poboč.j i bulderskega griča. Sedaj pa se je. upoštevajoč odnosna nujna priporočila občinskega ravnateljstva za socialno in zdravstveno skrbstvo, tudi še odločila, da ustanovi posebno občinsko porodnišnico. Kar se tiče porodnic, jim je bilo doslej v Beogradu na razpolago vse samo 50 postelj v porodnišnici državne bolnice. V zasebnih sanatorijih je seveda tudi prostora zanje, toda ti sanatoriji so zaprti za tiste bodoče matere, ki nimajo dovolj cvenka pod palcem, da bi plačale velike sanatorijske računi. In tiste bodoče matere, ki lahko plačajo take račune, navadno ne potrebujejo oskrbe v porodnišnici, ker se lahko dema oskrbe z vsem, česar potrebujejo. Gre tu za neimovite sloje, ki nimajo sredstev za primerno oskrbo porodnic, katere potem le prepogostoma plačijejo svojo revščino ne samo z novoro-jenčevim, tpmveč tudi lastnim življenjem. Zato je mestna občina beo£rra\č&& sklenila, da ustanovi lastno porodnišnico. Porodnišnica bo nameščena v novem poslopju otroškega dispanzerja v Lomi ni ulici št. 17, bo imela 25 postelj ter bo opremljena z najmodernejšo opremo. Ker sa v sosednje poslopje v ulici Kraljice Natalije št. 20 namesti ginekološko-porodniška poliklinika, bodo tako zdrjženi trije zdravstveni zavodi, ki so največjega pomena za žensko zdravstveno skrbstvo: svetovalnica za bodoče matere, ambulanca za ženske bolezni in porodnišnica. Z otvoritvijo porodnišnice se bo organizirala tjdi poliklična služba in bodo neimovite matere v primerih komplikacij pri porodu dobivale tu vso potrebno zdravniško pomoč. Občinski sv t ie tudi že potrdil poseben pravilnik, s katerim se Beograd deli na 14 ba-biških okrajev, tako da bo imel vsak beograjski okraj (kvari) svojo občinsko babico, kakor že ima svojega občinskega zdravnika. prestolnična občina se je s temi svojimi sklepi in ukrepi v veliki meri oddolžila svojemu z občinskimi bremeni dovolj težko obremenjenemu prebivalstvj, zlasti pa tistemu, ki najteže prenaša njena bremena. Postani in ostani elan Vodnikove družbe! V soboto popoldne Breda sedi na divanu in premišljuje. Pred nekaj dnevi je praznovala rojstni dan in vsi, ki so ji čestitali, so jo pre* merjali s tako nenavadnimi pogledi, da se je zdela nazadnje sama sebi kakor splašena živalca na razstavi. Dve teti sta med kosilom mami venomer nekaj pošepetavali in bratranec Pavel je nas prej in naprej zardeval, kadar je na« neslo, da je moral kaj izpregovoriti z Bredo. Breda sem in Breda tja in »Joj, Breda!« čisto kakor na razstavi pred kletko: »Joj, kakšna živalca.« Posebno tale Pavel! Lani je drugače govoril ž njo in roke mu niso bile nič v nadlego, letos pa kakor izruvan štor! Bogve, nemara ga je modroslovje tako prenaredilo. Lani je bil gimnazijec, je znal povedati marsikaj veselega in ni prevrnil nobenega kozarca, letos je akademik in ne zna ne jesti ne piti in ne govoriti. Med kosilom mu ie morala služkinja trikrat menjati vilice, tako so naglo romale pod mizo, a vina je več »popil« njegov smoking nego on. Tn beseda šele, beseda! Jezik se mu je zatikal kakor božjastnemu bolniku, in še tisto, kar je spravil iz sebe, je bila sama prazna šara: Spoznanje ... Razodetje... Neskončna harmonija (Breda bi bila rajši rekla polomija!) ... Globina bistva ... Nak, če modroslovje človeka tako spakedra, potem Breda po maturi ne bo hotela nič slišati o tej fakulteti! Harmonija in polomija nastanete končno lahko tudi brez univerze, ali ne? Kadar pride Koki (to je takole bolj domače ime za profesorja mate* matike) slabe volje v razred in začne divjati z logaritmi, da se med gromom in treskom bliskajo po tabli minusi in cosinusi ter odmeva kakor iz brezdna večne pogube »slabo« in »prav slabo«, je to brez dvoma polomija. Da človek kaj takega razume, ni treba posebnega spoznanja in nikakršnega izrednega razodetja. Drugič, na promenadi, v parku ali na izletu se pridruži mladi skupini človek, bodi že kdorkoli in od« koderkoli, reče prijazno besedo, zna toplo pogledati in seči v roko, da Bre« di še čez štirinajst dni od veselja po« skakuje srce ob misli na nenadno sre« čanje; no, tedaj je to pač harmonija, ali ne? Nebo je bolj jasno, sonce bolj svetlo in zvezde se zvečer leskečejo, kakor da plešejo po sveže umitem ne« bu. Jasno: to je harmonija in ni treba zanjo posebnih globin in ne posebnih višin! Takšno je življenje. Bržčas je tudi Pavel občutil, da letos ni tako kakor druga leta. Ko je odha« jal. so se mu oči mokro svetile in ni« kakor ni mogel proč. Še v prednji sobi je stopical kakor po razbeljenem plad« nju in menda samo čakal, kdaj bo lah« ko šepnil: »Ali te smem kaj kmalu obiskati, Breda?« Čemu tako nespametno vprašanje? Še danes, čez pet dni, si Breda ne ve dati pravega odgovora, zato poseda na divanu, premišljuje in čaka. Sobota je, popoldne blažene prostosti. Za jutri se ni treba bati niti sinusa niti tangensa. Zakaj torej Pavel danes ne pride? Ma« ma je odšla h gospe notarjevi in očka se je odpravil nad zverjad. V sprejemnici žlobudra papiga: — Alfa plus beta — Breeedaa — Alfa minus beta — Breeeda! ko«ki, ko« kisiii«iii«fiiiiu. Zunaj pozvoni. Breda nestrpno šine kvišku. Ali naj gre sama pogledat? Medtem pomoli stara Meta glavo v sobo: »Gospodična —« »Kar noter naj pride gospod«. Stari služkinji se številne gube po obrazu skremžijo v nasmeh: »Saj ni nobenega gospoda!« »Ali ni nekdo pozvonil?« «Uboga ženska čaka zunaj z dete« tom v naročju. Čisto majhen črviček.« »Dobro,« zakriva Breda nejevoljo, »naj pa pride ženska s črvičkom!« Meta ne verjame in se obotavlja, medtem ko Breda že sama hiti odpirat. S hodnika jo pozdravi mlad, shujšan obraz. Upadla lica so pordela in oči vročične. Izmed tenkih usten se trga« jo besede o pomanjkanju in pomoči. Breda je osupla in zmedena. »Kar vstopite, prosim.« Prav za prav sama ne ve, kaj naj počne s tujko in zakaj jo vabi v sta« novanje. Ženska je komaj kaj malega starejša od Brede. Poteze so domala čisto otroške in stas šele v razvoju, vendar stiska k sebi dete. Ali je res njeno? Takale deklica in — mati? V Bredi se misli vrtinčasto prehite« vajo. Da bi se jih otresla, naroča služ« kinji, s čim naj postreže tujki. »Ali ste od daleč?« Ženska se trudno nasmehne. Vse ceste so blizu in daleč, kakor pač na« nese. Danes je na cesti. Brez strehe, brez dela, brez kruha, pota pa drže povsod in samo naorej in zgolj na« prej. Breda posluša. Povest ji je tako no« va, da zdajci pozabi bratranca Pavla in vse ono, kar jo je bilo še pravkar obvladovalo. S primesjo otroško top« lega sočutja se bolj in bolj drami v njej radovednost. In kakor otrok vprašuje: »Kaj pa mož?« Tujka nagne glavo in molči. »AH vam je nemara celo umrl?« Ženska pred njo poveša oči. Povest zaživi nanovo in se razpleta dalje in dalje. Tujka je Milena. »Lepo ime,« meni Breda saniavo ln lahno poboža dete, ki mu je postlala na divanu. Zdaj se v spanju smehlja in je popolnoma mirno. Milena govori s težavo, kakor da je vsaka beseda bodica, ki jo mora iz« vleči iz sebe. Oče je bil uradnik in ona njegov najmlajši in najljubši otrok. Komaj pa je shodila, je ugasnilo življenje ma« teri. Oče se je potlej vnovič oženil. »Zaradi nas otrok, gospodična, za« radi nas, pomislite! In potem je prišlo tako.« Druga žena je rodila drugo deco in se za prvo in za moža ni več dosti zmenila. Samogoltno je hodila svoja pota, očeta pa je grizlo, da je jel na vsem lepem pešati, dokler ni obne« mogel prav tedaj, ko bi bil Mileni naj« bolj potreben. Po njegovi smrti se je začelo gorje. Starejši Milenini bratje in sestre so si pomagali, kakor je kdo vedel in znal. Dvema je celo smrt pri« šla naproti, le Milena je morala kakor za pokoro ostati očetovi vdovi v na« potje. Breda posluša in se ji zdi kakor od* mev iz neznanih pustinj. Liki prikovana je in samo včasih ji uide vzklik groze ali vzdih plahega sočutja. Mileni se zdi, da se z izpovedjo vračata k njej dom in detinstvo. Z malone bolestno vestnostjo slika gor« je, ki jo je teplo, ko je za vedno otrp« nila očetova roka. Ker je čutila nena« vadno veselje do učenja, jo je oče vpisal v gimnazijo. Jeseni je pričakal in se radoval hčerkinih prvih uspehov. Še božič je bil tisto leto tako lep ka« kor nikoli dotlej in radost v Mileni« nem srcu svetlejša mimo nakita na smrečici. Na Silvestrovo pod noč pa sta se oče in žena nekaj sporekla in zjutraj nato ni več vstal, ne tisto jutro in ne nikoli več Med pripovedovanjem se Breda ka« kor skozi meglo domisli, da je že nekje srečala ta obraz. »V gimnazijo ste hodili, pravite?« »Da, toda le do tretjega razreda. Bilo je nemogoče.« Milenin glas je zopet zasenčen in skoraj trd. Mačeha ni mogla strpeti, da bi deklica hodila v šolo. Da še mo« ški ne dobe zaslužka, je rentačila nad njo, in da sploh vse skupaj nima srni« sla. Učenost in kup beračije: ali je to dota za mlado dekle?! Milena se je upirala in se skušala t Potomec kralja Matjaža Živi v Beogradu kot begunec iz Rusije Beograd, v Juniju. Se kral! Matjaž oženil je... Nar. pesem. Ko bi vsaj vedeli, kje pravzaprav spil Toda je tudi 8 to 6tvari° ravno tako, kakor vsem' drugimi našimi slovenskimi zadevami- Koliko glav, toliko misli. Koroški Pod junci ga imajo pod Peco, Rožani pod Aenturško goro nad Gospcevetskim poljem, ZHani pa pod Dobračem ali pa pod Jepo. Podravci nižje doli pravijo, da je pod Pohorjem ali pwi Bočem, Savinjci pa pod Mrzlico. Za Gorenjce spi pod Stolom, Storzi-čem ali Zaplato, sorski poljanci bi ga najrajši imeli pod Šmarno ali pa Šmarjetno coro, Barjani pa pod Krimom. Notranjci pa naposled menijo, da bo pač pod Javorni-kom. Nanosom ali pa Snežnikom. V soški dolini pa bi govorili o Porezna in Krnu. Torej kje?! In je res važno to vprašanje, ker bi bilo nujno potrebno, da se najde junak, ki bi stopil v votlino ped goro in po-tegnil meč iz nožnice. Čeprav ne popolnoma. pa vsaj toliko, da bi se prebudil kralj Matjaž. Sicer tudi še danes letajo črni tiči nad našo zemljo, toda kralj Matjaž bi bil gotovo toliko prijazen, da bi odgovoril junaku, če bi ga vprašal, kaj je pravzaprav s tistim njegovim potomcem, ki baje danes živi v Beogradu. In še tem bolj, ko 60 danes razmere pač precej drugačne, kakor eo bile tedaj, ko je gora zagrnila kralja Matjaža z njegovo vojsko, in bi se znal najti kak svetotrojiški župnik, kak kraški veljak ali celo kak cerkljanski godec, ki bi tega njegovega domnevnega potomca kar tjaven-dan oklieal za kralja slovenske republike, ne da bi se prepričal, ali je res potomec našega kralja Matjaža ali ne. Zato je dejanski nujno potrebno, da se nezmotljivo ugotovi, pod katero našo goro spi kralj Matjaž. Da se morda skliče anketa naših narodnih pismoikov v ta namen, morda h »Kolovratu« v Ljubljani. Junakov, ki bi šli budit kralja Matjaža, ko bi se ugotovilo, kje ga najdejo, bi potem gotovo ne manjkalo. Dotlej pa naj bi, kar se tiče baje v Beogradu živečega potomca kralja Matjaža, nekoliko poba vili z naslednjimi podatki. ^ V Beogradu živi ruski begunec, bivši general ruske carske vojske, Aleksej Vla-mirovič Korvin - Krukovskij, kot skromen dnevničar na beograjski železniški postaji, ki trdi, da je direkten potomec kralja Matija Korvin a. našega kralja Matjaža, sina Ivana Hunvad.vja. v srbski narodni pesmi ope-vanega pod imenom Sibinjanin Janka. Matija, drugega sina H in5'adyjevega, je z njegovim starejšim bratom Vladislavom kralj Vladislav dal po smrti njihovega očeta vreči v ječo v budimski trdnjavi kot zarotnika proti kraljevi oblasti. Vladislavu so odsekali glavo, Matiji je pa kot mlademu dečku kralj prizanesel. Matija j a v ječi — tako pripoveduje bajka — popolnoma udomačil krokarja, tako da je po njem poslal svoji materi prstan, po katerem je 9poznala, da je še živ. Zato so potem Korvini imeli v svojem grbu krokarja s prstanom