f Ste*. 239. (Posamezna gCTlIla 8 vinarjev.) tf mm, v «to» 2«. avgusta 1917 Letnik XIII. Ichafa vsak dan, tudt ob nedeij«! ob 5 zjutraj. In praznikih, U.edatftvo: Ulica Sv. Francka Asičkeg« it TO, L ——. d<»pl* o »j m potikajo urednlfltvu Usta. NcfcanklfMi ptem* m m sprejemajo in rokopisi «e ne vraCajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodtea. La#»llr ....... Itn .Edinost*. — Tlak tiskarne .Edinosti*, vpisane rsdff a iMr.ejenifli poroitvom v Trsta, ulica Sv. FranCUka AaiSkefS it Ml Telefon arednlJtva «■ aptavs Mav. 11-67. N s r o £ n I n a a n a la : Za celo leta....... K ti Za pol leta..........• » IMI as tri meaece .......... • • • • as sedeljska ladaja m aala Itaa . • • • • VI pol a«CS>SSSSS#9(#t Posamezne Itevilke ,Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjsv^ zastarele številka po 10 vinarjev. Oglasi se laCao&jo na milimetre v grokostl ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vWw Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za* _ vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst . .......K 20.—J vsaka nadaijna vrsta............ Man oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vlnirjev. »f*«)««* laseratnl oddelek „EdlnosU\ Naročnina ta reklamacije ae pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno la upravi .Edinosti' — Plača In toži se v Trstu. Uprava ta lasvatai oddelek se nahajata v ulici §v. PranCiik* AsUkega It 80. — F^tnohrantlničnl račun M. <41.652. Politično društvo „Edinost" vabi na izredni občni zbor ki bo v torek, 28. t. m., ob 6 popoldne v dvorani Narodnega doma v Trstu. DNEVNI RED: stciiSče noreti Itslijan-rKlni aspunclloni. PredsedniŠtvo. * NEMŠKO. 1 Monastiora—Merecesti, vendar pa niso RFPOl IN 25 (Kor.) Veliki slavni stan, imeli nobenega uspeha. — Kavkaska fron-aveu^a 1917 ta- Pehotno streljanje in poizvedovalno Zapadno bojišče. — Armada kra- delovanje. — Vojna v zraku: Eno .naših lieviča Ruprehta: V zvezi s pehotnimi boji letal je nad Rigo sestrelilo eno nemško. Mm armadna porodili. AVSTRIJSKO. DLNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. avgusta 1917. Vzhodno bojišče. — V več od-ih je oživel topovski boj. Pri Brodih so r i ruski poizvedovalni oddelki odbiti. Italijansko bojišče. — Na kratki planoti in pri Gorici je bi! včerajšnji dan — razven brezuspešnih italijanskih sunkov pri Koritu — razmeroma miren. Italijanski napadi so bili naperjeni predam proti Sv. Gabrijelu. Palermska brigada je skupno z drugimi četnimi oddelki G^tavila na bojišču nešteto mrtvih in ranjenih, ne da bi se ji posrečilo omajati odporno silo hrabrih braniteljev. Hrabri Stale. „i 0. lovskega bataljona so se posebno odlikovali. Na planoti Banjšica—Sv. Duh sn:o, računajoč s položajem, ki so ga ustvarili boji pri Vrhu, preložili svojo obrambo v novo črto. Sovražnik je vče-rai v več odsekih po srditih topovskih pripravah napadel naše stare, izpraznjene postojanke in zadel, krepko obstreljevan t;d naših baterij, pri svojem prodiranju v prazno. Šele proti večeru je prišlo na posamičnih točkah zopet do bojnega stika. Število od pričetka bitke do 23. t. m. pri-. edenih ujetnikov znaša 250 oficirjev in i:dd MMH» mož. Letalsko delovanje je tudi v enajsti soški bitki izredno živahno. S pomočjo Angležev in Francozov zamorejo italijanski letalci povsod nastopati z večkratno premočjo proti našim. Toda naši letalci vedno nadomeščajo z drzovitostjo in požrtvovalnostjo, kar jim primanjkuje v številu. Od 18. do 23. t. m, smo sestrelili * 2 sovražnih letal, šest od teh lovska skupina stotnika Brumovskega, ki je bil zmagovalec v 18 bojih. Naše izgube v tem času znašajo eno letalo. Balkansko bojišče. — Neizpre-menjeno. OINAJ, 25. (K«r.) Iz vojnega poročevalskega stana «e javlja: 25. avgusta, cpoldne. Na Inškj planoti ni bilo včeraj nobe-cii ^ e. i:h bojnih dejanj. Za Sv. Gabrijel o se vi sili srdi i, za nas uspešni boji. f J L" NAJ, 25. (Kor.) !z vojnega poroče-\ . ! -nega stana se javlja: 25. avgusta, zvečer. •) opoldne se vrše italijanski napadi se ve io Gorice. Na Krasu razmeroma j mirilo. Načelnik generalnega štaba. ENAJSTA SOŠKA BITKA. : I NAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega poroče-\ a!>kega stana se poroča: Soška fronta: Da se pridobe za severno Gorice boreče se čete boljši boini pogoji, so bile umaknjene. To je bilo mogoče tem lažje. ker se s tem splošni položaj ni iz-prentcnil in bo obramba nove črte zahtevala manj žrtev kakor stara. V četrtek je prišlo še v stari postojanki do hudih bo-jev. Naše hrabre čete so kljub neugodnim bojnim razmeram vrgle sovražnika jugovzhodno Vrha in pri Vodicah nazaj; imel je velike izgube. Nato so-se ponoči Tiaše čete v polnem redu in brez sovražnega vpliva umaknile. V premotitev so-\ ražnika so ostali povsod le manjši oddelki. Na te je otvoril sovražnik v petek srdit topovski in minovški ogenj, ki mu je sledil ob 10 pehotni napad. Naša artiljerija fe zelo dobro sprejela Italijane. Opoldne so prispeli sprednji sovražni oddelki na višino jugovzhodno Vrha. Popoldne so tipale poizvedovalne patrulje naiprej v vzhodni smeri. Bile so zapadno Kala in Podlešč odbite. \ petek dopoldne je napa-Jel sovražnik tudi Sv. Gabrijel. Pet na-\aIov palerrnske, brigade in popoldne še 12 nadalinih se je razbilo ob hrabrem zadržanju tamkaj se bojujojega lovskega bataljona št. 9. Poizkusi sovražnika, da "bi prodrl v naše postojanke pri Sv. Katarini, so se izjalovili. Osemkrat so bili razpršeni tamkaj napadajoči sovražni polki. Ostanki. ki so prodrli skozi zaporni ogenj, so bili uničeni od naših junakov v boju z ročnimi granatami. Na kraški planoti je bil včeraj po neprestanih težkih bojih miren dan; istotako ob tolminskem predmestju in se-. verno odtod. — Tirolska fronta: Zapadno Monte Piana je bil močnejši sovražni oddelek odbit. so se razvili pri Ypernu v posameznih odsekih zopet živahni topovski boji, ki so se nadaljevali tudi ponoči. Vzhodno St. Juliena ie naš v svrho očiščenja nekega angleškega gnezda zastavljeni sunek zadel na sovražnega; po odbitju nasprotnika je bilo nameravano podvzetje izvršeno z uspehom. Na obeh straneh ceste Ypern— Menin so Angleži zopet poizkušali prodreti v našo postojanko. Na severozapad-nem obronku gozda tterentaga so nekoliko vtisnili našo črto, v ostalem pa so bili izgubonosno odbiti. Na več točkah so se izjalovili sovražni sunki. Močni oddelki sovražnika, ki so v poznih večernih urah prodirali proti našim črtam pri Lensu, so bili po žilavem boju iz bližine pognani nazaj v izhodno postojanko. Južno Vend-liullla smo danes zjutraj iztrgali Angležem z nepričakovanim naskokom vas Gille-mont. Po srditi topovski pripravi, ki je povzročila v St. Ouentinu in v sosednjih vaseh požare, so Francozi včeraj v širini 3 km napadli naše obrambne odseke na južni fronti mesta. Po težkih bojih je bil sovražnik povsod vržen; naše tamkaj se boiujoče čete so v popolni posesti svojih postojank. — Armada nemškega cesarje-viča: Pri Verdunu je bojno delovanje na obeh straneh Moze zopet narastlo. Zapadno reke so napadli Francozi zjutraj in zvečer z močnimi silami naše postojanke ob potoku Forgesu med Malancourtom in Bethincourtom; oba napada sta bila v uspešnem ognju naše artiljerije odbita s težkimi izgubami. Istotako brezuspešen je bil poizkus sovražnika, da bi z vzhodnega pobočja višine 344 napredoval proti severu. Vzhodno bojišče. — Ob Dvini, pri Smorgonu, Lucku, Tarnopolu, med Prutom in Moldavo kakor tudi v dolini Oitoza od časa do časa topovski ogenj. Sunki ruskih lovskih poveljstev pri Brodih so se izjalovili. Macedonska fronta. — Nič po-sebnega BEROLIN. 25. (Kor.) Veliki glaVnl stan, 25. avgusta, zvečer. V Flandriji« pri Lensu in na vzhodnem bregu Moze topovski ogenj menjajoče se sile. Severno St. Ouentina uspešni boji v sprednjem ozemlju. — Na vzhodu nič novega. Prvi generalni *vartlrm0jst«rj p1. Ludendorft BOLGARSKO. SOFIJA. 24. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Severno Bi-tolja in v kolenu Ćerne topovski ogenj »n mestoma pehotno streljanje. V ozemlju Moglenice zmeren ogenj. Na obeh bregovih Vardarja slaboten topovski ogenj, ki je bil južno Jlume nekoliko živahnejši. Ob dolnji Strumi posamični topovski streli in patruljni spopadi. Sovražni letalci so brez uspeha metali bombe v odseke za našimi postojankami. — Romunska fronta: N»č važnega. TURŠKO. CARIGRAD, 24. