JtaJten-ina /o/a&c&za v poć&tsthr. Glasilo Obl organizacije pošt. telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani Letnik Vil J. V Ljubljani, dne 1. novembra 1928. 31. številka. Jos. Jakše, predsednik OPO: 0 zadnjem potovanju v Beograd. Dne 18. im 19. oktoibta t. 1. sem se mudil v orjsataiz aci j sikih poslih v Beoffradm. Kakor običajno, me je tudi to pot spremljal predsednik bratske zagrebške obl. organizacije, naš stari prijatelj Lalič. 'Prvi d;in svia porabila za intervencije v ministrstvu, drugi d a a pa zai referiranje predsedniku Saveza o položaju v poedinih obl. organizacijah. Imela sva sirečo, da se je vršila ravno ta dan krstna slava Poštnega doma, ki je vsako leto na dap pravoslavnega sv. Tome, t. j. 19. oktobra. Na zunaj se. je praznovala krstna slava zaradi pomanjkanja osObja in varčevanja letos v malo manjšem Obsegu kakor druga leta, na znotraj pa je dvignila letošnjo slavo našega doma navzočnost Angleža Henrika Al-dridgea. Gospod Henri Aldridge je direktor mednarodne družbe za socialno propagando v Londonu. Potuje po vsej Evropi in proučuje zlasti socialne in humane razmere poštnih in železničarskih ustanov. Na kongresu je imel daljše predavanje v francoščini. O višini stanovske organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Jugoslaviji in njenih ustanov se je prav pohvalno izrazil. Poudarjal pa je, da se mu zdi najvažnejši in najnujnejši problem rešitev stanovanjskega vprašanja v naši državi. Zato- hoče izprožiti pri Društvu narOdlov misel, da se ponudi naši državi posojilo v 'znesku 5 milijonov funtov (ca 1 „375,000.000 Din) za zgraditev higienskih stanovanj ptt. uslužbencem, če prevzame država jamstvo za ta 'znesek. Krstno slavo so posetili tako dopoldne pri rezanju kolača, kakor zvečer na komer-zu pol'e.g generalnega direktorja g. Milana Djordjeviča tudi skoro vsi ostali funkcionarji poštnega ministrstva in generalni direktor državnega računovodstva g. dr. Mika Jovanovič, ki je obenem predsednik Glavnega Saveza drž. uslužbencev. Z njim sem delj časa razgovarjal, največ o reviziji uradniškega zakona. Potrdil je tudi meni, da je komisija svoje delo že zaključila in da je načrt gotov. Križev pot pa se šele začne v nadaljnjih instancah. Po novem1 načrtu bi bil namreč državni obračun več obremenjen za dobrih 200 milijonov dinarjev. Nobene Iluzije si ne smemo delati, da finančni odbor, finančni minister bii Narodna skupščina ne bodo pristali na 'tako povišanje, ker današnje pretežke gospodarske in finančne prilike naše države tega absolutno ne preme sejo. iVzlic temu ni komisija napravila takega načrta brez vsake osnove. Nasprotno, zidala je precej na realna tla. Spomladi je bilo inozemsko posojilo naši državi skoro zasigura-no. Ako bi bila dobila drlžava tiste miliarde, potem bi ne bilo tako težko, iztismiti tudi za skrahiramo državno mameščenstvo 200 milijonov. Zdaj je šlo seved'a vse po vodi. Blagajne so prakzne, država nima niti za tekoče izdatke, zato v sedanjih žalostnih razmerah ni miti misliti na kako zvišanje prejemkov. Ce Mlada sprejme zvišane položajne pla-Ce, kakor jih predvideva osnutek revizije, potel se bo zgodilo to samo na račun znižanja draginjskih doklad. Matematično izgleda to sicer vse eno, ker se to pravi, vzeti iz enega žepa in dati v drugi, vendar znači v resnici tudi to precejšnjo pridobitev. Zakaj ni vse eno, ali imam majhno plačo pa veliko draginjsko doklado, ali pa narobe. Plača (osnovna in položajna) je redni prejemek in kolikor toliko stalen, dočim, je dragiinjska doklada izreden pojav za čas nenormalnih povojnih razmer in se lahko vsak dan izpremeni ali ukine. Zlasti važno' je