v kljunu. In tudi priimek Korvin (corvus - krokar, Cor-vinus) spominja tega bajeslovnega dogodka. Kakor trdi Aleksej Vladimirovič Korvin-Krukovskij se je kralj Matija Korvin oženil štirikrat. Četrta žena mu je rodila Ivana (Janoša), ki je imel naslov grofa Hunyadyja vojvode. Liptavskega. Kralj Matija ga v svoji rporoki navaja kot edinega sina, kateremu pripada ogrski prestol. Toda Ivan ni postal kralj ogrski, pač pa vojvoda v Besni. Oženil se je z Beatrico Frankopansko leta 5496. in ee iz tega zakona porod:1 sm Kristofor (Krištof). V 18. stoletju se je ta rodbina preselila na Poljsko, ker je bila v rodbinskih zvezah s poljskimi kralji in potem s lcneževsko rodbino Slepovron, katerih grb se je pridružil grbu Korvinov. Iz Poljske so predniki Alekseja Korvin-Krukovskega prešli v Rusijo in je rodbina bi-ia vpisana v plemiških knjigah nižjegorodske srabernije. Dolga leta so se tožarili z rusko vlado zaradi posestev in naslova, kar se jim je priznalo šele tik pred rusko revolicijo. Aleksej Vladimirovič Korvin-Krukovskij izjavlja da si vkljub svojemu direktnemu potomstvu po kralju Matiji Korvinu nikakor ne prisvaja kakih pravic do ogrskega prestola, češ, da bi bilo vse to neumno. Pripominja pa, da s>e je pred leti madžarsko poslanstvo v Beogradu zanimalo zanj in njegovo rodbino, da pa je pozneje vse to minilo. Zelo rad pa pripoveduje, da ga neki beograjski obrtnik, po rodu Madžar, vse od tistega časa, ko se je razneslo v javnosti, da je potomec kralja Matije Korvina, stalno spremlja kot nekak oproda in moli zanj. _ Aleksej Vladimirovič Korvin-Krukovskij pa seveda ne ve, kaj je bil kralj Matija Korvin nam Slovencem, to se pravi, davnim našim pradedom, in da z vso svojo vojsko spi pod neko našo goro za katero se, kakor znano, ne ve točno, toda pod eno ali drjgo pa prav gotovo. In je res čudno, da se še ni našel Slovenec, ki bi mu povedal to, in tudi ne drug. ki bi ga spremljal tako vdano, kakor ga spremlja oni Madžar. Sicer pa še ni vseh dni konec, in če se zgodi, da Aleksej Vladimirovič Korv;n,Krukovskij, s Korvinskim krokarjem, ki drži prstan v kljunu, v grbu pride na Gorenjsko, ni morda izključeno, da bi dobil dovoli takih oprod. Sai črni tiči še letajo nad našo zemljo in se kralj Matjaž sam nikakor noče prebuditi. Ko je prišla v javnost ta lepa storija n potomcu kralia Matjaža, so se začeli baviti žnjo tudi možje, ki so dobro podkovani v zgodovini. Pod njihovim znanstvenim drobnogledom se je pa potem stvar pokazala precej drugačna. Ugotovilo se je, da bi se bil Matija Hunyady moral poročiti v Elizabeto, hčerko grofa Urha Celjskega in Katarine. hčere smederevskega despota Jura Brankoviča. Zaroka se je izvršila leta 1451., ko je imel Matija komaj poldvanajs*o leto starosti. Do poroke pa ni orišlo. ker Je Elizabeta umrla še kot otrok. Ko je bil le*a 1458. izvolien za kralja, se je še istega leta zaročil s Kunigundo Katarino, hčerio češkega kralia Jurja Podjebrada, poročil pa se ie žnjo šele leta 1463., ker je bila ob zaroki še otrok. Ta prva njegova žena pa je že naslednjega leta umrla na porodu. Kralj Mafija ie nato iskal rodbinske rve-ze s Habsburžani, s cesarjem Friderikom III., žel^č za ženo njegovo hčer, pa je opustil to misel in si zaželel hčer kneza Friderika Brandenburškega, čemur pa so se uprli ogrski velikaši. Kralj se je nato začel pogajati za roko Hipolite Sforza, liče-re milanskega vojvode, pa je stvar pokvarila beneška vlada. Ponesrečil se mu je tudi poizkus, da b: si dobil za žero Margareto Saksonsko. P»avno tako je splavala po vodi ženitev s hčerjo poljskega kralia Kazi-mirja. Tedaj pa je se je kralj Matija sezna-' nil v Vrat isla vi (14R0.) s hčerko vratislav-skega mestnega župana. Barbaro Krebilova. Kralj se je tako zelo zaljubil vanjo, da io je vzel s seboi v Budim, kjer mu je leta 1473. porodila sina Ivana. Vse to pa vendar ni zadrževalo kralja, da bi si ne iskal neveste, zakonite žene. katero je naposled našel na sicilijanskem dvoru, Beatrico, drugo hčer kralja Ferdinanda I. V pomladi leta 1476. je kralj Matija poslal svoje svate po nevesto. Bilo jih je nič man j kot 800 kon jen ikov. Sva lovski sprevod je šel iz Napolja navzgor po vsej Italiji, skozi Furlanijo, preko Gorice, po Vipavski dolini, preko Kranjske in štajerske na Ogrsko, do Stolnega Beograda, kjer je svatov pričakoval krali Matija. To svatovsko potovanje ie tako živo ostalo v spomin« našemu narodu, da je /apel pesem o ženi kralia Matjaža, in ta s^oiliianska Reatriee je naša — Alenčica kraljicica! In bila je res ^mlada devičica«. sai je štela komaj 19 let, dočim jih je imel kralj Matjaž tedaj že skoraj 40. Barbara se je s svoiim sinom že pred kraljevo poroko umaknila izpred kraljevih oči. Toda tri leta pozneje, ko je zakon s Si-cilijanko ostal brez poroda, je kralj Matjaž zopet poklical Barbaro v Budim. Leta 1479. je, v namenu, da ga pozneje proglasi za svojega naslednika, dal svojem .i in Barbarinemu sinu Ivanu naslov grof Hunyadyja in vojvode Liptavskega ter mu prepustil ogromna posestva. Ko je leta 1485. kralj Matija zavzel Dunaj, je javno izpovedal, da bo svojega prisotnega nezakonskega sina Ivana proglasil za svojega naslednika. Vse to pa nikakor ni bilo všeč ogrskim velika-šem, še manj pa kraljici Beatriei, ki bi se bila sama rada polastila kraljevske oblasti. Ko je leta 1490. kralj Matjaž nenadoma umrl na Dunaju — zgodovina pravi, da ga je zadela kap: trdi pa se tudi, da je bila njegova smrt posled'ca strupa, ki mu ga ie dajala sama kraljica — je bil Ivan star komaj dobrih 17 let in si proti vsem mn>-goštevilnim nasprotnikom, zlasti pa kraljici in madžarskim velikašem, ni mogel priboriti ogrskega prestola. Pon ijali so mu krono bosenskega kralja, potoni banstvo na Hrvatskem, če bi se odrekel ogrske krone, toda ni hotel pristati na te ponudbe. Vzel je vse kraljevske insigniie in dragocenosti in s svojimi pristaši krenil proti jugu. Med potjo pa ga je zaustavil vojvoda Štefan Bathory, ki mu je odvzel vse. Medtem pa se je tudi rešilo vprašanje ogrske kraljevske krone. Večina velikašev je bila za češkega kralia Vladi slava, in ta, da bi se iz-nebil najnevarnejšega tekmeca, kraljice vdove Beatrice, se je poročil žnjo. Poroka se je izvršila v kraljičnem stanovanju v bu- (ilmskeni gradu ▼ prisotnost! majhnega Stfe- viki velikašev, kar je kralj Vladislav takoj po izvolitvi za ogrskega kralja zelo spretno izrabil v svojo korist, češ da ta zakon ni veljaven. Ta spor se je vlekel vse do leta 15f)0., ko je papež Aleksander VI. naposled dejansko razveljavil ta zakon. Beatrice se je nato vrnila v Napolj, kjer je umrla leta 1508. Ivan Korvin, nezakonski ein in edini potomec kralja Matjaža, ki je 6poznal, da je zaman vse njegovo prizadevanje, da bi zasedel prestol svojega očeta, se je mirno podvrgel kralju Vladislavu, ki se zato ni dotikal njegovih velikih posestev in naslovov. Leta 1496. se je poročil z Beatrico Frankopanovo. ki je bila po materi v bližnjem sorodstvu s kraljico Beatrico, drigo soprogo njegovega očeta. Leta 1498. je dobil banstvo Hrvatske in Slavonije z dedno pravico. Kot ban se je mnogo vojskoval s Turki, v začetku srečno, pozneje pa precej nesrečno. Zaželel si je tudi časti ogrskega palatina, kar so mu pa zopet preprečili za-vidni velikaši. Umrl je proti koncu leta 1504. ali v začetku 1505., star šele 32 let. Iz zakona vojvode Ivana Korvina z Beatrico Frankopansko sta se rodila dva otroka: vojvoda Krstifor (Krištof), ki pa ie umrl leta 1505. v starosti 8 let. in hči Elizabeta. katera se omenja z materjo Beatrico v Mu 1505., potem pa nikdar več.^ Z malim vojvodom Krištofov Korvinom je izumrla rodbina Korvinov v nezakonskem moškem rodu. Zakonskega rodu po kralju Matjaže pa ni bilo, ker mi je prva žena umrla na porodu, druga pa sploh ni imela poroda. Ce sedaj primerjamo trditev Alekseja Vladimiroviča Korvin-Krukovskega s temi zgodovinskimi podatki, vidimo, da w si zelo navskriž. Praded rodb ne Korvin-Krukovskega, Janoš (Ivan), crof Hunyadv in vojvoda Liptavski, naj bi bil sin četrte žene kralia Matjaža. Kralj Matjaž pa je imel samo dve zakonski ženi in nič zakonskih potomcev. Ivan IIunyady vojvoda Liptavski te b'l njegov nezakonski sin, pa je tudi njegov rod izumrl v moškem kolenu z njegovim osemletnim sinom Krištofom, ki pač ni zapastil potomcev. Kako naj bi se bila potem ta rodbina, ki je sploh ni bilo, v 1S. stoletju preselila iz Bosne, ki je bila tedaj že zdavnaj vsa turška, ali iz Ogrske ali odkod drugod na Poljsko?! Tn kar je še prav posebno značilno: v storiji Alekseja Vladimiroviča Korvin-Krukovskega zija velikanska vrzel od smrti Janoša Hunyadyja, torej od začetka 16. pa vse do 18. stoletja. Jano-šev sin Krištof se samo omenja, potem pa dvestoletna praznina, dokler se rodbina ne pojavi na Poljskem. Stori ja Alekseja Vladimiroviča Korvin-Krukovskega o potomstvu kralja Matjaža je potemtakem — ničeva, dasi ima njegova rodbina v svojem grbu Korv'nskega krokarja s prstanom v kljunu. Da bi se mu pa ne delala krivica — njegov rodovnik, kakor je on sam napovedal, je vsekako nemogoč — bi se kvečjemu dalo pripustiti, da se je morda nezakonski ženski rod kralja Matjaža raztegnil na Poljsko po potomcih hčere Ivana Korvina, Elizabete, o kateri pa po letu 1505., kakor zgoraj povedano, ni nikakšne omembe več. Vsaj kolikor je znano, ne. Ce bi se Alekseju Vladimiroviču Korvinu-Kru-kovekemu posrečil dokaz, da izhaja iz tega rodu, potem bi mu vendarle mogli verjeti, da je res potomec kralja Matije Korvina, našega kralja Matjaža, čeprav po precejšnjih ovinkih. Prvovrstna tovarna lakov isce 7448 ZASTOPNIKA za Slovenijo. Ponudbe pod »Dobro uveden ln agilen« na Publicitas, Beograd, pošt. fah 60. Modna trgovina zelo dobro vpeljana, v centrumu mesta s stalno stranko in zelo lepim mesečnim dohodkom se proti gotovini takoj proda. Ponudbe pod »Potrebni kapital 300.000« na oglasni oddelek ^Jutra«. 7468 PsihograSolog K A H M A H V LJUBLJANI 7454 Glavno zastopstvo plinskih mask in ognjegasnih aparatov za Jugoslavijo išče zanesljive podzastopnike za Beograd, Niš, Novi Sad, Zagreb, Ljubljano, Sarajevo, Skoplje, Mostar in Split. Samo resne osebe, s trgovsko izobrazbo in jamstvom v gotovini ali papirnih vrednostih pridejo v poštev. Pismene ponudbe z opisom prejšnjega poklica nasloviti na: »Politika«, Novi Sad pod »TOTALc. 7464 Tovarna najmodernejših VRTNIH SONČNIKO1' Makso Salgo k. d., Osijek Pred nakupom zahtevajte katalog! MLADA DEKLETA, ki se hočejo v Gradcu (Graz) priučiti nemščini in se oddahniti, dobe prijeten dom pri izobraženi gospe. Zmerna cena. Pojasnila daje: Fr. Wilh. Jellenz, Graz, Klostervvies-gasse 34. 7402 Daje vsakemu pismene nasvete za nastopajoče dogodke. Za svoje delo prejema laskava priznanja in ocene. Obiske sprejema vsak dan v hotelu »SOČA« od 10. do 12. in od 3. do 7. ure. Odgovarja na došlo korespondenco. V Ljubljani ostane na zahtevo le par dni. Kako izgledate dve glavi pred uporabo preparata za oblikovanje ušes „RECT©DOR" Isti glavi pet minut kasneje po nepojmljivi a povsem enostavni uporabi »Rectodora«. Uspeh ln neškodljivost zajamčena! Garnitura Din 90.—. Originale Schroder-Schenke razpošilja »Omnia« oddelek 1-4 Zagreb, Draškovičeva 27. Poštnina pri plačilu v naprej Din 6.—, po povzetju Din 12.—. 7455 Zahtevajte brezplačen ilustr. cenik. | 1 fniU^OH odjemalcev Ima tvorniea glasen Melnel & Herold, torej ve« ko vse druga glasbene firma v Jugoslaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni In rato zahtevajte tudi VI predvsem Uaiot V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretužno vest. da je naša nad vse ljubljena sestra, teta m svakinja, gospodična Ivanka Svoboda učiteljica v pokoju danes dne 16. t. m. po kratkem in mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspala. Blago pokojnico spremimo k večnemu počitku v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču. Ptuj, dne 16. junija 1933. 