Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS pietefino ZO Din polletno 120 Din celoletno 2.ЧО Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljsko Izdala celoletno vJugo-slnvljl SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petli-vrslo moli oglosl po 130 In2D,večji oglosl nad 45 mm vlMne po Din 2-30, v«Ukl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri večjem p naročilu рорпЗ Izide ob 4 z|utr<\f razen pondeljka ln dneva po prazniku {JreOnlšlvo /e v Kopltarfevl ulici St. в/III Rolcoplal se ne vračato, netranklrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon St. 20S0. upravnlStva St. 2328 Političen list sza slovensUi narod Uprava /e vKopltarfevl ul.St.ti * Čekovni račun: C/ublJana Slev. 10.6SO ln 10.349 xa Inserale, SarafevoAt.7S63. Zanreb St. 39.011, Praga In Duna/ št. 21.797 Campa: Praga-Belgrad-Rim. Praga, v maja. 2e na zadnjem sestanku male antante se je govorilo o gospodarski vzajemnosti teh držav. Dunajski komisar društva narodov dr. Zimmermann je ponovno — ne da bi hoteli zanikati dunajskih političnih tendenc — naglašal, da je bila bivša avstro-ogrska monarhija naravna gospodarska zveza. Slovenski poslanec g. Smodej je pa kot predsednik novinarjev male antante na banketu v Pragi govoril morda najbolj Čehom iz srca, ko je izvajal, da je naša bodoča pot — pot gospodarske vzajemnosti. Nastane vprašanje, katera stran vprašanja Praga — Belgrad — Rim, ali gospodarska ali zgolj politična, bo v tej bodočnosti zmagala. Gospodarsko izhodišče za češkoslovaško zunanjo politiko je dejstvo, da je ta država prevzela po bivši monarhiji 65—100 odstotkov ali povprečno 80 odstotkov celokupne industrije; da je preje tej industriji služilo kot trg bivše ozemlje s 52 miljoni prebivalstva, ne glede na izvoz v druge države; da se je po prevratu v novih državah pojavila tendenca gospodarske osamosvojitve in z novimi državami novi carinski zistemi. Brezposelnih je bilo n. pr. v letu 1925. nad pol milijona delavcev, katerih število se danes vkljub zmanjšanju krize še vedno suče okrog 200.000. Naravno, da ta industrija išče izhodov ter vidi v Balkanu najpripravnejšega odjemalca, odkoder naj bi se odpravil vpliv nemškega in italijanskega kapitala. Politična linija dosedanje Beneševe zunanje politike napram Belgradu in Rimu je bil njegov itak znani konjiček: ideja društva narodov in ideja male antante proti Ogrski in Avstriji, z nekako razumljivim rešpektom do [talije. Ne da bi zanikali vojnih spominov, ko se trdi, da je antanta pristala šele po 1. 1917. na razdrobitev Avstrije in to na izrečen pritisk Italije, ki je zahtevala izpolnitev londonske pogodbe v celem obsegu, večjo vlogo in nedvomno najglavnejšo ima reparacijsko vprašanje, po katerem naj bi Češkoslovaška plačala kakih 50 miljard Kč. Minister Bejieš je mnenja, da je treba biti napram Italiji radi tega nad vse ljubezniv in da se reparacijsko vprašanje sploh nikdar ne bo rešilo. Italijanska politika napram Češkoslovaški pa križa Benešu račune indirektno; ne glede na fašizem, ki se pojavlja i v njegovi državi kot njegov najljutejši nasprotnik, je italijansko-madjarska pogodba, s katero je prevzela Italija očetovsko varuštvo nad Ogrsko, v bistvu enako naperjena proti Jugoslaviji kakor proti Češkoslovaški ter ovira ureditev razmer z Madjar-sko. A Beneševa želja, da se Avstrija ne združi z Nemčijo, Ogrska pa ne restavrira, ampak obe lojalno pritegnete k sodelovanju v srednji Evropi na podlagi sedanjega stanja, ga sili k obojestranskim koncesijam, zlasti ogrskim agrarnim proizvodom. Češkoslovaško gospodarstvo zahteva intenzivnejših stikov z Jugoslavijo. Poleg ma-terijala, ki je v bistvu pripravljen že tri leta za definitivno trgovsko pogodbo med obema državama in glede katere se pogajanja nadaljujejo ravno v juniju v Pragi, ima svoje spe= cijelno konkretizirane zahteve, oziroma želje, ki so: bližje medsebojno spoznavanje, katero mora podpirati i uradna zunanja politika tako, da Praga izpodrine oba prekupčevalca Dunaj in Budimpešto. Zato naj se ustanovi v Pragi, Belgradu ali Zagrebu češko-jugoslovanska banka za medsebojne finančne transakcije; dalje jugoslovansko - češkoslovaška zborn»ca, oziroma, kot so merodajni gospodarski krogi radi slabih skušenj podobnih institucij v Sofiji ali v Trstu mnenja, naj se izvrši medsebojna tamenjava zborničnih uradnikov pri obstoječih zbornicah, kar bi v medsebojno pomoč in obveščanje zadostovalo. Dovedejo naj se nadalje do ožjega sodelovanja češkoslovaške in jugoslovanske dunajske paroplovne družbe, da začneta obe družbi skupno akcijo za ureditev osebnega in blagovnega prometa; oziroma, da se jugoslovansko gospodarstvo o že izvršeni tozadevni urgenci izjavi z »da« ali »ne«. A največje in najtežje vprašanje je ono o investiciji češko-slovaškega kapitala v Jugoslovanski državi. Tako posamezniki kot denarni zavodi in družbe razpolagajo z velikim, odvečnim kapitalom, a eldorado oziroma velik up je ravno Jugoslavija. In morda z večjo ali pa vsaj s tako skrbjo kot domača država, gleda ta kapital na nettunske konvencije, tikajoč se eksploatacije Dalmacije, one dežele, iz katere hoče tudi on z zidanjem modernih hotelov, graditvijo novih letovišč in kopališč napraviti češkoslovaško revijero. Ne samo to; neprijetno je zadel to gospodarstvo zakon, da se 50 km od meje ne sme nastarJti noben tuj kapital ter se češkoslovaški narod v tem oziru z malimi izjemami stavi v isto vrsto kot Italija. A investicija industrijskega kapitala oziroma snovanje industrijskih podjetij ima zanje logično željo: da se dovoli tudi nastanitev njihovega strokovnega osobja, ker tega iz vrst domačinov ravno ni na razpolago. Med štirimi očmi povedano pa goji češkoslovaški gospodarski svet z jugoslovanskim isto skromno željo: da fluktuirajoče gospodarstvo ne more čakati pol leta ali še več na uradne rešitve, ki se izdajo pozitivno ali negativno lahko v dobi 14 dni... Politika ali gospodarstvo — oziroma Rim ali Belgrad, Beneš ali tovarniški dimniki, besede ali dejanja? Jugoslovanski obiskovalci zadnje gospodarske razstave v Pragi so upravičeno trdili, da hodimo daleč v tujino po vzglede, ki se dobe v najmanj isti kakovosti Belgrad, 31. maja. (Izv.) Glavni odbor radikalne stranke je danes izdal sledeče obvestilo: »G. Aca Stanojevič, prvi podpredsednik glavnega odbora radikalne stranke se ^е za časa svojega bivanja v Belgradu razgovarjal z mnogimi uglednimi člani stranke o aktualnih političnih vprašanjih in tudi o položaju ter o intenzivni akciji stranke. Ob priliki teh razgovorov se je ugotovila enodušnost glede večine vprašanj, med ostalim tudi glede potrebe izpopolnitve glavnega odbora, kakor tudi glede tega, da glavni odbor tudi odslej vodi stranko v smeri strankinega programa, v duhu njenih tradicij in po odredbah njenih statutov. Z ozirom na to je neupravičeno očitanje in tudi nestrpnost gotovih članov stranke, češ da se glavni odbor še dosedaj ni izjavil o nekaterih aktuelnih vprašanjih.« To obvestilo glavnega odbora radikalne stranke je vzbudilo splošno pozornost. Z ozirom na energičen ton tega obvestila je smatrati, da se bliža odločna akcija vodstva radikalne stranke, da radikalna stranka tudi v v London, 31. maja. (Izv.) V zadnjih dneh se je politični položaj v Egiptu precej zaostril, ker je vojaški parlamentarni odbor sklenil, da naj se črta kredit, ki je bil določen za angleškega generala Sirdarja, vrhovnega poveljnika egiptovske armade. Po prizadevanju nacionalistov se je tudi število egiptovskih narodnih čet pomnožilo v zadnjih letih od 5000 na 10.000 mož in se obenem znižalo število angleških častnikov. Angleški vrhovni komisar lord Lloyd je sporočil egiptovskemu ministrskemu predsedniku, da angleška vlada zahteva, da mora mesto vrhovnega vojaškega poveljnika še nadalje obdržati kak višji angleški častnik. Kralju Fuadu pa je izročil protestno noto. v London, 31. maja. (Izv.) »Daily Mail« javlja, da je angleški komisar v Egiptu Lloyd predlagal, naj vlada odpošlje nekaj vojnih ladij v Egipt, ker je sedanji položaj pripraven za : pomorsko demonstracijo, da sc tako zaduši : gonovno nastopanje egiptovskih ekstremistov. | tudi pri bratskem severnem češkoslovaškem narodu. In še nekaj: uradna zunanja politika, njene forme in oblike le redkokdaj odgovarjajo dejanskemu mišljenju državnega naroda. Proti Italiji ce je češkoslovaški narod že davno odločil; lepšega dokaza za to trditev menda ni kot — prepovedani češki listi v Italiji. Nadalje je gotovo, da so intenzivni gospodarski odnošaji med posameznimi državami kvin-tesenca svetovnega gospodarstva sploh, kakor tudi, da je ravno gospodarstvo ustvarjalo kombinacije državnih zvez. Če ima rojstvo, oziroma vstajenje novih slovanskih držav tudi to vsebino, da nastopajo v svetu tudi kot medsebojna gospodarska družba, ki zahteva svojo veljavo, svoj prostor na solncu; in če ste ravno Jugoslavija in Češkoslovaška z agrarnim, oziroma pretežno industrijskim značajem s slovanskega stališča v medsebojno spopolnje-vanje kot rojeni, je povsem naravno, da se vedno močneje povdarja zahteva po medsebojni gospodarski vzajemnosti. Seveda — poznati se je treba in to pa sine ira et studio! sedanjem položaju zavzame tisto mesto, ki ji gre po njeni moči in po njeni številnosti. Z ozirom na to je posebno vzbudilo pozornost dejstvo, da potuje Aca Stanojevič v Niš skupno s predsednikom narodne skupščine Marko Trifkovičem, kjer bo z njim skupaj zastopal radikalno stranko pri jutrišnjih svečanostih ob priliki odkritja spomenika narodnemu junaku Sindželiču. Na to slovesnost potuje tudi predsednik vlade VukičeviC. Kakor smo zvedeli, pride tja tudi kralj. Zato mislijo nekateri krogi, da bo skušal Aca Stanojevič pri tej priliki priti v stik s kraljem m mu kot najmerodajnejši član stranke razložiti svoje stališče. Zato pričakujejo vsi radikali, da bo sestanek v Nišu prinesel jasnost v sedanjo desorientacijo v političnem položaju. Vladni krogi računajo s svoje strani, da bo kralj pri tej priliki predsedniku vlade podpisal ukaz o razpustu narodne skupščine in razpis volitev ter številne ukaze glede velikih županov. Pojavljajo se tudi vesti, da se ho pri tej priliki končnoveljavno rešilo tudi vprašanje vstopa Bože Maksimoviča v vlado. Do vrnitve teh prvakov iz Niša je gotovo, da bo v Belgradu vladal popoln mir. Vojne ladje »Malaya«, »Royal Sovereign« in »Barham« so že odplule z Malte proti Egiptu. v London, 31. maja. (Izv.) Angleška nota egiptovski vladi zahteva, da takoj preneha protiangleška politika v vprašanju organizacije armade. Sirdar (angleški vrhovni poveljnik egiptovske armade) mora obdržati vrhovno armadno poveljstvo in pravico zastopati kralja v armadi. Ako Egipt zahtevam angleške vlade ne bo ugodil, se bo smatrala Anglija za upravičeno, da prekliče samostojnost Egipta, katero je priznala 1. 1922. in znova vpostavi pro-tektorat. Nota ne vsebuje nkakega roka, v katerem naj egiptovska vlada odgovori na angleške zahteve. v London, 31. maja. (Izv.) Prihod angleških križark pričakujejo jutri. Protiangleško gibanje, ki ga vodi Zaglul paša, iz-ablja prihod an-j gleških ladij za netenje novega sovraštva. An-j gleški vladni krogi poudarjajo, da je nota se-[ stavljena v prijaznem tonu ia samo ugotavlja, da se angleška vlada ne more strinjati z zahtevami egiptovskega parlamentarnega oaoo-ra. Nota izraža le željo po sodelovanju obeh vlad in skuša zagotoviti trdno obrambo Egipta. v Kairo, 31. maja. (Izv.) Egiptovska vlada je danes vzela v pretres angleško noto. DR. KOROŠEC ODPOTOVAL V SLOVENIJO. Belgrad, 31. maja. (Izv.) Danes se je iz Vrnic vrnil v Belgrad načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec in odpotoval v Slovenijo. feseljeniško delo. (Od našega pariškega poročevalca.) Pariz, 26. majnika. G. inšpektor Jeremič, izseljeniški komisar v Parizu, je bil te dni definitivno odpoklican v Belgrad. Zapustiti je moral svojo službo sredi vspešnega dela ravno v trenotku, ko se bi imela menda začeti resna pogajanja za re-ciprocitetno delavsko pogodbo, koje načrt je bil baje njegovo delo. Slišalo se je, da so se za njegovo nadaljno vporabo kot izs. komisarja potegovali zelo merodajni in odgovorni krogi, a da je ministrstvo za socialno politiko napram tem pritiskom ostalo ravnotako gluho kakor na nepretrgano klicanje na pomoč, ki ga že leta pošilja v domovino naš po Franciji naseljeni rod. — Mi ne vemo, kateri razlogi so bili tako tehtni, da so g. ministra prepričali o potrebi te spremembe, mi bi samo radi kon-štalirali v imenu 20.000 Slovencev, ki prebivajo v Pas de Calais in v Loreni, da je novo ministrstvo začelo svoje posle s korakom, ki je globoko razžalostil one, katerim domovina ne more dati kruha. Obglavljeni komisarijat, kakor še po odhodu g. Jeremiča obstoja, jo absurdum. Ostal je honorarni uradnik in ena tipkarica. Nam se dozdeva, da bi bilo dosledno, ako se še ta embrijon prej ko mogoče uniči, da se naši javnosti ne bo metal prah v oči, češ, saj imamo izseljeniško pisarno. Vprašanje našega izseljeaištva v Franciji je tako tragične, da je najmanj kar moremo sta. riti to, da se iz stanja ne brijemo norcev. G. Jeremiču, ki je kot izseljeniški komisar pokazal izredno strokovno izobrazbo in odkrito ljubezen do svojih sodeželanov, pa se tem potom, v imenu vseh naših Slovencev, za katere se je kljub verigam, ki mu jih' je centralna vlada obesila, tako lepo brigal, iskreno zahvaljujemo. Nesel bo seboj naše simpatije in naše želje in naše težnje. In to je vse, kar tukaj moremo dati. [Zdelo se nam je potrebno, da o tej spremembi našo javnost obvestimo. Morda bo javnost sama prisilila naše vladajoče stranke do tega, da postavijo v svoj program tudi izseljeniško vprašanje, — ki je nepolitično in strogo domovinsko, — na ministrstvo za so-cijalno politiko pa ljudi, ki bodo nadstrankar-ski patrijoti, z znanjem in srcem, ki sta oba potrebna za plodonosno delo med »domovino v tujini«. S tem smo povedali vse. Sedaj bomo pa zopet čakali, kot smo čakali preje. Samo čakanje bo bolj melanholično, ker so nam zadnji udarci po komisarijatu vzeli vsak optimizem v dejansko odpomoč od strani domovine. Preganjanje katoličanov v Mehiki. Dva duhovnika in trije lajiki ubiti, ker so hoteli izvršiti poroko po katoliškem obredu. g London, 31. maja. (Izv.) >Review Ca-tholio poroča: Zvezna vlada državice Guana Joata v Mehiki je zvedela, da se pripravlja neki par na poroko po katoliškem obredu. Policija je aretirala dva duhovnika, ženina in nevesto ter notarja in jih dala na cesti ustreliti. Obenem je dala izpostavtii njihova trupla v opozorilo, da je prepovedano obhajati poroko po katoliškem obredu. RAZSTAVA DEKORATIVNE UMETNOSTI V MILANU. g Milan, 31. maja. (Izv.) Danes je prosvetni minister Fedele v Monzi otvoril tretjo razstavo dekorativne umetnœti. Otvoritvi so prisostvovali konzuli držav,, ki so zastopane na razstavi: Nemčija, Francija, Švica, Ma. djarska, Španska, Danska, Švedska in Ru-sija. ITALIJANSKI KOMUNISTI PROTI FAŠISTOM, g Milan, 31. maja. (Tzv.) >Corriere della Snrr.i» poroča iz Newyorka, Hn »o italijanski komnnisli pred začetkom neke italijanske patriotične slavnosti ubili 2 Itaiijana, ki sta so hotela godali na slavuoat. Pred odločitvijo. Odgovor Rusije na angleško noto. v Moskva, 30. maja. (Izv.) Sovjetska vlada je izročila angleškemu poslaniku v Moskvi Petersu odgovor na angleško noto, v kateri sovjetska vlada ugotavlja, da odpoved trgovinske pogodbe iz leta 1921. in prekinjenje diplomatskih odnošajev ni prišlo nepričakovano. Ta prelom je s svojo politiko že dolgo časa pripravljala sedanja konservativna vlada, ki je vse predloge sovjetske vlade, da se urede medsebojni odnošaji, zavrnila. Ruska vlada zavrača obdolžitve, na podlagi katerih je Anglija storila ta korak, češ da temelje obdolžitve na nepravih informacijah in ponarejenih dokumentih. Odločno zavrača tudi insinuacije, da je trgovinsko zastopstvo vršilo špionažo za komunistično internaciona-lo. Nota pravi, da je jasno, da je glavni vzrok ■ za prekinjenje zvez s strani Anglije v popolnem neuspehu politike konservativne vlade na Kitajskem. Anglija hoče svoj neugoden položaj zakriti z nastopanjem proti Rusiji. Angleška vlada bi morala uvideti, da ta prelom zelo poslabšuje gospodarski kaos, od katerega se Evropa še ni opomogla in nevarno ogroža mirovna prizadevanja. Sovjetska vlada izraža svoje prepričanje, da jo blizu čas, ko bo angleško ljudstvo zopet lahko uveljavilo svoje stremljenje za mir in vpo-stavilo zopet prijateljske zveze s Sovjetsko Unijo. v London, 31. maja. (Izv.) Ruski poslanik Rosenholz je poslal Chamberlainu pismo, naj se dovoli načelnikom ruskega trgovinskega zastopstva, članom uprave »Arkosa« in drugih gospodarskih družb in primernemu številu osebja dovoljenje, da ostanejo v Angliji, dokler se ne izvrši likvidacija omenjenih organizacij. Ako bi te prošnje minister ne vpo-števal, bo sovjetska vlada izdala nalog, da se izvrši takojšnja likvidacija in odgovornost za nastalo škodo zadene angleško vlado. v London, 31. maja. (Izv.) Ruski poslanik Rosenholz odpotuje danes iz Londona. Egipčansko »angleški konflikt. Južnokitajska armada zopet prodira proti severu. v London, 31. maja. (Iev.) Zadnja poročila iz Sanghaja potrjujejo, da južnokitajske četo prodirajo proti severu in ogrožajo Peking. General Čangkajšek v provinciji Anvaj stalno napreduje. Prestopil jo že reko Jang-cečjang, da osebno prevzame vodstvo operacij proti Pekingu. Položaj hankavske vlado st' je zopet ustalil. Hankovska vlada in Čangkajšek nastopajo kljub vsem političnim nesoglasjem v vojaških zadevali skupno in bodo sodelovali toliko časa, da zavzamejo Peking. Položaj Čangcolina je zelo neugoden, ker je prodri s svojimi četami preveč na jug in je v nevarnosti, da se njegovim četam prepreči umik. Tokio, 31'. maja. (Izv.) Uradno potrjujejo, da namerava japonska vlada radi neugodnega položaja severne armade v pokrajini Honan, odposlati nova ojačenj svojim posadkam v Peking Tjencin. POLOM VELIKE NAPOLJSKE BANKE. g Rim, 31. maja. (Izv.) Banca Vico Equen-se v Napolju je falirala.. V mestu je nastala velika panika, ker si ni bila javnost niti od daleč v svesti, da pride do poloma in ker Je bila banka na zelo dobrem glasu. Na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil pred štirimi meseci, se je odmerila 7% dividenda. Vzroki poloma niso znani. Preiskovalni sodnik je našel v blagajni eno liro 5 centezi-mov. Dr.