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Dijali: Sovražnik ie pustil pred našimi ob Džebel Kamridu se nahajajočimi četami le varnostne oddelke in se je umaknil v jugovzhodni smeri. — Na perzijski fronti patruljni boji brez posebnega pomena. — V sredini kavkaske fronte so se končali boji nam v prid. Naše postojanke so popolnoma v naši posesti. Sovražnik je bil pognan v njegove izhodne postojanke. — Sinajska fronta: V noči od 22. na 23. t. m. precej Srdit topovski ogenj v presledkih. Ponovne sovražne konjeniške akcije -v smeri Dir Sabaha. _ ki je padlo v mđrje. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 24. (KorJ \Voiffov urad poroča: V zapornem vodovju krog Anglije je bilo potopljenih zopet 20.000 ton. Rekviriranje ladij v Ameriki. BERN, 24. (Kor.) »Matiiu poroča iz Newyorka: Mornariški minister je zahteval od kongresa kredit lj/4 miiijarde frankov za rekviriranje ladij in VA milijarde frankov za plaćanje že zgrajenih ladij. Dalje poroča list, da ie dala Kuba dne 21. t. m. vladi Združenih držav na razpolago 4 v Havani zaplenjene nemške parnike, skupno 25.000 ton._ Delovanje ameriškega ekspedicijskega zbora v Franciji. BERN, 24. (Kor.) »Matin« poroča iz Newyorka: Vojni minister bo v bodoee po okoliščinah objavljal dnevna ali tedenska poročila o delovanju ameriškega ekspedicijskega zbora v Franciji. Vesti iz Rusije. Poizkušen atentat na Kornilova? STOCKHOLM, 24. (Kor.) Pri postaji Horsa sfa trčila dva vlaka. V petrograj-skem vlaku se je nahajal rus>ki generalissi-mus Kornilov. Duševna prisotnost vlako-vodje je preprečila nevarnost. Govori se o poizkušenem atentatu na ruskega general issima. Odstop Savinkova. PETROGRAD, 24. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Voditelj vojjiega ministrstva Savinkov je radi nasprotstev s Kerenskim v vojaških in političnih vprašanjih odstopil. Ukrajinska rada proti narodni konferenci v Moskvi. PETROGRAD, 24. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ukrajinska rada ie odklonila od poslanje zastopnikov na narodno -konferenco v Moskvo. Generalni rajnik L krajine je radi nasprotstev z vlado odstopil, a ostane do imenovanja naslednika na svojem mestu. Odredba provizoričn<» vlade glede žalitev vladnih in poslaniških članov. PETROGRAD, 24. (Kor.) Vlada je ob-iavila zakon, ki določa za vsako raz/.alje-nje vladnega načelnika, kakega člana poslaništev, poslanika ali diplomatičnega agenta zveznih držav zapor do 3 let. Ako se izvrši zločin v vojnem času, se izpre-meni kazen v trdnjavsko iečo 3 let. Dr. Mlchaells- o~demokraftlsiranju nemške vlade. BEROLIN,- 25. (Kor.) Glavni odsek rajhstaga se je pečal danes z novim za-sedeniem državnih uradov. Najprej je govoril kancelar dr. Michaelis, k^ je opozarjal na smeri svoje politike, ki jih je določil za vodstvo notranje politike in za skupno delovanje med vlado in velikimi strankami. Radi tega je poklical na vlado može, o katerih je prepričan, da vv i vajo zaupanje velikih političnih strank, lako je državni pravosodni urad v rokah parlamentarca; v državni gospodarski urad je poklical osebo, ki vživa zaupanje levice; v državni prehranjevalni urad je bil kot podtajnik poklican član socijali stične stranke, v državno upravo pa član na-rodno-liberalne stranke. Kot pruski pravosodni minister je vstopil v zvezni svet član centra. Na ta naein je dosegel, kar je hotel, namreč imenovanje mož, ki vživajo na vodilnih mestih države popolno zaupan ie strank. Da ustvari tesnejše skupno delovanje med državuim vodstvom in strankami, pripravlja še novo ustanovo. Razpravljal ie o tem že z voditelji držav-nozborskih strank in s člani zveznega sveta Gre namreč za ustanovitev svobodne komisije pri kancelarju. za enkrat za popolnoma določene namene, namreč za odgovor na papeževo noto. V to komisijo nai odpošlje 5 velikih frakcij rajhstaga 7 članov in sicer dva iz centra in socialistične stranke in po enega konservativci, narodni liberalci in napredna ljudska stranka. Istotako odnošlje v to komisijo 7 članov zvezni svet. Predsedstvo bo v rokah kancelaria, Komisija ni podrejena poslovniku državneRi zbora. Smatrati jo je le kot prosto delovno družbo oseb, ki so strokovnjaki v političnem delovanju in vžLvajo politično zaupanje. Ta ustanova naj bo poizkus, katerega praksa naj pokaže, ali naj se komisija efcdrži in kako preuredi. Kancelar upa, da bo -------če sklicati komisijo prvikrat za prihodnji torek. Kancelar je izvajal nadalje, da ureditev notranjih razm-er ne potrebuje nobenega prevrata. Poizkus s komisijo naj se sprejme dobrohotno. Dr. Michaelis je poudarjal nato svojo preobloženost z de-potrebo ustanovitve stalnega na- SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Rusko poročilo. 23. avgusta. — Zapadna fronta: V ozemlju Tukuma so se naše čete pod pritiskom sovražnika umaknile iz črte f^a-gezem—Kemem v črto Serzensee—Fran-kendorf. Sovražnik v tej smeri živahno strelja. Jugovzhodno Babiškega jezerci smo po boju iz bližine razpršili močnejši oddelek nemških poizvedovalcev i!: več zabresti v tak položaj, v kakor-Šnjem živi narod v zadnjem času, ako bi se vsak pripadnik našega naroda zavedal te* ra. in vendar je vsa stvar v temelju tako jasna! .. Ko ie vladala pri nas vojna furija, v pravem smislu besede, ko je persekucija za persekuciio zadevala vrste naših ljudi in se nam niti sanjalo ni o kakem svobodnem oddihu, ali o svobodnejšem tisku, takrat ie bilo pri nas na Češkem — in na* se to še tako absurdno zdi na prvi po-jjej — bolje v primeri z današnjimi razmerami! Cehi brez razločka stanu in prepričanja so se takrat pri vili trdno eden k drugemu, zginili so boii in spori in zdelo se je, da narod zares vstane iz teh pogro-mov očiščen in prerojen. Juraj Deinetrović: Kriz« ruske revolucije. (Iz hrvatskega tednika »Njiva«). Dokler bodo ljudje ljudje, bo Cromvell ali Napoleon naravni konec vsakega san-kilotizma (Sankilote so imenovali začetka francoske revolucije proletarec in radikalne revolucijonarce iz nižjih slojev, ker niso nosili culottov, hlač do kolen, kot višji stanovi, ampak dolge hlače) — pravi Carlyle v svoji študiji o Cromvellu in Napoleonu. Te besede nam. kličejo v spomin sedanji dogodki v Rusiji: Upor bolj-ševikov je končal z diktaturo Kerenske-ga. — Ne more se sicer še reči, da je Kerenskij formalno prevzel vlogo Cromwella v angleški ali Napoleona v francoski revoluciji. Stvarno da. Ali vendar je mogoče, da odstopi Kerenskij svoje mesto drugemu, mogoče je, da takoimenovano revolucionarno diktaturo, ki mu jo je prinesla logična posledica revolucije, deli z drugimi in tako reši dosedanji potek revolucije. Ali pa pride končno oni, ki izpremeni diktaturo v monarhijo z velikim knezom "se ki u* , diktaturo v monarhijo z v To ie naravno! Cut samoobrane je Dii, MihaMom Aleksandro vičem na čelu? Vse to. t ie pripadnike tlačenega naroda Drez; to SQ možnostit izhajajoče iz razmer, razločka združil v enem taboru V takin i v,adajo sedaj v RusjjL dobah postaja narod ^^a trdnjava. Kij revolucija je dokaz, kako se brez strahu čal^a na svoje obleganje trdno veruje v svojo nezavzetnost. \z teli težkih, pretežkih razmer se ie n Cesky sva?, ki ie kakor meteor za-I do teme našega narodnega življenja. Naš narod, ki je ravno v tej svetovni ko nlagraciji vi Jel, kako gine en mal narod za drugim, je bil prisiljen, bati se tudi za svoio bodočo usodo. Ta bojazen je bila dar, ki ga je dobil Ceskv svaz v zibelko. Narod se it,- globoko oddahnil kot bi se bil zbudil iz spanja. Zbudilo se je v njem prepričanje, zviša "a njega zavest, da nikdo na širnem sveti! ne more več trajno tlačiti naroda, ki brez strahu kot en mož brani svoj obstoj, I a na' b ;do potem razmere notranje in zunanje kake-koli. V tem je bila moč in zavest naroda. Ni namen teh vrst, da bi iskali vzroke te sedanie razcepljenosti. Objektiven o-razovalec si lahko in si tudi mora ustvariti rnne lje, kje da je krivda. Naloga nam bodi znova in znova, da u-gotOvljamo, da je v prvi vrsti.vse odvisno od na- samih, pa naj bodo potem razmere < ! rog nas ali drugod kakoršne-koli. Naša ideja, naša samozavest nas mora v prvi vrsti jaeiti v našem gigantskem boju. Zanašati se v prvi vrsti na lastno moč, nastavljati v prvi vrsti lastna prsa v branijo svojega obstanka, braniti se vedno v jprei z lastnim mečem: to je pravo in c isigurneie jamstvo za uspešno obrambo! Le nam bodo zimanje okolnosti v pri-tem boli-.