7458 Žalujoči ostalL .. • •"V >••-, ZAHVALA Za mnogoštevilne Izraze iskrenega sočutja ob pre-bridki izgubi našega nad vse ljubljenega sina ln brata, gospoda Franca Krištofiča rudniškega delovodje vsem najsrčnejša zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni vodstvu rudnika in njegovemu predstojniku ravnatelju g. inž. Drolzu, društvu »Rudniških nameščencev«, vsem darovalcem mnogoštevilnih, krasnih vencev in cvetja, pevskima zboroma Glasbenega društva in Svobode I. pod vodstvom g. čandra za ganljivi žalostinki, lovskemu društvu »Jelenca«, za častno spremstvo in poslovilno salvo ter vsem znancem in prijateljem, posebno kovinarjem in rudarjem, ki so v tako obilnem številu spremili pokojnika na zadnji poti in za poslovilne besede gosp. Metodu Jenkotu. Ponovno najlepša hvala vsem ln za vse. V Hrastnika, dne 15. Junija 1933. 7461 Žalujoči ostali. Potrti brezmejne bolesti Javljamo, da Je naša srčnoljubljena soproga, najzvestejša tovarišica v trpljenju in veselju, najskrbnejša mati svojih otrok, gospa ROZA KIRBISCH soproga pekovskega mojstra in Industrijalca danes 17. Junija ob pol 9. zjutraj po dolgem, težkem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere v 47. letu njenega delapolnega življenja mirno preminila. Truplo drage pokojnice bo v ponedeljek 19. Junija ob 4. uri popoldne v hiši žalosti slovesno blagoslovljeno, prepeljano na mestno pokopališče in položeno v družinsko grobnico. Maša zadušnica bo v torek 20. junija ob 6. url zjutraj v Marijini cerkvi v Celju. Celje, dne 17. junija 19-33. JOSEF KIRBISCH, soprog; VILMA ln ELZA KIRBISCH, hčeri in vsi ostali sorodniki 7470 pretolči, kakor ji je le narekovala m:a* dost, toda opore ni našla nikjer, Edi* no daljna sorodnica, siromašna bra* njevka, ji je o počitnicah včasi dala jerbašček zelenjave in sočivja, da ga ie prodala na trgu. S pičlim izkupic* kom si je oskrbela nekaj knjig m naj* nujnejših potrebščin za šolo, vendar se je kmalu zavedala, da tako ne vzdr* 7.1 Tu in tam ji je premožnejša druži* ca darovala ponošeno obleko, čevlje, kaj perila, kak dinar; vse je bilo ka* kor udarci na rano. Jela je čutiti, da jo vrstnice in vrstniki gledajo zviška in kakor izvržek. Začela se je bati teh in profesorjev in vseh ljudi, kakor da nosi na sebi sramoten pečat, neizbri* sen žig siromaštva. Vse drugo ljudje izpregledajo in odpuste, le beraštva nikoli ne! Ne, ne, Milena ve: Biti bo* ga t tat je častno, biti beraški pošte* njak pomeni obsodbo in izobčenje! Naj se gospodična ne trudi z lju* beznivimi besedami: tega nauka Mile* na nima iz knjig, ampak iz prvega vi* ra, neposredno iz življenja. Da v tretji je bilo šolanja konec. Nekoč je prosila rednico, da bi ji ku* pila malenkost, ki so jo zahtevali v šoli. Ponižno je prosila, na kolenih. Ona pa je vzela iztepač in zacla divje udrihati po klečeči. Milena je med. lela od bolečin, ženska pa je bila ka* kor iz uma. Tisto noč je potlej smuk* nila z doma po svetu. Vseeno ji je bi* lo, kam in kako. samo proč, proč: v gozd, v vodo, v smrt. kamorkoli!... Dober teden je tavala okrog, se skri* vala, malo prosila, malo lagala, kadar je bila huda stiska, in tudi kaj smuk* nila, ako je želodec le preveč kričal. Potem so jo prijeli in jo zopet odvedli domov, a iz šole so jo izključili, češ da je zaradi pokvarjenosti zavodu v sramoto in mladeži v pohujšanje. S takim sijajem obda človeka be* raški žig. Le nikar mehkih besedi, saj obzirnost ne izpremeni nič, prav nič. Posihmal je iskala zavetja pod ka* pom, ko je doumela, da že ni nikjer več prostora pod streho. Povsod so jo odklanjali kakor garjevo, dokler je ni debelušen hotelir sprejel za prodaja* nje kruha. O, ko bi gospodična slutila, kako grenak je bil slednji grižijaj, ki si ga je priborila s tem poslom! Vse jc stresalo jezo nad njenimi lasmi, pre* siti in vinjeni gostje pa so jo trapili s spolzkimi neslanostmi, da se je marši* kdaj tresla od studi in sramu. In še ti* sto bore, kar si je prislužila, ji je do* ma sproti pobrala rednica. Ko je sled* njič postala ratakarica in upala, da je stopila na trdno brv, jo je šele prav zalotilo. S plesnih vaj so tedaj prihajali dija* ki tja. Vmes je bilo tudi nekaj nekda* njih Mileninih součencev. Zla usoda ali morda objestnost katerega izmed veseljakov jc hotela, da jim je morala streči p-av ona. Dasi se je zatajevala, jo je spoznal eden izmed njih in jo za* čel bolj in bolj ogovarjati ter prihajati sčasoma tudi brez družbe. Temu je končno priznala in pojasnila, kaj jo je pognalo iz šole. Bi! je videti tako blag, moj Bog, kakor samo spomladansko sonce! Ko ji je pričel govoriti o lju* bezm, mu je Milena dala prvi in edini prostor v srcu. Sklenila sta, da se Milena vnovič poprime učenja in nadoknadi, kar je zamudila. Vso pomoč ji je obljubil in dejal, da brž po maturi pove staršem, kako je volilo njegovo srce. Poslej je slednjo prosto uro žrtvova* la knjigam in njemu, ko pa je bila naj* bolj njegova, je mahoma izostal. Čim je gospodar zaslutil, kako je ž njo, jo je odslovil. Odtlej je šlo na* vzdol kakor plaz po strmini... On je zdaj na univerzi, ona s tem malim bitjem na cesti. Milena se je stresla in zaihtela. Hkratu se je predramil mali na divanu in zavekal. Breda je gledala zdaj mater, zdaj dete, in splašeno ugibala, kaj naj za* čne, ko je vnovič zapel zvonec. Stara služkinja je pomolila glavo v sobo: »Gospod Pavel želi.« »Prosim, prosim,« se je dvignila Breda in pomirljivo omenila Mileni: »Kar ostanite; je samo moj bratra* nec.« Iz prednje sobe je čuti svež mlade* niški glas: »Ali tetke ni doma?« »Ne, Pavel,« gre Breda naproti, »mama je odšla k notarjevim. Sicer pa imam čisto nenavaden in ljubek obisk.« Na divanu veka malo bitje. Pavel, še vedno v prednji sobi, skuša s šalo: »Tako, tako? Bodočnost, ako prav slišim.« »In še kako v popju,« je Breda vese* la, da se bodo zdaj o vsem tem novem in nezaslišanem lahko še kaj porazgo* vorili v treh. »Škoda, da te že prej ni bilo. Ne veš, kakšen roman.« »Tako?« vstopi Pavel,Milena pa se kakor v vročičnem krču dvigne, boje* če izteza roke v obrambo in omahuje. »Ali vam ni dobro?« zaskrbi Bredo, ki opazi njen srepi pogled, medtem ko je Pavlov obraz kakor sadra. »Meta! zakliče in zdajci opazi bra* trančevo otrplost. Mlada mati se opoteče k detetu, vzame jokajoči tovor v naročje m omahne venkaj. »Čakajte no,« boli Bredo, ko steče za odhajajočo, toda Milenin opoteka* joči se korak že odmeva daleč nekje po stopnišču. Po hodniku prihaja Bre* dina mati z gospo notarjevo: »Le kakšna je zdaj mladina: Otrok in že z otrokom v naročju.« »Ko ni nikjer sramu!« vzdihne go* spa notarjeva in mati se prestraši hčerke: »Kaj si bolna, Bredica?« Mladenka odkima, pozdravi gospo notarjevo in odide vsa vrtoglava v so* bo, kjer še vedno kakor odrevenel sto* ji Pavel. »In ti — ti —?!« Zdi se ji, da bi se morala zdajle za* majati zemlja in pogoltniti vse, kar tako nečloveško lazi s človeško krinko po njej, toda zemlja je mirna in vse je mirno. Tudi Pavel je miren, ko z lahnim naklonom pozJrav'id «eto 'n g .»* spo notarjevo. Čez rmJo zad š. po kavi in Pavel s svežim glasom pojasnjuje s^ospema: »Nič posebnega. Bredi s?m pravil, kako me je bilo hotelo nek) dek.e za* plesli in mi naprtiti svojo zablodo.« xT a, ki sva jo srečali?« »Da. Od miloščine ti\'\ ko —« Tetin pogled ga prekins. »V nižji gimnaziji je bila moja sošolka,« zasuče fant in se namrdne: »Za tem jo je zaneslo. Je pač križ; kaj hočemo!« »Mladim moškim je danes res tež* ko,« pomaga gospa notarjeva, Breda pa strupeno: »Pavlu ne.« »Ako je človek pameten, se mu res ni treba bati,« skuša z mrzlim smehom bratranec sestrična: »Seve: strah leze samo podlim ▼ ko* sti.« In ga premeri s takim pogledom, da začno mladeniču podrhtevati veke in lica in roke: »Kaj hočeš reči?« »Mene vpraša?« zbode Bredin smeh. »No, no, otroka,« razume Bredina mati in gospa notarjeva skimuje z glavo. Pavel si nažge cigareto. Kava v sko* delicah zaman vabi s prijetnim vo» njem. Bredi se zdi, da je soba še pol* na otroškega veka in Mileninega joka. In kakor da jima hoče s tem pomagati, se vrže na divan in zaihti. PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM Reichenau a. d. Rax (Semmering) šport, (tenis, plavanje), dopomočni pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: Villenpen-sionat B. Freylers Nfg. A- Metzger, Wlen XIII. (Alt Hietzing), Maxlngstraase 6, Telet. R 35-2-75 7202 Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda*, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, rObrte in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslu-iek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din trza besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro att za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 EHn za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. VI ZAMORETE DOMA ne da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasigurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizu, ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaki osebi možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stopnjo izobrazbe, materijelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-tro-strojni in arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inženjerja in inženjerja. Tečaji so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije se vrši stalno. Za vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na institut PoIytechnique, 53-ter, bouie-vard Suctaet, Pariš (16-e), 94 Učno mesto iščem svojega zdravega, za redu«) močnega 14 sina s primerno šolsko izobrazbo v trgovini ali pn fotografu. Tram'e Anton, Medvode, uglaševelec klavirjem. 18483-44 Mlad pletilec , iz- . imrie« na vseh strojih, letnega : kakor tudi na žakart, vešč vseh po^ravH. išče službo, ['rane Hrovat, Sp. Hudinja it. 73 — Celje. 18451 Učenko iš?.e modni klobukov 1 je ve ulica t^«.! on • Nives« 4. d-ams-kih Kuaf-l&^a 44 Mesar, vajenca močnega in iz družin« sprejme Gabriel Flerin, Mengeš. 18568-44 Žandar. kuharica šted jiva, išče mesto tako-j ali s 1. julijem. Naslov K uharica M. Pšeničnk, Li beliška gora 30 — pošta Llbeličs 18470-2 Trg. pomočnica Službo dobi Vsaka beseda 50 par; u dajanje naslova ali sa Šifro p« 3 Din. (1) Frizerko pnpol.no v stroki, i znanjem nerodne, sprejmem takoj. Mektimic, frizer, Bled. 18516-4 Mesar, pomočnika Iti j« vajen čoka, rabim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3e-kač«. 18527-1 Poniklarja dC'bro izurjenega in žensko moč ki j« izvežhana v ponikla-n;u. sprejme »Tribuna« F-B. L., Ljubljana Karlov-Ska cesta 4. 18557-1 Mesarski pomočnik k.- zna sekati pri čoku, dnb: službo. Vpoštevajo-se samo dobra spričeval«. Na sto. v v oglasnem oddelku »Jutra«. 18*15-11 Poverjenike zanesljive, ki poznalo vi2 p trgovce. obrtnike in n jih nastavi jence ter pisarniške moči. iščemo za vsa mesta. trge in večje kraje na deželi. Poverjeno deio ne bo w'.kaka prodaja, tem Teč samo informativno — z lebkrm i»i do-brim zaslužkom. Ponudbe z označenim k alevnim delokrogom je poslati ra oglasni oddelek >.Iik rn ^ pod značko »Zanesljiv 0fi&«. 18377-1 Natakarico (•*«ro -20—2«? let, pridno, pošteno. zdravo jn čedne z-imaoj.is.ti. z 1—-2000 Din kavcije, sprejmem s 1. ju-l*jem v Ljubljani. — Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« p>d »Zanesljiva ln viju.dna«. 