Žerjjav % pavjiim perjem Kadar dr. 2erjavu zmanjka »zaslug«, tedaj mu jih »Jutro« kar napiše, pa če so njegove ali ne. Tako se je zgodilo, da »Jutro« včeraj poroča o »lepem uspehu dr. Žerjava za železničarje« in pravi, da je dr. Žerjav dosegel, da je ministrstvo za promet priznalo svoje obveznosti napram osrednjemu uradu in da je dr. Žerjavov uspeh, da bodo rentniki zopet prejemali rentnine, ki jih je osrednji urad 1. maja ukinil. Dejansko izgleda ta dr. Žerjavov »uspeh« takole: Osrednji urad je ustavil izplačevanje rent, ker železniško ministrstvo še ni izpolnilo tozadevnih obvez, ki jih ima napram Osrednjemu uradu. Zato sc je ustavilo izplačevanje rent in na vprašanja so rentniki dobivali odgovore, naj se v bodoče glede izplačevanja penzij obračajo naravnost na ministrstvo. Organizacija železniških rentnikov se je obrnila tedaj na poslanca Smodeja, ki je posredoval v tej zadevi pri želez, ministrstvu. Ta je izjavil, da je stvar do tedaj popolnoma neznana, da jo prvič sliši od poslanca Smodeja in da bo stvar preiskal in nredil. Gospod Smodej v svoji politični skromnosti ni obešal te zadeve na veliki zvon, kajti takih uspehov, in sicer resničnih, so naši poslanci že navajeni in zanje niso prav nič posebnega. Gosp. Smodej je o stvari pač obvestil zastopnike organizacije rentnikov, ni pa tega sporočil listom. Sedaj, ko je stvar že davno urejena, ko so bili rentniki že davno obveščeni o posredovanju g. poslanca Smodeja in odgovoru železniškega ministra, pa prihaja g. dr. Gregor Žerjav, oziroma njegovo »Jutro« in proglaša stvar za »uspeh« g. dr. Žerjava, Da bi bil Žerjavov uspeh bolj zabeljen, pa »Jutro« mimogrede laže še o dr. Gosarju. Zraven pa izrecno pove, da se je ustavitev izvršila 1. maja, ko dr. Go-sar že davno ni bil več minister! Pod ministrovanjem dr. Gosarja se osrednji urad sploh ni upal ustaviti rentnin, ker bi moral čakati, da se stvar z železniškim ministrstvom uravna. Kajti kako pridejo rentniki do tega, da trpe vsled spora dveh javnih korporacij? Na takih uspehih SDS čestitamo, javnost, ki jih mora prenašati, pa obžalujemo. Dr. PSrkmajer in fotialisti. G. dr. Pirkmajerja, oziroma njegove demokratske prijatelje je zadela strašno v živo vest o neki spomenici, katero so poslale slovenske stranke v mariborski oblasti v Belgrad. Učinek te spomenice je moral biti precej hud, drugače demokratov ne bi tako zadel. Pod vsako ceno skušajo sedaj dr. Pirkmajerja zagovarjati in v »Jutru« so med njfe-gove zagovornike prišteli celo mariborske socijaliste. Ko bi demokrati malo bolje čitali eocijalistično »Volksstimme« in »Delavsko politiko«, gotovo ne bi prišli s prijateljstvom med socijalisti in bivšim vel. županom. Takrat sta ta lista prinašala neprestano strupene napade na dr. Pirkmajerja, na vseh so? cijalističnih shodih so padali proti njemu ostri očitki in v tem je obstojalo vse prijateljstvo, dočim sedanjega velikega župana dr. Schau-bacha hvalijo tudi socijalisti. Verjetno je sedaj, da so socijalisti izpremenili svoje mnenje o dr. Pirkmajerju pod vplivom raznih demokratskih prvakov, s katerimi so stopili v intimno prijateljske odnošaje. Dvomimo pa, da bi ta naklonjenost obstojala, če bi dr. Pirk-majer šc vihtel bič nad socialističnimi organizacijami kot veliki župan. VsckakoT pa ni posebno imenitno za dr. Pirkmajerja, če mora klicati na pomoč svoje nekdanje sovražnike. Poravnajte naročnino ! Grdobija. Pod firmo bede kronskih upokojencev je včerajšnji >Narod< prinesel nesramen napad na SLS, ki pa pri vsakem pametnem človeku, hidi kronskem upokojencu, odleti nazaj na SDS in jutrovsko časopisje. Takole > Narod < laže: O priliki proračunske debate sta se obe vladni stranki, radikali in klerikalci na v'C pretege hvalili, da sta končno uredili vprašanje kronskih upokojencev in zasignrali potrebne kredite za njihovo prevedbo v dinarske. Toda danes imamo že skoraj fl. juaij, а o kakem izenačenju še ni sluha ne duha. In tako so nas vlekli za nos vsa ta leta. Za vse drugo se je našel denar, razne komisije dobivajo mastne dijete, le za starega upokojenca imajo pripravljen vedno isti odgovor: Nema pare! To je pač višek grdobije SDS, ki je imela 6 let neomejeno priložnost rešiti omenjeno vprašanje, ni storila prav nič, zdaj si pa jpa napadati in nositi svojo grešno kožo na coince proti SLS, ki je edina neprestano vsa "•»ta nastopala proti sramoti in bedi, ki jo t>:e kron-ki upokojenci in takoj pomagala, ka . or hitro ji je bilo to mogoče. Kdo je upokojence vlekel? SDS б 'at! Kako pa jih je >vlekla< SLS? Tako, da jo po enem mesecu vlado žc izvojevala. ainaml-man, ki daje zakonsko osnovo in možnost, rta se to nad vse škandalozno vprašanje uredi. Kdo pa je kriv, da se to vprašanje doslej ni rešilo: ali SLS, Ici je takoj po sprejetju proračuna odšla iz vlade ali tisti framasoni, ki so intrigiraH proti njej? Žalostna usoda oblastnih uredb hrvatskih oblasti. Državni svet je v pondeljek sklepal o pritožbah velikih županov zagrebške, splitske, osješke, banjaluške in travniške oblasti proti uredbam, ki so jih sklenile te oblastne skupščine. Državni svet se je postavil na stališče, da so vse te uredbe protizakonite in uredbe razveljavil. V utemeljitvi pravi državni svet, da uredbe posegajo v kompetenco državne oblasti in parlamenta. Mi smo svoj čas že poročali o teh uredbah in jih označili za resolucije, ki jih jc sklenila radičevska večina, ki pa dejansko nimajo v zakonih nobene podlage in jc bilo že vnaprej jasno, da jih bo državni svet razveljavil. Odbil pa je državni svet zahtevo velikega župana, da morajo njegove pripombe v zbornici priti v zapisnik. Prečanski radikali. Po informacijah belgrajskih listov jc voči-gled volitev opažati v prečanskih krajih, v Vojvodini, Bosni, Ilerccgovini in Dalmaciji, čedalje močnejši pokret med radikali proti Srbi-jancem. V Vel. Bcčkereku se radikali odločno upirajo proti kandidaturi dr. Ninčiča in tudi v sremskem okrožju srbijanski kandidati nimajo izgleda, da bi bili izvoljeni. V Banjaluki namerava kandidirali sedanji prometni minister general Milosavljevič kot nosilec liste na mestu pokojnega Pašića; toda banjaluški radikali nikakor ne simpatizirajo s to kandidaturo, ampak hočejo kandidirati domače ljudi. Enako odklanjajo tudi radikalne organizacije po Dalmaciji srbijanske kandidate in zahtevajo, da morajo kandidati • biti iz istega okrožja, kjer se volijo. Nadaljni razcepe v Radičevi stranki. Včeraj smo poročali o velikem sestanku disidentov HSS v Šibeniku, ki je odločno obsodil Radičevo politiko. Sedaj poročajo, da je bil v ponedeljek enak sestanek v Splitu. Poročal je federalist dr. Zanič. Dr. Zanič je potoval dalje v Dubrovnik, kjer se vrši tudi zborovanje disidentov HSS. Radičcva stranka hitro propada v Kar-lovcu. Radič je tam izključil dr. Grossa, dosedanjega krajevnega načelnika. Ta je sklical sestanka okrajnega zbora in odzvalo se mu je 23 organizacij. Na tem sestanku je dr. Gross slovesno izjavil, da izstopa iz HSS, kmetje so šli za njim, odposlanec vodstva dr. Šibenik pa je ostal sam. Uelestfce Д Bolgari. »Jutru« moremo čestitati. Včeraj se je po 10 letih povzpelo do dostojnega članka o Bolgarih. Ob priložnosti bomo obnovili vse tisto, kar je »Jutro« pisalo proti »Llovcncu«, ker je že takrat pisal za zbližanje in sicer naravnost in odločno, ne pa tako cin-caje kot sedaj »Jutro«. Za danes ugotovimo, da je »Jutro« v tem vprašanju za 10 let zadaj za drugo napredno jugoslovansko javnostjo. A Plamen. Včerajšnji »Narod« priporoča kot »Ilistoricus«, da bi bilo treba v Ljubljani ustanoviti društvo »Plamen« za propagando za sežiganje mrličev. Potem so pa gospodje hudi, če cerkvena oblast odsvetuje vernikom brati njihove liste. Д Vrenje med samostojnimi demokrati. Belgrajske »Novostk poročajo, da je nastopilo v SDS > vel i ko vrenje« ln sicer radi vele-srbskega držanjn šefa stranke Sve ustanovila že preje projektiran« posvetovalnica za izbiro poklicev, ki je zlasti velikega pomena za obrtni naraščaj. Investicijsko posojilo. Za 4, odsek Jo poročal podžupan dr. Ltpold. Več interesentom so se prodala občinska stavbišča za zgradbo stanovanjskih hfS. Trg za prodajo sena in slame in mestna tehtnica se preseli s trga svobode k mestni klavnici, ko bo regulirana Tsten-bachova cesta, kar se bo zgodilo še tekom letošnje jeseni. Poveljstvo vojašnice vojvode Mišiča je prosilo za napravo novega plotu okrog vojašnice, kar je občinski svet radi pomanjkanja sredstev odklonil. Za preureditev prostorov mestnega knjigovodstva se je določilo 0000 Din. Na prošnjo trgovskega gremija se je trgovski nadaljevalni šoli izplačala podporo 5000 Din. Občinski svet je nadijljp sklenil najeti investicijsko posojilo v znesku 6 in pol milijona dinarjev za regulacijo raznih cest, ка kanalizacijo. zn razširjenje socialnih ustanov, ca rasne nabavke in za zgTadbo rlravskepa kopališča. Posojilo se bo amortiziralo v 10 letih. Dr. Jerovšek je nato poročal o nekaterih nujnih zadevah, ki niso prišla v odseke. Odobrilo se je takojšnje izplačilo kupnine za posestvo Hofman v Tatenbacliovi ulici v znesku 200.000 Din. Občina je kupila posestvo, ker ga rabi za regulacijo Ta-tenbachove ulice. Avto-voïnje. Končno je za 6. odsek poročal g. Welxel. G. Ltpovšku se Je odobrila koncesija za avtoomnibus vožnjo Maribor—Sv. Peter, g. Vfflkerju pa za vožnjo Maribor—Jarenina. V razpravo je ponovno prišlo vprašanje taks za avtoizvoščke. Sporazumno z lastniki avtotaks je odsek določil sledeče tarife: 4 sedežni avto za vožnjo do 10 km: za 1. km. osnovna taksa 10 Din, za vsak nadaljnji km 5 Din, za čakanje vsake četrt ure 5 Din. Kadar vozt avto nazaj prazen, se plača samo polovico takse. Za nočne vožnje se pobira do 10 zvečer pribitek 50 par na km, po 10 pa 1 Din na km. Zn 0 sedežni avto se plača na km 6 Din poleg osnovne takse 10 Din. Milnino na mostovih itd. plača stranica sama; za slučai birme, poroke in krsta se plača enotna taksa 150 Din. Na1o se je vršila tajna seja, v kateri se je razveljavila pogodba s tvrrlko Liminger za uvedbo avtoomnibus prometa po mestu. Občinski svet je sklenil, da prevzame občina ta promet v svoje roke in si bo v ta namen nabavila štiri vozove tipa Chevrolet. 2><Ш|$| Krško. V nedeljo 20. maja in deloma žo v soboto se je pri nas slavila 50 letnica obstojfl naše prve meščanske šole. Pri tej priliki je meščanska šola pokazala, dn jo ne le po letih prva, ampak tudi po delavnosti in notranji organiziranosti. Kar nam ie poknzftla razstava uspehov najrazličnejšega praktičnega urteislvovanja od lepili ornamentalnih okraskov in slikarij, izdelanih pod vodstvom^ g. Stiplovška do izdelkov rokotvornegn pouka in genskih ročnih del, je pač lahko vsakega prepričalo, da je Krška meščanska šola na višku. Kako pa razume šola nn mladino blnžilno vplivati, ni pokazal le izredno lep koncert, ampak tudi lepe de-klamacije in recitacije. Prav tako so bile brezhibno izvajane telovadno vaje. In še nekaj. Pri nastopih mladine st videl med mladino posamezne člane učiteljskega zbora kot sodelavce. med njlnri pa najbolj agilnega ravnatelja Vutkoviča Prireditev je ! imela lep izraz hvaležnosti do onih oseb, ki so mr-I ščanfelvo rolo poklicale v življenje in jo ohranile. I Ogromen obisk pri vseh prireditvah je Tvil Indi do-• kaz. da mesto in okolica vesta ceniti pomen te šole. Za vso smer šole je značilno, da učiteljstvo ne samo ob proslavi, nmpnk tuli fïeoi sodeluje na koru v cerkvi ; zato jc pa tudi cerkveni trovornik cr. leskov- Skt dekan lahko prav od erca poveličeval pomen t slavnoetd tn zakltcal, naj meščanska šola živi j raste. Pri banketu je bilo izrečenih mnogo pozdrt vov zlasti od bivših učencev in učiteljev krške m< ščanske šole. Naj bi šola ohranila svojo pravo Buiet M ee je ob tej priliki pokazala, da bo tudi v dni gem 50 lotju v blagoslov svoji lepi okolld is pravi napredek naroda. Gornja Sv. Kungota. Pišejo nam: »Jutro< j poročalo o shodih SDS, ld eo se vršili dne 26. maj v Svečini, Gornji Sv. Kungoti in Sv. Juriju ob p« nld, da so bili >dobrtK obiskani. Sumljivo je bi) to poročilo, ko pišejo, da je bilo n. pr. v Svečin navzočih 80 SDSnrjev in 20 drugih. Mi vemo, kak' demokrati poročajo o svojih shodih. Če bi res bil 50 ljudi, bi njih glasila pisala; »Sijajna manifesta cija, ogromna udeležba, silno navdušenje za SDS klerikalci so na tleh Itd. Ali javnosti povemo, d na nobenem od treh zborovanj ni bilo več kot k ve čjemu 25 do 30 oseb. In čudež je bil še večji: Is) zborovald, ki so bili zjutraj pri Arhu v Svečini, si bili opoldne pri Vračlru v Sv. Juriju in večino® zopet isti pri Gornji Sv. Kungoti pri Gameerju. To rej novo politično preseljevanje narodov. Najve poslušalcev so imeli govorniki iz vrst članov fi nančne kontrole, učiteljev in orjunašev. Kmetje k viničar jI so se izogniji zborovanju SDS na ш treh krajih. Tu se smejimo poročilu samostojno demokratskih časopisov, ki pravijo, da demokrat v našem obmejnem kotu »napredujejo«, če pome irijo ti »uspehi« napredovanje, potem bo vsa do mokratska etranka od samega »napredovanja« pra-kmalu propadla od jeenjača dograjena. V planini pa tudi de lavci, došli iz raznih ltrnjev Jugoslavije, med ka terimi tudi ne manjka mohamedancev, prav pri dno sekajo drva, iz katerih se bo žgalo oglje. V» to podjetje sta prevzela lesna trgovca Crnak ii Srebotnjak iz Sav. doline. Radi slabih pridobitni! razmer v našem kraju prav toplo pozdravljam« to akcijo in želimo, da se naš kraj povzdigne i podjetjem, katero bo koristilo kmetu, obrtniku b delavcu. Najtežje bo odvažanje oglja na železni ško postajo v Št. Peter v Sav. dolini, katera je od. daljena 2C km od Špitallča; zato bi bilo nujm potrebno, da bi se čimpreje zgradila železni« skozi naše zapuščene kraje. Katoliško prosvetno društvo v Orlivaei pri Braslovčah vprizori na binkoštno nedeljo dne 5. j» nija ob 3 popoldne pod Slakanovim kozolcem i Orlivasi ljudsko igro »Na dan sodbe«. Po igri pro • sta zabava ter velik srečolov. Svira orkester iz Bra-slovč. čisti dobiček je namenjen za izpopolnitei knjižnice. Vsi prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni. Ljntomer. Vinarska zadruga priredi ne bin koštni pondeljek dne в. junija t. 1. enodnevni rt narsko-gospodarski toča in sicer po rani službi božji v prostorih Okr. posojilnice teoretično, praktično pa popoldan istega dne v večjem vinogradi v bližini. Predaval bo okr. ekonom g. Vek. Staro par o raznih škodljivcih trte, kakor sploh o pra vilnem obdelovanju iste. Ker je vinoreja velita gospodarske važnosti za našo »Prlekio», vljudne vabimo V9e vinogradarj®, da se tega važnega tej čaja udeleže v prav obilnem številu. — Načelstvo Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomer« ponovi na binkoštno nedeljo dne 5. junija t 1. t Katoliškem domu krasno igro »Mala pevlcat spreinljeno s petjem. Nato sledi še burka enodo janka »Kje je meja«. Začetek igre bo ob pol W rih popoldne. K najobilnejSi udeležbi vabi odbor Turisiika OTVORITRV PLANINSKIH KOC. Ob btnkoštnih praznikih bodo odprto sledeči koče Slov. plan. društva, ln sicer v Bohinjn: Hote Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru; On® nova in Malnerjeva koča pod Črno prstjo; v Karavankah: Spodnja koča na Golici in Kadilnikovs koča vrh Golice; v Kamniških planinah: Koča t Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu, koča na Kamniškem sedlu, Cojzova koča na Kokrskem sedlu ii koča nn Veliki planini. — Tudi v romantični de lini Vrnta bo otvorjen Aljažev dom za binkoštn« praznike; slap Peričnik je ravno v sedanjem časi najbolj mogočen. Savinjska podružnica SPD sporoča, da bo koS na Korošict v slučaju ugodnega vremena odprta 4. 