- za nas: aH tem boli združeni n )raino delali, zanašajoč se zopet v prvi vrni na svojo lastno moč! Ne verujemo. da bi mogel biti naš na-n J zopet vržen v prejšnje, ali morda v š slabše razmere, če bo tu vnaprej ta trdnjava, ki veruje v svojo nepre magiji-' Ruska revolucija je dokaz, kako se vse revolucije razvijajo po enakem zakonu. Začetek z razmerno skromnimi cilji, potem višek radikalizma, naposled obnovitev starega stanja, ki pa se vendar kmalu umakne oživotvorenju onega, kar je bilo izhodišče revolucije. Tako do§eza revolucija vendar svoj prvotni cUi in pomenja napredek v primeri s prejšnjim stanjem. Tako sta se razvijali angleška in^ francoska revolucfja, a sedai je na enakem potu tudi ruska. Naj bo trenotna usoda ruske revolucije taka ali taka, gotovo je, da zmaga v Rfisiji demokratična ideja. A s tem tudi v,Evropi. V tem smislu je ruska revolucija ravno tako revolucija evropskega sloga, kakor angleška in francoska, da se poslužim označbe Karla Marxa v Neue Rheinische Zeitung« z dne 15. decembra R4S. \ saka revolucija razmahne vse moralne moči naroda. Poleg tega dohajajo na svetovno pozorišče demokratični, politično neizšolani elementi. Prvi uspeh jih omamlja. Revolucionarna ideologija dobiva nepričakovan razmah. Vse se prekaša v radikalizmu. Najiuealnejši načrti se dozdevajo kot realna možnost, kot dosegljiv cilj. Maksimalni programi postajajo minimalne zahteve. Treba je na primer primerjati utopistične teorije angleških Le-vellerjev in francoskih Hebertistov in babevistov s sedanjostjo in človek misli, da čuje ruske maksimaliste. Vse se torej ponavlja. Samo imena sc menjajo. Sanki-loiizem dobiva ime leninizcm. Z eno besedo; Človek je s svojo ideologijo stoletja ostal enak. a vendar se človeštvo pomika tako počasi naprej! Ruska rcvolucija je v svojem bistvu enaka angleški in francoski. Ona je v prvi vrsti revolucija buržoaznega razreda, to se pravi revolucija, v kateri ie — pa naj jo v anarhiji. Ponavlja se spopad Marxa z Bakunrnom. | Diktator Kerenskij in socialistični člani njegove vlade se bodo vedno bolj oddaljevali od ideoloških sanjarij, tem bolj, ker bodo realnopolitične naloge zahtevale od njih, da računajo z realnostjo. Že sedaj se dogajajo atentati na Kerenskega, ravno tako kakor so se dogajali na Cromvella in Napoleona. Razočarani ideologi iščejo sedaj vzroka za neuspeh svojih maksima-listienih teženj v osebah, namesto v dogodkih, v obstoječih razmerah. Ali to naravno oddaljevanje od radikalne ideologije pa vendar ne pomenja, dzubi socialisti nehali biti socialisti. Nikakor. Razmere v Rusiji se razvijajo v oni smeri, v koii so se razvile v vojnem času tudi v drugih državah. Socialisti postanejo tako-imenovani socialni patriotje, kakor so jih nazivali radikalci zimmervvaklske inter-nacionale. Vodili bodo politiko, ki jo vodijo socialistične večine v vojujočih se državah, sodelovali bodo v vladi, podpirati bodo solidarno narodno obrambo v skupnem sodelovanju z buržoazijo. To bo odgovarjalo sodobnim razmeram, razmerju današnjih družabnih sil in stopnji socializacije v obstoječem družabnem redu. Z drugifni besedami: Rusija pč-stane država, enaka drugim evropskim državam a ne postane vzor socialne republike. Socialna republika to je socialistična država, je namreč nemogoča kot izjema. Bila bi le nov neposrečen poizkus socialistične oaze v svetu kapitalizma. Rusija je dokazala to jasno kot beli dan in zato je prešla diktatura delavskega in vojaškega sovjeta na revolucionarno vlado. Doba buržoazije še ni končana. Buržoazija ima šele izvršiti svojo zgodovinsko družabno nalogo. Njen režim naj šele pripravi pot socializmu in socialni revoluciji, ki dokonča družabno izpremembo. A pozitivno sodelovanje socialistov v državi bo pri tem najboljši pripomoček. Vendar je še druga možnost v Rusiji. V nadaljnjem poteku ruske revolucije bi moglo priti tudi do preloma med socialističnimi in meščanskimi elementi, posebno z ozirom na imperialistične težnje buržoazije. Po porazu boljševikov je sicer težko na to verovati. Nevarnost je menda že minila, ko je bil zlomljen maksimalizem boljševikov s kooperacijo buržoazije in marksističnih socialistov v usodnem času krize ruske revolucije. Ce pa pride vendar do preloma, potem zamenja sedanjo diktaturo revolucionarne vlade obnovitev starega režima. To pa le za malo časa. (Konec prihodnjič). I , i i ti b pride kar hoče - zmagala buržoazija kot i za to ie seveda edinost, sine qua nositeljica novega družabnega reda. Ra-ripadii :v naroda mora postati j zumljivo je, da je socialni, pravzaprav . . > za ta narod — za sveto socialistični moment v njej bolj poudarjen ' imr. rrLboiečnost in pošte- nego v prejšnjih revolucijah, ker je danes \ najširšem pomenu te besede treba proletariat kot razred močnejši, nego prej. \ endar je to meščanska revolucija. Njena zmaga je zmaga zgodovinskega po- lil: tr. no. ne le v prihodnjih, najtež- *oba ; . .si ne .izgine za vedno. Ali tudi ne s:;: }o te občanske politične sti izgini;:, temveč — rodivše sc v ki ie bila ustvarjena za to, rastje \ katerih je naravnost ogrožen . _ „ _ ari da, temveč mora trajati na-1 slanstva buržoazijskega razreda. Med . ra.: i,, pomnoževati, zave- tem je_ ruska buržoazija začasno prepusti-1 ivinske'odgovornosti, do- la vodstvo socialističnemu proletariatu in ide- : >ski radikalizem - je že mislil, da udarja ura za oživotvorjenje socialističnih kieaicv. Zmotil se je. Prišlo je drugače. n.. _________________ Niti priroda, niti socialni razvoj ne pozna- i«, :rat radi slučajnih srečnih okolnosti, ko ! ta skokov in tako j j socialni in socialistič-i1 čut narodne samoobrane naravnost ni radikalizem boljševikov končal, ravno tistim grmim političnim rame- tako kakor radikalizem ideoloških maniri n v katerih smo poprej tonu!i — mo-|šin v angleški in francoski revoluciji, v r. jo te čednosti ostati tudi vnaprej, kot brezuspešni vstaji. — Ponovila se je v občna lasu ker so edino jumstvo nadaijne-«manjšem obsegu parišku komuna. V manj-piod.icš*;: političnega življenja in snu- šem obsegu zato, ker se realni manjševi-* - i ki, stoječi pod vplivom očeta ruskega Će so se v zadnjih dneh čuli in se še marksizma. Piehanova. niso tiali navdu-čujejij iz najrazličnejših strank klici po o- j siti po utopijskem maksintalizmu. ! ;a;:. Le ! e^a ^aza, ni bilo m ni to nič, Kerenskij je postal sedaj diktator z re-viru^e^a. nego goreča želja, izvirajoča iz alno politično nalogo, da povrne državi rre r ^anja. da s! moramo v prvi vrsti re(j ter organizira narodno obrambo. A ta pomagati sami. s svojo lastno močjo, iz- j naloga ga napeljuje, da se spravi z bur-hajajočo iz edinosti! zoazijo. To se pravi: potrebna ie kon- Nr>protno bi zanašanje samo na pomoč centraciia demokratičnih sil. Tako Ke-od zunaj vspa\ale v brezdelnestiitbipopo- rensk j kakor socialisti morajo Sedaj ševai?' o* iabljanie, kljub temu, da bi mo- vzpostaviti prvenstveni vpliv buržoazije, ralo i rav za prav priganjati k intenziv- če hočejo rešiti revolucijo. Sanje o socia-hc:šc nu delu. Taka je pač psih. logija listični ruski republiki v sedanjem tre-m « /ice. \ -lika množica neodgovornih ntrfku — spadajo v preteklost. Realnost ljudi doj oveduje, da naiii kdo dru^i vse zahteva svoje. Realnost poglablja jez med lia: ravi hi da nam bo treba le sesti za po-grnjeno mizo. (Konec jutri.) marksisiičnrmi socialisti, ki v interesu revolucije morajo podpirati revoluciouar-no vlado, in med maksimalisti. ki končuje- Iz ipanske Amerike. Don Augustin de Iturbide. S padcem Hidalga ni bilo nikakor popolnoma zadušeno ustaško gibanje. Ako-ravno ne moremo govoriti o kaki mehi-kanski ustaški armadi v pravem pomenu besede, vendar so od leta 1811. do 1821. mnogoštevilne čete, ki se niso hotele upo-gniii, vodile po vsej državi neustrašen in neizprosljiv boj proti španski vladi. V Evropi se je takrat doigravala velika na-| poleonska epopea in pred tem gigantskim dogodkom je razumljivo, če je stopil me-hikanski poj^olnoma v ozadje. Morelos, Bravo, Guadalupa Victorio, Allende in Rayon, kot voditelji rnehikanskib čet, so izvojevali dan za dnem krvave bitke na mehikanskih tleh, »a kako primerjati bitke pri Palmar, Valladolid, Temescala in Puruaran s strašnim grmenjem bitk pri Smolensku in ob Moskvi, Draždanih. Lip-skem in \Vaterloou?« In vendar! Kakor bodo imena Napoleona prvega in njegovih čudovitih, maršalov, imena Wellingtona, Bliieheria in Kutusova, za vedno zapisana z zlatimi (četudi krvavimi) črkami v; zgodovini stare Evrope, z ravnotakimi zlatimi črkami bodo zapisana imena emenjenrh Mehikancev v zgodovini Mehike, četudi "je bila izobrazba teh ljudi, ki so hoteli z lastnimi močmi osvoboditi domovino. večinoma na nizki stopnji. Tembolj zaslužujejo večno hvaležnost in trajno oboževanje lastnega naroda. V brez-primerno ugodnejši luči stopajo pred sodišče zgodovine oni skromni, neznani, priprosti voditelji ustaških čet v špansko-amerikanskih naselbinah, nego zamorejo stopiti Napoleon I. in njegovi maršali. — One prve je prešinjal čut brezmejne ljubezni do lastnega, do skrajnosti zatiranega liudstva, posegli so po orožju, da priborijo narodu svobodo in človeške pravice. Napoleona in njegove maršale je pa zagnala v boj brezmejna vladoželjnost in ošabnost, prizadevanje, da si podjarmijo vso Evropo. Chevalier pravi: »Konec Hidalga in Mo-relosa (slednji je bil posebno velikodušnega in plemenitega značaja) je bil gotovo strašen; a, kaj je bilo to v primeri z usodo velikega človeka (Napoleona), ki je bil najprej povzdignjen do viška sreče, a potem od najvišjega prestola tega sveta vržen na neko zgubljeno skalovje sredi oceana, kamor sta ga konfinirala sovraštvo in strah evropskih monarhov, ki so bili poprej vsi gjegovi občudovatelji.