18412-1 Gospodična • kavcijo aH dobro hra-n-:i471-2 Deček star 14 let, ki Je dovr-šil en razred meščanske šole, bi se šel učit ključavničarske obrti, kjer bi imel vso oskrbo v hi- , . ši. Orill Josip, žirovni- PrOOaj|2lka ca 28. Gorenjsko. ! meSane stro-ke, išče mpsto 18517-44 1 v špeceriji ali deli.katesi. l>opise na oglasni oddelek Odvet. uradnica z dveletno prakso, vešča slovenske in nemške stenografije, išče mesto. Po nudbe na oglasni odd-elek »Jutra« pod »Marljiva«. 172.10-? Zandarmerijska ku harica ft-edljiva. išče mes-to 7.a takoj ali s 1. juijem. Ponudbe na naslov: psi-nič nlk, pošta Li beliče, Drav ska banovina. 18;®l-2 Kot trg. vajenec žp'im mesto v trgovina — najraje na deželi. — Sem zdrav in pošten. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 186S5-44 »Jutra« pod »Dobra moč«. 18229-2 Vsaka beseda 50 par; za dajenje naslova ali za šifr-0 pa 3 Din. (2) Pek sprejme vsako delo »tvST. Loče. 1S503-2 Plača posrranrska Vakioslav Furman, Žolerja s kavci.io 25.000 Din sprejmem za kompanjo na k vpeljani špediciji Ponudbe na ogl. oddelek i>Jutra« pod »Avto« 18514-1 Gospodična iaurjena v železnim, ku hinjsikih in galanterijskih potrebščinah, spretna ter zanesljiva prodajalka dobi mesto. Nas'ov v og'asn»-m oddelkn »Jutra«. lSo>! 7 Gospodično za ordlnacijsko pomoč iščem za čas od 9. do are. za I. julij. Na«lov oglasnem oddelku »Jutra« 18594-1 G Th. Rotman: Vrtismrcek in Šiloncska spet m de!« 81. Prebrisanega Janeza so zaprli v luknjo, ki Je bila tako močno zamrežena, da se nikakor ni mogel rešiti iz nje. Ubogi 3r-kač je pa dobil hudo mrzlico; deset dni je moral ležati v bolnišnici na trebuhu in moliti rep svišku, v ustih pa držati toplomer... »Oh,« Je stokal, »kako naj me Dosihmal mladina spoštuje, ko imam samo pol repa!« E!ektro;nsta!aterja za izvrševanje posamq?-nih naročil išče elei tropodjetje. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra pod »Instalater«. 18624-1 Gospodična poštena in prijetne zunanjosti dobi pri večjem podjetju v Ljtiblja-ni službo prevzemalke Kavcija zaradi odgovornosti potrebna. Ponudbe. po možnosti s sliko ln referencami pod zna čko -^Zanesljiva 1933« na ogl. odd. »Jutra«. 18611-1 Tekstilna industrija v Sloveniji išče za svoje podjetje: 3 tkalske mo.istre, 2 predilniška mojstra, 2 tkalska nad-mo.istra. 1 kolori-ta. 2 ročna tiskarja, Z graver-la. 1 apreturneua mojstra, 2 š'ihtarska mojstra. Reflektira se samo na strokovnjak®, ki razpolagalo z večletno prakso in ki so državljani kraljevine Jugoslavije ali pa take lno-zemce. ki imaio po obstoječih prednisih dovoljenje za neovirano za-poslenje v naši državi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Slovenija«. 18652-1 Natakarico samostojno, z nekoliko kavcije, zmožna srbo-b.r-va*č!ne ln nemščine sprejme takol hotel Triglav, Boh. Bistrica. 18679-1 Boljša mlekarna Primorju potrebuje prodajalko mlečnih pro-izvodov, ki govori tudi nemško. Ponudbe s sliko pod »Boka«. 18680-1 Pekov, pomočnik 19 let. zdrav, močne postave, išče službo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delaven«. 18519-2 j Kovaški pomočnik I vojaščine prost, trezen, dobro izurjen, išče za takoj, kakršnokoli zaposlitev. Lojze Lopatič. Krška vas. 16005-2 Kot kuharica 7 Weckove kozarce za vkuhavanjo sadja, ku T te pri Jagodic. Celje, Glavni trg. Cenik zastonj, i lS>52-6 I Valvasor prodam — tudi na odp'3-čevanj/e. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1Sj62-8 Autotaksa v letovišču Laško, s koncesijo in Chris.er limuzino z« 10.000 D:m takoj naprodaj. Potrebno 6000 Din, ostanek po dogovoru. — Vprašati v pekami Sommer — Laško. 18o78-10 Motor Ariel ali Puc-h, samo malo rabijon, kupi M i 1 u t i n. Kozje. 18366-10 Malinovec pristen in naraven, s čistim sladkorjem vkuha.ru se do.bi na ma; in veiliko v lekarni dr. G. Piccoli. Ljubljane, Duna; ske cesta 6. 68-6 I Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (7) Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnev h cenah Mariborska afi corija tata. Maribor. Po-poričera ulica 9. 186-6 Posojilnica išče delavne obiskovalce privatnih strank. — Ponudbe z znamkami za odgovor nasloviti na Mobilna zadruga, Ljub Ijana, pp. 307. 166-1 Diskreten lep z«storžok se n-udi spod o-m. damam in kojencem s širokim gom znancev, veščim ■čine. hotela in 4. Vprašati pri »Metropol« uro. po- VflO- kro nem portirju med 18565 Btwwla 1 Din; za dajanje uaskuva ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukci.j-e. plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ah" za dajanje naslova 3 Din. (4) Prodajalka z večletno prakso v modni trgovini, ž«li nameščenje. Naslov v oglasnem od-dolku »Jutra«. 18571-2 Frizerka dobro izurjena v trajni in navadni ondutaeiji, bubi striženju in vseh lasnih delih, želi takoj premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š^o »Frizt-rka«. 18576-" Mlad natakar tBvežban v kavarni in resi.i vra e. stroki, želi premeniti službo s 1. julijem najraje v Ljubljani ali pa na sezijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiifro Pošten 1903«. 18532-2 Boljše meščansko suvanja del, 23 sta k dekle sol o, vajena i.n gospodinjskih let stara, išče me-ot.rokom. Ponudbe Gospodična neodvisna, s 25.00(1 Din (pr0'ti vknjižbi) d.nb: zelo ugodno in tra jno pisarni-o mesto. 7/P-ni-tp'V ni iz-k!'-učena. Ponudbe na 0'gl. oddelek »Jutra« pod š:fro 10.7«. 18675-1 Snažilca pribora krepke^ fanta sprejimp takoj ho-tel Strukeil. 186-72-1! 82. In tako, otroci, smo prišli na konec povesti. Edino, kar vam še lahko razodenem, je to, da se bomo kmalu čevo klet; ta je namreč vališče. če doživim tam godo, vam jo neutegoma pa neham, kajti mudi se to istorijo v uredništvo denja, otroci! K O N E selili v branjev-naše zimsko bi-kako novo pri-opišem. Za zdaj mi, da odnesem »Jutra«! Do svi- Trg. pomočnika zanesljivega in pridne.?;) čp veletrgovina z deže1 mirni pridelki. Ooreojec ima prednost. Ponudbe na pošt-pred-al 6. Kranj. 18616-1 Trgov, vaienca ki zna tudi nemško, sprej m.p.m. Ako je priden in pošten, dobi deli»o oskrbo. Ponud-Hp pod »Odločitev 1. julila« ne oarasni oddelek »Jutra«. 18432 44 Učenke za strojno vezenje in š'-vanje sprejme atelje »Julja aa«. Rožna dolina, epsta 8. 1S664-44 Brivskega vajenca iz Ljubljane, strogih star šev, sprejmp Edvard Kav Bič. Žg. cesta Št. niče). liška. Celovška 10 (nas-proti m.it-18182-44 na oglasni oddelek »Jutra« pod »Z znan jem nemščine« 18530-2 1000 Din dobi tisti, ki mi preskrbi stalno služ'bo ključavničarja ali sluge ali kaj podobnega. Ponudbe pod »Dravlje 131« na oglasni odd-e-le-k »Jutra«. 18555-2 10.000 Din nagrade kdor preskrbi mlademu možu ka.koiršnokoli služ-t*i. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »S: gu.rn,o«/393. 1S547-S Deklica z dežele želi me«»o • frizerske učenke. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18395-2 Mesarski in preka-»evalski pomočnik vajen izdelave vsakovrstnih mpsoih izdelkov. ž,pli preminiti službo iz m-e.«ta na deželo. — Ponudbe na og'as. odde'etk »Jutia« pod »Vesten in zmožen kavcije«. 18370-2 Trgovski pomočnik galanterist, vešč tudi vseh pisarniških poslov, želi premeniti mesto — najraje v Ljubljano ali na Gorenjsko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18367-2 Oženjen mlinar srednjih iet, brez otrok. '7 ur jen. samostojen delavec v vseh mlinskih poslih, ze Io zanesljiv. Išče trajno mesto. Majcen R. v Studencih. Kralja Matjaža ulica št. 17 pri Mariboru 18459-2 Večletni poslovodja mešane stroke Išče službo kjerkoli, grem tudi kot trgovski pomočnik. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Primorec«. 1863-2 Šivilja z obrtnim listom Išče mesta ali sprejmem dru-žabnico. Imam stanovanje in strole. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Izurjene«. 18633-2 2.000—10.000 Din kavcije nudim za službeno mesto. — Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Elektrotehnika«. 18628-2 281etno dekle vajeno satnostojitega gospodinjstva, želi s tal u o službo. Rorštkk, poštno I« ieče, Mako-U. 18037-2 Fotografinja prima retušerka in operaterka. perfektna v negativnem ln pozitivnem delovanju z dolgoletno prakso, išče s 1. julijem trajno nameščenje ali družabnika s kapitalom v svrho otvoritve ateljeja. ker poseduje lastni obrtni list. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Prva moč«. 18691-2 Zakaj obiskujejo Vaši otroci Legatovo šolo? Ker je Lega-to va šola na najboljšem glasu, tudi do ivajo Le ga t.ov.i absolven t" ht'tro službo. Vp risov a nje Maribor, Vrazova ulica 4. 18462-4 Šofer, šola E. Čeh Tyrševa ( Dunajska) cesta št. 36. Zahtevajte prospekt. Francoski in nemšk pouk konverzaoijo tudi na spre hodih nudi za čas počitnic učiteljica. Dopise na og! pod šifro 18192-4 oddelek »Jutra« »Strokovna«. Šoferska šola I. Gaberšč'k. bivši kom! sar za šoferske izpite — Slomškova ulica, garaža Stupica. 1S6Č3-4 Kdioir išče mesto potnika. plača za vsako b»sodo 50 par; ia da .a nje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pla ča besedo po 1 Din; la dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Zastopnike 7.a organizacijo dobro ido-če trgovin« iščem. — Ponudbe na tvrdko Skopal, Maribor, Oroznova ulica 1. 18365-o Akviziterje i 8 č e m o za razpečevanje strokovne knjige finančne stroke, v vseh večjih krajih države. V poštev pri-dtfijo v prvi vrsti vpokoje-nl uradniki, po možnosti finančne stroke, ali finančne kontrole. P-omudbe na Pmblicitas, Zagreb, Ilica 9 pod »Br. 34479«. 18364-5 Služkinja zmožna samostojno voditi vsa gospodinjska dela. Išče stalne službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18659-2 Kdor i 8 fc e zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Senzacionalna novost 1933! Vsakdo lahko kupi. vsakdo se čudi. Reprezentativnim potnikom plačilo. »Pico«, Tvrševa 36. 18602-3 Entlanje 1 m I Din ažur V m 2 Din plisiranje, montaža bridgestor. pranje ln likanje vezenin, ročno vezenje, mcnograml. strojno vezenje ln pred- tlsk najmodernejših vzorcev. Dunajska cesta Ia/IV. 155-3 Zastopnik-potnik agilen, s sedežem v Beogradu. vpeljan v Srbiji. Vojvodini in Bosni-Herce-goviai, išče zastopstvo z ali brez komisijskega skladišča. Razpolaga s kavcijo 200.000 Din. Cenjene po-nndibe n« Publicitas, Beograd. pošt. pret. 60, pod »Agllan 3t3«. 18363 5 Zastopnika za Maribor i.n okolico išče večja zavarovalnica. Po-nud.be na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zavarovalnica«. 18383-5 Zastopniki (ce) se iščejo za poset privatnih stmnk. — Prvovrs'tn predme-t. Reflektiram samo na a gline in resne osebe, vešče nemščine. Pojasnila daje vratar hotela »Metro-ool« med 2. in 4. uro. 18564 o Usnje v«e rrste po najniljih 1 cenah dobit« pri Viktor Legan trpovina in tovarniška ta i«>ga usnja. Ljubljana, palač« »Dunav« — Beothov nova ulica. 198-6 j Traverze profil« 18 do 40 cm ln dolžinah od 4.0 do 8.0 m naprodaj po ugodnih cenah. Informacije daje Tehn. L. Zvan, Ljubljana. Mar-nvontova 17. 17184-6 Perje 8 Din kg. gosje. puh. ter volno in žimo z« madrac-e najceneje pro daj a Sega. VVolfova ul. 12 (dvorišč«), 152G2-6 Smrekovih ali borovih drv popMnoma suhih, kupimo večjo količino. Ponudbe na Dekor, z. o. z... keranrč-na tovarna, Ljubljana \i(. 18500-7 Toaletno steno rabljeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglas, odtlel^k »Jutra« pod šifro »Toaletna stena 1933«. 184?7-7 Nadomestne dele za avtomobile nudi uajce aej« Brama Amerika n lm po rt. Ljubljena, Dunajska cesta 36. 74-10 Motorno kolo Harlev ugodno prodam. Ponudbe iia ogl. oddelek »Jutra« pod »350 ccm«. 13655-10 Za polovično ceno prodam razne dele za 1'ž- tomski »Chevrolet« šasijo, diferencijal itd. 1-sto'am je naprodaj politov-omi avto v zelo dobrem stanju. Og'eda se Uliko vsa k čas v Ljub l-ani. Rimska cesta št. 19. 18600-10 Jedilno mizo veliko 135 X 1-10, io stolov takoj proda Dolin-šek, Reslj-eva cesta 3; »IT. 18:590-! 