5. In dopoldne 6. junija. Tudi koča na Okrešlju b« oskrbovana od 25. junija naprej. Pomlad v višjih legali še ni prodrla, ponekod je še precej snega, kar naj planinci upoštevajo. Krnkova koča na Ratitovcn je otvorjena in ostane odprta vso serijo. Vsa pota do koče so dobn markirana; posebno priljubljena je pot iz Češmji« čez Prtovč nn Ratitovec. Tudi iz Železnikov in Zali loga je markirana pot do koče. Ratitovec nudi turistu krasen razgled ter ima tudi jako lepo floro Sestop iz Ratitovca je tudi čez Ribčevo planino-Nemškl Rovt—v Bohinjsko Bistrico; dalje Krekov) koča—Nomen.i ter Krekova koča—Dražgoše—po Sveta Vojska-r, Poljanski nasip 10. ali V. Seibit akademik, Akademski dom. __ Loterija »Mnrtinišfa«. Čas hitro beži !n tak bo jesen, oziroma 14. novembra kmalu tu. Vs one, ki so prejeli srečke za razprodajo, prosim* da jih razprodajo. Kdor pa še nima srečke, si ] naj nabavi. Dobi jo pri ravnateljstvu Martini??* Murski Soboti. Stane R Din. Kaj se godi doma Zadnja pot Mare Remčeve. Pogreb pokojne Mare Remčeve včeraj jx>-poldno je bil največji dokaz, koliko ljubezni in prijateljstva jo že zbrala zase ta mlada, delovna in požrtvovalna gospodična in kako vsesplošno spoštovanje in sočutje uživa rodbina prof. Rean-jjeva med našim meščanstvom. Okrog tisoč po-grebcev je spromljalo dekliško krsto k sv. Križu. Ni bil to le žalni sprevod, bila je majeka pot, majska procesija. Otvorili so jo številni gojenci Marijanišča, gojenike in učenke Licbtentur-novega zavoda, veliko število redovnic sv. Vincen-oja in sv. Frančiška. Drugi del so otvorile nara-ббајшсе, male deklice Orlice, vse v cvetju. Okoli 80 vemcerv in šopkov so nesli ti otročiči v belih oblekah — saj eo najsrečnejšo nevesto spremljali. Neposredno pred krsto četa Orlic v kroju, ob krsti spremstvo Orlic-dijakinj, ki so tako izkazale poslednjo ovliško čast sestri, bivši predsednici. Sprevod je vodil šentpeterski župnik Petrič ob asistenci prof. dr. Josipa Demšarja. Za krsto ir žalujočo družino se je uvrstilo mnogohrojno občinstvo. Marijine kongregacije pri sv. Jožefu so bile vse zbrane. Splošno žensko društvo je poslalo številno zastopstvo, s predsednico gdč. Cilko Krekovo na čelu, predsedstvo Orliške zveze gospo Golobovo in gdč. Lebarjevo. Lzzned odličnih spremljevalcev pokojne omenjamo rektorja univerze g. dr. Lukmana, oblastnega predsednika dr. Natlačena, ministra n. r. prof. SuSnika in inž. Seraeca, narodna poslanca Smodeja in Vesenjaka, vseučiliške profesorje dr. Aleša in Franca Ušeničnika in dr. Rožmana, prosvetnega šefa dr. Karla Capudra, bivšega šefa prof. Vadnjala, profesorski zbor II. realne državne gimnazijo z g. ravnateljem Pippenbacherjem na Jehi, šefa za kmetijstvo Černeta, namestnika komisarja trgovske zbornice Ivana Ogrina, oblastna poslanca prof. Evgena Jarca in Ivana Avseneka, kanonika dr. Lesarja in dr. Klmarja, rektorja Tomca, dekana Val. Zabreta, dr. Levičnika, dr. Perneta, pisatelja Finžgarja, ravnatelja Gogala in ravnatelja čeča. Skoro vse organizacije našega gibanja so poslale srvoje zastopnike. V imenu orlovske zveze sta bila urednik Zabret in prof. Tome, za slov. kat. akad. starešinstvo dr. Puntar in prof. Koblar. Zadružne organizacije so poslale svoje člane vodstev in zastopnike uradništva: med prvimi dr. Mo-horiča, dr. Božiča, dr. Jeriča, kat. Zaplotnika, med drugimi ravnatelje Jovana, dr. Basaja, Besel.ija-ka in druge. Oficielno se je udeležilo pogreba kat. akad. društvo »Danica«. Načelstvo SLS je zastopal tajnik Gabrovšek, ljubljansko vodstvo SLS pa bivšj, občinski svetniki ravnatelj Janko Nep. Jeglič, višji svetnik Albin Zajec in ravnatelj Qrehok.J t Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« pod vodstvom dr. Ki m ovca se je poslovilo od pokojne i dvema pretresljivima žaloetinkama »Spomladi« tn »Blagor mu«, ob grobu pa je Orlica Mara Po-tokar privabila v sleherno oko trpko solzo slovesa e temile besedami: »Sla si Mara k svojemu Bogu, Sa si od nas v cvetu mladosti, ko je bilo tvoje erce še vse polno smelih upov in velikih hrepenenj. Gospod je hotel in me, ki žalujemo dan>s ob Tvojem prezgodnjem grobu, Mara, me kloni-mo glavo pred njegvo sveto voljo in kličemo Tebi, ki se raduješ zdaj v naročju božjem in Te prosimo, izprosi nam pri nebeškem Očetu njegove vsemogočne opore. Z Bogom Mara, sestra naša!« — Med krčevitim ihtenjem so z belim cvetjem obložila dekleta rjav<> prst, pod katero Marino telo čaka na pcveličanje. Sivi ševro Din 189 — Voika Slovo konzula de Flachea iz Ljubljane. Včeraj se je z opoldanskim dunajskim brzo-vlakom odpeljal na svoje novo službeno mesto v Lvov dosedanji francoski konzul v Ljubljmi g. de Flache. V dokaz splošne priljubljenosti, ki jo je g. de Flache užival v Ljubljani ter iskrenih slovenskih simpatij za francosko republiko more služiti tudi včerajšnje slovo g. de Flachea na ljubljanskem glavnem kolodvoru, кјет eo se zbrali opoldne najuglednejši predstavniki ljubljanskega občinstva, oblasti in korporacij. Mod drugim so prisostvovali poslovitvi veliki župan dr. Vodopi-vec, general Kalafatovič, mestni komisar dr. Mencinger ter vsi ljubljanski konzuli, med njimi tudi novi francoski konzul g. Richard. Gosp. de Fla-cheu in njegovi soprogi sta bila izročena krasna čopka cvetlic. Med klici »Vive la France«, katerim je odgovarjal g. de Flache z »Vive la Yougoslavie«, je odbrzel dunajski brzovlak in z njim g de Flache, ki si je znal ustvariti pri nas toliko simpatij. Življenske razmere rudarjev v Trbovljah. Kakor kažejo razmere, preti našemu slovenskemu rudarju v vseh rudnikih TPD letos lakota. Beseda sama ob sebi bi se že marsikomu zdela pretirana, je pa položaj pri rudnikih tak, da je verjetno, da mora nastati najhujša kriza, ker se rudar z današnjim zaslužkom ne bo mogel preživeti. Za danes orišemo položaj samo površno, čez nekaj dni hočemo s statističnimi številkami dokazati javnosti, kako daleč je kapitalizem pri-tiral rudarja. Že v zimski sezoni, ob početku novega leta, ko je bil rudar navadno zaposlen vsak dan, ker je povprašanje po premogu veliko, se je pričelo s praznovanjem šihtov, začetkoma po en dan v tednu, v aprilu že po dva, v maju se je začelo praznovati po tri dneve v tednu. Grozi pa to stopnjevanje praznovanja še nadalje skozi celo leto. Zaslužek je slab. 60 odstotkov delavcev je zaposlenih na tako zvani gosposki dnini (Herren-schicht), kateire maksimalna plača je za kopača 40 Din, za pomagača 35 Din, vozača 27 Din in za druge po 21 Din na dan. Vzemimo n. pr. plačo kopača s 40 Din in če napravi cel mesec 20 šihtov — pa jih ne — ima 800 Diu zaslužka. Odbije se mu od tega še polno stvari kot prispevek za pokojnino, bolniško blagajno, davek na. ročno delo itd. in znesejo ti odbitki gotovo čez 100 Din. Ostane mu manj kot 700 Din. Če ima rudar družino, s katero je navadno preobložen, se s tem denarjem nikakor ne more preživljati. Tudi rudar-akordant ni veliko na boljšem. Prepričamo se lahko pri tem ali onem trgovcu. Če je prodal trgovec poprej v boljih časih vsak teden po eno vrečo koruznega zdroba, ga proda sedaj po 12 vreč. Obleke si rudar ne more kupiti in še hočejo iti otroci letos k sv. birmi in sv. obhajilu, jim bodo primorani skočiti drugi na pomoč. Ko se je začela tozadevna akcija, se je zabeležilo čez 400 takih otrok, ki so nujno potrebni obleke in obuvala. Da vodi slaba prehrana otrok in starejših do raznih bolezni, ni treba poudarjati. Znano je tudi, da so rudarji trgovcem in obrtnikom na dolgu že okoli 12 milijonov dinarjev. Pomoči ne pričakujejo rudarji od nikoder, kar se je očividno videlo na shodu v Delavskem domu v soboto, ko se je beda rudarjev stvarno premotrivala. Da pa rudar teh razmer il s m kriv, se lahko dokaže z uradnimi številkami. Meseca januarja leta 1926 se je produciralo v slovenskih rudnikih 153.C00 ton premoga, reduciralo se je v par mesecih 2700 rudarjev, čez leto dni, t. j. letos v januarju se je z zmanjšanim številom rudarjev (2700 reduciranih in zraven še nekaj stotin upokojencev!) izkopalo 156.000 ton premoga. Lenoba ali kaj drugega se mu torej ne more očitati. Oblastva so bila po resoluciji, sprejeti na sobotnem shodu, obveščena. Časi so resni! Prva in največja prireditev v Mariboru. Maribor, 30. maja. Jadranska straža je po svojih statutih nepolitično, nad vsemi strankami stoječe, domoljubno društvo, ki si je v tekočem letu stavilo izvršitev dveh glavnih nalog: poglobiti in razširiti svojo organizacijo in darovati državi (zopeit) en brod. Nad 30.000 članov šteje društvo v celi državi, od teh že 800 v Mariboru. A vse to je premalo za uspešnejše delo, za dosego visokih ciljev. Naše geslo bodi: Jugoslavija na morje! Glavni odbor Jadranske straže pa se je po svojih nalogah in namenih določil za prireditev prve in po predpripravah sodeč, največje veselice v Mariboru. Na prireditev in sodelovanje so bila pozvana, kakor smo že kratko javili, vsa godbena, pevska, telovadna in druga kulturna, sploh domoljubna društva brez razlike na njih posebne svrhe. Sodelovali in prišli pa bodo vsi, ki v resnici čutijo in ee udejstvujejo kot državljani Jugoslavije; prišli na veselico gostje iz Maribora, okolice in oddaljenih krajev, da dokažejo svoje domoljubje v mestu, kjer je rojen Tegetthoff. Izvoljeni gospodje in dame v veseličnem odboru, v odsekih in pododse-kih garantirajo za uspeh. Od imen navedemo danes samo: brigadni komandant Dim. S p a š i č kot predsednik veseličnega odbora, podpolk. artil. Fran P o g a č a r kot namestnik, glavar dr. I. P o 1 j a n e c kot glavni blagajnik, prof. M. Š i -janec kot tajnik; aranžerji za celokupno prireditev : gg. podpolk. P o g a č a r, kap. C e n e r , komandant inž. podčastn. šole, inž. Jelene, E. Lah, okrajni tajnik, gospa Maistrova. Izvoljeni so tudi načelniki, namestniki in sotrudniki za odseke. Koliko odsekov in kako velik, obsežen programi bode, izhaja iz sledečih točk: odsek za godbo in petje, za telovadbo, rajanje in šaljive nastope, prireditve, za strelišče, za vožnjo na ribniku in v basinu, za kino, kabaret, ples, za srečo-lov, za ribolov, za telesni blagor, za volitev kraljice rož, sanitetni oddelek za morsko bolezen na kopnem, za razsvetljavo, umetalni ogenj in — temo itd. Ta prva, največja veselica se vrši v parku in dvoranah inž. podofic. šole (kadetnica) 16. ozir., v slučaju slabega vremena, 19. junija. Pripravljamo se mi, pripravljajte se i Vi! Za Pericev spomenik. Vse prijatelje in znance prvega ljubljanskega ljudskega župana pokojnega dr. Ljudevita Periča vljudno prosimo, da se poslužijo položnic, v kolikor se jih še niso, in nakažejo primaren znesek za njegov nagrobni spomenik. Ako bi pa kdo pomotoma ne ргзј>-1 položnice, naj izvoli poslati prispevek na kak dr .g način Mestni hranilnici ljubljanski z označko »dr. Pe-ričev spomenik«. Narod, ki ne zna ceniti svojih mož, jih ni vreden. Srednješolsko zborovanje v Celju. Priprave se bližajo koncu. Verujemo, da bo tudi to zborovanje važen člen v vrsti naših zborovanj. Saj so bila vsa dosedanja tako rekoč priprava na to zborovanje, ki bomo na njem polagali temelje novi obliki svojega življenja, — novi organizaciji. Ni lahka stvar to. Zato je vredna globokega preudarka in resnega razgovora. Za hrano (zajtrk, obed, večerja) plača vsak udeleženec-delegat za oba dneva, ozir. še za soboto zvečer 10 Din. Glede vožnje velja okrožnica. Kdor jo še ima, lahko uporabo objavo. Za prenočišča je poskrbljeno. Zborovanju dajimo docela mladinski pečat! Naj ne manjka cvetlic in zelenja v guinbnicah! Vabljeni po so nanj tudi vsi gg. starešine, ki jim je pri srcu srednješolska organizacija in ki hočejo razumeti in spoznati novo mladino. V vseh stvareh se obračajte na Slovensko dijaško zvezo (Srednješolski svet), Akademski dom, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. Vsak zob je važen ! Vsak zob v VaAih ustih tvort oporo VaAemu zdravju. To Vam uotrdi v«ak zdravili« iu zobar, IzV'rite za nego VaSUi zob znanstveno sestavljeno РбђбСО pasto la »obe. Pomiloščenje na smrt obsojenega morilca. Pri letošnjem pomladanskem porotnem zasedanju je bil na smrt obsojen posestnik Karel Šešerko iz Janzevega vrha pri Ptuju. V noči od 21. na 22. septembra 1926 je v Trčovi pri Sv. Petru pri Mariboru vrgel v Dravo svojo ženo Rozo ter jo toliko časa tiščal pod vodo, da je utonila. Upal je, da mu ne bodo prišli na sled, ampak smatrali, da je žena radi slabega ravnanja sama šla v smrt. Zločin pa je prišel na dan in kljub tajitvi je bil Šešerko obsojen na smrt na vešalih. Po obsodbi je zločin priznal ter prosil za pomiloščenje. Njegova prošnja je bila sedaj uslišana, toda kazen je kljub temu še težita, ker mu je bila smrtna obsodba spremenjena v dosmrtno ječo. Pomiloščeni so nadalje Marcuzzi in Zemljič, ki so umorili pred 6 leti neznanega trgovca v Benediktinskem gozdu. Pred poroto je bil samo od etri Markuzijev obsojen na smrt, oetala sokrivca pa na dolgoletno ječo. Kasneje je kasacijsko sodišče izpremenilo tudi obsodbo obeh v ječo obsojenih v smrtno kazen. Slučaj je vzbudil v krogih juri-stov veliko zanimanje. Sedaj so vsi trije zločinci pomiloščeni na dosmrtno jeeo. Z drevesa pade! "sn se ubii. V Črešnjevcih — župnija Gornja Radgona — je padel z drevesa kakih 20 m visoko sodareki vajenec Lojze štelcar. Plezal je na drevo, da bi izpraznil srakino gnezdo. Prav blizu gnezda se mu je odtrgala veja, za katero se je držal in padel je na tla. Vsled padca je dobil tako močne notranje poškodbe, da je umrl čez 24 ur. Z nožem v srce. V torek zjutraj je bil prepeljan v mariborsko bolnico 34 letni delavec Ferdinand Breznik iz Vurmata pri Selnici ob Dravi. V noči od ponedeljka na torek je bil napaden od neznanih zločincev in eden ga je zabodel z nožem v srce. Dasi ima na srcu težjo rano, vendar so ga še živega prepeljali v bolnico, kjer pa se bori s smrtjo. Strašna smrt pod viakoni. Vožnja letošnjih sezonskih delavcov v Prekmurju v Vojvodino je bila žalostna, ker je zahtevala človeško žrtev. Pod vlak je padel Aleksander Mikola iz Bokrača pri Puconcih. Vlak ga je naravnost prerezal in je bil na mestu mrtev. Za njim žaluje žena in sedmero otrok, katere čaka bridka usoda, ker namajo nič zemlje in so bili navezani edino na njegove delavne roke. Svojo ženo zaklaž je v Bački Palanki trgovec Hedo Vejsin iz Srera-eke Mitrovice. Žena ga je bila prod kratkim zapustila, ker jo je neprestano mučil s svojo neupravičeno ljubosumnostjo. V ponedeljek popoldne jo je srečal na ulici in je zahteval od nje, da se spet vrne k njemu. Ker tega ni hotela, ji je prerazal z nožem grlo, tako da je v nekaj minutah izkrvavela. Vejsina bo zaprli. Cd straže ustrezen. V Mostarju je vojak na straži ponoči ustreb"! kmeta Ilijo Komadina, ki se na njegov klic »Stoj!