« Res, usoda francoskega cesarja ie tragična in enostavna. Mi pa trdimo, da je usoda Morelosa neskončno bolj tragična in vredna odkritega obžalovanja vseh do-bromislečih ljudi. Španski general Calleja je odredil, naj se vse ustaše, ki so jih ujeli v bitki pri Palmaru, ustrele; bilo jih je nad 500; zastonj je Moreios ponudil generalu Calleju v zamenjavo več sto španskih vojakov, Calleja je bil neizprosen. Dal je vse ustaše ustreliti. Morelos pa je, nasprotno, izpusti! vse španske ujetnike. Don Leonardo Bravo, oče polkovnika ustaških čet Don Nikolaja Bravo, je bil ujet in po stari španski navadi obsojen na smrt, kljub temu, da je polkovnik Bravo zagrozil generalu Calleju, da bi on v tem slučaju odredi] ustreliiev 300 španskih vojakov, ki so se nahajali v mehikanskem ujetništvu: general Calleja se ni zmenil in dal je ustreliti očeta ustaškega voditelja. Don Bravo pa je ostal pri zagrozitvi: in da se ne bi pozneje skesal, je zaukazal — izpustitev vseh onih 300 Špancev! Cut človekoljubnosti ie premagal čut maščevalnosti; plemenitost tega človeka meji do božanstvenostL Morelos, Bravo, vsi so bili končani po rabljevi roki, dasiravno so vračali sovražnikom dobro za hudo. — Oni so žrtvovali do skrajnosti življenje in življenske sile za dobrobit ljudstva in iastne domovine, Napoleon pa je žrtvoval1 stotisoče ljudi svoji častihlepnosti. Radi njega so tekle cele reke krvi in solza, opustošil je za svoje osebne namene cele dežele in spravil končno svojo domovino na rob prepada. In kljub temu je smel umreti naravne smrti. Primera Chevalie-ra ni opravičena. Kar se ni posrečilo junakom svobode v dolgoletnih, težkih, nečuvenega trpljenja polnih bojev, to je: dosega narodne neodvisnosti, posrečilo se je človeku, ki mtf je čuden nepričakovan slučaj omogočil, da narodni ideal, stremljenje domovijne po svobodi, dovede k uresničenju, in to celo brez prelivanja ni ene kapljice krvi. In kar je šele uprav čudno, je dejstvo, da ne samo, da ta mož ni imel pri osvoboditvi Mehike niti najmanjših zaslug, marveč da je osvobodilni vojni vedno stal ostro nasproti; pomagal jo je krotiti z orožjem, pri k rotit v i ustaje se je celo odlikoval posebno s svojo krvoločno neizprosljivo strogostjo, da, na izvrševanju svoje stroke je presegal celo Špance. Don Augustin de Turbide, rojen v Val-ladolidu v Mehiki leta 17M. sin španskega plemiča in bogate Kreolke, je služil začetkom ustaje (leta 1810.) v španski armadi kot poročnik deželnih domobrancev (kreolske milice) in ie takrat vse ponudbe ustaše v, da bi vstopil v njih vrste, odločno odbil iz že navedene, skoraj splošne antipatije Kreolov do Indijancev inMesticev. Pozneje je pač sledil oklicu podkralja Apodaca (naslednika generala Caileja). ki mu je poveril poveljstvo nad kreolskim' milicami Valladoliške provincije. Le njegovi spretnosti kot vojskovodje se imajo Španci zahvaliti, da so bili ustaši v bitkah pri Valiadolidu in Puruaranu odločilno premagani »a zakrivil je pri tem taka dejanja krutosti (pravi Chevalier) da se je pristudil vsem.« Leta 1816. je bila ustaja zadušena, vsaj navidezno. Navidezno, »ker je bilo skoraj gotovo. da bi duh neodvisnosti ob prvi priliki zopet vsplamtel in tokrat z ne vzdržljivo močjo splošne volje. Ker, kadar narodi odločno hočejo, jim ponuja božja previdnost priliko v pravem času; in na njih je potem, da jo znajo izrabiti.« (Chevalier). (Dalje jutri.) vih poetičnega življenja, ki — da-si odtegnem od kompetence poslanskega delovanja — vendar zahtevajo rešitve z vse-narodnega vidika — ta »Narodni odbor« ni imel niti tolike avtoritete, da bi bil sodnik vsaj v tistih pojavih političnega življenja, o katerih govori oklic z dne 19. novembra 1916, da, končno se ni mogel zavzeti niti za svojega lastnega predsednika proti osebnim napadom.« — Razločno nam zveni iz teh izvajanj v mlado-češkem listu zagrenelost radi krivice, ki se je zgodila staročeškemu veteranu in — stvari naroda: ker na neizmerno težko škodo za edinstvenost narodnega tabora. Trpka beseda v »Narodnih Listih« opozarja, kaka- fHHrs4ošcnja na potju organizacije naroda more provzročiti radikalno demagoštvo, tisto vseboljevedstvo, ako je prišlo do veljave. Češki »Narodni odbor« naj bi bil sodnik v stvareh skupne Oolitike in skupnega dela, a radikalno de-tnagoštvo — torej stranka v sporu z dru- " gimi — je zrušilo najprej----sodnika!! in tako more priti v narodne vrste anarhija, ko so ved, edinstvenost in disciplina najviša potreba. Narodni odbor nai bi bil Kot najvišja moralična instanca ublaževal in odstranjal krize, za katerih nastajanje je povsod vedno danih vse polno možnosti, v resnici pa je najprvi sam prišel v kiizo! Naj bi bil ta nerazveseljivi češki eksempel v svarilo" Slovencem posebno v tem trenotku, ko od vseh strani klič mo po osnutju »Narodnega sveta« kot skupno-narodne instance. Če taka korporacija. —-ki jej, seveda, sestava mora popolnoma odgovarjati pojmu narodne skupnosti nima biti avtoriteta, ki jo bomo spoštovali in se jej pokorili vsi, potem pa je skoro -bolje, da je — ni! Bomo sicer ločenojnar-širali in bomo ločeno tepeni od drugih, ali ne bomo vsaj nudili žalostne slike, da naša lastna roka ruši, kar je včerai sama zgradila kot veliko narodno potrebo. P O D L ISTEK H!!IIonar9 ki ie izgini?. Roman. Francoski spisal Evgen Chavett*. — Predvsem one tri milijone dote, ki jih ima Brichet sed:»i pri sebi v listnici, — je dostavil / *ahno de Lozenl. — O. motite se glede zneska! — Trije milijoni, ti pravim, prepričan sem, da je res, — ie ponovil de Lozeril, ki je- mislil, da ga hoče hišnik premotiti glede visokosti zneska. Motite se, sedem milijonov je, — je odgovorit mirno Colard. — Sedem milijonov! — je vzkliknil de » Lozeril in v očeh mu je zažarela lakomnost. Ko je'Colard zagledal njegove žareče se o.:, je k« maj premagal ponoven smešek. — I »a. — je nadaljeval, — I.ajri notar je vrnil gospodu Brichetu vse imetje, ki ga je upravljal doslej. — In li^nibal ve za to? — je vprašal de Lozeril s strahom. — izvedel je pač od notarja Baudouina, s katerim sem ga videl predkratkim v pogovoru na nabrežju. Da. gotovo ve---- prav tako, kot mu je gotovo tudi znano, ua se vsi vrednostni papirji, ki tvore to imetje, glase na prinosca----Ce bi primer vi imel te vrednostne papirje rokah, bi jih moral vsakdo smatrati vašo last; o tem ste lahko prepričan. Ob teh besedah, ki jih je Colard izpre-govorij čisto mirno, je de Loaerilu kar zagomezelo ^ hrbtu. Silna lakomnost se je pobudila v njem. — Da. — je ponovil Colard, — vsi vrednostni papirji se glase na prinosca. Kakor se mi zdi, se kapitan ne bo upal tu poseči po tem denarju____toda pozna po- tovanjsko strast mojega gospodarj«i in bo na v za znal izrabiti njegovo dušpo zmučenost ter ga izvabiti daleč odtod, kjer ga potem lahko oropa vsega imetja. Nato je Colard ihte Kkril obraz v obeh rokah. — O ne, boimo že znali Hanibalu preprečiti tak prijeten izlet, — si je mislil de Lozeril sam pri sebi, in ob velikatiski svoti, za kateto je šlo, mu je izginil ves strah pred kapitanom. Nežno je položil roko Colardu na ramo in dejal: — Pojdi, ne boj se, starina; bomo že pazili na možaka. — Kako? Vi da bi imel pogum, da sc zoperstavite tej divji zverini? — je menil Colard z občudujočo hvaležnostjo. — Ostanem tu. Sporoči gospici Briche-tovi, da pri tem nimam drugega namena, kot da preprečim njeno nesrečo. — O, gospod baron, bodite prepričani, da gostita Pavlina končno tudi vzljub: Razne politične tresli. O resignaciji dra. Mauuša na mesto predsednika »Narodnega odbora« pišejo praški »Narodni Listy«, torej glasilo Mla-dočehov, političnih neso-mišljenikov dra. Mattuša: »Češka Zveza« obstaja sicer iormelno dalje, zato pa preživlja »Narodni odbor« krizo, ki je že zahtevala prvo žrtev. Žalostna, obžalovanja vredna stran te krize je, da mora dr. Mattuš svojo re-signacijo utemeljevati tudi z osebnim napadom nanj ravno od strani enega med tistimi, ki streme po reorganizaciji »Narodnega odbora». Ce bi ne bilo tega v najviši meri opravičenega užaljenja pri naj-^tarejern veteranu aktivne čJŠke politike, ne bi bila morala biti ta kriza tako sodobno karakteristična. Ali, naš narodni organizem boluje ravno na osebnih sporih in napadih, ki dokazujejo, da sedanja kriza leži veliko globlje, nego mislimo. »Nan.