2 Spalnice modeme, iz trdega in m*-fc-kega i-esa, kuhinje in drugo pohištvo dobite najboljše in najceneje pri Aso-dloviou, Komtnskesa uiice št. 34. "18661-12 Socij. sedež »Recreo« kupim, prodam motorno kolo »Pnch« 250 5^0 km. o.dd-e'ek ^0 %«. cm-1 vozeno Ponud*>e na o-arl. Jutra« pod šifro 18417-10 Čoln rKieIhofvO na 2 ali 4 vesla dobro ohranjen, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18380-7 Kompletni aparat za brizganje barve (Spritz-a,parat) kupim. Karlovš-ka ce.sta 4. 18505-7 Registrir. blagajno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »National«. '38613-7 Otroške vozičke in kolesa kupite dobro in poceni prt S. Rebolj & drug, Vošnje kova 4. 171-6 Koso »a 15 Din im najnovejše | brzoparilnike dobite samo pri Fr. Stil- | plea. železni na. poljedelski stroji in čebe1arske potrebščina, Ljubljana, Go-sposvetska cesta š-tev. 1. I 18315 6 Otroške po znižanih cT k!« nudi cesta vozičke cenah, tri-in igralne vozičke .M Tomšič, Sv. Petra 52. 1SS05-6 Velik filodendron lop, ugodno naprodaj na Tižaški cesti št. 28/1, levo. 18283-6 Fotoaparat usnja ti m etuijem in ru-Dienico takoj predam. Na-sio-v pove oglasni oddelek »Jutra« 18575-« Omaro umivalnik. kompletno posteljo ln nočno omarico, mehek les, čedno, kupim takoj posamezno ali skupno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18637-7 Plačam do 500 Din za kg [rišem iz let 1850 do 1870. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »tnozemec«. 17597 7 Star štedilnik mize. stole im omaro za steklo kuitvm. Naslov pove cg'asni oddelek »Jutra«. 18654-7 Kupu.iemo miške (žive) po 2 Din. Pasti izposojamo. Histološki institut, Zaloška cesta štev. 4. 18527-7 Starinski fotelj in predalno omaro s pisalnim predalom — d ob.-o ohranjeno prodam. Og eda-ti med 1. i.n 7. uro. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«, 1SSS2-6 za besedo. Oglasi socij alnega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali za šifro 8 Din, oziroma Din. (1,1) Avtomobil »Steyer« tipa 12. rabljen, dobro ohranjen, prodam za hranilno knjižico Zadružne Gospodarske ban ke. Ponudbe na oglasni oc"d. »Jutra« pod »Ste-yer«. 18630-16 »Ford« 2a 5 Din. (15) Lepa bukova drva dam fco vagon na hranilne knjižice Hranilnega in posojilnega doma v L/vbijani. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18K99-15 Les za stavbo kupi Angela Majc-en. Nova vas št. 2. Celje. 18450-15 Dnižabnico-šivjljo izurjeno šivilsjo danske konfekcijske stroke, dobro prikrojeval-ko. et-m-r-ko. čedne zunanjosti, s popolnim sodelovanjem In £>t.'UTiu«> Sli.OOO Din ep-ej-liiem za novo ustanovi.-p-r ciamske konfekcije v le- p.-in mestu S oveni j«. _ Px-stori in izložbe na raz-polfgo. Ponudbe na družniw »Jutra« v Ce: n pod značko »Sijajna bo-doč:n.06-:«. " 1S4&4-16 Kdor potrebuje za plačilo kakeca dolga v Avstriji al: ze potov«-tjakaj 1200 S -lin j-e pripravljen priradajočo. p-n-tivred-n»st položrlti v Mariboru, naj se obnne n« Wei«6 Leopolda, Graz, Joh. Fuxgasse 31. 1^F,S-16 Plačam v gotovini najnižjemu ponudotkn k**, žice 20.000—25.000 Din Mestno hranilnice Maribor. Naslov: »Maraton«, posvetovalnica. Maribor, Slovenska ulica 23. Potrebujete denar? Zaupajte siftloh svoje skrbi posvetovalnici ' »Marjan«, Maribor. Slovenisi* ulica 22/L (Vipisnijja 10 Oin.) '6 Fin a n ser j a ali družabnika z 50—.lrtil.000 Din gotovine proti zajamčenemu mesečnemu zaslužku 6000 Din sprejme podjetje velike bodočnosti. Ponudbe p od-r užn ioo ».Ju tr a « Celje pod »Fimanser«. 17013-" 16 Posojilo 50.000 Din Iščem proti dobrim rb-p-s^im :n vknjižbi na 1. me-f' o. Ponudbe pod »ZaM"t-ijivo/224« na oglasni t-d-delek »Jutra«. i8452-'6 Knjižico Mes-tne hranilnice ljoiblion-tke, z vlogo 44.000 D.'% prodam ali odstopim proti mesečnemu odplačilu. Dopise na og-lasni oddelek »Jutra« po-d »ušlalugodne^e« 18552-18 Kdo mi posodi 60—90.000 Din na leipo in udobno posestvo v ljubljanski okolici. Ponudbe " na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ugodni pogoii«. 18815-16 Poceni posojila počenši cd 2CKX) Din do 500.000 Din za vee svrhe, stanove in poklice, odplač-ljivo v malih mesečnih o-brokih, dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljufc-jana. Mestni trg St.. 25/7. Iščejo poverjenike. 200-16 Jelkovo mehko žamanje (kra.inike) 8 do 10 vagonov 1 m dolge prodamo. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje na slova ali za šifro 5 Dir Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali z* šifro 5 Din. (181 Zimsko suknjo moško. dobro ohranjeno, za vitko postavo, ugodno Zastopnike sprejme »Zadruga«. Ljubljana. poštni predel 68. — Dober i.n lahek zaslužek. Za odgovor priložite znam ke. 184)60 5 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (6) detelje Naslov ku »Jutra«. Košnjo im mrve prodam v ogla-snnem oddel- 18-57-6 Fotoaparat 10 krat 15 , dvojni iz-teg, aplanat. Ibrso za-klop. ugodno naprodaj. Poizve se pri M. Golja. Cankarjeva 50, Bled T. 18S18-6 Vodogrelno napravo kompletno, t bojlerjem proda Tribuč. Glince. Tržaška cesta št. 6. Telefon ?6*>5. 18649« Vrtne stole zložljive, proda Tribuč. Glince. Tržaška telefon 2605. cesta 6. 18647 6 Starinske majolike porcelan in pečo prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 18671-6 Za krojače Poceni naprodaj krojaška peč Ogledati v dopoldan sVih n-ah v Plo-mškovi ul »t. 12, dvorišče. 18640-6 prodam, oddelku Naslo-v »Jutra«. Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (10) Avto »Renault« štirisedežen, odprt, dobno ohranjen, prodam tudi proti hranilni knjigi. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Priložnost«. 1S452-10 Indian Big Chief s prikolico se zelo ugod-.10 pri načko »Drva 18359-15 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aii za šifro pa 5 Din. (18) Koncert Kdor se h-oče veseliti, naj pride na koncert, bo bru postrežem v restavracij čarman. Obilo vsega na razpolago, kakor tndi priznane ocvrte piiSke, pristne vina priznano najboljših vinogradnikov. Se priporoča restavracija Čar-min, Zg. Šiška. 1S544-.18 Kot družabnik kapitalom do 100.000 Din gotovine vstopi v zdravo rentabilno podjetje trgovsko na ot>ražen in v eks-portu verzi ran gospod.. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pud »Remtabr^os*« 182^2 J6 Družabnika (-co) vzamem v svrho povečanja star oz nane trgovin« e kopita! om od 300—o00.000 Din. Posedvjecn sam v premoženju in potopni 1.500.000 Dim. 179C6 46 Vsaka beseda 1 Din; aa dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (12) Droda. Vlnocet. Vič Ljubljani. 18673-10 Šestsedežen avto pokrit, v dobrem stanju, prodam ali zamenjam. Ponudbe na og'asn.i oddeiek »Jutra« pod »Seetsedejp.n«. 17956-10 Za vsako sprejemljivo ceno tudi na hranilno knjižico prodam 1. skoral novi poltovornt Chevrolet. nosilnost 800 kg. 2. 1 rabljen pottovorni Renault, nosilnost 600 kg, 3. 1 osebni Oiiand limuzino s koncesijo za avto-izvoščka. Vsi vozovi se nahajaje v brezhibnem stanju, ogleda se earaža Kaučif:, LJubljana. Tržaška c.esta. 18638-10 Jedilnice sobe za samce, najmodernejše du.naj.sko pohištvo, dalje skulptuire, radiran-ke, knjižnico, znanscvenih knjig, erotika ter kurioza, Egon Sehiebe. Gustav Kiimt in de Bajno, dalj« m-jpe. najcenejše naprodaj pri Karol Preis, Maribor. 18460-12 Pohištvo Ve? mehkih in masivnih spalnic ter kuhinj, oprav, po najnižjih dnevnih cenah t-udi na ob-oke vn dobre knjižice nudi Vidmar v Zg. Šiški. 18501-12 Pohištvo Na o-broke in na hranilne knjižice. .— Spera-ne orehove spalnice, politirane — črešnjeve masivne politirane spalnice. Šperane spalnice . 3000 Din Pleskane spalnice 1800 „ Kuh. Oiprav« . . 830 „ Ku.h. kredence . 450 ,, Vse drugo pohištvo dobite najceneje pri mizarstvu »Sava« Kolodvorska ulica št. 18. Miklošičeva c. 6. Telefon 2780. 18560-13 20.000 Din posojila iščem na prvo meeto posestva. Naslov pove ogla5, oddelek »Jutra«. Zadružno podjetje večje, dobro fundiinano —■ potrebuje zaradi mijnopti izplačil kratkoročno peso. jšio 300.000 Din. Ponudbe s pogoji na oglasni odd« lek »Jutra« pod »Zanesljivo in točno«. 18572-16 Družabnika s srednjo vsoto den* rja sprejme rentabilno |)od-jetj« na Goronjskcm. Ponudbe na oglasni odd-eVfe »Jutra« pod šifro »Svot« zasigurana«. 18577 16 Knjižice Mestne ljubljanske io ljubljanske kredi.tne banke, do 30.000 Din, kupim prm«4 mesečnemu odplačilo.. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošteno plačilo«. 18586-16 Kompanjona za razširjenje vpeljane žganj arije z lastnimi modernimi kotil iščem. Potreben kapital 20.000 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurna eksistenca«. 18615-16 Gotov denar posojila daje na ugodno odplačevanje »Kreditna zadruga«, LJubljana, poštni predal 6a Priložiti znamke. 18642-16 Knjižico Kmetske posojilnice, približno 100.000 Din ia Ljudske posojilnice ljubljanske. približno 20.000 dinarjev kupim. Navedite ceno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Grunt«. 18582-ld Hranilne knjižice 2««liuiut ban ki, z v,luo.ouo l>:n ku pismene ponudbe n«i i»g:a«. oddelek »Jutra« pod šil.-« »Siguren denar 2tici«. 18029-16 Tvrdka T »troki edina v Ljubljani, dobro vpeljana, kljub obstoječi krizi rentabilna. se zaradi družinskih razmer prepusti eventualno sprejme poštenega in aeil-nega kc>mpanjona. Potrebno 100.0O0 Din kapitala. Samo resne po-aube prosim pod šilro »Rizik j izključen« na o«l. odd. »Jutra«. 18643-16 Financirja za ustanovitev delniške družbe iščem. Produkt nov izum. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 18690-16 12.000 Din posojila lš< em proti intabulacljl r.a prvem mestu. Dopise Je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: Hišni posestnik«. 18693-16 Posojilo Kdor mi posodi proti dobremu jamstvu za 6 mesecev 8000 Din dobi 1. januarja 1934. vrnjenih 9000 Dtn. Ako Je oseba (moški ali ženska) ki bi bila voljna Firielovatl v restavraciji dobi zraven dobro ln trajno službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Takoi 8000«. 18692-16 Samec sprejme solastnika (co) s T<*Sy> vsoto goto-vne, za ▼•»Inkn stanovanjsko hišo t Ivtn->> -i. s solast.nic-o pri-llk a za možitev. Hišo tud>i T>rwlam M 780.000 Din. Za ■nakup potrebna gotovina in hranilne knjžice; prev-ie-m hipotek c. Pismene po-r-nd V»p na oglasn-i oddelek »Jutra« pod »Možitev«. 18700-16 Vsak* be.*eda 1 Din; ■ta dajanje n».»ir»va »li »a Šifro pa 5 Din. (171 Košnjo sena is 0'avf prodam. Ljnblja-»s Dren.iko-v vrh. 18515-17 Osebno pravico »ddiam in grem kot nata-kario.a «'i prevzamem na tai'«. Ponudbe na ogla.s. oddelek »Jutra« pod šifro fina 933< 18510-17 Točilnico z delikateso d o.t>-o tdo^o, n« prometni točki namera tak »j v naje n. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Razpolagam z gotovino«. 18^32-17 Ugodna prilika! Moder-a >n>>-nad^t.ropna Infra z g>«pndarek'im poslop-jem. vrtom. nj z mešanim blagom. ka kor vso pravite, inventar in štelaže. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18504-19 Sigurna eksistenca V;jpnndaj kompletna ter n., m.fvd-rnejrša delavnica popravila in renovira r e avto-gum in vseb gu sirih predmetov. Cena ze o i;z«xiT.1. s-amo 7,a go tov denar I. Se-m-o. Za g-eb. Jurišičeva u!i«a 5 18487-19 Sportska delavnica v Zagrebu z vsemi po.treb n!m; stroji za :zdelavo 1-et t h in z m.-kih pntret. š' n v ce'i državi, d*>bro nvede-na, na predaj rad: rd H,rrwvan'a »a 100.000 Din p.Tiudbe n« Vado Peter-neli. Zagreb. Il>a 252. 15506-19 Mlekarno tevr»fn.» vpeljano — ndi pre»e'i've ugo.dno prodam v It'tib'ja.1.!. Naslov pove ca^ni oddelek »Ju'ra«. 18570 10 Dva lokala t «-edini m e—r 3 oddam — enega takoj, enega pa » 1. avgus-tom Naslov pove cnrami ortie fk »Ju'ra«. 1 £©58-10 Lokal za trgovino z meJarrm hagom oddam ženski oseb: V. KA^teiU1. Poljanska 41 18543-19 Mesarski lokal s prvovrstnim inventarjem v centru mestp Celja prodam takoi. Po-Izve se pri Jožefu Križa-ner. mesar. Gosposka ulica 3 Celje. 