« ni ustavil, ampak šel nazaj. Krogla mu je šla skoz pljuča in trebuh in je mož v nekoliko urah izdihnil. Spomenica fago?lovamke§a odbora v Londonu o pomenu majniške deklaracije. (Dalje.) »Gorje državniku, ki ne bi imel poguma priznati opravičene zahteve narodov. Dve ideji sta, ki ne bosta nikdar umrli: da so Slovenci, Srbi in Hrvati en in isti narod ter da spadajo skupaj v en državni organizem, v katerega morajo priti po usodi. (Odobravanje pri Jugoslovanih.) Ako se ti ideji ne moreta uresničiti v tej državi, uresničili se bodeta vkljub temu,1 posledice, ki nastanejo, ako ne bodo uresničene jugoslovanske zahteve, bodo težke za obstoj te države, za Evropo in za evropski mir.« Tretja stopnja je bilo javno razvitje zastave neodvisnosti na neštevilnih in od velikih množic obiskovanih narodnih shodih v vseh slovenskih krajih, kjer so Slovencem govorili njihovi poslanci in na katerih so bile sprejete resolucije v smislu neodvisne jugoslovanske države. Slovenske žene, treba je to naglašati, niso zaostajale za moškimi. Nabirale so med sabo podpise za adrese o pristanku na zahtevo Po zedinjeni in neodvisni jugoslovanski državi, T svrho, da se izroče predsedniku »Jugoslovanskega kluba« dr. Korošcu. Preteklega 23. * Podčrtala uredništvo. marca so izročile slovenske žene na svečanem shodu, ki se je vršil v Ljubljani, dr. Korošcu čez 200.000 takih podpisov. Absolutno impo-nujoče število za narod, ki šteje komaj 1 milijon 500.000 duš! Navdušeni govori so bili izgovorjeni ob tej priliki od strani zastopnikov vseh slovenskih dežel in »Slovenec« piše v svojem poročilu o tej znameniti manifestaciji: »Danes so skrite narodne sile našle svojo pravo pot v svoji smeri, v zahtevi po neodvisni in suvereni1 jugoslovanski državi. Nebo se je treslo od klicev tisočev Jugoslovanov, ki so izražali svojo željo, da naj se njihova domača zemlja zedini v eno jugoslovansko državo, svobodno, brez varuhov ter odrešeno od tujega gospodstva. Volja naroda, da doseže svobodo in zedinjenje vseh Jugoslovanov v eno lastno državo, je trdna do skrajnosti ter se ne bo nikdar udala.« Tako je pisalo glasilo knezonadškofa Kranjske, ki je tudi na čelu jugoslovanskega gibanja in ki je podelil svoj blagoslov resoluciji zborovanja z dne preteklega 22. marca, na katerem so prisegli klerikalni, liberalni in socialistični slovenski voditelji, da se bodo borili do kraja za osvobojenje. Ali slovenski voditelji se niso omejevali na agitacijo v svoji domovini. Najdemo jih kakor propovednike evangelija jugoslovanskega zedinjenja na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Bosni-Hercegovini, povsod z uspehom in z navdušenjem sprejete. Še več, vidimo jih, in ' Podčrtal avtor. posebno dr. Korošca, zopet in zopet v Pragi, da podprejo češke aspiracije ter da iščejo podporo za jugoslovanske aspiracije. Dr. Korošec ni le priznan voditelj avstrijskih Jugoslovanov, marveč on igra takorekoč glavno vlogo v avstrijskem parlamentu kot najodličnejši in naj-radikalnejši protivnik vlade. 31. januarja je predložil mirovni konferenci v Brest-Litovskem spomenico, v kateri je bila izražena zahteva, da bi se morali pripustiti zastopniki Jugoslovanov na konferenco ter jim dovoliti, da izjavijo ter odločijo na podlagi pravice do samoodločbe, zahtevajo li zase svobodno državo in v kateri obliki. Pomemben je bil nastop dr. Korošca v zasedanju preteklega marca v vprašanju glede glasovanja o budžetu in o vojaških kreditih. Jugoslovani, Čehi in Poljaki so sprva odločili, da bodo glasovali proti budžetu in vojaškim kreditom. V zadnjem trenotku so pa Poljaki odločili, da se bodo vzdržali glasovanja. Čehi so nato stavili Jugoslovanom predlog, da naj se zapusti seja korporativno. Ali dr. Korošec se je protivil temu predlogu ter je odgovoril: »Ako se bomo le vzdržali, se bo zdelo, kakor da bi sc ne upali glasovati proti vladi in posebno ne proti vojaškim kreditom,1 Nobena sramota ne bo za nas, ako ostanemo v manjšini. Glavno je, da ostanemo trdni vzlic vsem grožnjam. Vsako taktiko, ki bi mogla izzvati dvom o resnosti našega odpora, je treba zavreči.« 1 Podčrtal avtor. Ti argumenti so prepričali Čehe, ki so glasovali skupno z Jugoslovani proti vojaškim kreditom. Ako bi bili Poljaki storili islo, namesto da so zapustili Jugoslovane in Čehe, bi bili vojaški krediti zavrženi.1 Sedaj naj mi bo pa dovoljeno, da navajam nadaljnja dejstva, iz katerih bo vsakomur razumljivo in jasno, da so Slovenci, nič manj kot avstrijski Hrvatje in Srbi, odločeni otresti se avstrijskega jarma. 1. »Slovenski Narod«, glavno glasilo liberalnih Slovencev, piše v svoji številki od 2. februarja 1918: »Nemški časniki nas dolže, da mi vzdržujemo javno ali pa tajno stike z Jugoslovanskim odborom v Parizu in Londonu. Ta nemška taktika nas pušča popolnoma hladne. Usoda, zgodovina sami delujeta očividno za našo stvar in za naše težnje po Jugoslaviji. Končni rezultat bo neodvisna Jugoslavija.« 2. Med čitanjem cesarjevega odgovora na čestitke parlamenta o priliki sklenitve miru z Ukrajino so vsi Jugoslovani zapustili zbornico. (»Neue Freie Presse« od 12. V. 1918.) 3. Zadnjega drugega marca so se sestali v Zagrebu narodni zastopniki iz Hrvatskc-SIa-vonije, iz slovenskih dežel, iz Bosnc-Herce-govinc, Dalmacije, Istre in Medjimurja. Socialisti so tudi bili tam zastopani. Sledeči komu-niké je bil izdan: »po razpravi o občnem političnem in narodnem položaju, so se zborovalci zedinili v 1 Podčrtal referom. Dnevne novice k Sv. Duh t Bohinju. Na Binkoštni pon-deljek bo pri Sv-. Duhu ob 11 shod somišljenikov SLS. Govore poslanci Scrnec, Jan in A r n e i. Bohinjci, pridite v čim obilnejšem fctevilu. k Himen. Pri Sv. Petru niže Maribora se poročita v sredo, dne 1. junija, gosp. Josip Elšnik, veleposestniški sin iz Svcčine z gospodično Lojzko Vračko, veleposestnico v Ma-Icčniku pri Sv. Petru. Kot priči bosta gg. Ivan Kren, župan na Plavču in K. Ornik, posestnik pri Sv. Petru. Ženin in nevesta sta zvesta in delavna člana naših organizacij. Tako dobi Velebil-Vračkova hiša vredne naslednike svojih prednikov. Novoporočencema kličemo: Na mnoga letal k Romanje r.a Velehrad. Rok za prijave udeležencev sc je na željo občinstva podaljšal do 15. junija, da se omogoči udeležba še nekaterim, ki sc doslej niso mogli prijaviti. Potrudimo sc, da bo udeležba zares častna. — Odbor za romanje na Velehrad, Ljubljana, Rožna ulica 11 (in Maribor, Glavni trg 7). •Ar Otvoritev telefonskega prometa s Koroško. S 1. junijem t. 1. se bo olvoril telefonski promet med Ljubljano in Cclovccm, Ljubljano in Beljakom, Zagrebom in Celovcem in Zagrebom in Beljakom, nadalje med 20 kraji v mariborski oblasti in 17 kraji na Koroškem. V prometu Ljubljane in Zagrebom s Koroško bo pristojbina za enoto navadnega pogovora znašala 27.50 Din, za pozivnico 9.35 Din, v prometu drugih krajev s Koroško pa za enoto navadnega pogovora 22 Din in za pozivnico 7.70 Din. ic Prijava za vstop v učiteljsko službo na srednjih šolah in učiteljiščih mariborske oblasti. Izprašani absolventi filozofske fakultete, ki nameravajo v šolskem letu 1927.-28. vstopiti v učiteljsko službo na srednjih šolah oziroma učiteljiščih mariborske oblasti, naj se prijavijo pismeno pri velikem županu mariborske oblasti (prosv. oddelku) v Mariboru najpozneje do 25. junija 1927. V prijavi naj navede kandidat stroko, iz katere je izprašan. •Ar Dijaški rok za absolvente trgovskih Sol. Absolventi državnih dvorazrednih trgovskih šol v Ljubljani, Mariboru in Celju obveščamo, da imajo v smislu odloka ministrstva vojske in mornarice Dj. Br. 9303 z dne 18. marca 1927 pravioo na dijaški rok vsi absolventi imenovanih zavodov, bodisi da so pred vstopom na trgovsko šolo dovršili IV. razred srednje šole ali pa IV. razred meščanske Sole. Enako imajo v smislu odloka komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani Dj. Br. 2035 z dne 28. marca 1927 pravico na dijaški rok tisti absolventi zgoraj naštetih trgovskih šol, ki pred vstopom na trgovsko šolo niso dovršili IV. razreda srednje ali meščanske šole pač pa so absolvirali pripravljalni razred. ~k Polovična vožnja za glavno skupščino Zadružne zveze v Ljubljani. Ministrstvo za promet je s svojim odlokom od 30. maja št. 35.372-27 dovolilo udeležencem glavne skupščine Zadružne zveze v Ljubljani v času od 7. do 11;. junija polovično vožnjo. Skupščina Zveze se vrši 9. junija ob 10. uri dopoldne v Akademskem domu, Miklošičeva cesta št. 5 v Ljubljani. — Udeleženci skupščine naj pri dohodu v Ljubljano vozovnic ne oddajo, ker bodo veljale tudi za vožnjo nazaj skupno s potrdilom o udeležbi na skupščini. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala na skupščini v Akademskem domu in v Zadružni zvezi. -Ar Učitelji-vojaki v mariborski oblasti. Ministrstvo prosvete je sprejelo v državno službo sledeče učitelje-vojake: Stanka T e r č k a v Marenberg, Mihaela P r e 1 o g a v Celje na deško osnovno šolo, Rajka B u r g a v Loko pri Zusmu, Vilibalda Beloglavca v Mursko Soboto, T i v a d a r j a Janeza v Kapco, Vladimirja Bertonclja v Ruše, Ivana tem, da je mogoča koncentracija vseh strank in skupin, katere, stoječe na stališču narodnega edinstva in naslanjajoče se na načelo narodne samoodločbe, zahtevajo svojo narodno neodvisno, na demokratičnih temeljih urejeno državo.« Zborovanje je bilo razpuščeno od policijskega odposlanca v vsem začetku, ki si je izsilil vstop v dvorano. Velike demonstracije so se vršile po ulicah mesta proti policijski nared-bi ter je bil dr. Korošec navdušenb pozdrav- ljen od množic, kjerkoli se je pokazal. 4. »Slovenec«, vodeči list klerikalne stranke, je v svoji številki od preteklega 30. marca, razpravljajoč o vojnih dogodkih v Picardiji, o katerih ni smel pisati odkrito, primerjal Nemce z bikom in zaveznike z Ursus-om v dobro znani Sienkiewicz-evi povesti »Quo vadiš« ter je zaključil: »Konec borbe je dobro znan: po nadčloveškem naporu je krščanskemu borcu uspelo, da je zlomil tilnik divjega bika ter se je žival v lastni krvi zrušila na tla... (69 vrst cenzuriranih.) 5. 17. marca se je vršilo zborovanje v Žalcu (pri Celju na Štajerskem), katerega so se udeležili hrvatski in srbski odposlanci iz Hrvatske. Dr. Korošec je izjavil v svojem govoru: ,Imamo samo en cilj pred očmi, zedinjenje ln neodvisnost našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nemci bi nas radi uničili ter prišli do Adrije čez naša mrtva trupla. Ali, kakor je naš narod odbil turški sovražni naval, tako bo sedaj kot zedinjen narod Slovencevj Ranfla v Sv. Vid pri Planini, Miloša Ledi n k a v Maribor na I. deško osnovno šolo, Rafaela Berceta v Šmarje pri Jelšah, Rajka Iglarja v Vuhred, Antona S m o d i č a k Sv. Barbari v Halozah. Kakor nam sporočajo iz ministrstva prosvete, morajo imenovani takoj nastopiti svojo službo, čeprav šc niso prejeli poziva od šolske oblasti. ^r Ljubljanska opera v Splitu žanje slavo. Pred popolnoma razprodano hišo je doslej igrala še vsak večer. Vse vstopnice za vse večere so bile vnaprej razprodane. Na številne zahteve se je sklenilo, da ljubljanska opera, ki je določila prvotno svoje gostovanje na šest predstav, gostuje še dva večera. Zdi se, da ima naša Talija drugod neprimerno vztrajnejše in hvaležnejše prijatelje kot v Ljubljani. k Škofijska konferenca. V Zagrebu se vrši te dni redna škofijska konferenca. Prisostvujejo vsi škofje ali njihovi namestniki, ministrstvo za vere pa je poslalo svojega zastopnika dr. Lanoviča, načelnika katoliškega oddelka. k Streljanje na Iastavice. Iz Zgornjega Kašlja nam poročajo, da so trije gospodje v nedeljo dne 29. maja okrog 5 popoldne na mostu pri Zg. Kašlju streljali leteče Iastavice. Oddali so na uboge ptice do 40 strelov ter jih mnogo pobili. Ljudstvo sc je seveda silno zgražalo. Ker lastavicc uživajo varstvo postave, prosimo orožništvo, oziroma gospoda državnega pravdnika, da dvigne obtožbo. Ime priče je na razpolago v našem uredništvu, imena vseh treh, ki so streljali, pa tudi. lir Delegati za sklepanje trgovinske pogodbe z Nemčijo so odpotovali iz Belgrada v Berlin. To so: dr. Milan Todorovič in H. Savić od ministrstva za trgovino, in Dušan Pantič od zunanjega ministrstva. k Solčavska loterija. Vsem, ki imajo srečke Solčavske orlovske loterije, vljudno naznanjamo, da se vrši žrebanje iste dne 23. junija t. 1. — Solčavski Orel. k Za tečaj »Brezalkoholne produkcije«, ki se vrši dne 4. junija t. 1. ob priliki velesejma, sprejmemo šc nekaj udeležencev. Interesenti, prijavite se takoj »Brezalkoholni produkciji«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. k Romanja na Trsat v dneh od 23. do 25. julija t, 1. se lahko udeleži vsakdo. Ne odlašajte, temveč prijavite svojo udeležbo čim-preje »Sveti vojski« v Ljubljani. k Opozorila inozemskim nameščencem ter tvrdkam, ki jih zaposlujejo. Po rešitvi ministra za socialno politiko se vsa začasna dovolila za zaposlenjc, izdana po odloku ministrstva za socialno politiko od 4. II. 1927, Z. R. št. 1278-IV do 1. VI. 1927 automatično podaljšajo do 1. VII. 1927. V slučajih, kjer se pa zaposlovanje inozemccv ni dovolilo, ter se je odredil rok za odpust inozemccv do 1. VI. 1927, se z gornjim ta rok ne podaljšuje. — Oblastna inšpekcija dela v Ljubljani. lir No zamudite priliko, da si nabavite po najnižjih cenah razno konfekcijsko blago v prodajalni Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg 5, I. nndstropje. Le šc kratek čas! k Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (iscbias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od il. maja do 30. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon. Sipke ^гЈа^^^оаеГо la. faneni sufeanec najcenejše pri Osređnji СфИаГКк! XadïUJJ Ljubljana, Kongresni trg Hrvatov in Srbov, odbil nov sovražni naval Nemcev ter skušal z vso silo ustanoviti svojo lastno državo, katera sama zamore zagotoviti Jugoslovanom potrebne pogoje za njihovo svobodo in za njihov razvoj.« Nato jc bila enoglasno sprejeta tale resolucija: »Tisoči Slovencev zbranih 17. marca 1918 pozdravljajo radostno zastopnike hrvatskega in srbskega dela jugoslovanskega naroda ter izražajo svoje prepričanje, da jim je življenje zagotovljeno samo v zedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno samosvojo državo; pozdravljajo pokret Jugoslovanskega kluba, začet z deklaracijo od 30. maja 1917, ter poudarjajo, da je potrebno za Slovence, Hrvate in Srbe, da svobodno razpolagajo o svoji usodi s tem, da si ustvarijo na svoji rodni zemlji neodvisno državo.« 6. 7. aprila sta sklicala slovenska poslanca Korošec in Verstovšck narodni shod v Sveti Janez, na meji med Koroško in Kranjsko, ki je končal krvavo, ker je okoli 100 Nemcev, oboroženih s koli, skušalo motiti zborovanje. Nemci so bili neusmiljeno tepeni od Slovencev, ter je bila vsa cesta, po kateri so Nemci bežali, okrvavljena. Korošec, govoreč o preganjanjih, ki jih morajo pretrpeti Slovenci, je rekel: »Ta preganjanja so odprla oči nam vsem ter vemo, da moremo le v svoji državi živeti svobodno in neodvisno življenje.