-J-:ji odbor«, čegar poklic je bil, d; najvišja moralična instanca v tistih poja- KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 27. avg. do 1. sept. t. U (31. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipljeiiju štev. 31. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijskc komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. V\ kg koruzne moke . po 80 vin. kg. a * * BELA MOKA ZA KUHO. Proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko, glasečih se na V-t kg moke, neodtrganih od. izkaznične matice in veljavnih za čas od 18. do 31. t. m., (odrez-kov na levi strani izkaznične matice) se bo moglo tekom tega razdeljevanja dobiti V4 kg bele moke za kuho jx> K 1 kg in to do vštete sobote, 1. sept. t. I. 1 odreže k izkaznice za kruh in moko daje pravico do 70 g kruha ali 50 g mt' e. Da se dobi torej Vi kg bele moke, je treba od oficijelne izkaznice za kruh in moko odtrgati 5 izmed 20 odrezkov ua levi strani izkaznične matice. SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebuie po K 16'SO kg. 5 dkg 84 vin. SUHO ZELIŠČE. 10 dkg suhega zelišča po K 10*— k«; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5'— kg. JAJCA. 2 (dve) jajci na osebo in teden po J-vin. eno. SIR. 60 g (6 dkg) pravega ernmentlialskeg.i sira po K 10 kg; za manj imovite (z ru-deče prečrtano izkaznico za živila) po K 4 kg Največ s. ga more dobiti 42 dkg. CIKORIJA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov 20 dkg. na izkaznice s štirimi in več odmerki pa po 40 dkg cikorije po K 4*40 !.. . (20 dkg 88 vin., 40 dkg K 176.) Cer.a za manj imovite sloje (z rn 'eee prečrtano izkaznico za živila) po K 1'89 kg (20 dkg"30 vin.. 40 dkg 72 vin.) KIS. V8 litra kisa na osebo in teden po 4S vin. liter. SIROVO MASLO. Na vsakih o (še-;) -odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za Čas od 27. avg. do 2. sept., se bo tekom- tega razdeljevanja v v seh prodajalnah, kjer se razpečavajo živila, aprovizacijske komisije. obenem z drugimi živili moglo tiobi i tudi po I2n g (12 dkg) sirovega masla na o^eho in sicer po K 1.VJS4 kg («2 dkg K _ — Cena za mani imovite sloje *— kg (12 dkg 72 vin.). . PANCETA. V torek. 28. t. m., se prične proifc ' \ pancete proti izročitvi izkaznic št. 25, ki s > človeka, ki jej poda tak dokaz požrtvovalnosti. — Da bi govoril resnico! Toda čakal bom. ne da bi zahteval kaj, — je vzkliknil de Lozeril z izborno hlinjeno ginjenostjo. — Torej boste od danes dalje pazil na to. da mojega gospoda ne odvedejo v tujino? — Da, dan in noč, — je odgovoril de Lozeril. Ko pa je izgovoril besedo »noč«, mil jč hipoma šinila ne-ka misel v glavo. — Aj, da, — ie pričel, — povej mi vendar, Colard, ali ni morda med Bricheio-vim stanovanjem in kapitanovo sobo kaka zveza____kak skriven hodnik.... skrivne stopnjice? — O tem ne vem ničesar, — je meni! hišnik, ki ni mogel popolnoma obvladati lahnega vztrepefa. — Kakor se mi zdi, mi je kapitan ncki- at pripovedoval o ncče:o takem. Ker-pa odtlej ni omenjal več stvariT hi rad vede), kako je pravzaprav žnio. Saj moraš uvideti, koliko bi bii iako Hanibal iboljši i kot pa jaz. Mogel bi čisto nemoten.i r noči zahajati k Briclietu. dočim pa l-i me i ne preostajalo drug«--, kot da m razbijam glavo ob znotraj zapjenjenih vratih. — Ne vem za nikakršno skrivi; > zvezo, — je ponovil Colard, ki e čist- rav;:. -dušno vzdržal poizvedujoči pojs ed. katerega je de Lozeri'; upri vanj. — lil vzhodna vrata v Briciietovo stanovanje im::; > z .o. aj /..pah, uaj n*. --je vprašal de Lozeril d.; ie. — Da, ali____— ie pričel h'.snik < - ta v I ja je se. — Kaj toda? — Pri kapitanovili vratih ni i'itra'u: m sc morejo zapreti samo s ključem — Kaj mi more -ristiti to, dragi mo -J( 26. avgusta 1917. »EDINOST« Štev. 236. Stran III. v P< m občinstva. Prodajala se bo ■ri sla- : arjih in sic. na izkaz, od št. i j i- i CM ■ A. B. C. D. K, v torek^K j na izkaznice od št. 10.001 do št. 20 000 A. B, C, D, E. v sredo, 29. t. m., na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000 j A, B, C, D. E, v četrtek. 30. t. m. Kdor j daj z bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti pancete določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 1. sept. t. I. Vsaka oseba ima pravico, da dr.bi na eno izkaznico št. 25 10 dkg pancete po K 10 kg. Cena za manj imovite (z rudeče prečrtano izkaznico za živila) po K 6 kg. IZKAZNICE ZA SVINJINO Zato pa tudi poudarjamo se-vso resno odločnostjo, tla ie ona nevarnost traiala eno samo uro in da je ni več, o čemer najbolje priča zaupljiva mirnost tržaškega prebivalstva. Ravno tako pa nai bi bile te govorice vplivale najbrž tudi na druge činitelje in naprave, zlasti talke, ki nai bi sc v Trstu poklicale v življenje v naikrajšem času, kakor n. pr na razvijajoče sc slovensko šolstvo. Zato poudarjamo zopet in zopet, da oni eno- » •____ A Sir + n nif" n! \mli_ Tekom teg* razdeljevanja dobe odje-jurni sovražni napad prav čisto nič m vph-alci izkaznice št 26. za sviniino. Iva! in ne bo vplival na načrte, ki so v tz- IZKAZNICE ZA GOVEDINO. vedbi, in sc naše slovenske šole otvore v Nikdalje se razdele izkaznice št. 8 za go-! rednem času. Zato tudi opozarjamo vse >(lmo — Kdaj stopijo te izkaznice v ve-! one stirše, ki nameravajo vpisati svoje ivo ob i a vi posebej. j otroke v slovenske šole, zlasti pa v sio- DOPOLNI* NE IZKAZNICE ZA (vensko gimnazijo, da naj se ne menijo za MAŠČOBE. 1 zgorai omenjene neslano pretirane govo- Dotičnc osebe, ki opravljajo težko deloj ncc m store, kar jim veleva njihova ro-r imajo zato pravico do dopolnilne iz- diteljska in narodna dolžnost ter poskrbe, /niče za kruh in do dopolnilne izkaznice vstopiio njihovi otroci v tržaške slovenske šole. Naj se torej nihče ne da motati po neosnovanih, morda tudi z naravnost zahrbtnim namenom razširjevamh vesteh o nevarnosti v Trstu, o kateri pa ravno mi v Trstu ne vemo in ne čutimo maščobe z odrezki, zaznamenovanimi črko S, dobe proti izročitvi odrezkov poslednje izkaznice, veljavnih za čas 27. avg. do 2. sept. t. !., dopolnilno azni ,< ? ste f-p Sil s štev. 32, ter morejo nanjo do ote, 8. septembra, v običajnih do Na ijalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine, polnilne izkaznice štev. 31 veljaj* s sobote, 1. sept. t. 1. VSOLJENE SARDELE, običajnih mestih se bo nadaljevala iia vsolienih sardel. SARDINE V ŠKATLJAH. ničesar p. Tržaški patriiotizem in železnice. = Information« obiavlja neko poročilo iz Tr-I sfa v katerem pravi, da se je predkrat-! kim na Dunaju pod predsedstvom kneza Thurn in Ta\isa ustanovil odbor »za po-[speševanie koristi avstrijskih pristanišč«, ! čigar namen je dosega boljše zveze med i izkaznice z enim do treh odmerkov > glavnimi jadranskimi pristanišči in Du-f mogla dobiti po ena škatlja sardin i najem. Neki član gosposke zbornice se je iiiu). na izkaznice s štirimi ali več od- 0 tem namenu izrazil glede Trsta. je k- pa po dve škatlji. in sicer po K 3 I sedanja vojna pobudila v vseh dunajskih ija krogih posebno zanimanje za 1 rst. »Za- SODA. i radi irredentske politike nekih krogov te- ikmaici dnbe tudi izkaznice št. 1 za mesta je mesto s svojo zgrešeno poh-». — Kdaj stopiio te izkaznice v ve- ; tjj.:n uživalo le malo zaupanja.« Patrijo-o se objavi posebej. tično vedenje meščanstva, kažoče se v MILO. ogromnih podpisih šesterih vojnih posojil kopia mila na osebo in teden po SO j jn vsakdanjih prispevanjih za prestol in komad- ' monarhiio pa da je odprlo vsem oči. Na- VŽIGALICE. dali uje pa potem oni član gosposke zbor- jobivale se bodo švedske vžigalice, j njce, da naj bi se skrajšala vožnja med ne več kot 8 škatljic na izkaznico, in ; Dunaiem in Trstom na šest ur. V ta na-r po 6 (šest) vin. škatljica. men naj bi se izpolnila proga Dunaj— * * * Aspang—Ptuj v dvotirno progo prvega ilra moka za starce, bolnike in otroke.! reda in zgradila nai bi se nova proga Ptuj zavoj redil ne moke <250 g) po K 1 — —Trst (preko Vrhnike skoraj skozi same in ra; 400 g k OTl r; 400 g (40 deljevania izkaznic denziranega mleka po ^kg) K 2"90. — Tekom preščipne štev. V. roke) in štev. II. e Iza predore.). Ta načrt bi tudi veliko korist donašal Gorici. Vsi soudeleženi javni činitelji nai delujejo na to, da se doseže ta za bodočnost Trsta tako važni cilj. In (za starce in bolnike), ve- zaključil je oni član gosposke zbornice z icseca avgust in september, rej dobivalo onega \ \ kg koza otroke, ki so jo bili odjeli^1! obenem s kondenziranim rumene izkaznice). tq in nove izkaznice. a nam naznanja, da se bo n.. mogel dobiti kruli tako nove izkaznice. VSi B DomaČe vesti. e stališč- nasproti italijanskim aspi- ijam. O tem velevažnem, sedaj za nas • dne^j n \ ^rašanju bo v torek. 