18688-19 Specerijo, trafiko hi bufet v Zagrebu 35 l-et obeto-ječe, prodam. Ponudbe prosim na naslov iarkovi-č, Zagreb, Pati V>v -čak 18. 18368-19 Gostilna dobro idoča, radi smrtnega »lučaja ugodno naprodaj. Ponudbe na podrua. Ju-tra v Mariboru po-d ».Prometina gostilna«. 18457-13 Trgovski lokal oddam v najem v centrumu mesta Celja. Ponudbe pod značko »Lokal« na podružnico »Jutra« v Celju. 17108-19 Trgovino z vrečami staro in dobro vpeljano, ugodno prodam. Naflov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1844S-19 Dve brivnici dobro idoči, r prometnem krajiu pocon' naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18291-19 Špecerij. trgovino obstoječo nad 30 let, dobro vpeljano, na zelo pro met.nem kraju s-redi mesta oddam. Javijo naj se *amo resni kui>cn i got-ovi.no. — Vprašanja na ote-ka. Vprašat.! pri Ivan (voa, Krekov« 5. Tezo o pri Mariboru. lSSOi-SO Hišico enostanovanjeiko. Dliin Ljubljane ali Maribora kupim. P ač a m 25.000 Din v gotovini, ostalo prevzamem dol o". Naslov v og'"?nem oddelku »Jutra«. 18-17-20 Dvonadstropno hišo biisu mariborskega kolodvora. 192.000.— dinarjev posestva, gostilne proda Posredova niča Maribor. Frančiškanska 21. 18508-20 Enodružinska hiša i vrtom in veliko nj-iv.o v Litiji naprodaj proti ta kojšnjemu plačilni v goto vini. Informacije daje notarska pisarna v Litiji. — 18509-20 Na parceli 'zraven vodovod, kanalizacija, el-ektrika) bi posta vil zelo poceni lepo, so idno zidano dvostanovanj-*ko hišo P" fe-iji. Cenj. po .Iihdbe na oglasni oddelek .Jutra« pod »V Rožni do lini 120.0O0«. 18524-20 Parcela v Trnovem 600 m5 velika, naprodaj po 2* Din. Poizve ee v trgo-vr,m oddelku »Jutra« 18550-20 Parcelo v Skrabčevi ulici prodam. Nasilov v oglasnem oddelku »Jutra« 18475-20 Hišo v LJubljani trgovsko ali veliko stanovanjsko kupim v strogem oent.ru. Dopise na oglasni oddtdok »Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo 28«. — Poeredovaloi izkljiučeni. 184d6-20 Naprodaj v Celju prvovrstna gostilna, hote-l, dvorradstr. trgovska hiša, hiša i avtodelavniico. vile in stanovanjske hiše, gosposka ter graščinska posestva. — Karol Breznik, Celje. 17693-20 Vinograd, posestvo lepo. v ia.mwi 30 oralov, med tem čea 2 »raJa prvo vr»t.nega vinograda, velik sadooosnik. ostalo njiv® in sozc. nad Mariborom pod ie Io agi>dntm-i poigoji takoj naprodaj. Plača se lahko tudi s bran-ifiniimi knjižica mi Naslov pove oglasn-oddolek »Jutna«. 17598-20 Hišo v Kranju v lopem kraju blizu to varn. pripravno za vsako obrt, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nizka cena«. 18578-20 V letovišču Laškem prodam pritlično hišo « sa dooosnikom in gospodar ski m poslopjem. Pojasnila daje Gerkman, Laško. 17753-20 V letovišču Laškem prodam enonadstropno hišo (vilo) i vrtom. Pojasnila daj« G-e-ktr.en, Laško. 17754-20 Enostanovanj. hišo davka prosto, z vrtom, pri klavnici prodam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18596-20 Zelo ugodna prilika se nudi kupcu stano vanjske hiše. tovarniškega poslopja, vrta. oddaljeno 15 minut od centra Ljubljane, pripravno za vsako večjo obrt ali manjšo industrijo. posebno ugodno za pekarijo in slaščičarsko cbrt. sprejme se v plačilo knjižice Ljudske ln Kmetske hranilnice ljubljanske. Ponudbe pod »Ugodno 222« na ogl. odd »Jutra«. 18508-20 Lepa parcela sred'na mesta naprodaj proti gotovini. Ponudbe pod »Lena lega« na ogl. odd. »Jutra«. i7901-20 Stavbišče in hišo nnndam. Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod š;frn »Tik Cel ia«. l&r36-20 Stavbni prostor « sadnim vrtom, v sredini Maribor« naprodaj. Vprašati v židovski ulici it. S. dvoriščno poslopje. 18695-20 Enonadstropno hišo z dobro vpeljano trgovino poceni prodam. — Ponudbe pod »Prometno Ljubljana« na oprl. odd. »Jutra«. 18683-20 Prodam tri hiše skupno na enem prostorn v Ljubljani. Skupino ?4 stanova nj. Cen« 850.000 Din a!i ceneje proti dosmrtni o-skrbi t enim stanovanjem Pon-udbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod »Oskrbe«. 18701-20 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (31) Sobo in kuhinjo odda Ja »kovic, Rožna dolina. ceeta XJ715. 18606-23 Komfort. stanovanje 2 sob, kuhinje oddam z« 1. julij. Mesečno 4150 Din. Rožna dolina, c. XV/15. 18507-31 Stanovanje 3 »o-bno. pritlično, i Tr-tom oddam. Cigierj-eva ulica 4, Novi Udma-t. 18490-21 Dvosob. stanovanje pritlično, takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1S4&4-3; Trisob. stanovanje z vsemi priti.klinami v bližini Tivolija, 10 minut od glavne pošte, oddam za ivgu«. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 18537-31 2—3 stanovanja ^Jdam na Vodovodni cesti št. 77 ter isto ta m prazno sobo s posebnim vhodom za takoj. 18553-21 Na Gosppsvetski c. v Ljnbjani oddam solnčno trisobno stanovanje s pritik!inam i. Nasl ov pove oglasni oddelek »Juitra«. 18360-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam rta Starem trgu štev. 2/1. 18253-21 Petsob. stanovanje ^balkonska in za ordinaci ]e) kopalnica, pralnica itd pa vogalu Kongresnega trga in Vegove uiice oddam od 1. avgust« t. 1. naprej. Natančnej-e se iive v Vegovi uJ.ici 2/1. desno. 17919-31 Trisob. stanovanje s kopalnico in vsemi os:« Umi priti k lin a mi oddamo z julijem v palači Vzajemne posojilnice v Ljubljani — Miklošičeva cesta št. 7. V isti palači je na razpolag" z istim terminom budi trgovski lokal Pojasnie daje tajništvo posojilnice med 8. io 12. uro. 18447-21 Trisob. stanovanje z vsem komfortom oddam 1. avgusta v novi stavbi ob Celovški cesti (igrišče »Ilirija«). Isto-tam se odda tudi lokal Vprašati v lekarni Ba-hovec. Kongresni trg. 18634-7.1 Dvosob. stanovanje za 500 Dim oddam a 1. julijema. Elektrika vodovod mi pritikiloe. Ulica na grad 8. 18549-31 Dvosob. stanovanje s priaiklimami oddam c 1. julijem 1933 n« Dolenjski cesti št. Ji8. 18379-31 Dvosob. stanovanje 3 pritiklinami oddam t 1. julijem v Ročntf dolini — cesta V/19. 1839:-Q1 Solnčno stanovanje 2 sob i-n pri tik Lin, t pritličju vile oddam mirni strankii e 1. avgustom. — Pismena vprašanj« na ogl. oddeiek »Jutra« pod Šifro »520«. 18404-21 Stirisob. stanovanje s k'r"pi!nic-o, v sredini Ljubljane oddam • 1. avgustom 1933. — Zelo ugodno za zdravnika ali lobotebni-k« Naslon v oglasnem oddelku »Ju.tr«« 18431-21 Pristopajte k Društvu stanovanj, na jemnikov. Gajev« nltca — Nebotičnik IIL 373-81 Večje stanovanje v moderni vili 5 sob in kabinet s prvtl-klino. visoki parter, šolnina lega za Narodnim domom i uporabo vrta. se odd« po 1. avgustu. — Dopise na poštni predal 219, Ljnbljana I. 15440-21 Za julij in avgust oddam 4 dmžinska stanovanja: troje s 3 sobami, kabinetom. kopalnico im ostalimi pritiklinami, !n eno z 2 sobama, kabinetom, ko-palnioo in pritiklinami. Modern komfort in centrum. — Pojasnila daje K mzoroij. Gajev« u-lic« 9. pisarna. 18467-31 Trisob. stanovanje s kopalnico za 900 Din oddam v Zg. Šiški — Gasilski dom. Vprašati med 1. in 4. ti.ro. 18579-21 Stanovanje obstoječe k 4 sob, kopalnice in pritiklin, v bližini «v. Jožefa oddam mvnl stranki e 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Juti««. 18585-21 Stanovanje sončno, tri- «.li štiri»obno odiiam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Centriran«. 185S0-2U Stanovanje šestsobno, s plinom, ko painico itd., z vpeljanim industrija!, tokom — pripravno za urad ali zdrav rcika. v strogem centra oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sončno 35«. 18591-21 Stanovanje solnčno, 5 ali fcobno. t vs-em komfortom, plinom in kopalnico oddam. Ponudbe aa og:ssni oddelek »Jutra« pod šifro »Strogi center«. 18590-31 Stanovanje eno- aH divosobno s pritiklinami oddam s 1. junijem v Pieteršnikovii ulici 14. 18645-31 Trisob. stanovanje solnčno z vsem komfortom oddam v Levstikovi ulici. Informacije daje Rekar, Gledališka 13II. 18651-21 Dvosob. stanovanje odda za avgust Tribuč na Glin ca h. Tržaška cesta 6. telefon 2605. 18650-21 Trisob. stanovanje s komfortom, v vrli tik Tivolija oddam. Ogledati med 10. in 12. uro. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 181574-31 Trisob. stanovanje s pritikiinamii, poleg sodišča oddam. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Din 1000 mesečno«. 18368-21 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22) 1—2 dijakinji boljlših staršev sprejmem v dobro oskrbo, najiraje i« gimnazije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18531-22 Sobo s klavirjem «š6e osmošolec za prihodnje šolsko leto. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Oemošolec«. 17493-22 Dijaka boljše rodbine sprejmem 1933/34 v prvovrstno vsestransko oekrbo. Komfort no stanovanje sredi mesta, klavir, pomoč pri študiju, zanesljivo nadzorstvo. Po nudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »DMak«. 18261-22 Dva dijaka boljše rodbine sprejmem 1933'34 v prvovrstno vsestransko oskrbo. Soba solnčna ln lepa, center mesta, skrbno nadzorstvo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod žlfro »Dijaka 25«. 18657-22 Stanovanja^ Vmka beseda 50 par; ia dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (21-«) Sobo s kuhinjo leipo, v bližini glavnega kolodivora išče za takioj ali za 1 jrjli j zakonski par brez otrok. Cena postranska. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober pla&nik štev 500«. 18484-31a Dvosob. stanovanje išče s 1. avgustom t.riSlan «ka družiina. Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »3 osebe«. 18607-21/a Sobo In kuhinjo išče mlad zakonski par 1 a jiuiij v biil in i sv. Jakoba ali dol. mostu. Ponudbe pod »Svetlo« na oglasni oddelek »Jutra«. 18493-21a Zakonca brez otrok •ščeta enosobno stanovanj« ali mesto hišnika za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Driavni nameščenec/34«. 18542-21 a Obitelj brez otrok ii6e z «vgu®tiom «li (ep-teimbrom dvosobno stanovanje, bliz.-u centra. — Po-uudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Višji državni uradnik« 18418-ei/a Dvosob. stanovanje iAčem z avgustom ali septembrom. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »St. 737«. 18466-31/a Stanovanje 2 »ob. ali 1 velike »obe io kuhinje, i 88 e ta zakonca brez otrok — boljša, 6''sta i.n mirna stranka — v sre dini mesta z« avgust. Na-s'ov jk>v« oglasni oddelek »Jutra«. 18255-21/a Dvosob. stanovanje iščem > 1. julijem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobnost 64« 18631-21/3 Stanovanje sobe io kuhinje išče m^r-na stranka brez otrok za takoj aH pozneje. — Po nudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Osebe 2« 186S0-iVa Manjše stanovanje pod enim ključem, sobo ln predsobo s pritiklinami event. kopalnico iičem v mestu za Julij v novi hiši. Ponudbe na ogl, odd. »Jutra pod šifro »Pod enim ključem« 18670-21» Stanovanja mo- aH dvosobno iščem za takoj. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »M-lrna 2« 18667-M/a Zakonca brez otrok iS&eta dvosobno stanova ni« po možnosti s kopalnico in pritiklinami. v mestu, za avgust ali kasneje. — Ponudbe na 0'glasni oddelek »Jutra« z navedbo cene — pod značko »Uradnik 60«. 18699-31/a HLLijsiTtnrrA Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« aii za šifro 3 Din. (23) Gospoda siprejim-em o« stanovale s hrano «!i brez. Selan, Hrenova 14/n. 18485^20 Sobico j posebnim vhodom, parketom, elektriko, oddam n« Frišikovcu 4, v bližini kolodvora 10 Tabora. 18503-23 Sobo oddam takoj v novi vili. Prule 26. 19507 23 Katera vdova blizu tramvaja da prijetnemu gospodu zajtrk, večerjo. z ma:im kabinetom. Obširno s ceno n» oglasni oddelek »Jutra« pod »Sta-len 444«. 18522-23 Sobo lepo opremljeno, elektrik«, poseben vhod, poceni oddam. Komkova ni. 28. 