« Zborovanje je bilo razpuščeno od zastopnika vlade, prej ko jc bilo mogoče odglaso-I vati kako resolucijo. £Jublfana © Gledalllka prireditev Zarjanor. V soboto, dne 4. junija t. 1. priredi Kat. akad. društvo Zarja ob 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma gledališko predstavo. Igrali bomo Fin-žgarjeve »Razvaline življenja«. Vljudno prosimo vse prijatelje katoliške akademske mladine, da se v čira večjem številu odzove našemu vabilu in poseti našo prireditev ter tako podpre naše idealno stremljenje. — Odbor. © Mesto cvetja na grob f Mare Remčeve darujejo dr. Brecljevi za »dijaško kuhinjo« 100 Din. O Gospa M. Ogrinova je darovala za spomin umrle Mare Remčeve 100 Din za Eliza-betino konferenco šentpeterske župnije. Bog povrni! © Mar. kongrcgacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani naznanja, da se bo brala sv. maša za pok. članico M aro Remec v petek ob pol 7 zjutraj in ne ob pol 8 kot je bilo v parte naznačeno. O Inozemski gostjo v Ljubljani. Želozničar-ske balkanske konferenco in vsedelavskeja r.let i, l;i se vrši o liinkoštih v Ljubljani, se udeleži vri inozemskih delegatov. V četrtek 2. junija popoldne ob 17. uri 22 minut prispeta VVeigel z Dunaja in Maksamin iz Poljske. Isti dan zvečer ob 21. uri pa pride večja 20članska delegacija. Med delegacijo se nahajajo: tajnik celovške delavske zuorriice dr. Newole, podpredsednik iste Rudolf Tribal, Makarijev iz Sofije, Prodromon iz Aten, Sonaunides iz Soluna, Ballineanu iz Bukarešte. Na kolodvoru jih sprejme železn-'čarska godba in predstavniki Delavske zbornice. V petek pa prispe iz Pariza mednarodni tajnik Fimmen. O Groenlandn so dali normnnski odkritsiji ime »Zelene zemlje« v nasprotju z Islandom, »Ledeno zemljo«, ker nudi zlasti njegova južna in a-hodua obala v poletnem času očesu prijetno sliko zelene oaze v Severnem ledenem morju. V fjords, na gore in na ledenike tega največjega otoka z eanlje, ki meri toliko kot ena petina Èvrope, a šteje io 14.000 ljudi, nas popelje v četrtek, dne 2. junija ob 8. uri zvečer v Union prirodopUec dr. O. Steinbook. Z besedo in sliko nam bo razložil potovanje, ki ga je 1920 podvzel na abtiio in s podboro danske akademije znanosti po tej severni zemlji, ki je svetu znana zlasti po kjpe-dirijah N ans ena, Mylius-Erichsena in lïasm i.ssc-na. Predavanje se vrši v nemškem jeziku. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni na Koiigr.-e-nem trgu. © K sprevodu mladine ob proslavi inajniške deklaracijo nam javljajo: Z ozirom na popis manifestacij ob priliki obletnice majske deklaracije, ki ga je objavil Vaš cenjeni list in v katerem omenja delegacijo Narodne odbrane prosimo, da vzame cenj. uredništvo na znanje sledeče: Manifestacije dne 29. maja se je udeležila oficielno po-slrojena Četa četnikov-oglednikov Strelske družine (srednješolski vod), lri so imeli na rokavih rdeče trakove s strelskim znakom in od katerih so bili štirje (poveljnik čete, zastavonoša in dva čuvarja zrstave) uniformirani v četnižki kroj. Številčno stanje jo bilo 48 četnikbv. Toliko v ravnanje, ker navedena organizacija tedaj prvič nastopila oficielno in javnost še ni informiran o njej. — Po-veljnlik čete. (V prihodnjič prosimo slovensko sestavljenih dopisov. Uredništvo.) O Mostnemu gerentstvu v Ljubljani. Hišne posestnike Florijanske ulice je občina pretekli teden jako nemilo presenetila z vabili, da naj plačajo stroške za napravo trotoarja, kateri stroški znašajo večinoma čez 1000 in več dinarjev, plačljivo v 30 dneh. Hišni posestniki pričakujejo od gospoda gerenta, da bo, računajoč z gmotno nepo-voljnim stanjem hišnih posestnikov odredil, da se plačujejo predpisani zneski v daljših in manjših obrokih. — Prizadeti hišni posestniki. © Samoumor natakarice. V noči od ponedeljka na torek je bilo v neki ljubljanski gostilni prav veselo. Gosi je so rajali tja do pol 4 zjutraj. Med njimi se je sukala brhka natakarica Marija Domja-novičeva, stara še no dvajset let in nosila tja do pol 4 zjutraj pijačo na mize. Nato se je odpravila v svojo sobo. Ker so jo kmalu pogrešili, bo jo poiskali in jo našli nezavestno, poleg nje pa četrt-litrski kozarec, iz katerega je dekle izpilo znatno množino lizola. Poklicali so takoj stražnika, nato pa so telefonirali rešilni postaji, lri je ob 4 zjutraj prepeljala Damjanovičevo v bolnico. Tu so ji sicer Opozarjam na brezkonkurenčne cene birmanskih daril ur in zlatnine. Unč PEwEo - Ljubljana, mestni trg «jua, s_wu le .. številka 17. s 7. Impozantna manifestacija se je vršila 13. aprila v Pragi, katere so se udeležili tudi jugoslovanski zastopniki. Korošec je izjavil v pomembnem govoru: »Nobene obtožbe, nobene grožnje nas ne bodo ostrašile. Pri Vas (Čehih), kakor pri nas prevladuje globoko prepričanje, da je s to svetovno vojno prišel skrajni trenotek, v katerem moramo dokazati vsemu svetu, kakor tudi samim sebi, da smo vredni svobode, po kateri so naši predniki in po kateri smo mi tako brez upa stremeli. Mi (t. j. Čehi in Jugoslovani) smo skupaj ječali pod tujim jarmom, skupaj se bomo borili proti istemu in skupaj bomo zmagali. Ta zmaga bo pomenila češko in jugoslovansko neodvisnost.« ViSjem 5£5ster. Še ni tega eno leto — lani je bilo 8. in 9. avgusta, ko smo napravili Slovenci tukaj zopet, kakor že večkrat, skupno romanje na Kevelar, božjo pot, ki ima v resnici več obiskovalcev kakor Lurd. Dokaz, kako močno polje ln valovi tukaj versko življenje! Jaz sem prišel v Kevelar iz Klcve, kjer sem se zdravil, ker sem želel bili pri naših ljudeh. Bil sem pa tako slab, da se nisem upal nič pridigati. Vse so namesto mene opravili slovensko govoreči nemški duhovniki: Kôster, Tensundern in Hulsmann. Naš ljubeznivi Hegenkotter — pri katerem danes tole pišem — ki je bil že večkrat z nami, jc bil topot ludi v nekem zdravi- Opozarjamo na binkoštno prodajo vseh modnih potrebščin perila, kravat, aamo-veznic, nogavic itd., ki se vrši do sobote po neverjetno nizkih cenah pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana, izprall želodec, vendar pa Je deJde ob 6 zjutraj umrlo. Vzrok samoumora ni znan. © Nezgode in poškodb«. Hlapec Lojze D. j« v ponedeljek popoldne tako nerodno vozil mim vdušenje. Pri tem ji je pomagal g. Jezoršek, kateremu je vloga Karla zelo pristojala. Toda kot grofov strežaj jo bil še veliko boljši, kakor Povžev hlapec. »Faktum« kaj ne? Povževka gdč. Hajncova jo bila popolnoma naturalizirana, le njen mož g. Slabo je bil malo premlad v maski. Mogočo je bil radi tega v kretnjah nekoliko neodločen. Gdč. Pri« boršičeva kot Dorica je bila na višku pri ločitvi i mladim baronom, dočim je bil on pri vsej igri prav dober. Le na zadnje po prestani vzgoji pri oskrb-nikovlh, bi morala Dorca pokazati več spremembo svojo osebnosti. Zelo imponirale so v kretnjah tn mimiki vloge iz baronove hiše. Baronica, ki jo jo igrala gdč. Slaparjeva, jo bila zelo ogledna in izrazita. Nad vse dober jo bil markis g. Kimaver. Igral jo vsako kretnjo z eleganco hi bil kakor resničen. Baron v osebi g. Pupita je bil v govoru ln ponašanju prav dober, le maska ga je malo kazila. Oskrbnik g. Slabe in Požerun g. Ržen sta svoji epizodi čisto povoljno rešila. Igra je bila dolga, kljub temu je občinstvo odšlo zelo zadovoljno, ker so se igralci potrudili napraviti tak lep večer. Naj отем nimo še društveno godbo, da je svoje komade izvajala prav dobro. Št. Vid nad Deklaracijska proslava. Zvečer ob 7 se jo vršila slavnostna predstava »Za pravdo in srce« pri nabito polni dvorani Ljudskega doma. Slavnostni govor je imel č. g. dr. Trd an, ki jo orisal trpljenje slov. naroda in njega borbo za svojo svobodo. Govornika je občinstvo burno pozdravilo, njegov globoko zamišljen govor pa burno aklami-ralo. Igra je izpadla naravnost izborno, za kar gro pohvala vsem igralcem in gospodu režiserju. Nabito polna dvorana in navdušenje pa je pričalo o globoki narodni zavesti Šentvidčanov. Ježica pri Ljubljani Proslava dcklaracife. — Nadvse lepo in dostojno v kar najbolj slavnostni obliki se je izvedla preteklo nedeljo proslava majniške dcklaracijci Ob nabito polni dvorani, ki so jo ljudje vseh stanov in poklicev z občinskim odborom na čelu ter gosp. župnikom in županom iz Črnuč (ker tam niso prirejali slavlja), je zaorila z odra mogočna »Naša lepa domovina«, katero je poslušalo občinstvo stoje. Sledilo je še več pesmi, na koncu »Bože pravde«, par lepo izvedenih teiovad. točk, zlasti Orlice so v simbolični, temu dogodku primernimi vajami zelo ugajale. Ob deklamaciji »Slovenec Čehu«, katero je v pesniškem zanosu z mo- Žočnim, v dušo segajočim glasom prednašal član •rla, je občinstvo vzklikalo našemu nepozabnemu Evangelistu, ko je bilo imenovano njegovo ime, kar se je ponovilo med slavnostnim govorom društvo na Nemškem, in sicer v Hambornu, ki bo letos 3. julija obhajalo svojo petindvajset-letnico. Zdaj imamo teh društev 25, za žene pa roŽnovenske bratovščine. In na teh društvih sloni vse naše versko in narodno življenje. Ko bi nemški duhovniki poleg verske ne bili vedno gojili tudi narodne ideje, bi naši ljudje danes komaj še vedeli, da so Slovenci. Zdaj so jim pa ti rojeni Nemci neprestano v spomin klicali, da so Slovenci in da tega ne smejo nikoli pozabiti, in sami so bili prvi in najbolj navdušeni — Slovenci. Pred seboj imam sliko, kjer sedita gg. Kôster in Hegenkôtter okrašena s slovenskimi kokardami. Ob procesijah je iz Kôsterjevega stanovanja vselej visela dolga slovenska trobojnica. Res so to delali ti možje predvsem iz verskih motivov — prav po reku Pavlovem: omnibus omnia factus sum (vsem sem postal vse) — a njih navdušenje za slovenstvo je bilo popolnoma in prisrčno. Da, pokojni Kôster je bil celo slovenski literat. Ne Ie da je ljudem pisal nešteto pisem na Slovensko in druge potrebne »papirje«, — sam je povedal, da je preskrbel papirje več ko 600 osebam — izdal je tudi nemško pisano navodilo za duhovnike, kako in katere papirje je treba preskrbeti Slovencem, Čehom in drugim, ga dal tiskati in razposlal vsem, ki imajo tujce v svoji župniji. Izdal pa je tudi tri male slovenske pesmarice: eno nabožnih, eno narodnih, eno pa rudarskih pesmi. Tiskane so pri Krajcu v Novem mestu. Iz teh pesmaric naši ljudje šc danes tukaj prepevajo. G. Kôster pa je, kakor že povedano, tudi sam vedno rad prepeval slovenske pesmi, »En hribček bom kupil« in druge, — najrajši »Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala ...« Da sem se temu dobremu možu moral večkrat smejati, vedno ga pa, občudovati in spoštovati, to boste po vsem tem razumeli. Blagi pokojnik je bil rojen 3. aprila 1869. Izpolnil je torej 58 let. Po prvih šestih letih pastirovanja je prišel v Hamborn kot rektor na takozvano »Rektoratschule«, to je katoliška spodnja gimnazija, kakršnih je tukaj na Nemškem več. Ko je tukaj spoznal Slovence, se je zanje zavzel, se začel učiti slovenščine in dal pobudo tudi drugim duhovnikom, da so se je začeli učiti. Razen svojih strogo stanovskih opravil je ves živel za Slovence. (Neka Slovenka, ki je bila prej v Hambornu, mi piše iz Belgije, kako joka za njim, ker jo je v bolezni vsak dan obiskal, ž njo molil in ji tudi nosil krepčila. Enako tudi drugim bolnikom. Sploh mu v celem dolgem pismu poje hvalo in ne more prehvaliti njegove milosrčnosti in požrtvovalnosti.) Dobri Slovenci so se radi zbirali okoli njega ter ga spoštovali in ljubili kot očeta. Mnogo pa je kljub temu ostalo trdih, nesprejemljivih in nepoboljšljivih, nad čimer se je včasih potožil. 13 let je tako deloval za Slovence, 1. 1914. pa je postal župnik v Walsum-u, eno uro izven Hamborna, kjer so ga Slovenci večkrat obiskali in jim je še vedno preskrboval papirje. Tudi v Walsumu je bil 13 let. Pred nekaj tedni pa jc bil imenovan za župnika in prošta v mestecu Billerbeck, smrtnem kraju sv. Ludgera, ustanovitelja miinsterske škofije, koder stoji mogočna dvostolpna cerkev, zelo podobna zagrebški stolnici, toda večja. Preden je imel nastopiti to odlično mesto, si je dal v domači župni bolnišnici — tukaj ima vsaka večja župnija svojo župno bolnišnico — operirati v nosu. Pri tem pa ga je zadela kap ... In namesto na proštijo, so ga 12. maja nesli v grob. Pokojni Kôster je bil tip pravega Vest-falca. Na videz trd, precej okoren (precej je spominjal na pok. profesorja Jancžiča v Ljubljani), skrajno miren, flegmatik, preprost, pravi Izraelec brez zvijače, globoko veren, sama dobrota in požrtvovalnost. Blagor mrtvim, ki umrjejo v Gospodu; njih dela namreč gredo za njimi! — Slovenci pa moramo tolikega našega prijatelja ohraniti v hvaležnem spominu. J. K. SCmefrki dan na Trški gori pri Novem mostu bo na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija t. 1. po tem-Ie sporedu: Ob 9 dopoldne sv. maša v romarski cerkvi, zatem pridiga g. prošta Čerina, potem pa veliko zborovanje zunaj cerkve, na knterem nastopijo odlični govorniki. Med govori nastopi pevski zbor. — Možje in fantje! Na agitacijo za veličastno udeiežbol Na binkoštni ponedeljek vsi na Trško goro! Kranf Desetletnica majniško deklaracijo so Je y Kranju proslavila na slovesen način. Jugoslovanska Matica je priredila v soboto zvečer akademijo v Narodnem domu, v nedeljo dopoldno pa obhod po mestu. Naša katoliška kulturna društva pa so proslavila desetletnico majniško deklaracije v nedeljo zvečer s slavnostno akademijo v Ljudskem domu. Na sporedu so bile simbolične telovadne vaje, de-klnmacija S. Gregorčičevo »Ujedinjena Slovenija«, petjo narodnih pesmi, katero je izvajal močan moški zbor pod vodstvom g. Cirila Mohorja in dramat-skt prizor ob desetletnici majniške deklaracije »Združena Slovenija«. Akademija jo bila v vsakem oziru zelo posrečena. Nad vse pa je učinkovala zlasti zadnja točka »Združena Slovenija«, ki je marsikomu izmed navzočih privabila solze v oči. Slavnostni govor je imel g. prof. Korbar. Njegov krasni govor jo vžgal v poslušalcih velikansko navdušenje, ki se je razvilo v viharno manifestacijo za dr. Kreka, dr. Korošca in kralja Aleksandra. Dvorana je bila prav dobro zasedena. Pri tej priliki se Jo prodalo tudi 35 diplom Jugoslovanske Matice. Proslara 10 letnire majniško deklaracije. T nedeljo 29. maja se je vršila v Radovljici proslava 10 letnice majniške deklaracije. Prvotno je bilo nameravano, da se vrši manifestacijsko zborovanje na trgu pred cerkvijo. Toda vsled skrajno neugodnegn vremena so je morala proslava prenesti v vestibul graščine. Slavnostni govornik g. ravnatelj France Resman nam jo v krasnem govoru naslikal pred-zgodovino majniške deklaracijo in sploh narodno probujenje od 1. 1848. dalje. Na koncu zborovanja so še zborovalci zapeli »Lepa naša domovina«. —> Zvečer se je pa vršil v dvorani restavracijo »Kun-stelj« koncert, ki ga je priredila podružnica Jugoslovanske Matice. Vrstilo so se pevsko in glasbene točko in deklamacije. Sploh je vsa prireditev kajs najboljše izpadla. Tršič Desetletnico majniško deklaracije so vsi kTOgl našega meetn proslavili skupaj preteklo nedeljo. Sprevod, ki jo bil lep po številu in pestri sestavi, je poživljala vrla godba gasilnega društva iz Škofje Loke. Manifestanti so so udeležili korporativno službe božje. Vsled dežja so je slavnostni zbor moral po sv. maši vršiti na mesto na trgu v telovadnica meščanske šole. Trg je bil okrašen z zastavami. Z a n p n i k e SLS opozarjamo, naj bodo pridno na delu in agilirajo od moža do moža, da bodo vsi naši volivci šli volit listo SLS brci izjemo. Pokažimo demokratom, da so jih prav nič no bojimo, da jo naša stranka tudi r Kamniku sila, ki jo vedno troba računati г njo in jo no preziratf kot so je godilo dozdaj. Sami si bomo ukrojili usodo, zato vsi, pa prav vsi na delo! Okrajno tajništvo Slovensko ljudsko stranke, na novo ustanovljeno v zmislu spremenjenih! strankinih pravil, jo pričelo poslovati začasno v Kamniškem domu v prvem nadstropju. Nanje naj se odslej obračajo krajevni odbori, pa tudi posamezni pristaši, ki želo pojasnil in nasvetov. Natančnejše o tem tajništvu bomo poročali. Da bi obvarovali svojo stranko velikanske polomijo ob volitvah, drži SDS svoje dosedanjo pristaše z vsemi silami v šahu ter jim skuša dopovedati, predvsem onim, ki so ji že obrnili hrbet, da bi jiin znalo biti v škodo, če volijo prott-demokrnteko. Gospodje demokrati, ali se zavedale pri tem, da ima vsaka palica dva konca? In vsi tisti, ki se bojite demokratskih namigavan), ali ne znate po prstih na roki prešteti, kako so vsa ta demokratska sredslva prazen strah? So pnđ demokratje obračali, mi smo pa obrnili, še vedno je bilo tako. Pa jo res hudo, kadar se človek potaplja; vsaka bilka, šo tako slaboina, je upanje za rešitev. Za kamniške demokrate pa pri teh volitvah ni nobene rešilne bilko. Borba je bila odločena žo z vloženimi kandidatnimi listinami! Klerikalni bavbav pa ne vlečo več, gospodje demokrati! Jo preotror.jo slrašenje z njim, da bi so ga mogel pamelen Kamničan ustrašiti. Je res to samo strašilo za ono, ki ne znajo sami misliti ter jim je vedno Ireba slikati na steno hudifo, da šo jim v možganih ne razjasni. — Še nekaj! Če bt gospod slučajno no razumeli gornjih vrstic, nnj se obrnejo z vprašanjem na svoje bivše pristaše. Nikar pn naj no vprašujejo klerikalcev. Ker so namreč klerikalci kamniški tako silno pohlevni ljudje, da bi si niti odgovoriti no drznili na visoko vprašanje! Oprosti naj se jim ta po-hlcvnost: so pač »garaška čela»! Notranjščina sloveče katedrale Keimsu po prenovljenju. Trbovlje vy Sv. maša ia rudarje o Binkoštih. Letos Jmajo rudarji svojo zaobljubijeno sv. mašo na binkoštni ponedeljek na Sveti Planini. Odhod z za-Btavo in godbo iz Vod ob času kot druga leta. Ben Hur. Dramatični odsek Prosv. društva v Društvenem domu študira igro »Bsn Hur», ki se vprizori Da sv. Rešnjega Telesa to je v četrtek dne 16. junija. z^z Olepševanj« trga. Posestnik g. Stroj podira hlev, ki leži na glavni točki trga vis-a-vis g. Mola trgovine ali občinskega urada. Svet, na katerem je stal hlev, namerava kupiti občina, kjer bi se zgradita važna uradna poslopja. tt Seja bratovske skladnice. Krajni upravni odbor ima danes v torek svojo mesečno redno eejo. Razdeljevale se bodo podpore onim, ki gredo v kopališča. y*-/ Krekova mladina je izvolila v nedeljo na svojem občnem zboru sledeči odbor: Predsednik: Poznič Ivo; tajnik: Seme Ivo; blagajnik: Križnik Filip; odbor: Fabjan, Palčič, Frelih, Golob, Brna in Zičkar. V prihodnjem letu želimo naši mladini še več uspeha pri njenem delu. z^z Rudarske nadaljevalne šole zaključek. V nedeljo dopoldne se je rudarska nadaljevalna šola zaključila z razstavo šolskih izdelkov. Navzoči so bili med drugimi tudi gg. rudarski glavar Ster« gar, rudn. ravnatelj inž. Pauer, zastopnik okrajnega zastopa Deželak. Tfo Vrnitev iz Orienta. Č .g. katehet Josip Zmavc se je zdrav in veselega lica vrnil po pettedenski odsotnosti v sveti deželi, Egiptu itd. danes v torek zjutraj domov. 