za pokojnino, ker se odmerja pokojninska osnova po stalni plači in ne po draginjski dokladi, vsled česar je neprimerno boljše, da je plača večja, če tudi je zato draginjska doklada manjša. Glavni Savez je mnenja, da bi se utegnila revizija uradniškega zakona uveljaviti že z novim proračunskim' letom. Vendar sem dobil vtis, da se preveč ne forsira. Tukaj je pač vpliv našega Saveza, ki se zavzema za to, dia ;s,e revizija čim dlje zavleče, češ da bo vsaka revizija na škodo delovnega osbbja. Naša trajna zahteva je slej ko prej specialni zakon za ptt. stroko. Na tej zahtevi naša organizacija stoji in pade. IZ intervencijami pri ministrstvu je šlo še 'dosti po sreči. Upam, da ne bo ostalo samo pri čisto konkretni obljubi, ampak da se bodo v najkrajšem času pokazali tudi uspehi. Glavno akcijo sem prevzel za našo preko-ristno ustanovo »Poštni dom«. Vse kaže, da pridemo do lepih, trajni ih dohodkov, ki boidb idejo lastnega doma močno približali uresničenju. Ni v interesu stvari, da bi za enkrat zadevo bolj točno opisal. Samo ob sebi se razume, da sem protestiral proti okrnitvi zadnjega predloga za napredovanje. Za 2. skupino M. kategorije je bilo predlaganih 68 starejših uradnikov in uradnic, napredovalo pa jih je samo 27. S tehii so bili! zlasti prizadeti predstojniki pošt' kontrolni in amibulančni uradniki. Ko sem vso zadevo obrazložil, je g. genier. direktor priznal krivico', ki se godi nalšim uradnikom, in brzojavno odredil, da je direkcija ponovno predložila za napredovanja, v 3. in 2. skupino večje število kandidatov. Će ne pride kaj vmes, bodo ta napredovanja izvršena v bližnji bodočnosti, s čimer bi se naša organizacija za letos zadovoljila, ker bi bil s tem dostižen 'minimum, ki si ga je bila postavila v začetku letošnjega poslovnega leta za cilj, da jih mora v teku poslovnega leta 1928-29 toliko napredovati. Prihodnje leto pa, seveda, korak datlje. Bolj brezupno pa stoji s prevedbo dnev-ničarjev po čl. 306 fin. zakona v zvaničnike in služi tel j e. Zakonodaivec je storil veliko pogreško, ko je po eni strani priznal, da naj postanejo lani za dhevničarje degradirani zva-ničniki in sfluižitelji zopet državni uslužbenci, po dugi strani pa ni poskrbel za nje mest v budžetu. Kakor se pri nas toliko dlela samo enostransko, tako se je tudi to vprašanje polovičarsko rešilo na škodo nižjega uslužben-stva1. Iz tegai kujejo nekateri voditelji nižjih uslužbencev kapital proti naši direkciji, češ da je dobila od ministrstva nalog, da mora prevesti vse dnevničarje, da pa jih je prevedla) satno 30. Tako da so povedali deJega-'tom Osr. dr. nižj. usl. v samem ministrstvu. V interesu dobrega razlmerja s silužbeno oblastjo moram izjaviti, da so taka obrekovanja neosnovana. Direkcija je prejela od ministrstva nalog, da prevede dnevničarje iz lanskega finančnega zakona na osnovi kttoš-jega fin. zakona za zvaničnike in služitelje v mejah proračunske možnosti. Proračun je zakon in ta jei izkazoval samo 30 praznih zva-ničniških oziroma služiteljskih mest. Na 30 praznih stolov pa se ne more vsesti 200 ljudi, če tudi imajo vsi pravico do stola. Vzlic temu je direkcija še enkrat vprašala, ali sme prevesti vseh 230 dbevničarjev, če tudi ima samo 30 praznih mest, na kar je dobila od miiniiistrstva nedvoumni odgovor, da more in sme postaviti dnevničarje samo na izpraznjena mesta. Tako stoji stvar v resnici. Mi obžallujemo uboge dnevničarje, ki so doživeli po lanskem udarcu novo razočaranje, toda žilo leži v po-grešeni stilizaciji čl. 66 fin. zakona za proračunsko leto 1928/29 ali pa v pogrešano sestavljenem proračunu. Oboje pa se je izku-haio v Beogradu. Ker pa