18596-28 2 opremljeni sobi center, 1 r dvema posteljama. druga z erno, vhod i® stopnic, ev. hrana, kopalnica, oddam za 1. jiu ij. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18520-23 Sobico or»rwi»ljeoo aH prazno oddam ves dan od-so-jni osebi v Streliški ulici št. 29. Oglasiti se je med 15. in 18. uro. 18560-23 Sobo lepo opremljeno, svetlo «1 solačno, odda s 1. julijem Dežman, Domobranska cesta št. 17. 18566-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, odda s 1. julijem Turk, Streii-Ska ulica 22. 18407-23 Sončno sobo opremljeno, oddam enemu aii dvema gospodoma. Telefon na razpolago. Ple-teršnikov a 24/11. 18538-23 Separirano sobo 1 elekitr. lučjo oddam gie spodu v ^red'ni mesta. Nasio v v oglasnem od delku »Jutra«. 18551-iie Opremljeno sobo svetio, sonč.no, s posebnim vhodom v centru n»?sta oddam s 1. julijem. Nasio-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 185^1623 Komfortno sobo za 2 ali 1 osrbo oddam. Tekoča voda, fcoipainica. vrt, poseben vihod. Bik Tiivoli. Skrabčev« 5. 18546-23 Čisto sobico lepo opremljeno, % parketom 10 elektriko, poceni oddam solidni osebi s 1. j-uiijem. Vprašati v Kri-ievnišiki ulica štev. 7(1. 18386-33 Veliko sobo in dva stranska prostora oddam za pisarno ali mir n-o obrt za 400 Din me sečno. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 18399-23 Lepo, solnčno sobo * parketom im električno razsvetljavo oddam soiid nemu gospodu v Sv. Flo 4ian? ulici M/I. 18442-23 Veliko, zračno sobo sredi mesta oddam 1 ali 2 osebama s hrano ali brez. Naslov v ogl. Qdd. »Jutra«. 18622-23 Opremljeno sobo parketiramo, z elektriko od 4un oa Rimski cesti l/L 18443-28 Sobo lepo opremljeno, e posftb-nirn vhodom, v centru m« »t« oddam. Naslov pove ogabni oddelek »Jutra«. 18583-88 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam s 1. julijem v Židovski šteti St. 4/III. 18561-23 Veliko sobo lepo opremljemo, v vi-lri, z vrtom oddam dvema boljšima osebama « 1. julijem, event. tudi kasneje. Og'eda »e n* Kodeljevem. Slomškov« 6. Informacije tudi v mlekarni v pasati nebo ti&oika. 1 &592-23 Opremljeno sobo »olni-no, oddam n« Rimski cesta 18, pritličje, levo. 18593-28 Opremljeno sobo čisto 'n solnčno, v novi vili pod Robnikom, s posebnim vhodom s »"opnjl-šča oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. Intotam oddam tndi prostorn o prazno sobo Za pisarno ali boljšo obrt odidem veliko šolnino sobo a vhodom ii veie, na R;m-iki cesti ž, pritličje, desno Orledati med 1. in 3. uro. 18597-23 Opremljeno sobo n« Aleksandrovi cesti oddam boljšemu gospodu. — JTaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18646-23 Opremljeno sobo fi^to soJnčno, s parketom ta elektriko, v mesiMi oddam • 1. julijem. Naslov pove o g'a Ani oddelek »Jutra«. 18641-23 Sobo rvetto ta tračno, v I. nad-st-nopjiu, 1 neoviranim vhodom oddam 1 aJi i osebama v Gledališki ulici. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra« 18636-23 Opremljeno sobo takoj oddan, čez počitnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18632-23 Lepo sobo iTačno, s po«e.b>n:m vhodom. oddam v Rožni dolini, cesta IV štev. 25. 1SS7S-26 Opremljeno sobo seipari.Tano. oddam » 1. jn-Hieni v vili blizu Tivolija — Skrabčeba n kak^h popravil. l'ena smerna Za informacije se ;e obrniti na kavarno ,Roi,..*i gaj«, Zagreb, Haraimbs šičeva 50. 1851il-26 Pianino skoro nov, s kresnim glasom. proda Dobrajc v Mariboru, Tattenbac.hova 21. 184G1-26 Vsaka Oeseda 1 Dm. ta lajanje naslova ali za šifro F«a 5 Din. (32) Sodna dražba terjatev V soboto dne 24. junija 1933 ob 9. uri d op. proda konkurzna masa tvrdke 1. Gro-belnok v Ljuibljani na sreskem (okrajnom sodišču v Ljubljani v sobi št. 19 na dražbi po predpisih izvršilnega reda terjatve: od.jel-ka on gros. 1.736.088 Din in oddelka en detail 42.222 I>n. Glede višine ponudbe ne predpisuje za kon ničesar. 18473-32 Lovišče na zapadn« strani Srorž-ca se bo dalo v zakup potom dražite 35. junije ob 10. uri v dvorani na Trsteniku. D-až-beni pogori so na vpoigled pri na Jelniku gos.podarskega od-bota Povlje, p. Golnik. 18486-32 Vsaka bosela 1 Din. i ta dajanje naNova al: ! r.» šifro r« 1 D'-n (29 f Kosilnl stroj za travo dv-ovprežmi, in drugi poljski stroji ter vozovi v dobrem stanju na[w odaj. — Vprašati imi o-g'asni od de' ek »Jutra« pod »Ugodon nakup«. 18502-29 Pisalni stroj »Sm-iith« prodam — tud« na odplačevanje. Naslov po-ve oglasni oddelek »Jutra«. 18361 -iS Elektromotor 4 FEP 220 X 380. in lepo železno ograjo ročno delo. proda F Cvek v Kamniku. '.8621 29 Proizvaja zgradbe električnih central na vodno moč, električ. omrežja vsake vrste ter biš mh in zunanjih inštalacij, stanovanjskih hii, tovarn in dragih objektov. Dibave vseh električnih aparatov, motorjev, dinamo genera torjev. transformatorjev a največjih svetovnih tvornie. Lastna specijalna poprav Ijalnie« aparatov, d-inam-nv. siektromotorjeT, tran^for matorjev. — Prodaj« inšta acijskega blaga, lestencev, svetilk, žarnic itd. — tlič Vladislav. elektrotehnično podietje. Maribor, Aleksan drov« e. 24. 17178-29 2 elektromotorja 15 HP in 6 UP 220—380 *tfl m a lo rabljen nov varilni aparat proda Mihael Kaučič. Zg. »:ška. 18332-29 LokomobHo manjšo, dobro ohranjeno in popolnoma komipletn-o kupimo. Ponudbe ne na s. ov; Vidmar, Lju-bl ja na. Poštni predal štev. 298. 18311 -29 Krojaški stroj in moško kolo ugodno naprodaj. Naslov ? oglasnem oddelku Jutra 18574-2"' Vsaka beseda l Din: t* dajanj« naslov« aM ta Šifro pa 5 Din. (81) Zaščita vlagateljev in dolžnikov denarnih zavodov. Prijave sprejema Posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Slovenska 22. — (Vpisnina osebno 5 Din, pismeno 10.) 18505-31 Preklic Podpisani iizjavljaJB, d« gospod Kline Martin 4« eno leto ni več pri nas zaposlen teir nima pravice za mene prodajati in a« kasi-rati. Franc Zaletel, vele-žganjarna, St. Vid nad Ljubljano. 18534-31 Informacije! Ker se zaradi nenadnega odhoda nisem mogel osebno posloviti od cenjenih odjemalcev. Izrekam tem potom mojo najlepšo zahvalo za zaupanje, katerega sem bil deležen za časa mojega službovanja v Slovenskih Konjicah. Prisrčen »Zdravo«! Henrlh Filip, poslovodja Bafa. Trbovlje. 18619-31 Izjava Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za nika-ke dolgove, ki Jih moj mož Krašovec Ferdinand povzroča na moj račun po gostilnah ali kjerkoli. Krašovec Beti. n^kama. Cesta na Grad 20, Celje. 18689-31 Pridelki Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« aM ta lifro p« 5 Din. (38) Fižol koks-prepellčar, zbran, zadnje letine, dobavlja po najnižji ceni tvrdka Franjo Soper, Hrastnik. 18020-33 Vred -a k a beseda 1 Dal; aa dajanj« naslova ali ta tffro pa 5 Din. (35) Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih eeoab CERNE - Juvelir Ljub jan« VVolfova ulica 8 Dragoceno osvežitev nadi ▼ vroOh poletom dneh Ean de Cologne „Soir de Pariš" ▼fflek tvorb svoje vrste. V vsaki dobri trgovini te stroke dobite bo. gato izbiro kolonjskih vod BOURJOIS kot: Cologne MON PARFUM » FIANCfiE » PRINTEMPS DE PARTS > LE FLEUR » BOURJOIS 90° y CHTPRE itd. v opremi od i/ie do 1 litra. Bonr jois - parfttitfeur izdelovalec svetovno znanih rdečil za obran »Cffidre de rose« in »ronge mandarine« Srebrne krone staro zlato ln srebro kapa J« rafinerija diag-b kovin r Ljubljani. Dirška ulica štev. 36 — vhod Vidovdanske eeate, pn go stilna M ožina. 70 Najboljša okrepitev po hriipi ali išvjai bolezni — Hotel-f>ension »Trielav« Bohinjska Bt strica. Slovenija. 10 dnevno bivanje 4"0 Din, v seziji 450 Din. 204-38 Letoviščarjem odda gostilna Kralj, Verje-Medvode, več sob s hrano v hiši. So-lnčna lega, pripravno za kopanje in lepi sprehodih ' 18401-38 Letoviško stanovanje in mesečne sobe prav ugodno odda hotel »Triglav« v Boh. B:strica. 18468 36 »Pension Jelisava« Otok Krk — Aleksandrovo v krasni lep blizu ko|>a liSč«. Vsa oskrba Diu 50. 17818 38 Letoviščarjem dobro celodnevno hrano w 20—22 Din dnevno nudi gostilne pri Vidmarju, Poljane nad Škofjo Loko. — Novo kopaliSče ob Sori. Lepa okolica. Nadaljne informacije daje Jože Tavčar, gostilna, Poliane nad Škofje Loko. ' 18241-SS Idealno letovišče na Koroškem oh Klopinjskem jezero, n« razpolago. — Pisati: Vi'a »Julija«. Klopeinersee, P. Kahnsdorf, Karnten, Avstrija. 18191-38 Letoviščarjem ki pridejo na oddih v Sk-r.fj-o Loko. se pr!ptwnf« restavracija »Pri Otetn«. s priznano dobro kuhinjo, k: stane dnevno 18—20 Din. Dobijo ee informacije za st«-nov«nja. 17582-38 Letovišče v bližini Vrbskega Jezera, mirna. prahu prosta. solnčna lega. ob gozdu. Soba s celodnevno preskrbo z vsemi do-kladami 5 do 6 šilingov. Jesenik Lind ob Vel-den. P.: Foderlach. — K&rnten. 18620-38 POČITNIŠKI DOM realne gimnazije prof. Rainerja v Mauer. V lastnem velikem parku teniško igrišče, kopališče za plavanje, vsaka priložnost za gojitev športa, dobra, obilna hrana. Dopo-moč v vseh predmetih srednjih šol. Jezikovni tečaji za tujce. — Mauer b. Wien, Langegasse 113. Tel. Atzgersdorf 833 (dunajska telef. mreža). 7354 j anatorium Emona Ljubljana Komenskega ul. A. | Oskrbnina (stan, hrana in postrežba) dnevno: Din 75.— Zdravnik: DR. FR. DERGANC feef-primarij v p. VSAK NAROČNIK »J U T R A« Je zavarovan /a 10.000 dinariev! Ljudska samopomoč v Mariboru ml je izplačala podporo po smrti mojega očeta gospoda Jakoba Goričana kulantno. Zahvaljujem se ji tem potom naj-iskreneje in jo toplo priporočam. Selo, dne 14. junija 1933. 7460 MIHA GORICAN. ZAHVALA. Velika pomoč v najtežjih trenutkih življenja ml je bila podpora, katero mi je izplačala Ljudska Samopomoč v Ljubljani po smrti mojega očeta g. Adama Cosiča. Ko se temu pre-koristnemu zavodu, ki je že storil ljudem toliko dobrega, tukaj javno zahvaljujem, se čutim tudi dolžnega, ga najiskre-nejše priporočati. Ljutomer, dne 14. junija 1933. MARTIN COSIC. VELETRGOVINA V LJUBLJANI išče za čimprejšen nastop TORISTINJO Zahteva se popolno znanje slovenske, nemške in po možnosti srbohrvatske korespondence in stenografije, praktično izurjenost v knjigovodstvu in v vseh pisarniških poslih. Reflektira se le na prvovrstne moči z daljšo prakso, začetnice ne pridejo v poštev. Ponudbe pod »Zanesljiva moč« na ogl. odd. »Jutra«. 7467 ZAHVALA vsem, ki ste čustvovali z nami, ko je odžla pred sodnika naša sestra in teta, gospodična T1NCA jfltTLLER vsem, ki ste ji lajšali dolgo trpljenje v težki bolezni in Vam vsem, ki ste jo spremili na njeni poti, ko je odhajala utrujena k večnemu počitku. Posebna zahvala pa pevcem in godbi, ki ste prišli, da lajšate težke trenutke. 7463 črnomelj-Novo mesto, dne 16. junija 1933. Žalujoči. F;s OBver Curwood: 30 Hči divjine Roman Oče Roland je že vstajal. »Ce niste utrujeni. Mislim, da bi potem bolje spala.« Mukoki se je z režajem na usnjatem obrazu izmotal izpod odeje, navezal jima je rokavice in stopil za njima v mesečno noč. David je videl veselo muzanje na njegovem obrazu in se nehote vprašal, ali ga dobra volja ne bo minila, ko bo videl malega misijonarja ležečega v snegu, zakaj drugega konca sam pri sebi ni pričakoval. Bil je izvrsten boksač. Prejšnje čase, ko se je redno vadil, je imela njegova pest strahovito moč. V atletskem klubu so ga poznali po pretkanem načinu borbe iti spretni obrambi, ki je bila za amaterja kar nenavadna. Iznašel je bil kakih deset izvirnih ukan. A čutil je, da je bil v zadnjem poldrugem letu dni dokaj zarjavel. Na to je mislil, ko je prvikrat sunil očeta Rolanda v konec rdečkastega nosu. Stala sta v mesečini, osem palcev globoko v snegu, in v očeh očeta Rolanda je tlela vesela, živahna iskra. Sunek v nos je ni pogasil. Njegovi zobje so se bliskali spet in spet, ko so ga Davidove rokavice čofale po nosu. Mukoki, ki se je še vedno režal kakor izrezljan malik, se je slišno hahljal. David se je malomarno gibal okoli malega misijonarja, mu delil dobre nauke in poučne opazke m mu v potrdilo prešteval kosti. »Na nos bi morali bolje paziti, mon pere — čof! In na žličico, za Boga — čof! Pa na ušesa tudi — čof, čof! Prav posebno pa na nos, mon pere — čof, čof, čof!» »Vi pa na konec čeljusti, David,« je zagrgral oče Roland — in tisti mah je obdala Davida za nekaj trenutkov črna noč. Ko se je spet zavedel, je sedel v snegu; mali misijonar se je skrbljivo sklanjal nad njim, in Mukoki se mu je režal kakor peklenšček. »Sveta nebesa!