0 potovanju napravi nekaj predavanj v kratkem, kar že vsi težko pričakujemo. CfubljansKo gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer, greda. 1. junija: LUMPACIJ VAGABUND. Red B. Četrtek, 2. junija: PAHLJAČA LAD Y WINDER-MERE. Globoko znižane enotne cene. Izven. Petek, 3. junija: Zaprto. Gostovanje gospoda Vladimira Skrbinška. G. V. Skrbinšek gostuje v komediji »Pahljača lady Windermere» v vlogi lorda Darlingtona v četrtek dne 2. junija. Za to predstavo veljajo globoko znižane enotne cene (10, 6 in 4 Din). Opozarjamo, da bo to zadnja vprizoritev te duhovite Wildejeve komedije v tej sezoni. Mariborsko gledišče Sreda, 1. junija ob 20. uri: PRI BELEM KONJIČKU. Ab. A. Kuponi. Zadnjikrat. Četrtek, 2. junija ob 20. uri: RIG0LETT0. Ab. C. Kuponi. Petek, 3. junija: Zaprto. Binkoštni prazniki v mariborskem gledališču. Dn bodo imeli mnogoštevilni gostje, ki bodo o Binkoštih dospeli v Maribor, priliko poseliti gledališče, se bosta vršili na binkoštno nedeljo dve predstavi. Popoldne ob treh se bo vprizorila velezabavna veseloigra »Seampok». Zvečer ob osmih pa melodijooia, učinkovita op.er.eta >£ar- kaeginja^ SK Jadran. Danes ob 17.30 slikanje-na igrišču. Tajnik. HAZENA. Pomladna prvenstvena sezona hazene se bliža zaključku. Preteklo nedeljo je doživela Atena, ki ima letos zelo šibko družino, hud poraz v Mariboru. Družina SSK Maribora jo je porazila z zares rekordnim scorom 38:111 V ljubljanski podzvezi preostane sedaj samo še tekma Maribor : Ilirija, ki odloča tudi o pamladanskem prvenstvu. Tabela kaže sedaj sledeče stanje; 1. Maribor 6 točk (score 62: 16), 2. Mura 6 točk (60:28), 3. Ilirija 4 točke (40:8), 4. Primorje 2, Atena 0. Zadnja prvenstvena tekma v Zagrebu med Concordijo in Akademskim ŠK je prinesla Concor-diji zmago s 5:3 in prvenstvo zagrebške podzveze. ATLETIKA. Na binkoštni ponedeljek se vrši v Ljubljani običajni vsakoletni propagandni stafetni tek skozi mesto. Letos starta tudi štafeta celovškega Atletik KS. Popoldne se vrši na prostoru Primorja lahko-atletski dvpmatch Primorje ; Atletik SK. Stafetni tek skozi mesto se vrši v binkoštih tudi v Mariboru in Celju. GOSTOVANJE ORASKEGA ATLETIKSP0RT-KLUBA V LJUBLJANI. V nedeljo in ponedeljek 5. in 6. t m. gostuje prvič v Ljubljani nogometni prvak Gradca. GAK. Ker igra Ilirija v nedeljo v Belgradu, bodo imeli renomirani Gradčani prvi dan za protivnika najbrž ASK Primorje, drugi dan pa igra z njimi Ilirija GAK se nahaja trenutno na daljšem potovanju po Jugoslaviji. Igral je 26. t. m. v Zagrebu s Haškom zmagovito 2;1, v Splitu pa je v nedeljo igral proti Hajduku neodločeno 1:1. Znan je ne samo kot eden najstarejših in najuglednejših avstrijskih klubov, temveč tudi kot moštvo, ki niti malo ne zaostaja za najboljšimi profesionalnimi klubi Dunaja. Igra prvorazreden, tudi za oko prikupen kombinacijski nogomet, združen s hitrostjo in dobrim startom. Obvezan je absolvirati obe tekmi v Ljubljani s kompletnim I. moštvom. LAHKOATLETSKA DAMSKA PRIREDITEV V PRAGI. V eoboto in v nedeljo so tekmovale. Najboljše so bile Nemke in Avstriike, zasedle so vsa prva mesta. Čehinje se niso mogle posebno uveljaviti, čeprav so zboljšale par domačih rekordov. Sobota: 100 m Schurinek 13, Wagner 13.1 ; krogla Lange 10.84, za 60 cm bolje kot dosedanji svetom! rekord; 800 m Lange 2:37.2: skok v višino Bredov 1.48, skok na daljavo brez zaleta MJichelmann 2.45; diskos Lange 30.12; 4X100 m Nemčija 53. Nedelja: Krogla obojeročno Lange 19.005, nov svetovni rekord (Vidlakova 18.525, nov čsl. rekord); 200 m Schurinek 27.8. Wagner 2.8; skok na daljavo Wagner 5.215 in še dve drugi nad 5 m ; kopje Lange 29.30; 4X75 Nemčija 89.4, Praga in Dunaj skupaj 40.2. ŠPORTNI DOGODKI. Dunajski Rapid je zmagal v pokalni tekmi, Hakoah je v Ameriki uspela proti moštvu države ^ Indiaaa berlinska Hertha je proti vsemu pri- čakovanju ob navzočnosti 55.000 gledavcev premagala v Leipzigu Spielvereinigung FUrth 2:1, Pe-iiarol je v Parizu igral 1:1, drugo špansko moštvo je v Madridu premagalo Portugalce 2:0, Avstrijci v Zurichu pred 17.000 gledavci Švicarje 4;1, Danci Norvežane 1;0, Švedi Latvijce 12:0, Cehi'v drugi igri Belgijce 4;0, Kanade! v prvi igri na Novi Zelandiji tamošnje moštvo 10:1, Vršovice so pa v Avstraliji prvič zgubile, in sicer proti moštvu Novega Južnega Walcsa, 4:5. Ali imaš še kaj sape, ko si vse to v eni sapi prebral? Ubogi Arsenal I Namesto v Prago se je peljal tvoj vratar v Zagreb in namesto da bi bil tukaj počakal, se je odpeljal na Dunaj. To, potem slabo vreme, mraz in smola je povzročilo imenovanemu res velike poraze. H o u b e n je spet v dobri formi; 100 m je tekel v 10.5. Schtiller v 10.6, 200 m pa Schffller 21.6 in Houben 21.8. Pri isti prireditvi je tekel Eber-hardt 400 m v 49.8, Pauli je bil za širino prsi za njim; 5000 m Petri 15:23.7, 110 m lese Trossbach 15.5, krogla Schrôder 13.40, skok na daljavo Do-bermainn 7.12. V Bremenu je pa skočil Kocher-mann 7.29 m daleč, Holandec Peters 7.13; 110 m lese S t e i n h a r d t 15.2! — Na jubilejnem mitingu budimpeške univerze je zboljšal Egri ogrski rekord v metu diska na 46.80; drugi rezultati; 100 m Asseyer iz Berlina 10.8, 200 m A. 22.2, 400 m Pozterefsky iz Varšave 50.8, 1500 m Nemec Bôclier 4:07, 5000 m Gross 15:43.2, 110 m lese Pozterefsky 15.8. 400 m lese P. 57.4, skok v višino Keszmarky 1.86, na daljavo Balogh 7.07. krogla Darany 14.10 m. — Na Dunaju so priredili delavci tek »povprek po Dunaju«, ki se ga je udeležilo 71 moških in 30 ženskih tekmovalnih skupin, skupaj 1500 tekačev in tekavk. — V Erfurtu je HShnel prehodil 25 km v 2:02, nov svetovni rekord; doslej Schwab. Fifiler je plaval na hrbtu 100 m v 1:10.6, Weissmueller pa 300 m prosto v 3:33.6, dva nova svetovna rekorda. B i n d a je dobil doslej od 9 etap 8 etap. Njegov skupni čas 86:34:17 je za 16 minut boljši kot Brunerov in za 22 minut boljši kot Pancerov. Francozi priredijo motorno tekmo skoz Saharo, 3560 km, v štirih etapah 1100+ 600+700+ 1160; najhujša ie zadnja, čisto brez vode. Cerlcveni ve&inite Kongregaeija gospodov pri sv. Jožefu ima danes ob pol 8 zvečer svoj redni sestanek v kapeli. JSTasznanila Tobačni upokojenci in upokojenke! Naznanjamo vsem Članom in članicam, da se vrši redni letni občni zbor »Strokovnega društva tobačnih upokojencev in vpokojenk v Ljubljani« dne 2. junija ob pol 3 popoldne v dvorani Rokodelskega doma, Ko-menskega ulica. Vabi odbor. Gcdbenn društvo sOradašcat Vič-Glinco javlja, da se vrši dne 2. junija t. 1. redni občni zbor. Vabijo se člani. Koroška Bela. Gasilno društvo naznanja, da se radi slabega vremena v nedeljo koncert ni vršil. Vršil pa so bo v nedeljo 5. junija. Ceste skozi mesto so ob deževnem vremenu Iv tako mizernem stanju, da je škandal za mesto. Vsak avto, vsak hjtrejši voz nameče na okna in hiše blata, da so nekatere prav podobne onim iz Blatne vasi. Seveda pred vsako hišo ni mogoče na vozi ti in posuti gramoza, ali lahko bi bilo nasuti ga po sredi ceste in ukreniti potrebno, da bodo vozovi in avtomobili vozili skoz mesto počasi, s predpisano brzino. Kriški ribolov v Bistrici od Ilomci do Beri-čevega je na javni dražbi izdražil g. ravnatelj čeč iz Ljubljane, onega v Pšati skozi Komendo g. ^lejač iz Kapljevasi. Kočevje Proslava desetletnice majniške deklaracije. Da smo v Kočevju ravno v kulturnem oziru zaspanci, se je tudi to pot izkazalo. Javne proslave majniške deklaracije ni priredilo nobeno društvo, tudi Jugoslov. Matica ne. Pač pa je priredil orlovski odsek v spomin desetletnice majniške deklaracije za svoje člane sestanek, na katerem je bilo na programu izčrpno in krasno poljudno-znanstve-no predavanje, ki je vsaj malo nadomestilo javno proslavo, ki je vsekakor na mestu ob spominu na tako važen trenutek, ki mora biti zabeležen z datimi črkami v zgodovini našega naroda. X>. M. v Polju Proslava majske deklaracije se je tudi pri nas vršila na dostojen način. Slabo vreme, ki je bilo v soboto popoldne in zadrževalo ljudi, da ne bi napolnili dvorane Ljudskega doma. Uvodoma je podal g. prof. Rožič v poljudnem govoru zgodovino in pomen majske deklaracije. Občinstvo mu je pozorno sledilo in navdušeno pritrjevalo. Sledile so razne pevske, telovadne in deklamacijske točke članov in članic tukajšnjega Orla, ki je pokazal s to prireditvijo, da raste in se dviga. MetliRa Kmeteka zveza je imela svoj sestanek na Vnebohod. Prišel je med naše može tudi I. Sta-novnik star. in začel s svojo agitacijo. Toda spoznali so ga možje takoj po njegovih besedah in se obrnili od njega. Pri našem zavednem kmetskem ljudstvu g. Stanovnik ne bo opravil prav ničesar! 20 letnico je obhajal tukajšnji Sokol dne 29. maja, katero je proslavil z baklado in akademijo zvečer. Poroka. 29. maja se je poročil M Simonič iz Metlike z Marijo Kraševec iz Rosalnic. Vinske gorice so oživele na novo. Vse lepo poganja, grozdje sicer kaže manj od lani, a so lepše nastavljeni grozdi. Škropilnice so aoj>et v rabi in mučijo ožuljene hrbte vinogradnikov. Izlet priredi o Binkoštih tuk gospodinjski tečaj s svojimi gojenkami I. in II. tečaja in sicer v Ljubljano. Shod Kmetske zveze bo na binkoštni ponedeljek pri Treh farah. Cepljenje koz pri otrocih se je pričelo pri nas ta teden in se nadaljuje po običajnem redu. Hrasžnllz Prosveta. Preteklo nedeljo je igrala celjska »Krekova mladina« v dvorani g. Loger znano burko »Prevarani mož«. Igralci so dobro odrezali, le žal, da obisk ni bil še večji. Dol pri Hrastniku. 27. t. m. se je vršila tukaj seja občinskega odbora. Med drugim se je sklepalo o oddaji občinskega lova. Občinski odbornik gosp. Senturc je stavil predlog, da se odda lov potom javne dražbe, ker tako lahko občina več dobi. G. Dolinšek in drugi so pa sklenili oddati lov brez dražbe za 2500 letno. Letalo, v katerem je bil Lindbergn preletel Atlantik. Gospodarstvo Is bosanskega bankarstva. Ujedinjene centralne banke d. d. Sarajevo izkazujejo za 1. 1926. Izgubo v znesku 946.000 Din, dočim so za 1925 izkazovale dobiček 1,866.000 Din, za leto 1924. po 1,858.000 Din. Kapital znaša 25 milijonov Din, rezerve okoli 4 milijone Din Zavod je nastal 1. 1924. po fuziji Hrvatske centralne banke. Banka ima 12 podružnic in je imela večino pri njej Prva hrvatska štedionica, katere zastopniki sede . tudi v upravnem svetu. Hrvatska centralna banka je bila ustanovljena že leta 1907. Sedaj pa bodo banko likvidirali in bo njene posle prevzela Prva hrvatska štedionica, ki bo s tem razširila krog svoje klijentele, kajti vloge in upniki banke so znatni kakor tudi bilančna vsota (1925. leta 147 milijonov dinarjev). Zveza slovenskih zadrug je imela lani koncem leta 133 članic napram 114 v letu 1,925. Promet je znašal lani 125 milijonov (1926. leta 105 milijonov). Vlog ima zveza 12,281.000 Din. Deleži in rezerve so dosegli 501.000 Din. Prod važnimi dogodki v železarski industriji. Dne 25. maja, ko smo pisali o razmerah na našem trgu železa, smo omenili, da iz Belgrada javljajo, da so baje naše tvomice pristopile v mednarodni kàrtel, kar pa tvomice še ne potrjujejo in se razumlivo glede odgovora na to drže rezervirano. Vendar pa lahko iz raznih znakov sklepamo, da nastopijo v kratkem vaine »kolnosti, ki bodo za razvoj naše železarske industrije odločilne. Nova palača novosadske borze. Iz Novega Sada poročajo, da se dne 6. t. m. otvori za poslovanje nova palača novosadske borze. Novi Sad zahteva podružnico Po?tne hranilnice. Novosadska Trgovska In obrtniška zbornica ponovno zahteva, da se v Novem Sadu otvori za Vojvodino podružnica Poštne hranilnice. Jugoslovanski »Bata» povišuje kapital od 1 na 5 milijonov Din (sedaj ziuJSa kapital 250.000 Din). Koliko da »Bata» za reklamo. Iz bilance »Bata, cipele i koža d. d.» v Zagrebu posnemamo, da je dala tvrdka lani za reklamo ogromno vsoto 1,626.000 Din, vsi ostali izdatki (najemnina, režija itd.) pa so znašali samo 2.298000 Din. Za reklamo je torej družba potrošila 41% vseh izdatkov. — Veliko uspehe »Bate» pri prodaji je torej v prvi vrsti pripisovati ogromni reklami, ki jo dela tvrdka za svoje produkte vsepovsod. Tu naj so uče naši gospodarski krogi, ld samo tožijo o slabi konjunkturi in na svoje produkte premalo opozarjajo publiko, tako da niti ne ve zanje ali pa jih zaradi nesistematske in neprimerne propagande pozabi, i r pa bomo ob priliki zlasti o tem, kakšna naj i.o reklama, še razpravljali. Zveza deuarnili in zavarovalnih zavodov т Zagrebu. Občni zbor Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine SUS v Zagrebu se vrši v novi palači borze 17. junija ob 18. uri. Dr. Albin Ogris: Delniška družba v Sloveniji Mala knjižica o delniških družbah v Sloveniji izpod peresa vseučiliškega profesorja dr. Albina Ogrisa vsebuje izredno zanimive podatke o bilancah delniških družb od leta 1919. do leta 1925. deloma (pri bankah) tudi za 1926. Posebno se peča pisatelj z industrijskimi, trg. in prometnimi deln. družbami. Leta 1925. smo imeli v Sloveniji S6 d. d. s kapitalom 361,725.000 Din (leta 1924. 86 s kapitalom 333,662.000 Din). Dividende se je delila na glavnico 246,165.000 Din (1024. leta 235,640.000), brez dividende pa je ostala glavnica 115,560.000 Din (v 1924. letu 94,022.000. Din). Doseženi dobiček vseh d. d. je znašal (brez odštetih izgub 1925. lèta 64,282.000 Din, leta 1924. pa 68,885.000 Din). Za 1925. leto 54 družb ni delilo dividendo (1919 od 17 samo 3 brez dividende, 1924. leta 50 brez, 36 z dividendo). Tuzemski promet ind. d. d. je znašal leta 1926. (58 družb) 694.3 milijona Din, 1925 (59 družb) 643, 1924 (56 družb) 604.4 milijona, 1923 (49 družb) 609.4 in leta 1922. (42 družb) 869.6 milijona Din. Ti podatki kažejo, da v letu 1926. promet ni bil dosti večji, v celi vrsti panog pa celo manjši kakor leta 1925. Promet je bil večji le v tekstilni in kovinski stroki. Ameriške banke. Velebanke v Amerlld so po vojni zelo napredovale. Absorbirale so nešteto malih zavodov posebno na vzhodu v takozvanih novoangleških državah ter v Kaliforniji, torej v krajih z najrazvitejšim gospodarstvom, njihova filialna mreža pa se je ogromno razširila. Sredi Leta 1926. so imele največje banke lastnih kapita-lov, rezerv in vlog: National City Bank 1107 milijonov dolarjev, Chase 8.92, National Bank ot Commerce 610, Guaranty Trust Cy 565, Bankers Trust Cy 480, Equitable Trust Cy 460, Continental and Cy, Chicago 449, First National Bank, Newyork 388. First National Ban, Chicago 353. First National Bank, Boston 299 miljonov dolarjev. Velebanke kolosalno napredujejo, 'lako je imela Chase National Bank leta 1913. kapitala in rezerv 15 milijonov, leta 1920. 