28. ■•ii izred::ciri občnem zboru politični društva Edinosti« govoril državni lanec dr. Rv bai. Vabijo se r.a zboro-člani in pristaši našega političar. Zaeciek ob 6 zvečer. au;e. Cesar ie podelil: srebrni rižee s krono 09 traku hrabrost-! z meči finančnim višjim paz--iziiu Slugi. Franca Koste:iban-es'avu Pokornemu in Josipu 1, -r. mi z ; služni križec s krovu lir;-bi i kolajne višjim fi-\.7 ' o' - Simonu Eichholzerju, Lojetu i: Amanu Humarju, vsi rskem finančnem ravnateljstvu. Danes se poroči gosp. Alojzij Lr( L' ii član šentiakobske čital- sem nnsi »fa\int 1 Kai Koinjančevo. latinskim rekom: »Quod munina fa\int!« (menda: »Ound numina faciant« — »To nai store bogovi!«) — Vse to je lepo, in T rs. t bo gt' lov o veliko lepše uspeval, če dobi tako hitro zvezo s središčem države, ki bi biia že tretja. Ne vemo pa. kak vpliv nai bi imela nova, tudi najhitrejša zveza Trsta z Dunajem na — tržaško — zgrešeno irredentsko politiko? Političnega mišljenja liudstva vendar ne izpreminjajo železniške zveze. Za to je treba, vsaj po na-;*'«enju, vse kaj drugega. Morda inina«, da se najde tudi kak član gosposke zbornice, ki pove, česa je treba za to; če se pa ne najde, pa o prilrki povemo mi, ki smo stvar povedali že tisočkrat. Pa i o povemo še tisočinprvič! Prepovedana kupčija. S pristojne vo-j javke strani se nam sporo-ja: Civilno pr. j bivalstvo se svari pred nakupom vojaške obleke, vojaških čevljev, eraričnih praznih vreč in drugih vojaških potrebščin. Nihče ni pooblaščen za prodajo takih stvari, in če jih hoče prodati kdo, more pač iti samo za ukradeno erarično blago, in dotičnik, ki si ga prilasti ali skrivaj hrani, zakrivi zločin, ki se kaznuje po § 185. k. z. Osebe, ki so morda v posesti eraričnih predmetov katerekoli vrste, se pozivajo, da jih oddajo pri c. in kr. etapnem mestnem po-vcljništvu v Trstu (ul. Sanita 10). V sluča-iu utemeljenega suma o razvlačevanju eraričnega blaga izvrši vojaško redarstvo hišne preiskave. Zahvala. Podpisane rodbine, tako težko prizadete po sovražnem napadu, ki jim je iztrgal iz njihove srede njihovo najdražje, e ljubljene otroke, so v svoji globo- katere pogreb se je vršil z drugimi vred v sredo 22. t? m., je bila pokopana na ške-denjskem pokopališču. Rojena je bila 14. majnika leta 1900 na Jesenicah in je bivala v Skednju št. 1234. Rodbini, ki stanuje tudi v Skednju, naj izrečemo tem potom najgloblje sožalje na tej bridki izgubi! Vrnitev beguncev v prvotna bivališča. Pomožni odbor za begunce z juga (pooblaščenec Karel Zirkounig v Welsu, Avgust Gollerichstrasse31) nam javlja: Svoj čas se je razglasilo, da onim beguncem brez sredstev, ki so si že pridobili neobhodno potrebno dovoljenje pristojnih oblasti za vrnitev v domovino ali izpre-mernbo bivališča, pomožni odbor v Welsu (pooblaščenec Karel Zirkounig) preskrbi predpisane izkazne listine za brezplačno vožnjo in brezplačno odpravo njihovih stvari (kot tovorno blago). Te izkazne listine dopošilja omenjeni pomožni odbor obenem z informacijskim pismom naravnost dotičnim beguncem. V informacijskem pismu dobe begunci natančen pouk, pri katerih železniških uradih dobe potreb'c vozne listke in kako jim je ravnati s prtljago. Omenjenemu pomožnemu odboru v Welsu pa prihaja sedaj zelo veliko dopisov s strani beguncev, 'ki prosijo, da bi se jim dovolila*vrnitev v domovino ali izposlovala itd. Odbor zato opozarja, da ie v slučaju, ako naj odbor preskrbi dovoljenje za povrnitev v domovino, treba da prosilec na vsak način v čitljivi pisavi sporoči odboru naslednje podatke: 1. Ime begunca. 2. poklic (kako delo o-pravlja, obrt), 3. število, imena in starost članov rodbine, 4. prejšnje stalno bivališče (domovinsko občino), 5. kraj, kamor se želi vrniti (p/eseliti), 6. železniško postajo, s katere nai bi odpotoval, 7. končno železniško postajo, 8 število in način omota prtliage, ki naj se odpremi kot tovorno blago (n. pr. 3 zaboji, 2 kovčga, 2 vreči, 1 šivalni stroj, 1 omot posteljišča, 2 omota žimnic itd.). Odbor naznanja končno. da se omenjena informacijska pisma izdajajo samo v nemškem jeziku, da jih morejo begunci pokazati pri železniških blagajnieah, odpravah blaga, skladiščih tovornega blaga in morejo železniški uradniki osebno posneti iz njih za odprave merodajne podatke. — Ravno ta zadnja pripomba se nam zdi precej neprilična. Ta informacijska pisma veljajo predvsem beguncem v pouk, da se vedo ravnati. Kako nai se pa begunec ravna po navodilih, ki jih vsebuje informacijsko pismo, če ne razume nemščine? Lahko pa rečemo, da 95% beguncev ne razume nemščine. Ker se za ta informacijska pisma uporabljajo itak tiskani obrazci, v katere se samo vpišejo imena dotičnih postaj, bi bilo vendar edino Ie pametno, da bi bilo tiskano besedilo teh informacijskih pisem vsaj dvojezično, ako ne trojezično. Pred seboj imamo obrazec ta'ke-ga informacijskega pisma. Namesto po nepotrebnem veliko prostora zavzemajo-čih tiskanih pismenk v slogu pisalnega stroja, naj se ta pisma tiskajo z navadnimi pismenkami, pa bo stvar — tudi trojezično — lahko zavzemala samo eno stran in tako popolnoma odgovarjala svojemu namenu. Oba deželna jezika pa menda tudi znajo tam gori, saj begunci gotovo pišejo slovenski oz. italijanski, ne pa nemški, ker nemškega jezika ne znajo. Stvar se da torej urediti prav lahko, in naj se torej i.udi uredi tako. Večno omalovaževanje. Izkaznice za kurivo, ki so jih razdelili v Skednju, imajo krajevno ime popačeno po debelo natisnjeni tiskovni pogreški: Sfcerdenj. Je sicer i\e T kn ldna, 1 pad. ( dnie tu ane govorice. Umliivo je, da ie ovražni napad na Trst povzro-, ---------- . J . - , .. i., j pn Mvalstvom prizadetega ki potrtosti dobivale z vseh strani trzaske-' razburjenje. ljudje so be-j ga prebivalstva in javnih činiteliev toliko - v uha predora, kjer so pre-! izrazov odkritosrčnega sožalia in tudi dejanske pomoči, da čutijo dolžnost, da se vsem, ki so jih tolažili in jim pomagali v onih težkih časih, tem potom naiiskreneje zahvalijo. Predvsem najprisrčnejša zahvala gospodu c. kr. namestniku, ki nam je z besedo in dejanjem lajšal naše gorje, gospodu cesarskemu komisarju, gospodu okrajnemu načelniku Viktorju Valleju, ladjedelnici »Au:.iria< ki so nain vsi stali >b sirani s svojo pomočjo, ter potem vsem os aliin zastopnikom oblasti in brez-številnim someščanom, ki so nas tolažili in spremil, naše ljubljence k zadnjemu počitku. Najiskrenejša zahvala vsem! — Rodbine Ueneš. Bertoncelj. Blaževič, Lav-renčič in Zigoj. Tudi žrtev sovražnih granat. V našem :iiu o nedeljskem sovražnem napadu na naše mesto je pomonrma izostalo ime služkinje Angele Bertoncelj, ki je bila tudi žrtev teka sovražnega napada. Pokojnica, ^živnostenskA banka PODRUŽNICA v TRSTU jj Sllta Pobferra vogal b!. Maria Tenu. - Lastia palača. ; Del n lika glavnica K 60,060.0M- — Res. ukl. 25,000.000. z Iz uje kiliftlnt vse Mi n iniibidt toisakcije. = UrLdaa ur« #4 9-1 pop- - OGLASI i •• Tuimaa}? f « lo. Iiimm i.---m mil- 'f—.j—.iMjo «okrat — najmanji* [Lj LJ |: pristojbina saaša 40 ftiak. . □Q □□ ScDa in kuhinja ae odda ▼ najam. Rojan Seal a S nta ćt. 180. l-A^v.jl fA fA šop ključev ▼ nL Stadion. iZ^UJll X J C PoAten naj lite lj naj jih prinese na Ina. odd. Edinosti 14;3 'aee Z je del preDiv i miriTO. kot F svoie R opu--•rajaii tva se prej. u v jarjamo vse to ato, ker so se tam rice. da je poruše-ja Trsta, da mesto kra:il». da ic mrtvih : ljudi itd. Tržaeani, i bili že v najhujšem >e razbito in mrtvo, irna škoda, kot smo zelo majhna, in tudi i Bogu, ni bilo niit i se je govorilo tam oteli te neosnovane, le^trebnem razburjenje in strah po-:a;oee govorice pa še tembolj zato, so jih nekateri krogi že zaeeli zlorab-v neke posebne namene i zunai v Trsi bila s L).u dobijo io zmerni ceni hrano in stanovanje. — Naslov Amalija ka 8cala Santa 263, Trst-Rojan. 1411 Štirje dijaki mz\ Balknn f: kupmie vedno pni Če in te 1270 km vuka vrsta k. pnja JakobMargon. Via bolttario 21 (pri meštar* bolnišnici). 1-58 Uino belo, opol, žganje ter vermonth prodaja Apollonio, Tr-t, Arnalia 10. ISJl Pređom Sotte tri hišice t zemlji&čem- — Višnja v ec Joiip. Gnardetia seoglietto 350 <1300 vinske kncim ; plačam rla.ke cene. Bol e, gostUaa, Kojan 2. 