je proračun zakon, se ne more prej izpremeniti, preden ne doi-bimo' novega proračuna, to je s 1. aprilom 1929. Katerih 30 od upravičencev je bilo- zdaj prevedenih, pa društvo nižjih ne bo ocenjevalo. Vest o novem pravilniku za pogodbene pošte smo bili prejeli preko Zagreba in smo jo z Vso rezervo objavili v zadnji številki »Poštnega glasnika«. Iz izkušenj namreč vemo, da se kaka ugodna vest ne sme takoj verjeti. Žalibog sem se moral o tem tudi to pot prepričati. Ni sicer povsem brez podlage ta vest. Nasprotno, storil se je velik korak naj)rej. Osnutek novega pravilnika, ki ga je izdelala naša organizacija, je strokovni svet poštnega ministrstva z malenkostnimi izpre*-membami v načelu sprejeli, toda dolga je še Pot do uresničenja. Najprej se mora načrt še v poldlrobnostih izdelati, predložiti ga ministru v odobritev, potem pride pred glavno kontrolo, finančnega ministra in ministrski svet. To pa je še daleč. Organizacija je storila več ko svojo dolžnost. Ona ni novega pravilnika samo zahtevala in urgirala* ampak je celo, ko je videla, da ni pričakovati iniciative iz Beograda, sama izdelala celoten načrt od' kraja do konca. Sedaj pa moramo pustiti stvar, da gre svojo predpisano pot Skušali bohio, kolikor je v naši moči, rešitev pospešiti, vendiir morajo pog. poštarji računati s tem, da zadeva prej ko v enem tetu ne bo rešena. Tetmu so kriva razen finančnega še druga vprašanja, o katerih pa tukaj ne 'bom razpravljal. Prav slabo pa kaže slika prihodnjega proračuna. V tem listu smo že dosti pisali o silnem pomanjkanju osobja v Sloveniji, ki je od nezaslišane škode za stroko in državo. Pravočasno smo svariti merodajne faktorje, v ministrstvu in v parlamentu. Bilo je čisto pozitivno obljubljeno, da se zviša v prihodnjem proračunskem letu število ptt. uslužbencev v noši direkciji za 86 oseb. Ministrstvo je tudi izdelalo proračun v tem smislu, toda finančni minister je do zadnje pare in do zadnjega nadničarja plusa Vse črtal, češ da naj enostavno prepišejo ves lanski proračun . . . Tako mi je vsaj rekel sam generalni direktor g. DjordjeVič in pristavil, da pač ne bo preostalo drugega, nego zapreti 100 pošt. Ce je tako, potem vemo, koliko bije ura. Pa naj gre vse skupaj v božjem rmemi! Strokovni del. ZAKAJ SE URADNIKI BRZOJAVNO UPOKOJAJO? Večkrat beremo v časopisih, da je ta ali oni brzojavno u,pokojem. Posebno, kadar se menja politični režim, oib kanon proračunskega leta, radi koga kar »hPzoijalvno« odžagajo. Politično časopisje hoče dati s tem poseben poudarek dejstvu, da sei ije njih pristašu zgodila z upokojitvijo krivica. Menda nam mi treba pri tej priliki še posebej na-glašati, da smo proti vsaki /upokojitvi iz političnih razlogov. V področju ljubljanskega ravnat,eiljstva takih tudi še nismo doživeli in si jih ne želimo. Naš namen je pojasniti, odkod in zakaj sploh pride do brzojavne upokojitve, ker marsikoga, četudi morda časopisi me poročajo o njegovi »brzojavni« upokojitvi, neprijetno dime. Marsikdo- se tudi čuti užaljenega, ko zve, da je prispela celo- brzojavka o njegovi upokojitvi, da ga j/e treba razrešiti službe in da je (treba brzojaviti dan, ko je bil službe razrešen. Pa si misli ono o zamorcu, ki je storil svojo doUžnost itd. No, ni tako hudo! Naše ministrstvo obvešča ravnateljstva z brzojavko o vsaki upokojitvi. Tudi zahteva v vsakem primeru od ravnateljstva, dd brzojavi miniistrstvlu dam, kdaj je bi upokojenec razrešen službe. Odkar jei uradn. zakon v veljavi, se še ni pripetilo, da bi bilo ministrstvb pismeno obvestilo ravnateljstvo o kakšni upokojitvi, razen v edinem primeru, kadar je bil kdo upokojen po enoletnem bolovanju (či. 111, 133, točka 2 in 141, točka 3 uradniškega zakona). Tu ni treba, da je uslužbenec še formalno razrešen sflmižbei, ker je dan, ko mine dvanajst mesecev, odkar je pričel prihajati v službo, istoveten z dnem razrešitve službe. Brzojavka ministrstva o upokojitvi je potrebna zaradi razrešitve službe upokojenca (glej čl. 135 Uradniškega zakona) in ima predvsem svoj izvor tudi v zakonitem določilu, da se količina osebne pokojnine odreja uradoma z istim odlokom, s katerimi se uslužbenec upo-koja (1. odstavek čl. 152 uradniškega zakona). Pri praktičnem izvajanju uradniškega zakona se je izkazalo, da je dobesedna izvršitev te zakonite odredbe tehnično nemogoča, ker ima uslužbenec po zaidhjem odstavku čl. 135 uradniškega zakona pravico do prejemkov aktivnega uslužbenca do konca meseca, v katerem je razrešen, in ne do konca meseca, v katerem je upokojen. Razrešitev pa se izvrši v nekaterih primerih (glej 4. odst. čl. 1.35 uradniškega zakona) lahko šele v enem meseoti od dne obvestitve o upokojitvi. Zato in ker se v odloku o odreditvi (rešenju o- regulaciji) količine osebne pokojnine poleg drugega ugotavlja dan upokojitve, izračuna službena doba db vključno dneva upokojitve ter dotoči znesek pokojnine in od kdaj teče pokojnina glede na razrešitev, je nemogoče ta odlok združiti z odlokom oi upokojitvi. Sedanje administrativno poslovanje naše direkcije pri odrejanju pokojnin se vrši, kolikor nam je znano, po navodilih glavne kontrole v Beogradu. Način tega poslovanja bo- ostal tudi za nar prej takšen, dokler ne boi predrugačen na pobudo glavne kontrole ali pa na osnovi zakonite določbe, ki bo izpremenila tozadevne odredibe zakona o civ. uradnikih. Ker nastaneta torej zaradi potrebnie raz,reši/tv e upokojenega uslužbenca in z njo zvezanega pričetka izplačevanja pokojnine iz en,ega odloka, ki je v zakonu predviden, diva odloka, med katerih izdajo 'lahko preiteče nad mesec dni, je treba poslovanje z brzojavkami pospešiti. Brzojavka o upokojitvi, kakor tudi brzojavka o razrešitvi upokojenega uslužbenca sta tedaj v interesu hitrejšega poslovanja in zaradi tega predvsem tudi v interesu upokojenca, da pride čimprej do svojih pre-skrlbniinslkih užikov. Zato je vsako' razburjanje od strani prizadetih usllitžbencev, kakor tudi zgražanje v dnevnem časopisju nad »brzojavnimi« upokojitVabri deplasirano in neutemeljeno1. SLUŽBENA OBLEKA ZA URADNIKE. Uniforma ima radi svoje posebnosti prijatelje in sovražnike. Treba pa je /tudi to vprašanje načeti, ker je ozlko zvezano z našim vsakdanjim življenjem1 in razmerami. Uniforma je vsleid svojega poenostavljenega kroja in trpežnega, prostejšega in končno cenejšega blaga za 3 do 4 civilne obleke. To je gotovo upoštevanja vredno pri sedanjih življenjskih prilikah. O /trpežnosti mi bo brezdvomno vsak potrdil, kdor je že enkrat nosili uniformo, pa bodisi vojaško ali uradniško. To nialm potrjujejo skoro vse napredne evropske države, ki svoje uslužbence uniformirajo po njih strokah in činih, ne da bi jih hotele za kake parade ali gojiti kako soldatesko, ampak !e radi praktičnosti. Dalje še lahko posnemamo pri nas tovariše drugih drž. resorov: železnica, carina, ponekod tudi sodnije im davkarije imajo svoje uniforme. Ti se ravno radi posebnosti in praktičnosti ne bodb prostovoljno odpovedali uniformi. Zdi se pa, da žive poštni uslužbenci v iz-obiljh, brezskrbi in deloma tudi v brezbrižju za dobrobit svojega stanu. Prej, ko so bili iPbštni uradniki še uniformirani, je dlajala državna uprava neko odškodnino v obliki določenih letnih pavšalov. Ni bilo dosti, pa ven- dar toliko, da si pri količkaj varčevanju lahko si nabavil