40 in lani 77, vlog pa 120, ozir. 450, ozir. 818; National City Bank pa kapitala in rezerv leta 1913. 25, leta 1921. 40 in leta 1925. 50. vlog pa leta 1913. 276, leta 1921. 706 in leta 1925. 994 milijonov dolarjev. Morszei Dne 31. maja 1927. DENAR. Zagreb. Berlin 13.476—13.506 (13.48—18.51), Italija 311.94—313.94 (308.72—310.72), London 276.10-276.90 (276.10—276.90), Newvork 56.70-56.90 (56.70—56.90), Praga 168.20—169 (168.20-169), Curih 10.935—10.965 (10.935—10.965). Curih. Belgrad 9.13 (9.13), Italija 28.60 (28.41), London 25.2475 (25.245), Newvork 519.70 (519.75), Pariz 20.36 (20.36), Praga 15.895 (15.39), Dunaj 73.15 (73.15). Dunaj. Devize: Belgrad 12 47, Kodanj 189.45, London 34.4575, Milan 39.10, Newyork 709.15, Pariz 27.78, Varšava 79.22, Valute: dolarji 705.60, lira 39.02, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.98. Praga. Devize: Lira 185.55, Zagreb 59.23. Pariz 131.65, London 163.45, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 84 50—85, vojna odškodnina 844—345, zastavni listi 20—22, kom, zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, zaklj. 98, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 490 bi, Vevče 130 den., Stavbna 55—63. Šošir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 84.50—85, agrari 51—51.50, vojna odškodnina 342.50—348, junij 342.50—345, Ilrv. esk. 95—96, Kred. 93—95, HI-pobanka 92.50—93, Praštediona 850—860, Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 515—520, Gutmann 280—285, Slavex 110—125, Slavonija 28- 28.50, Trbovlje 465—475, Vevče 130 den. Dunaj, Podon,-savska-jadran. 80.10, Alpine 43.80, Kranjska industrijska 47, Trbovlje 57.4b. Hrv. esk. 13.20, Leykam" 11.70, Hipobanka 7.80, Avstr. tvomice za dušik 35.80. BLAGO. I Ljubljana. Tendenca za les čvrsto, za dež. ' pridelke neizjpr. Zaklj. les 6 vagonov, Državna razredna loterija. Istrobaal dobitlq dne ti. nuja 19S7. Efekta» banka M. Jnakole, LJubljana. 0633 495 474 611 067 992 116 1« 500 524 003 537 542 639 146 535 191 366 544 876 098 372 841 1646 312 624 604 »19 415 (4000) 806 630 933 500 190 274 576 895 661 Č75 778 688 722 031 656 834 236 2480 861 819 586 683 674 719 312 203 827 217 277 746 776 062 752 084 116 454 3399 740 571 811 418 390 825 624 497 669 983 563 027 796 801 449 664 939 797 279 97« ■106 370 587 4606 248 m 783 939 331 238 616 603 736 086 663 221 633 (2000) 256 894 464 606 (2000) 405 846 519 142 652 789 534 871 457 5226 09« 428 975 091 (2000) 045 772 189 222 871 876 466 488 956 266 876 010 257 (2000) 486 168 816 6878 418 909 063 806 882 640 149 404 120 808 076 921 852 (2000) 304 420 049 088 332 54S 7437 624 770 960 444 798 852 468 891 209 144 009 857 155 789 662 855 8566 138 806 297 848 771 853 212 274 641 074 768 283 947 076 782 664 300 085 239 9565 813 968 798 546 772 482 619 192 128 864 692 698 178 795 934 644 257 012 836 157 182 658 905 584 805 408 (2000) 881 833 369 875 488 812 826 367 10180 740 860 863 (2000) 976 649 314 234 288 846 840 903 880 834 011 514 609 675 (4000) 188 187 179 793 680 11697 275 200 308 648 093 872 151 919 006 987 622 391 677 169 493 146 049 (2000) 842 12461 733 318 (4000) 947 854 025 187 706 (2000) 423 834 298 883 376 395 109 845 632 222 18561 941 889 845 (2000) 000 417 201 805 817 880 880 664 169 468 416 397 396 581 659 824 887 472 851 925 094 180 309 294 780 946 14884 049 348 960 807 978 939 919 979 234 048 418 (2000) 983 781 679 378 260 725 (2000) 382 182 849 15205 228 179 288 089 536 (2000) 900 247 080 802 000 517 510 605 026 574 805 16027 264 609 631 807 564 226 300 744 542 428 975 597 819 905 617 493 701 17371 776 068 281 711 853 352 220 044 893 427 810 846 196 414 283 612 889 218 18156 015 094 388 707 754 475 342 530 076 085 678 774 621 801 154 021 683 374 026 628 526 (2000) 305 647 434 447 328 687 19825 630 889 127 039 023 405 289 857 493 846 360 399 543 229 874 427 309 364 223 376 20970 333 (4000) 221 522 318 894 635 251 280 (2000) 026 330 391 597 570 589 440 323 650 428 (2000) 977 748 053 105 376 652 657 845 863 21322 492 452 004 108 212 121 023 687 077 167 196 612 488 608 315 651 656 358 819 551 22039 012 201 567 794 833 217 782 9-10 098 604 959 444 635 008 308 565 023 302 091 949 648 252 528 23288 496 535 516 056 445 335 193 428 983 747 704 651 364 893 701 417 097 934 904 486 590 304 773 24586'228 756 878 834 099 240 523 786 281 984 879 706 101 995 467 224 268 596 373 (2000) 116 356 584 640 241 •^гббН 569 614 787 825 633 172 078 797 (2000) 002 070 481 279 429 482 291 501 005 631 984 109 786 26812 (2000) 646 347 598 782 835 201 445 284 310 (2000) 975 997 540 647 038 674 705 314 312 470 089 986 739 27680 021 995 192 887 456 334 981 (2000) 883 831 942 352 857 537 789 906 166 953 360 164 947 768 745 892 2S480 392 952 687 902 686 539 (2000) 080 â95 660 370 958 071 860 078 142 473 260 (2000) 966 268 023 548 29624 842 375 942 687 236 131 520 904 811 880 678 060 238 593 343 6Г5 045 377 628 584 30038 900 238 178 181 270 988 533 697 966 Б78 850 646 704 723 845 821 188 159 278 (2000) 448 848 227 31063 814 405 546 923 525 902 123 064 155 132 062 475 411 470 160 435 763 088 199 630 822 872 228 713 340 32553 988 087 704 822 095 239 913 313 058 712 509 244 534 29-1 (2000) 964 826 33822 022 948 983 496 810 630 855 072 540 666 659 233 864 896 165 021 089 981 781 475 778 326 296 533 (2000) 34019 421 010 450 671 087 (2000) 847 984 823 742 293 129 185 362 992 023 008 279 345 796 164 (100.000) 35802 868 894 900 919 696 584 521 946 015 (2000) 819 888 237 630 028 (2000) 289 676 425 241 276 88188 999 814 881 438 829 2S1 744 497 485 MO 098 081 418 001 577 984 994 507 881 091 Ш (200.000) 171 87828 916 108 298 869 296 (2000) 288 277 270 247 216 280 741 718 282 537 460 38262 991 281 248 246 847 939 018 624 828 808 476 496 984 283 482 484 012 968 245 887 299 106 406 (2000) 418 965 932 214 89119 747 840 796 073 324 671 286 408 868 108 147 (2000) 092 847 386 344 934 40336 724 481 959 568 421 910 050 938 688 787 688 022 052 349 (2000) 247 463 726 448 359 521 643 215 846 065 511 (2000) 079 199 817 41371 620 (4000) 126 881 909 835 (2000) 842 857 755 803 858 980 517 790 680 118 168 592 268 362 901 42094 778 069 243 681 321 778 392 228 672 759 927 030 722 266 43540 406 (2000) 224 790 748 388 286 803 776 063 488 868 819 179 164 052 931 44836 646 176 305 011 877 401 248 741 959 249 646 027 243 568 757 942 774 45065 319 520 223 183 721 589 293 998 203 609 131 442 663 937 329 431 S85 155 46592 205 319 986 511 675 359 (2000) 680 371 401 697 916 304 631 481 693 299 712 836 502 820 St74 616 297 788 519 209 47643 771 723 116 787 786 398 703 364 561 727 590 137 394 653 764 882 897 820 141 881 618 640 369 694 48762 108 155 943 881 758 964 338 538 642 604 244 421 176 523 635 351 630 9-18 280 166 Ш 258 900 (2000) 066 227 582 583 752 49061 010 (2000) 432 108 434 258 861 76« 248 926 587 992 (20.000) 549 702 174 592 957 123 392 648 325 50637 044 348 789 976 206 999 523 102 232 802 227 814 715 946 449 777 276 809 463 830 849 666 885 51912 950 914 349 064 286 099 147 109 051 241 550 170 651 832 938 600 426 (2000) 803 205 500 153 917 135 028 214 709 795 52663 536 984 438 298 854 425 323 542 934 283 588 429 123 971 073 496 383 263 692 954 211 78 (0000) 315 948 386 53076 491 560 867 814 591 326 929 827 015 188 630 19 (2000) 151 464 009 54720 664 700 260 474 678 435 790 231 279 553 765 (4000) 036 887 302 182 2-10 555 855 701 836 194 570 450 812 (2000) 176 330 793 879 27« 864 55404 535 028 402 576 599 881 806 344 829 832 927 053 715 185 277 726 382 361 352 56136 349 402 076 374 924 1 53 84r) 603 478 715 867 816 175 024 424 057 797 045 580 888 012 078 296 094 131 326 57733 (2000) 441 1000 032 (2000 )618 478 411 187 729 806 120 430 458 689 166 560 208 (2000) 755 992 030 58653 029 637 290 688 923 020 (2000) 841 296 168 896 208 128 310 406 935 291 9Г2 251 336 ..'Il 457 934 521 848 470 458 708 327 332 59679 767 556 805 (2000) 432 270 307 933 268 (2000) 168 082 002 387 OU 475 182 078 165 227 710 448 100 710 303 677 771 785 167 753 494 60528 349 272 760 076 423 876 644 451 148 596 234 792 098 547 178 046 475 105 895 500 814 61495 335 602 683 812 026 111 688 430 631 (2000) 167 212 524 086 359 800 224 933 908 62458 G04 980 497 044 (2000) 498 (2000) 345 579 138 582 334 314 158 353 707 047 (2000) 742 639 432 427 363 24-1 932 313 073 309 63391 437 591 679 829 532 (2000) 225 103 062 648 801 752 462 241 901 285 767 077 914 799 084 65 294 037 490 574 64659 558 156 145 325 835 388 689 097 927 427 (2000) 878 474 075 733 079 108 165 944 65868 061 162 (2000) 945 913 192 771 751 (2000) 890 723 975 637 318 438 865 897 5-18 098 097 559 100 924 730 278 66323 928 (2000) 758 198 412 327 701 576 893 279 361 499 218 191 927 646 233 193 848 451 699 437 67085 704 216 650 901 094 729 667 476 689 005 625 842 68053 560 472 390 477 271 (2000) 319 218 901 127 947 478 358 049 576 246 945 673 436 051 421 761 69950 149 701 920 997 132 692 872 844 432 325 090 927 436 016 214 345 390 191 666 764 (2000) 660 116 (2000) 632 153 687 (2000) 697 164 991 439 468 70555 716 037 178 365 652 551 505 170 359 358 891 176 641 403 163 965 660 737 723 809 71874 936 452 507 290 188 574 (2000) 904 654 280 228 238 908 008 046 533 264 751 218 840 476 506 133 927 72267 342 423 273 689 608 509 166 896 272 749 354 474 677 324 069 622 144 464 803 73-461 199 067 587 839 094 997 854 842 737 (4000) 417 (2000) 814 397 020 050 053 650 759 729 622 464 554 480 638 74159 419 853 6-47 223 370 578 619 062 820 (2000) 612 802 448 522 450 857 729 858 387 75496 296 B18 896 777 M9 780 898 09S 989 865 672 206 466 478 089 811 444 088 432 610 889 738 621 78104 702058 510 802 878 711 988 299 90© (2000) 605 841 008 (2000) 888 689 567 642 (2000) 219 895 821 860 940 640 678 202 620 611 80« 441 602 872 068 (2000) 77236 314 852 291 092 189 868 298 Ш 545 (10.000) 280 248 (2000) 156 106 761 808 637 678 978 019 264 884 825 301 985 473 010 513 78598 707 742 138 170 794 209 041 374 365 384 751 723 555 818 (2000) 617 475 241 103 868 415 026 231 268 (4000) 417 852 640 878 79709 703 016 994 001 782 (4000) 073 090 536 196 754 450 150 042 241 29-4 80942 610 641 677 741 546 717 464 387 688 706 342 295 321 605 977 375 667 315 811 81157 644 011 971 983 574 853 308 (2000) 547 062 424 630 878 854 195 879 374 (2000) 802 918 260 609 618 036 351 060 235 207 986 602 82969 353 416 270 513 316 295 443 (2000) 710 104 471 846 561 940 677 168 (4000) 070 88У 835 (2000) 880 556 663 861 654 343 587 970 557 83008 540 200 552 (2000) 748 826 346 363 422 859417 742 442 662 769 185 992 999 908 320 532 84775 911 198 651 850 (2000) 201 486 254 766 654 755 833 828 398 073 826 419 072 606 (2000) 933 245 387 312 413 683 745 85808 820 942 526 539 991 434 622 798 037 476 611 690 667 571 981 763 894 299 481 945 992 581 289 795 86057 859 330 639 418 556 (2000) 138 103 453 691 211 690 149 816 901 (2000) 803 363 724 88« 195 009 589 243 086 094 (2000) 664 516 174 715 049 917 87735 520 590 792 276 598 166 778 707 020 528 392 705 569 344 (2000) 055 846 970 364 648 822 004 216 742 160 147 318 060 135 564 142 038 101 88697 839 330 196 947 593 687 239 786 016 263 734 264 161 (2000) 394 869 018 180 258 001 019 383 020 33-4 495 912 651 719 251 -138 313 89910 759 233 937 946 198 289 (2000) 313 436 461 112 486 914 360 90338 410 358 549 299 717 975 018 772 884 636 (2000) 3-10 298 723 931 030 481 615 016 98-4 91976 914 569 995 971 259 419 937 799 257 829 905 960 677 435 680 057 181 (2000) 851 199 686 781 957 316 046 247 92885 476 311 292 862 923 721 654 997 130 672 634 108 118 (2000) 521 380 111 963 205 597 810 261 970 93662 678 637 920 061 459 324 848 335 850 884 386 133 830 851 852 715 294 745 94479 391 937 295 091 874 246 383 164 488 015 841 316 990 (2000) 465 285 491 499 562 551 225 402 766 589 985 258 065 739 95393 290 509 514 176 443 752 925 116 186 250 756 034 800 188 022 392 532 96646 991 677 240 998 882 469 015 036 002 666 512 636 283 164 030 660 036 187 749 084 3-18 543 (2000) 262 97597 019 560 427 705 457 847 017 712 064 211 800 980 276 (2000) 639 367 753 759 339 98174 308 795 630 582 340 631 221 382 775 561 875 916 004 550 591 08-1 667 954 789 945 99091 623 168 -408 307 742 478 600 578 028 090 711 872 724 440 910 891 53-4 630 475 243 038 250 100636 922 222 860 126 744 579 562 279 521 310 906 720 911 036 825 890 785 399 471 101496 717 818 916 244 807 139 883 798 907 980 746 481 789 111 351 541 075 975 032 073 614 566 626 631 422 806 015 943 450 335 989 102265 .961 380 (2000) 104 575 546 867 956 234 Botrom in birmancem priporo&un obleke In oblekce domačega Izdelka ]erne) Ložar, Sv. Petra c. 20 607 001 669 670 313 419 494 468 887 (2000) «TT 271 467 316 (2000) 101 296 103556 230 396 181 647 587 717 127 989 268 813 770 659 919 213 861 032 242 312 048 744 104658 685 006 052 908 864 280 499 025 879 350 292 624 125 058 963 196 517 737 671 600 7811 256 105147 628 182 193 197 2S3 716 441 580 805 767 301 512 275 167 028 772 110 000 942 0881 764 (2000) 317 828 615 671 106581 756 674 331 565 433 044 523 888 848 553 548 562 909 511 047 509 538 193 757 268 808 577 099 107242 052 822 907 251 537 026 551 857 078 046 973 (2000) 442 231 (2000) 267 376 998 58đ 733 778 10S323 889 873 271 403 673 525 686 214 541 958 065 679 731 676 417 570 524 369 (Ш 252 198 098 107 766 500 225 997 526 530 197 847 037 109017 042 260 533 541 (2000) 720 257 633 797 721 617 776 534 875 096 449 734 (2000) 142 027 071 958 940 110388 191 077 869 103 823 843 582 958 901' 711 606 503 927 111874 018 521 809 768 325 608 247 348 817 440 727 287 997 833 973 276 (1000) 884 227 459 (2000) 990 1124.93 503 040 063 1 5r> 742 066 822 124 857 452 979 632 889 238 167 188 113360 622 '469 130 543 477 828 067 697 242 423 172 137 111 035 313 038 320 848 298 4-42 806 (2000) 291 255 259 988 43-1 494 (2000) 558 415 008 021 903 516 114579 421 385 033 367 (2000) 526 158 978 (2000) 349 821 502 400 257 (lO.OtlO) 394 577 30B 876 21 4770 130 115532 909 291 885 159 341 107 355 515 871 155 286 (2000) 993 096 268 895 201 749 620 710 122 658 (2000) 003 467 (2000) 116673 611 (2000) 067 713 137 787 832 388 219 549 529 899 824 084 619 874 129 905 866 574 946 937 117265 871 071 290 889 (2000) 063 536 (20007 436 171 923 754 438 407 696 849 816 283 69» 15« 587 937 209 135 366 604 (2000) 293 138 (2000) 224 012 704 936 118989 906 669 261 299 820 516 719 010 975 006 457 737 414 000 911 679 375 499 931 890 991 (2000) 873 (2000) 681 912 702 671 235 119288 889 636 482 068 795 202 797 003 700 370 389 9-46 86-4 598 078 792 726 911 884 120909 295 191 346 153 043 005 851 305 565 240 854 792 134 798 972 310 033 592 038 380 587 225 470 046 912 629 287 684 747 304 371 246 948 425 377 888 (2000) 732895—46545272-i27)043429n785 eniatx rdgovo m 121781 995 (20001 910 394 148 423 621 182 (2000) 599 237 513 778 923 -447 795 356 857 615 512 472 043 990 775 963 954 298 989 186 9-17 868 822 122766 452 960 716 272 042 284 182 657 22-4 084 886 549 934 774 006 199 ( 2000) 309 614 984 407 619256 715 798 (2000) 053 607 040 5-18 123278 410 069 166 551 300 678 814 352 (2000) 639 331 324 3SO 810 124523 281 187 7-12 015 951 96-4 205 995 036 243 261 562 (2000) 594 429 047 760 664 570 Pouk na daljavo (Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Académie Polytechnique: Quai Amcrcoeur, 51 Liège — Belgija. Prospekti 10 D. Inserirajte v ,Slovencu' ! Zahvala. Ob prerani, bridki izgubi našega ljubega sina, brata in nečaka Vojčeta Gnjezda visokoiolca Izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prifatclfem m znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrazili svoje plemenito sočutje, poklonili nepozabnemu pokojniku vencev in cvetja in ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se še prav iskreno zahvaljujemo za spremstvo čč. duhovščini, vsem gg. profesorjem in dijaštvu, bivšim sošolcem, akad, tovarišem in tovarišicnm, zvestim prijateljem, ki so prenesli predragega rajnika iz cerkve do groba, govornikom za ljubeznjive poslovilne besede in pevcem za ganljive žalostinke. V Ljubljani, dne 31. maja 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Sven Elvestad: 45 Mož, ki je oropal mesto. Prvič: Francosko redarstvo je sporočilo, da živi v Parizu