1401 taki je vsaka vrste. grande 20. - F. Babič, Mol in 1402 ( zrte )Iiko, ki reči sn h Kuiiujeni___ PfltftAilif Anton Jerkift posluje ▼ avojsm ateljeju lUlOjnU v Trata, Via dells Poste »t 10. 4o7 VvfnVfM ^hrva za knijavo ▼ vsaki množini. Poli »l^illi nudbe na barvarn:co A. Pellizzaro ril. fcid.co št. 2, Piazza Barriera vecchia. 1-J0" SO uS vinske kupim od 10) 1 št 2. Gulič, naprej. P.ofla se dobro upeljana 1 • hr ar Uiijem naznanja svoj itn cenjenim odjema! em, d t ima na Opčin h še vedno odprto zalogo ^rina, v veliki množini belega in črnega. 1409 Slamnate ievlle (Solne). Slav. obćin- ___________ ____, ,_____stvningosp. trgovcem priporočam slamnate čevlje in slamnate podplata sa v čevlje, katere sem zače< izdelovati, tako da vsaki zahtevi lahko ugodim. Ker je druga obutev tako draga, bode ta sa osebe, ki imajo opravilo v sobah, dobro došla Naj vsak poskusi. Fr.mc Cerar. tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 3703 Ifllflim pokrivala, preproge po RUpliil zelo visokih cenah, pletenine, cunje vsake vrste ter jih plačam od 50—70 vin. Žaklje plačam od 3—4 K. — ACCO, Acque-dotto št. 15. i Perutnina iz Štajerske (živa) race, kokoši, goske, plščeta itd. prodaja po zmernih cenah A« MAR1SSAN Trst, ulica Boschetto štev. 10. Odvetniška pisarna Dr. JOSIPA FERFOUA se le preselila Iz al Mollno plccolo 1 v ul. Vienna 17, I. (sa vogal vis*a vis) s ca. 300.000 M3 jelke, bora, bukve. — Cena nizka. Ugodna plovitba. Oddaljenost od mesta in žel. postaje 12—25 km od adrijanskega pristanišča samo 120 km. Ponudbe od resnih reflektantov na Inseratni oddelek lista pod: »Lesna Industrija 300.000«. Jutri v ponedeljek ob 8'2 fiop. bode o zalogi oglia v Boroevitevi ulici 13 razprodaja drevesnih lupin za kurjnoo. IZ vin. Rž. Odmerek od 5 dolOK$. Hotel m Restauracija fllla cltta 4i Parenzo. vsaki dan ob 1 zueter sveže punfieomsko pivo in mrzla ledila.--Ločene sobe. Udova ANA PASTEINER. Ustanovljeno I. 1893. Ustanovljeno 1. 1893. Vzajemno podporno draituo u Ljubljani reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vrafajo se posojila v 7'/,. 15 «U 221'. letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v LJubljani, Kongrasnl trg Itav. 1»t ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejama tudi hranilne vloge in Jih obrestuje po 4747» Društveno lastno premoženje znaia koncem leta 1915 519 348 40 K. Delež "Ikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,0^9.bf>u K = Edino zastopstvo za Istro iii Primorje, s ZALOGA v TRSTU. Opanke (sandale) In kožnate čevlje s lesenim podplatom glasovite tovarne SCHNEIDER & Co Prodala na debelo po tovarni!kih In na drobno po konkurentnih cenah pri tvrdki manlfakturnega blaga FANIN & NOVAK - TRST Piazza San Giovanni Amerikansko duble-zlato v zlatarnici In uranile! A. Jerman, Trst, ul. Barriera vecchia 19 Velika zaloga dolgih In ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone i. t. d. Vse stvari so po zznernih cenah, izdelane v najboljših tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam. Pošilja se po povzetju. Ceniki sc ne razpošiljajo. Tovarna fevliev PodruZnica v Trstu Corso itev 2. Prodaja usnjatih čevljev z lesenimi podplati: 36/39 40 46 27.50 U Velikost usnja 25 30 31/35 za par K 17.— 20.50 Nizki čevlji Iz sukna z lesenimi podplati : Velikost 26 30 2135 36 29 sa par ' 14.40 16.20 17.40 Sandale vsake vrste kakovosti in vsake velikosti po nizkih cenah. Otročji čevlji z finega Box-usnja z usnjatlm podplatom velikost 19—25 po K 25.— In K 29.— za par.--Otročji nizki z usnja l.a In usnja- tlmi podplati. Velikost 22—28 po K 15.60 in K 17.20. Preprodajalci dobijo popusta. ===== i — i iMifp^^-^^griiir-iirTf .......i— „Tržaška posojilnica In hranilnica reglstrovana zadruga s omejenim poroltvom TRST - Piazza deli a Caserma 1». 2t nad. - TRST (v lastni Mil) vhod po glavnih stopnjlcah. POSOJILA DAJE ta vknjižbo 5 •/• n a menice po 6*/» na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru r ESrlOKt TUJE TRGOVSKE USNICE. HRANILNE VLOGE mokega. trn tudi ni ud in ji" obrtimjm po Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. SMtoi d« ■ ek pl^aj* mVoJ Mm -Tlaf« * P° kr«»o- ~ ODDAJA DOMA. E HAS1RALNIKE) HRANILNE PUSlCE-fv Poštno hranilnični račun 16.004. TELLFON au 9a2 Ima varnostno celico ($»fe deposits) za shrambo vrednostnih listin dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu io poiaru. urejeno po najnovejšem naiiou Ur ie oddaja strankam v naj^rn po najnižjih COnah. STAHiB VLOG NAD 10 KlMJOMOtf KRCN. Mil m: ta 9 da 12 dap. in ii 3 da 5 m. lzahMj? vsik \ ti iiniitt ml) g '■JiiiMAS. JJN >iran iv. »EDINOST« štev. 236. V Trstu, dne 26. avgusta 1917. malenkost to. In če hočemo blago soditi,, tudi ne bomo trdili, da je bil tu slab name:. Ali simptomatično je vendar, da se ravno pri stvareh, ki se tičejo nas Slovencev, tako rade dogajajo pomote in pogreški — vedno nam na škodo, lo si moramo tolmačiti kot znak, kako nas omalovažujejo, kako malo nas cenijo, kakor da si mislijo: čemu bi pazili it si delali skrbi — saj za Slovence je vse dobro! Ce nas — pod silo razmer in ker se malo krepko oglašamo — že ne morejo popolnoma prezreti, pa dajejo le, da kaj dajejo. Kaj in kako — radi tega si ne delajo skrbi. Toda, vedo naj, da nas take malenkosti, take, recimo, formalne pogreške, žalijo in ozlovoliajo, ker utrjajo v nas misel, daavlada napram nam še vedno tista stara nedobrohotnost, tista mala fi-des. Vedo naj, da zahtevamo, da nas ce-niio, da nam obračaio isto pažnjo, da nas v vsem. velikent in malem, traktirajo kot popolnoma enakopraven in enakovreden element! Dokler ne bo tako, ne pride v nas vera v dobre namene in pošteno voli da jim je v resnici na tem, da pride do dobrega razmerja ined nami in njimi, pa, če režejo velike ali male hlebe! Tu smo in tako zahtevamo. Ničesar se niso naučili! Te dni smo sporočili, kako se je povodom cesarjevega rojstnega dne spričo neke naše zastave na Lesnem trgu oglasilo staro sovraštvo iz-vestnih naših narodnih nasprotnikov. To bi kazalo, da je tudi sedanja trda šola šla brezkoristno mimo njih, da niso njogli crpiti nobenega pouka iz sedanjih dogodkov. Menijo, da bodo mogli prakticirati i asproti našemu življu svoje stare, mo-| dernili in pametnih ljudi nevredne, odi-jozne. le za njih sramotne metode. Ce bij imeli ti ljudje le zrnce soli v glavi, bi bili morali že priti do izpoznanja, da tako, kakor jiin je uspevalo nekdaj, ne pojde več, da si bodo — sodeč z njihovega nacionalnega stališča — le škodovali. Res, ne-\ erjetno je, da ti ljudje prav nič ne pojmi-jo, kake velikanske izpremembe v življenju med narodi pripravlja sedanja svetovna katastrofa!! Da nimajo nobenega razumevanja za dejstvo, da so tudi tukajšnji Slovani med tistimi doslej tlačenimi in zatiranimi narodi, ki z vzbujeno samozavestjo lomijo spone, v katerih so bili doslej vkovani, ki bodo po tej vojni zahtevali svoje pravo in svojo svobodo — zahtevali, da jih bodo tisti, ki so jih tlačili doslej, spoštovali kot enakopravne sode-želane, sodržavljane! Nič ne razumejo znakov, ki se kažejo v rdečih plamenih,' v velikih činih narodov, ne razumejo, da ti narodi s svojimi ogromnimi žrtvami j delajo — bodočo zgodovino. Ničesar ne razumejo, ničesar se niso naučili in — besne dalje. Pridejo že pozneje do strez-nenja ti škodljivci italijanskega imena, ko bodo videli šele, kako brezpainetni so bili! In mi smo uverjeni, da trezni in razsodni tukajšnji Italijani ne odobrujejo takega bedastega besnila, ko je zdrava pamet tako potrebna. Slovenski železničarji v Trstu in okolici, čla;;i Z. J. Ž., so vabljeni na izredni občni zbor podružnice Z. J. 2. Trst I., ki se vrši danes ob 7 zvečer v ulici G«an Rinaldo Carli št. 10 (v dvorani v pritličju). Ker se bodo na občnem zboru obravnavala važna stanovska in organizacijska vprašanja, je želeti, da se ga polnoštevilno udeleže vsi službe prosti železničarji. — Tovariši, naravnost trbupne so razmere, v katerih se danes nahajamo, in treba bo energičnega složnega nastopa, da si primerno zbolj-šamo svoj položaj. Na občnem zboru se pomenimo o korakih, ki jih ukrenemo v! tem pogledu. Naša prva skrb pa bodi pri i tem, da vzpostavimo in okrepimo zopet svojo organizaciji), kajti le ujedinjenim v krepki organizaciji se nam je nadejati j uspehov v boiu za naše gmotne interese! in obenem za naše narodne pravice. Razdeljevanje tobaka v spodnji okalici. Tukajšnje c. kr. finančno ravnateljstvo naznanja, da se bo od danes dalje vršilo j šesto razdeljevanje tobaka potoin tobačnih izkaznic za šest predmestnih okrajev j mesta Trst. Vsak lastnik tobačne izkazni-j ce prevzame tekom petih dni proti izkaz- j niči materijal tobaka največje vrednosti i petih 1.5) kron v prodajalni tobaka, h ka-> teri spada, kakor spodaj navedeno. Odre-j zek št. šest (b) naj trafikant sam odstriže ; in zadrži. Na podlagi že ločenih odrezkov se ne sme oddajati materijal. Lastniki to-bačuih izkaznic so nakazani naslednjim trafikam: I. Predmestni okraj: Zgornja Carboia >n Skedenj: Tobačna izkaznica! št. 1 do vštevši 14S Skedenj 132, 149 do 296 Skedenj A\(\ 297 do 444 Skedenj 372. i 445 do 592 Skedenj 1216, 593 do 740 Žgor- t nja Carbola 211, 741 do S38 Skedenj 640. 