potrebno službeno Obleko. Nekateri so celo od tega še kaj prihranili. Po preobratu so prepovedali stare službena obleke, da ne bi vzbujale spominov na preteklost, od nikoder pa še do danes ni druge, ki bi Vzbujala upe na lepšo bodočnost. To pa radi tega, ker se nismo sami pobrigali. Mi smo tiho, država pa še bdlj, saj prihrani na tem znaten znesek, katerega bi morala plačati na pavšali ih. Ker je končno škoda ki naša, pozivam (tovariše, da razmišljajo o smislu mojega predloga in da se še drugi izjavijo. Tako bi prišli do zaključka, kaj in kako je treba ukreniti. F. Š. Organizacijsko gibanje. PROSIMO, DA UVAŽUJETE! Na Oblastno organizacijo prihaja od strani članstva toliko vlog in dopisov, da je treba nekako regulirati dbpisovanje članov z organizacijo in 'njenimi funkcionarji. Zlasti prosimo, da uvažuje članstvo sledeče: 1. Člani predsedstva organizacije (predsednik, tajnik, blagajnik) dobivajo vsak Idan od posameznih tovarišev lin tovarišic toliko privatnih pisem v stanovskih zadevah, da jim prt najboljši volji ni mogoče na vsa taka pisma odgovarjati. Zato član, ki se v 'stanovski zadevi obrne s privatnim pismom na privatni naslov funkcionarja OiPO, riskira najmanj to, da bo dobil odgovor Resneje, nego bi ga dobil od organizacije. Rado se tudi zgodi, da se (tako privatno pismo založi im ostane neodgovorjeno, dočim se to prt društve-miem pismu ne more zgoditi, ker je ekshibina-n«. Nauk iz tega: v stanovskih stvareh naj se obrača članstvo naravnost na Obl. organizacijo ptt. uslužbencev. Privatna pisma so željena samo tedaj, če ima kdo kaj zasebnega sporočiti Jakšetu ali Čampi kot zasebnikoma, ne pa kot predsedniku ali tajniku organizacije. Izjema bi mogla biti le kaka posebna, delikatna stanovska zadeva. 2. Še več prihaja na organizacijo ali na imenovane funkcionarje takih 'dopisov, ki spadajo izključno samo na direkciji). To so čisto službene zadeve: urgence nem Ukazanih ali premalo nakazanih prejemkov, vprašanja o odbitkih lin odtegljajih, pritožbe o nepravilnostih pri službenih oblekah, pomia/knitev v višjo plačilno stopnjo itd. Vse take vloge naslovite na Direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani, ki ima za to nastavljene in plačane /uradnike, da rešujejo in odgovarjajo na take dopise. 3. Mnogo 'dopisov ne spada na organizacijo^ iker ne obravnavajo stanovskih ali strokovnih vprašanj. Včasih izgleda, da je onga- Joja: Mrtve rože. (Manom + M. L. ob desetletnici njene smrti). l/Vledi njima leži samo velika, zevajoča, črna — praznota... tlz moj e« a zadnjega pisma Njej). I. Včasih se porodi po viharni, deževni noči neko čudno, mehko, vlažno, vetrovno jutro. Jutro, polno skritih čarov in pravljične moči. Ob takih jutrih vzdrhti srce od nepoznane radoislti in silnega hrepenenja. Še kot otrok sem opazil posebnost teh juter. Mlada, n e razvita duša je zatrepetala v neznanem koprti/aniju. Otroško srce je zastalo začudenja ob sili, ki ji (takrat ni vedelo imena. Kjesnieje, SO' se porajala ta jesenska jutra čim dalje redkeje, zdaj jih pa čakam že leta ko na posebno milloslt božjo. Taiko nežna, mehka so ta jutra. Porajajo se ob močnem vetru, a sonce nekako ublaži njegovo sito, tako da le mehke, lahne sapice božajo človeka od vseh strani. Ce pravim vlažno, ne mislim, da je tako jutro megleno ali celo deževno. Nasprotno: lepo, čisto, sončno jutro. Sonce je tako sveže, da takrat veruješ: resnično je vzšlo in se dvignilo naravno/st iz mio/rja in se blešči zdaj okopano in praznično. Njegovi prameni lesketajo, ko da bi bili ena sama vrsta ne-številnih vodeno - zlatih kapljic prav tam od ndba pa do tal. Zdi se, da bi bila roka vlažna, ako