« je začul glas očeta Rolanda. »Tako hudo nisem mislil, David — prav res da ne! Ali, človek božji, prilika je bila tako zapeljiva! In zdaj je vse pokvarjeno. Nehati morava.« »Kaj pa še — razen če ste utrujeni,« je rekel David in vstal. »Presenetili ste me, mon pere. Mislil sem, da ste zelenec.« »Vi ste mi pa že kar prehudo razbijali nos,« se je opravičil oče Roland. Nastopila sta iznova, in David je to pot napel vso opreznost; nič več ni dajal dobrih svetov in tudi misijonar ni več igral začetnika, ampak je postal mahoma previden in okreten kakor mačka. David je kar strmel, a vendar ni zapravljal časa z vprašanji. Oče Roland je odbijal njegove udarce kakor pravi mojster. Trikrat v treh minutah je začutil na obrazu težo misijonarieve rokavice. Kmalu je spoznal, da mu je v preprostem boksanju, brez višjih ukan in umetni j tega športa, gozdni apostol vsaj enak, če ga že ne prekaša. Tako ga je borba po malem domišljala raznih pozabljenih spretnosti. Čez deset minut je sedel oče Roland ves omotičen v snegu, in z Mukokijevega obraza je bil izginil veseli režaj. Ujel se je bil na zvijačo, ki je obstajala v hitrem odskoku, v zavratni finti in v udarcu, nepričakovanem kakor strela izpod jasnega neba. Ko je pa vstal, se je veselo zasmejal; stresel je Davida za ramo rn krenil z njim proti koči. »2e mnogo let mi ni nihče pripeljal take.« se je pobahal. »Nihče razen nekoga. In ta nekdo ie bil Tavish. Tavish je dober. Stavim, da je dolgo živel med rokoborci. Morda sem mu zato tako naklonjen. Rad imam moža, ki se zna boriti — takisto, kakor zaničujem strahopetca.« »A vendar pravite, da preganja tega Tavisha silen strah. Kako je mogoče, da se mož, ki je v vaših očeh tak borilec, neprestano boji--« »Česa?« Ta beseda je padla z mvsijonarjevih ustnic kakor oster udarec t, bičem. »Česa se boji?« je ponovil. »Povejte mi. ako veste? Mar ste uganili več od mene? Ali je človek strahopetec, če se boji šepeta, ki drhti v zraku, in vidi v nočni temi obraz, ki ni ne živ ne mrtev? Kaj menite?« Še dolgo potem, ko je bil legel spat, je David bede ležal v temi, in možgani so mu vročično snovali, dokler ni izprevidel, da je jetnik v železni celici, iz katere ni izhoda. Slišal je mirno dihanje očeta Rolanda m Mukokija, ki sta spala. Sam je le stežka zapiral oči, da bi se pogreznil v nezavest počitka. Tavish mu je rojil po glavi — Tavish in dekle — in z njima vred skrivnostna ženska v vlaku. Boril se je s samim seboj. Dopovedal si je, kako nezmiselno je vse to in kako čudno ga vodi domišljija za nos; kako neverjetno je. da bi obstajala med Tavishem in dekletom na sliki taka strašna zveza, kakor mu je bilo prišlo na misel. A ni se mogel prepričati. Nazadnje je zaspal, in njegovo spanje je bilo polno nejasnih prividov. Ko se je zbudil, je gorela v koči svetilka. Oče Roland in Mukoki sta bila že vstala, in v peči je veselo prasketal ogenj. Naslednji štirje dnevi so štrli zadnji člen verige, ki je priklepala Davida Rainea k življenju, pred katerim je bežal, ko ga je gozdni misijonar srečal v t r ansko n t in ent a 1 nem vlaku. Bili so četvorica prečudnih dni, čas vztrajne poti na sever; dnevi svetlega solnca. silnega mraza, vrsteči se z nočmi, polnimi zvezdnega migljanja in mesečine. Prvega teh štirih dni je David prehodil na smučkah petnajst milj. spal je pa tisto noč pod streho balzamnih jelk tik ob čelu velike skale, kjer so zakurili tak ogenj, da so jim bile ure od večernega mraka do jutrnjega razsvita kakor počitek ob topli peči. Tudi drugi dan je bil pomemben v njegovi vzgoji za divjino. Zverjad se je po snežnem metežu spet gibala, in oče Roland se je pomudil ob vsaki sledi, ki jim je presekala pot, in bral Davidu zgodbe, zapisane v snegu. Pokazal mu je, kje se je bila lisica tiho plazila za severnim zajcem; kie je bilo drevilo po snegu krdelo volkov, zasledujoeih obsojenega jelena; in v goščavi, kjer so bili jeleni in losi našli skrivališče pred viharjem, mu je skrbno razložil, v čem se razlikujejo njih sledi. Tisto noč je prišel Bari v taborišče, ko so spali, in zjutraj so našli komaj dvajset vatlov od svoie ga zavetja okroglo posteljo, ki si jo je bil izkopal v snegu. Tretje jutro je David ustrelil jelena. In zvečer je zvabil Barija malone do tabornega ognja in mu z mesta, kjer je kadil svojo pipo, metal kose sirovega mesa. Edino prave z gornjim zaščitnim žigom na podplatu. O r Mehanična tovarna opank in obutve PETAR M. DUMITROV, Pančevo E ALI m POZNATE Spiegel-ov „CITROPUR"? Za vroče in hladne pijače, kakor tudi za okisovanje vseh jedil, katerim ste preje dodajali citronin sok ali oeet. Dobiva se v vseh drogerijah in boljših trgovinah. Samoprodaja za Jugoslavijo: J. V. POBERAJ, DROGERIJA, FTUJ. 187 »TRIBUNA« F. B. L«, tovarna dvokoies tn etro&kih vozičkov. Ljubljana, Karlovška c. 4. Najnovejši modeli dvo-koles, otroških in igrač-nih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev tn šivalnih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. lesna industrija n Logatec ima zalogo v Ljubljani, Miklošičeva c. i palača Vzajemne zavarovalnice ). 7192 Znameniti astrolog urot Helčn se Je odločil brezplačno Izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede t.a razdaljo. m«ji na ču-dovltost. Prof. Helen Vam pove po resnici vso Vašo usodo; napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo Itd. Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov gotovo vzbudi Vače začudenje Ld presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadlkujte. vse se obrne na bolje. CUajt«, kaj Vam piše prof. Hel^n: Spoštovani prijatelji! 2e sama objava, da bom Izdeloval horoskope brezplačno. Je povzročila, da Je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje Svoie sposobnosti dajem sedaj na razpolago vsem. Sporočite ini svoje naslove, poklic, dan. mesec m leto rojstva in povem Vam o Vaš! bodočnosti, secteniorti ir. ireteklostl več, nego bi VI smatrali za možno. Samo -a Izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj zevod- Astrol. labor. K. Havelka. Praea 31 — Vlnohrady, poštni predal 28, J.—350. Upam, da Vam pokažem boljšo pot v bodočnost ln ostajam Vaš prijatelj prof. HeUn, astrol. I PRIČAKOVANJA! 'bodo nadkriijila izvrstnaj i glasbila j (največje domače odpremnei tvrdke proisvod SlflZBH IN PRIBORA Zagreb, Hikoličeva. -ul 12/c Vzo7ine__od Din /daiv Crife>e_« -153.- -Mandoline - -IGH,- -Harmonike »« » Havajske gitare. kromalifne harmonike, trube, saksofoni i.t.d. po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE br>es"plaČTii poučni SPOJENA S TEČAJEM ZA NEMŠKI JEZIK Šolskih sester v Eggenbergu pri Gradcu, Georgigasse Nr. 84, Avstrija Družinski dom za deklice s prvovrstno oskrbo. Cena zmerna. Prospekti se dobe pri predstojništvu gospodinjske šole. 74.14 žanje. kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika. KOKOŠJE, PURJK, GOSJE in RAČJE NAVADNO, S STROJEM CIŠCE-NO in ČOHANO PO ZNATNO NIŽJIH CENAFL VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO 75 DOBAVLJA V J VSAKI MNOŽINI Telefon 59, bo, 3» 4. Žične vloge po 10$ Eisi žične vioge iz izvanreano trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MAR23GR 9. j Speci jelni en tel oblek, ažurirniije, predtisk. uajhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogrsmov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje. izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 VRTNE SONCNJKF izdeluje B. Fettmann Zagreb, Masarvkova 9 Zahtevajte brezplačni cenik! 157 Ka$taly°fin dekliški £K*Čit2tIŠlci dom, veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am Attersee (Solnograško). Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih. Pojasnila: Tochterpensionat v. Kastalv, Wien VIII., Langegasse 65, Telef. A 27-4-22. 7201 ln tapetniško, železno in medno (me-sing) pohištvo, posteljnina, vložke, žirnnice in zastori, blago za pohištvo in zavese, indanthren-barv-ne, volna, flanela, posteljne in namizne garniture kakor tudi vsi predmeti za stanovanja, hotele in gostilne v največji izberi, po najnižjih cenah. Ceniki gratis pri U MARIBOR, Gosposka ulica št. 20 194 Potenje, kakor tudi vse neprijetne pojave, ki so v zvezi s potenjem, odstranite hitro s prijetno uporabo Oronit vode. 1 steklenica Din 30.—. Barva za lase, zajamčena v delovanju, enostavna uporaba, trajna v lepih nijan-sah. že leta nedosegljiva, je Oro barva. Stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z natančnim navodilom Din 30.—. Solnčne pege in drugo nečistočo z obraza odstrani hitro in temeljito ho-landska Milch krema. Uspeh presenetljiv! Lonček Din 15.—. Zanesljiva in preizkušena nega las je mogoča samo z Vodo iz kopriv, ker že po prvi uporabi izgine prhljaj, prepreči izpadanje las in pospeši rast, lasje pa postanejo valoviti in bujni. 1 steklenica Din 30.—. Belo, lepo in čisto polt si pridobite samo s preizkušenimi sredstvi. Porenal krema, za podnevi in ponoči vas ne bo razočarala. 1 tuba suhe ali mastne kreme Din 18.—. Flora-lak za nohte, najfinejše vrste, daje nohtom sijaj briljanta. Zelo okusna večja stekleničica s čopičem Din 15.-, manjša stekleničica s čopičem Din 6.—. Lepe dekliške prsi so ponos vsake žene. Svojo lepo obliko dobe hitro in zanesljivo z masažo Eau de Lahore. Uporaba je enostavna, uspeh zajamčen. Cena steklenici Din 40.—. Pasta Majalis je specijalna krema za umivanje in olepšavo. Uporablja se uspešno pri damah, ki ne prenesejo nobenega mila. a žele imeti dovršeno čist in umit obraz. 1 steklena doza Din 15.—. Zrcalo vsake žene so njene roke, ki ostanejo s pomočjo kreme Je fais bianc vedno bele in gladke, kljub temu, da gojite šport in opravljate pisarniška in gospodinjska dela. Tuba Din 10.—. Najfinejši puder, ki se zelo dobro prime obraza in ne propusti znoja ter daje obrazu vedno lepo, temno polt, je Porenal puder. Prvovrstna kvaliteta, fin parfum, lepe barve. 1 škatla Din 24.—. Plavolaskam se ni treba bati za lepe plave lase, ker podeli Blondin Dor že po prvi uporabi lasem lepo, zlato barvo s krasnim leskom. 1 steklenica z navodilom Din 15.—. Neprijetne dlačice z obraza, rok, nog in pod pazduho odstranite hitro in brez bolečin edino z Erbol praškom. 1 lonček Din 15.—. Zahtevajte izrecno te preizkušene specijalltete ali pišite na NOBILIOR, parfu-merija, ZAGREB. Ilica 34 — Jelačičev trg 1. oMleiiarp tn •« StVCZTpo PRVOVRSTNO SIRI&ČE kakor tudi vsa oprema, potrebščine za mlekarstvo pri ing. L. Temkinu, tehnična poslovnica Zagreb, Vlaška 88. Strokovnjak za opremljanje modernih mlekarn in hladilnikov. Oddamo rajonska zastopstva odnosno samoprodaje. 7446 Raznovrstne knjigoveške potrebščine platno, usnje, marmor-papir, zlato, sukanec itd. Vam nudi po najnižjih cenah LJUBLJANA, Florjanska u!ic,. štev. 14 Telefon 32-20 S T n SSgSSsJJfJS Za izpiranje ust DIANA francosko \insko žganje SPOLNE BOLEZNI sifilis, kapa vi ca, beli tok so ozdravljiv« brez strupenih injekcij, brez živega srebra in saivarzana, priproetim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova ulica 10, J. 17. CSR. 162 Urejuje Davorin itavijea. Izdaja za aoozorcij »Jutra« Aaoll Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja ifrane Jezeršek. Za mserauu del je odgovoren Alojz Novak. .Vai j Ljubljani