850 in v'>7 do 1025 Zgornja Carbo-; la 52. — II. Predmestni okraj: Sv. M. Magd. Zgornja in Spodnja: Tobačna izkaznica št. 1 Jo vštevši 90 Bivio 24, 91 do 1*0 Piano S. Anna'1, 181 do 270-Valle della Maddalena 432, 271 do 360 Sv. Sobota 287, 361 do 450 Piano S. Anna 95, 451 do 540 Sv. M. Magd. Spodnja 10.38, 541 do 630 Piano S. Anna 154, 631 do 720 Cam-i paneile 505, 721 do 810 Sv. M. Magd. I Spodnja 305. sji do 946 Piano S. Anna; 7, 947 Jo loos Bivio 3. — III. Predmestni ok r 'j: Kiadin, Rocol in Lonier: Fobačna! izkaznica št. 1 d > vštevši S6 Sv. Alojzij1 74s. Jo 171 Rofcol na hribu 1071, 172 do 256 Kjadin na hribu 175. 257#do 341 Rocol v dolu 512, 342 do 426 Lonjer 75, i 427 do 511 Sv. Alojzij .V s, 51? do 596 Rocol v dolu 683, 597 do 681 Molin a vento 9, f>s2 Jo 7».6 Campi dellc Corse 342, 767! do s96 Set te Fontane 4S, 897 do 1026 Sette Fontane 196, 1027 do 1156 Via P.' Pa lo Vergerio 228. — IV. Predmestni okraj: Kolonja in Vntela: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 100 Nova cesta 22. 101 do 200 harneto 1374, 201 do 300 Sv. i Cilin 404, .301 do 400 Spodnji Sv. Ivan • 1"I do 550 Brandežiia 750, 551 do 700. t ? Scoglietto 168, 701 do 849 Spodnji Sv. Ivan 556, 850 do 1048 Spodnji Sv. Ivan 506. — V. Predmestni okra* Škorklfa in Rojan: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 169 Pendice di Scorcola 603, 170 do 338 Zgornja Greta 357, 339 do 506 Skorkija Sv. Peter 199, 507 do 674 Spod. Greta 164, 675 do 842 Skalasanta 200. — VI. Predmestni * okraj: Greta in Barkovlje: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 110 Barkovlje Bovedo 525, 111 do 220 Konto-veljska cesta 765, 221 do 329 Barkovlje Bovedo 343, 330 do 438 Barkovlje nabrežje 125, 439 do 547 Barkovlje nabrežje 151. 548 do 711 Barkovlje nabrežje 82. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 18. do 25. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 1 slučaj osepnic, 2 slučaja Škrlatice. 4 slučaje davice, 1 slučaj griže in 26 slučajev legarja. Razen tega je bilo v bolnico pri Sv. Magdaleni sprejetih 17 vojaških oseb in sicer 9 z le-garjem in 8 z grižo. — Umrli ste dve osebi za grižo. Odbor pevskega društva »Kolo« se je nastopno konstituiral: Makso Cotič predsednik, Josip Kolb, podpredsednik,. Miloš Svab tajnik, Milan Korošec blagajnik, Dragotin Rakar, arhivar, Fran Cvetko. Anton Prelc in Ivan Starman pregledo-valci računov. Pevske vaje — zagotovljen je za sedanje razmere lep zbor — se prične* v kratkem. Opozarjamo, da blagajnik začne takoj s pobiranjem prispevkov, da si društvo nabere nekoliko sredstev, potrebnih za začetek. (Društyo si je moralo n. pr. nekaj tiskovin na novo nabaviti). Z ozirom na to, da je imelo društvo »Kolo« od nekdaj mnogo prijateljev, da je od nekdaj z vnemo vršilo ne le svojo ožjo nalogo pevskega društva, marveč tudi širšo narodne organizacije — vzbujanja in dramljenja k narodni zavesti, — da je trdne volje, tudi v bodoče vršiti to dvojno nalogo, in pa z ozirom na dejstvo, da so vest o zopetnem delovanju društva njega prijatelji pozdravili s starimi simpatijami: z ozirom na vse to si društvo nadeja ino-ralične in materijalne podpore od strani svojih starih in — novih prijateljev. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 27. t. m., se bodo od 91« dop. do 1 pop. in od 312 do 6 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca novembra leta 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer od št. 226.701 do št. 230.300. Razpis štipendij. Iz ustanove »Giuseppe Michele Mauser cav. de Marquado« ste razpisani za šolsko leto 1917—1918. dve štipendiji v znesku po K 1000 vsaka, ki se podelite v Trstu rojenima mladeničema, brez ozira na veroizpovedanje in narodnost, ki se po dovršitvi višje realke posvetita tehniškim študijam. Ob enakosti pogojev imajo prednost ustanovnikovi sorodniki. — Z običajnimi dokumenti opremljene prošnje je vložiti do vštetega 15. oktobra t. 1. na mestni magistrat. Z bojišča v Bukovini smo prejeli, datirano dne 13. avgusta: Po prebiti hudi nevihti vsi zdravi. Pošiljamo prisrčne pozdrave svojim rodbinam prijateljem in znancem. Narednik Ivan Kraševec iz Uribovega, desetniki: Anton Pctrič s Planine pri Vipavi, Filip Pestelj iz Podrage pri Vipavi. Elio Apolonio iz Istre; poddesetnika Vinko Bačer iz Pevč pri Ajdovščini, Ivan Čok iz Lokve pri Sežani; pešci: Vinko Pavletič iz Rupe, Narcis Košič, Vinko Cermelj iz Kamen« in Štefan Testen iz Cepovana. DAROVI. V počaščenje spomina nepozabnega bratranca in krstnega botra R;kota Mar-telanca daruje Danilo Pertot od rumene hiše K 20 za žensko podružnico CMD. Denar hrani uprava. Darovi, došli vladnemu komisarju. — Vodstvo mestnega otroškega vrtca v Carboli K 12, nabranih povodom cesarjevega rojstnega dne, za »vojaški dom«. Povodom cesarjevega rojstnega dne je dal trgovec Friderik Meissner v Trstu namestniku za dobrodelne namene na razpolago znesek K 200. Seznam vojnih ujetnikov. 1'eželno ruitvo L'dečeg* kri/a arn je dop>--lalo s znam našle'njih vojnih ujetnikov, ki društvu o 1 znan naslov njihovih družin : Aodrovioh Jurij, rojen Trst, onic An- ton, Bresto ica, Braulin Ivan. F.^lia- no, Blatanč č Anton. 1894, Foča (Bo^na), atič Vincenc. l^S, Os k-Vrtovje, II ud lj Av^u-t, IKtJii, po.Igo:a, Ban Aiojr, 18«»0, Trst. Baza Ialo, 18-45, Trst, f'«guš Fran. l^Sa. Grahovo, Tan issi Matej, Kovin j. Bressan Fraii, 1895, Gra i aka, B ko vir Teodor, 1S93, Ljaplanica dol (Bosna), Ben vol Marij, 1-97, Tr-t 1 Ježek Fran, >to je, Bre^ant Bellino, 1SS3. Ločn k, Brvlak Antor, — Trst <.'», Bittesmk Fabijan, 18 0. Farra. Bocin Ma si milija n, 18!W, Perte^le, Burtoiuzzi Kdmond . 1 -7->, Trst, B gatič Fran, 1»72, Trst, rjan'ič Josip. 5"^. Brcginj Budna Alojz, Ct-rvinjan, B^ffolin Fran, Villesse, Bu/zi Hngoa, 1894, ŽagrnL Bruneili Viktor, 1686, Trst, Crasnick Melhijor, 1897. Hoiaro, Camerle Rajmund, 1893, Trst, Clemente Iran, 33 let. Turjak, Chrva-tin Anton. — Trst, Con dro n Alojz. 29 let, Tist, C'o os Marij, 1897, Ločnik. Oacifc Alojz, lSb6. Kr-m:a. Denič Bogdan, 1SJ4. .SD?ai»ica' vel (Boaaa), bmdik Jakob, — Trst, Lh^aajič Pemetrij. 1S88. Liiganie Mulab iBisna;. t.baar pi. E ben t hal Oskar, isy:; Trst Eckert Kuig. — Oorica, Eggen-berger Henrik, 18SO, Trat, Elarez;k Ivan, 3'2 let, —, Fabijan Anton, 1883. Rflienberk, Franko v ig Josip, 1889, Yersa, Faechini Murko, 1895. Trst, Filippi Jernej, 23 let. Trst, Fomter Kudolf, 1S88, Trat, Furlan Josip. 189J Trst. Furlani Angel, 1892, Gorica, Ganol Ervin, 26 let. Trst. Genu »k Fran, 1895, Kobiljaglava, Gleščič ^ nton, lb9l, ^empas, GombaC Josip, 1897, Trst, TTumar Peter, 1889, Avče, Jatnnik Jo=ip, — Gorica, Jović V^•i-lije, 1894, Lupljanica gor. (Boe.k, IvančiC Anton, — Trst (?). ' Kerinazin Aleksander. — Gorica, Saufmann Ev gen, 26 let. Trst ('K Krečič Gavril, 18i»5, Trst, Kenda Ivan, lfi-2. Sv. Lucija. KovaCič Tgnac. 1884. Sv. Lucija. Kovačih Jo,ip, 1S93, St. 55ucij:j. Kodrič Fran, l89i, Rihemberk, Kodermac R : h lf, 1^87, Ko/.bana. Kumar Ivan. 1872, Loka-vec, Ivurtin Anton, 1894, M' deiia, I^egiša Gabrijel, 187'», r>evin, Luovrier Aloj . 18f^, Gorica, Lo-ren'.i Ivan. 1895. Trst(?>. M ilalan Aloi«, 1893, 'Trst, Mlais Andrej, — Trst. Masarol Fr.in, — Trst. Mrak Iv in, 1887, Sv Lucija, Metlikovec Gabrijel, 21 let, Kouien. Milinei Joahim, 1S90, Honke, Miross dh Ivao, I87'>, Trst, Moretti Edvard, ; 18m9, Krmin, Muhlhofer Fran, 1881, Trst. N'ov«k j Štefan, 1S93, Trst. O.rasch Karel. 1883, Ottokian ' .7a':ob, 1873, SanviĆenat. Piaaka Sebastijan, 1 ^>2. —, Pfterlongo .los i p, — Trst Petarin Roman, 1^91, Trst, Piazza Stellio, 18*»<), Trst, Piree Va'en-tin. 1892. Vojščica, Radanovič M:o. 31 lfet. Pod (»raoinatij, Kocco Josip 1892, Rovinj Spa/.zal Ivan 1892. Vojačica. bet vbni k editi, lembours-krediii. Krediti proU dokumentom ukrcanja. — Bor/na naročila. inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. UR^S^E UBE: od 9—1 pop.