bi zamahnil ž njoi po zraku. II. Moj vrt je tako velik, tako kraljevsko prostoren. Sto drevoredov in cvetličnjakov, tisoč gredic in klopic. Pa vi ne ve;slte, kaj je tam v skrajnem koto, najbolj spodaj pod vsem tem cvetjem' bohotnim. Samo ena in najožja stezica drži k tisti gredi, samo ena in najmanjša vrata drže v ta zadnji park. Tam so moje mrtve rože.., Ako bi vam jih pokazal, bi rekli, da jih poznate, da jim veste ime, poreklo in gospodarja. Pa ni res, je prevara. Zakaj to so samo moje rože, od nekdaj zame tjakaj zasajene, Pa če poveste sto gospodarjev, se motite: samOi moje so te rože, samo za me so cvetele, samo za me živele, kakor sem jaz samo za njč živel. HI. Sonce pa rože.! O to vlažno, mehko sonce! 0 te črne, mrtve rože! Ali so res mrtve, če so rože? Mar so. res rože, če so mrtve? Pa, če je sonce, kako da so rože mrtve? O, draga, saj sonca ni! Je le smrt. Smrt je, ker jo čutim do vseh potankosti, ker me mrazi njen ledeni (dih, ker me reže ostrina njene kose, ker mi puli to Ubogo, izmučeno srce iz prsi. Rože so mrtve, ker ni sonca. Pa če jih presadim kamorkoli, če jih vsadim' na oljčne vrtove ali libanonske vrhove, ostanejo vekomaj mrtve, ker sonca ni. Kam/ /ste izginila ve mehka, sončna, vlažna jutra, ki vas čakam že leta ko na posebno milost božjo? Kako lepo je bilo čakati, zmirom slajše je bito čakati, ker zmirom večje, je bilo upanje. O, moja ljuba, in zdaj na enkrat /to strašno spoznanje, da sonca ni. Ampak samo smrt. Crna, mrzla, prokleta! (Dalje prih.) nizaci'ja posredovalnica ali agentura za vsa-kojake posle. Eden želi, 'da bi imu organizacija kupila plaišč ali kapo ali kas dragega, pa da bo v obrokih plačeval. Ti iposli ne spadajo v stanovsko organizacijo. Dragi bi si nad sezidal hišico, pa prosi, da bi mu posodili 20.000 dinarjev. Naj se obrne na posojilnico, organizacija nima denarja za posojila in jih po pravilih tudi dajati ne sme. Tretji hi rad od Gospodarske zadruge kakega pojasnila, denarja, daljših obrokov in podobno, pa piše Obl. organizaciji oziroma njenim funkcionarjem, da naj oni to sporoče Gospodarski zadrugu Zakaj ne pišejo inajšt naravnost Gospodarski zadrugi poštnih nameščencev, ir. z. z o. z. v Ljubljani? 4. Mnogi dopisniki: s svojimi vlogami na organizacijo tudi dokazujejo, da ne bero vestno »Poštnega Glasnika«. V našem glasilu pojasnimo vse važne in aktualne stvari kolikor mogoče natančno in poljudno.^ Vzlic ■tgimn prihaja mnogo dopisov in vprašanj v prav istih zadevah. S tem, napravljajo organizaciji dvojno delo. Člani naj pridno čitajo 'in spravljajo »Poštne Glasnike«, pa si bodo marsikatero vprašanje in pismo prihrani#. Na pismena vprašanja o- stvareh, ki so bile že pojasnjene v Glasniku, organizacija ne bo več odgovarjala, ali Pa čisto na kratko s citira-njpm »P. Glasnika«, v katerem je doTična zadeva 'objavljena. 5. Končno še prosimo dopisnike malo več uvidevnosti in potrpljenja. Večina je takih, da pričakuje od organizacije odgovona na svoje pismo že drugi dan. Če ga ni v enem 'tednu, že urgira; če ga ni v enem mesecu, hoče že izstopiti. Ti nestrpneži naj si enkrat za vselej zapomnijo tole; 'EunkcioaiaTji organizacije vrše svojo težko in nehvaležno dolžnost poleg svoje državne poštne službe, za katero so plačani. To se pravi, da morajo iz urada, iz službene pisarne, 'Po delu, ki zahteva celega človeka, iti v prostem času sedet in pisat še v društveno pisarno', torej takrat, ko lahko gredo drugi tovariši in tovarišice na izprehod, na zabavo, spat ali kamorkoli. Tajnik, na katerem sloni glavna peza organizacijskega dela, v prvi vrsti odgovar-janje ma dopise, je uradnik na ipoštr Ljubljana 1. Kot