resnično jezikoslovec z imenom d' Albert — mož, ki ne opravlja nobene uradne službe, ki pa zavzema sicer v znanstvenem svetu zelo ugledno mesto. Ta gospod d' Albert je bogataš in se bavi z znanostjo izključno radi nje same. Za znanstvena potovanja in najrazličnejša raziskovanja je žrtvoval že celo premoženje. Kadar je v Parizu, živi popolnoma sam zase in se ne druži z nikomer. Trenutno ga ni v Parizu. (Ker je v Oslo?) Francosko redarstvo ne ve, kje se mož sedaj nahaja. Talco so se glasile vesti iz Pariza. Drugič: Biilo je dejstvo, da je imel čudak v gledališki ulici dolga posvetovanja z d' Albertom o znanstvenih zadevah. To je nedvomno dokazovalo, da je bil d' Albert v resnici učenjak, za kakršnega se je izdajal. Tretjič: d' Albert je bil dvakrat obiskal znanega egiptoslovca na vseučilišču v Oslo, profesorja C. T. A. Wmgerja. To je bil isti Winger, Ici se je bil udeležil pokerja pri konzulu Birgerju, kjer je bil drzni tat ukradel udeležencem pred igro ves denar. Krag je bil obiskal profesorja Wingerja, in ta mu je potrdil, da se gospod d' Albert v egiptoslovju v resnici izvrstno spozna in da je celo njemu samemu mogel dati dragocena pojasnila. Vse z vsem: Dočim so nekatere okolnosti rahlo kazale, da bi mogel biti d' Albert vodja tajinstvene tolpe, je bilo popolnoma neovrgljivo dokazano, da je bil d' Alhort {sfi, za katerega se je v hotelu in pri doktorju Salingu izdajal: učenjak, Ici jo bil prišel v Oslo samo radi svojih znanstvenih raziskovanj, da bi so pora/govoril s svojim slavnim tovarišem v tej stroki c ? Zato je nastopal Krag izredno oprezno in previdno. Večkrat je bil nà tem, da bi popolnoma opustil to sled, toda njegov čudni nagon mu je neprestano pravil, naj tega ne stori. Tedaj se je dogodilo nekaj, kar je utrdilo Kra-govo sumnjo bolj ko vse drugo. Gospod d' Albert se je izdal na izredno nenavaden način. Bilo je neke sobote zvečer proti desetim, dva dni predno so bili prijeli Karla Thollona, tatu iz trgovine z dragotinami. Krag je imel v hotelu svoje tajne zveze. Svoje stvari še ni bil toliko uverjen, da bi mogel odkrito obvestiti vodstvo hotela o svojem sumu. Zato so vsi mislili, da stanuje iz čisto zasebnih razlogov za nekaj časa v hotelu. Tako previdno je nastopal. Bal se je, da ne bi prehitro povzročil pozornosti. Vtihotapil je bil v hotel za natakarja svojega izvrstnega pomočnika Jensa, Ici se je kot najmlajši učenec vadil na kazenskem oddellcu. Mož mu je bil skoz in skoz vdan in ga je obveščal skoro sleherno uro o vsem, kar jo delal Francoz. In ker jo vedel Jens že od prej, da polaga njegov gospod veliko važnost tudi na najbolj neznatna poročila, je obveščal Kraga, kdaj je gospod d'Albert zajtrkoval, kdaj spal po obedu, kdaj šel v mesto, kako je bil oblečen, ali je vzel voz ali šel morda peš in tako daljo in tako dalje. Povsem razumljivo je, da je bil Asbjorn Krag pri vsem tem po pravici nestrpljiv. Ura je šla za uro, minili so dnevi, in še vedno se ni nič pripetilo. Zelo se je zato obveselil, leo mu je bil Jens neke sobote zvečer sporočil, da je dobil gospod d' Albert iz neko neznatne trgovino v Veliki ulici precejšen sveženj. Pripomniti moramo, da je bil gospod d* Albert govoril v hotelu ves čas francoski in tudi ni dovolil, da bi ga nagovarjali v kakem drugem jeziku. Krag je odposlal Jensa, da bi poizvedel kaj podrobnejšega. Čez pol ure se je Jens vrnil in poznalo se mu je, da jo ves čas tekel. Najprej jo bil vprašal — tako je poročal —■ ali so odposlali stvari za francoskega go- spoda v hotel Viktorijo. Ko je omenil »francoskega gospoda«, se je trgovec zelo začudil. Priznal pa je, da je bilo poslano razno blago nekemu gospodu Albertu v imenovani hotel. Kdo je blago nakupil, je vprašal Jens. Sedaj je opisal trgovec gospoda d' Alberta tako natančno, da ni moglo biti nobenega dvoma več: stvari je bil nakupil d'Albert sam. Toda d' Albert ni govoril pri tej priliki francoski, temveč norveški, in sicer točno v narečju, kakršnega govorijo v Oslo. Trgovec ni niti za trenutek dvomil, da bi gospod ne bil Norvežan. To je bilo za Kraga dragoceno sporočilo. Tako je detektiv sedaj vedel: Gospod d' Albert, ki se je bil izdajal doslej za Francoza in ni hotel o kakem drugem jeziku nič slišati, je govoril izvrstno norveški. Še bolj jo pa osupnil, ko mu je Jena povedal, kakšne stvari je bil kupil gospod d' Albert v neznatni trgovini. Jens si je bil vse napisal in zapisnik se je glasil: par velikih mornarskih škornjev, par belih volnenih nogavic, par modrih platnenih hlač, eden islandski volnen jopič — ležal je bil v izložbi in bil precej zamazan, zato ga je dobil za polovično ceno — en škotski ovratni robec, eno rjavo kockastopisano čepico. Ko je bil Asbjorn Krag prebral ta seznam, si jo bil takoj na jasnem, da se namerava gospod d' Albert preobleči. Bržkone hoče iti v luko, kjer pristajajo pamiki. Ali je bil morda zaznal, da pazijo nanj, in je hotel preoblečen v mornarja, uteči na kaki ladji? To se je zdelo detektivu malo verjetno. Mnogotero okolnosti so govorilo za to, da se pripravljajo druge roči. Ura je kazala četrt na enajst zvečer, in gospod d' Albert se še ni bil vrnil domov. Toda vedno uslužni in iznajdljivi Jens je bil prt vratarju dognal, da je d' Albert naroČil, naj čaka točno ob dvanajstih pred hotelom zaprt avtomobil, ЕН1Е1П cr* o oo 5 11 s I «од > a đ U -14 00 i d o «J « а o o ■o« ». a «fl O 1 4 * Z 4M 5 * * O >u X o tn > 1J ri a •a 2 S § C« n И _ m » ■S * " 23 ^ O U ° rt n' •m .21 vc q ж d X > j 3 * а <* . j B > a m •I - —• 2 'J e« o > 1 ji d JQ a -a 9 — w IS il a > a a v - 3 Л jo .—* Л1 D —■ O " -1 s o« -1 •o > •đ i a * Л l I.i — Q S a S3 . d o u t. O, «-i < J S 3 111=111= ORIGINALNE BARVE, MATRICE (KOŽE), VOŠČENI PAPIR, ZA GESTE TNER-CYKLOSTIL, SPECIJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOBI VEDNO IN NAJCENEJE PRI ВИШНСШ, SLJUBLJHNfl ŠELENBURGOVA UL. 6/1. TELEFON št. 980 Usnjarski pomočnik Izurjen, išče službe. Gre kamorkoli. - Ponudbe na Franc Avsenek, Rajhen-burg štev. 88. 4186 "kontoristinja c petletno prakso v že-lezninski stroki, vešča slov. in nemščine ter slov. in nem. stenografije, išče mesta korespondentinje -ozir. strojepiske. - Event. ponudbe je poslati upravi lista pod: »Vestna 4169«. Trg. poslovodja večje podružnice na deželi želi temu primerno službo premeniti s 15. julijem 1927. Spričevala prvovrstna, kakor na željo kavcija. - Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Stalna služba 4266*. Trg. soirudnik mešane stroke želi premeniti službo s 15. julijem 1927; najboljše reference, na željo se položi tudi kavcija. - Prevzame tudi mesto potnika na dobro idoče predmete. Cenj. ponudbe se prosi upravi lista pod šifro »Vsestransko zanesljiv« štev. 4267. Dve fclagajničarki in več natakaric išče za binkoštno nedeljo hotel »TIVOLI«. 4282 Išče se dekle srednjih let, ki zna samostojno kuhati in druga gospodinjska dela, k eni osebi; trg ob železnici. -Ponudbe poslati upr. lista pod: »Poštena« št. 4281. Bančnega uradnika za vodilno mesto v Sloveniji, verziranega v vseh bančnih poslih, s prakso na samostojnem vodilnem mestu, išče velika banka. - Ponudbe z opisom študij in prakse, prepisi spričeval in zahtevki pod: »Zanesljiv in samostojen« ït. 4174 na upravo lista. Trg. pomočnik agilen, vesten in pošten, če mogoče s primerno kavcijo, za specerijo in manufakturo, z znanjem slovenskega, srbohrvat. in nem. jezika, prvovrstna moč za vodstvo trgovine v Ljubljani, se sprejme takoj. - Ponudbe, lastnoročno pisane, s prepisi spričeval in zahtevkom plače na up.'avo lista do 7. junija t. 1. pod »Agilen in pošten« štev. 4252, Gospodična pridna in zanesljiva, iz-vežbana v trgov, knjigovodstvu, blagajniškem poslovanju in zmožna slovenske in srbohrvatske korespondence, strojepisja in vseh pisarn, poslov, se takoj sprejme v trgovini v Ljubljani. - Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom plače na upravo lista do 7, junija t. 1. pod »Pridna in zanesljiva«. Oddam dve SOBI t enim vhodom, mirni etranki. — Naslov pove uprava lista pod št. 4274. STANOVANJE v Mariboru zamenjam za stanovanje v Ljubljani. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 4276. Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda tukoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. ŠTULEN MLIN i gosp. poslopjem, blizu kolodvora, se vzame za več let v najem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod »Stanovanje« štev. 4192. Prodam hišo z 2 stanovanji in trgovino na promet, kraju v Rožni dolini cesta V, štev. 23. Ујјјо S trgov. odn. go-■ spodarskim po- slopjem, separatnim hlevom in garažo, velikim sadnim in zelenjadnim vrtom, lepim travnikom in veliko njivo, oddalj. točno 2 km od glavne pošte Ljubljana proti Gorenj., vse lepo in moderno urejeno kot čisto novo, pripravno za vsako veletrgovino itd., se takoj proda. Na željo se dopošlje slika. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4264. OMARA ZA LED ceno naprodaj. Vprašati pri vratarju botela Slon v Ljubljani. 4203 Omare stelaže in pult je poceni naprodaj. Prodamo tudi posamezne komade. Ogleda se v skladišču »Ba kan«. Cena se poizve v Rožni ulici 21. Več stotov suhega COF15I ,е4о5пи pridelek, «v!tQ bom imel naprodaj sredi junija. Na željo ga pripeljem na dom. — Franc Lovšc, mesar, Po-gačarjev trg. 4247 Ugodna prilika Kamenolom, 90 do 100% apnenca, s provizorično apnenco (peč) ter bukov gozd nad in ob straneh kamenoloma, cirka 4 oralov, se proda. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Rentabilno podjetje 4283. Premog solidno in najceneje POGAČNIK, Bohoričeva 5. -Telefon 2059. Železna otr. postelja dve obleki, temno modri (mornarski), za dečke v starosti 9—13 let, čevlji šl 33, vse skupaj skoraj novo, pripravno za bir-mance, se poceni proda. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4277. čilski soliter po konkurenčni ceni se zopet dobi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. PIANINO kupim. - Ponudbe s ceno upravi pod »Pianino«. Lokomobilo kupim takoj od 60 — 100 HP. Nujno, ponudbo takoj na naslov: FRAN MARTINEC, Ljubljana — Pnile št. 8. 4261 //asa obrt GOSPODIČNO ki ima veselje, da sama sebi izdeluje obleke — sprejmem. Infor, osebno. Naslov v upravi S*. 4272. OSLE za kose prave bergamaške - dobite pri SEVER & Komp., Ljubljana. 3930 Мшепе tropine in druga krmila nudi najceneje A. VOLK, LJEIBIMNA Resljeva cesta 24, veletrgovina žila in tulev-iskih zdelkov. Damski slamniki se sprejemajo v preoblikovanje po najnovejši fa-zoni. Prodajajo se novi od 50 Din naprej. — Tovarna slamnikov Alojzij ŠKRABAR — Domžale. ure, zlatnino in srebrnino nudi v veliki izbiri najcenejše 1Ш PflKlŽ, Ljubljana, Stari trg št. 20. Priporoča se trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po Јв^" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4. HOIESARIE! Znižane cene. Ogleitc- Bi zalogo dvokoles na)lïne|èega tipa Tribuna, Rekord, Scliamplon, Stvria, Blankl, Fafor, Peria, Diamant ze od Din 1300'-napre). Pneumatlka Duniop, Michelin. Ceniki franko. Prodaja na obroke. .Tribune f. Б. 1. Ltuilgfmiâ Tovarna dvokolee ln otrožk vozičkov. Mehcnik IVAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetrinjska ul. 30 Telefon int. 434. Oblačilno blago po globoko znižanih cenah prodaja družba »MAKO«, Ljubljana, Dunajska cesta štev, 36 — zraven »Jugo-avto«. NAZNANILO. Dne 31. maja otvorim v lastni hiši, Vetrinjska ul. št. 5, I. nadstr,, Maribor posredovalnico služb za posle v zasebnih hišah in gostilnah. - Toplo se priporočam osobju, ki išče službe in gospodarjem ozir, gospodinjam, ki potrebujejo uslužbencev. Temelj moje obrti bo: poštenost in solidnost. -Priporočam se za obilen obisk Elizabeta LORBER, lastnica konces. posredo valnice za službe. Ne zamenjajte naše stare firme IVORSCHE & PRERC, MARIBOR samo Gosposka ulica S Tam kjer visi »» K SQLKCU k* se vam prlporota po najnižjih brezkonkurenčnlh cenah sukno za obleke, kakor vsakovrstno manufakturno blago ter tkanine za perilo in lepe _NOVOSTI ZA BIRMO! Z« JuugoslovAoako tiskarno т Ljubljani; Karat Ceč. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem v Selenburgovi ulici štev. 1. otvorll Cvetličarno in trgovino cvetlic, kjer se sprejema in izvršuje naročila za vence, šopke, dekoracije, aranžmaje ter vse nadalnja naročila vrtnarske stroke. Ira Šimenc, Ljubljana, tt Prcâiîo nastopite potovanje zahtevajte od svoje banke B.C.L TRAVELLERS' CHEQUES Potovalni čeki BANKA COMMERCIALE ITALIANA v lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih so najenostavnejše in najsigurnejše sredstvo, da se ob vsakem času in v vsaki deželi lahko razpolaga s svojim denarjem. glavnica za magnete, vžigalne aparate in razsvetljave avtomobilov, motornih koles in dvokoles, reparature vsakovrstnih magnetov in vžigalnih aparatov za eksploz. motorje vseh vrst. Prevzamem popravila in napolnjevanje {basanje) akumulatorjev kakor tudi popravila in vredovanje vsakovrstnih takso- in kilometerskih števcev po nizkih cenah. Kupujem in prodajam magnet, aparate in njih sestav, dele. M a n mehanik, Dravska ul. 10, Maribor. Najboljše KOLO in šivalni stroj v materijalu in konstrukciji je samo GROTZHER, ADLER in ph0nix Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-u v ljubljani ob vodi blizu Prešernovega spomenika цар- SPREJMEM takoj zanesljivega "ШC KLEPARJA kateri je popolnoma izurjen v stavbnem in galanterijskem kleparstvu. Istotako se sprejme izurjen STAVBENI KLJUČAVNIČAR, kateri zna tudi samostojno kovati. Oziram se samo na starejšo moč od 25—35 let. — Pismene ponudbe pod »Klepar« na Aloma Company, anonč. in reki. dr., Ljubljana. Naznanjam, da začnem v ordinacijskih ' prostorih dr. Neuwirth-a, v Gosposki ulici štev. 46/1. v MARIBORU z dnem 1. junija 1927 SVOJO ZDRAVNIŠKO PRAKSO. Med. univ. dr. JOS. IVANSEK. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naša zlata soproga, mamica, babica in prababica, gospa dne 31. maja po mukepolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 70 let boguvdano preminula. Pogreb drage pokojnice se vrši v četrtek, dne 2. junija t. 1. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Cankarjevo nabrežje 7, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica sc bo darovala v stolni cerkvi sv, Nikolaja. V Ljubljani, dne 31. maja 1927. ANTON, soprog. — ANTONIJA por. PIBERNIK, FRANJA por. ROZMAN, MARIJA por. SEDEJ, ANGELA, hčere. — ANTON, IVAN, FRANC, MIRKO, VINKO, STANKO, sinovi — in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. •■ v*-*.;: Brez posebnega obvestila. Umrl nam je naš iskreno ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod Pavse Čeme včeraj, dne 31. maja 1927, po dolgem in mučnem trpljenju, previden s sv, zakramenti. Pogreb blagega pokojnika s« bo vršil v četrtek, dne 2. junija 1927, ob 4 popoldne iz drž. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 1. junija 1927. Žalujoče rodbine: ČERNE, BALOH, MAGOLIČ. Kot f>t\n pomoč ï>ri ooolenju prašičev ter v zubra-njenje rdečice se je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo Sadtiikarjev stirauilr.i praSek zopar obosenis pn-ašjžev To vedno učinkujoče aleopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužno baoile. Pospešuje tok in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani rdečico. Previden rejeo imej ta prašek vedno doma! 1 zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din, preprodajalci poseben popust. Ce se pošljo denar naprej poštnine prosto, sicer i o povzetju. Izdeluje in razpošilja z natančnim navodilom samo Lekarna Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika 23. V zalogi so vsa druga zdravila. MORSKO KOPALIŠČE hotel rcmm 50 sob v samem hotelu I Informacije daje lastnik AL. BERANEK. KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/П priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih saida-konti, št rac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d. ЗПШ je ilustrirani, popularni * Radio «.-časopis Iu (bakroiisk). Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave.' Posamezni izvodi po 8 Din. Številke ua ogled brezplačno. Wiener Radioverlag, VVžen I., Pestaiozzigasso G/14. IfisjateJi: dr« Fr. SLnlntec, Uredniki Frane Тегае£1ат,