tak imia vsako tretjo noč celonočno službo 'tod osmih zvečer do osmih zjutraj). Pred nočno« službo me more iti spat, ker mora v društveno pisarno, po nočni službi ne more iti počivat, Iker mora izopet v drugo službo — v društveno pisarno. Vdtu tega še stanuje tri četrt ure daleč od društvene pisarne. Vse to je treba vedeti, potem šele soditi. Tudi nismo pni nas še tako daleč, da bi službena oblast spoznala to in olajšala takemu človeku službo s tem, da bi1 ga pritegnila v službovanje na direkcijo, kjer vsaj ne bi imel nočnih služb in tudi sicer več prostega časa. Tolda sprejemajo se novopečeni poštarji, drže se duševni invalidi, ni pa 'mesta za človeka koncepta in stila, ki bi ravno zaradi teh zmožnosti spadal 'predvsem v administrativno služba — 'Poleg vsega tega so marsikdaj tudi tehnične ovire, da ne more organizacija tako hitro odgovoriti na kak dopis. Organizacija ne stresa rešitev iz roka'va. iPrej se mora' 'informirati ali intervenirati pri posar imeznih referentih. Pia se zgodi, da je referent na dopustu, na potovanju itd. in se mora čakati. Včasih so še kake druge ovire. Zato naj bo članstvo malo bolj uvidevno in potrpežljivo. Nujne zadeve skušamo rešiti v enem tednu, ostale v dveh tednih, če se zavleče dlje, je gotovo vzrok kaka druga zapreka, ne pa malomarnost društvenih funkcionarjev. Predsedstvo OPO. IZ 7. ODTtOROVE SEJE OPO OD 20. IX. 1928. Obisk predsednika zagrebške organizacije. Predsednik poroča', da je prišel dne 10. septembra v Ljifbtjan-o predsednik bratske z.a.grebškc orteafteačJi'a tov. ILjubomilr iLalič. 'Obisk J c javil šele nekaj ur pred dldhodoim, tako da ni bilo več mogoče sklicati sejo. Zato je povabil najbližje , člane odbora im tov. Kunsta z iBleda, da se je mogel održati sestanek v majdžijem krogu, na katerem je tov. Lalič poročal o najnovejšem gibanju v izaigreblškilh organizacijah. Potovanje predsednika v Beograd. Odbor sklone, da naj 'potuje predsednik Jakše tekom meseca oktobra v 'Beograd zaradi nekaterih važnih Vprašanj in da dobi neke informacije. Manifestacijski tabor v Žalcu. Odbor sklene, da naj se izaključiijo letošnji podeželski sestanki na željo našega spodnještajerskega članstva z velikim ižbonovanjem v Žalcu dne 03. septembra. Predsednik povabi vse službe proste odbornike, da se po 'možnosti 'udeleže tega sestanka. O poživitvi stanovskega gibanja med ljubljanskim 'članstvom se 'je dosti razpravljalo. 'Koristni bi bili družabni vlečeiri, koristna kulturno - strokovna predavanja, privlačna plesna šola. Sklene se, da skliče organizacija vse ljubljanske in okoliške poverjenike, ki naj se izjavjo, za katero imenovanih prireditev bi bilo članstvo najbolj navdušeno. IZ 8, SLAVNOSTNE SEJE OPO OD 24. IX. 1928. Slavnostna seja. Osmo odfoorovo sejo OPO je proglasil predsednik takoj ob otvoritvi za slavnostno sčjo, ker jo 'je počastil s svojo navzočnostjo sam. voditelj naše centralne organizacije predsednik iSaveza ptt. uslužbencev v Beogradu gospod Toma Jovanovi č. 'Prišel je v poslih nabavljallne, ^adruge, katerih glavni predsednik je tudi on, pa je prišel tudi na našo sejo, ki se je vršila istega dlne. Zato so se manj važne točke Odstavile z 'dinevne&a reda, 'da je 'ostalo čim več časa za 'govor predsednika ISaveza, ki je sledil po poročilih funkcionarjev 'OPO. Govor Tome Jovanoviča je bil, kakor vedno, tak, da bi 'ga biJo treba 'objaviti od prve do zadnje besede, česar ižal me moremo storiti. S te-melljiiitim poznavanjem razmer med slovenskim ptt. us'1'U'žbenstV'OiH je razvijal svoj program in dal smernice, po katerih naj hodi maša organizacija. 'Govoril je žalostni razcepljenosti slovenskih poštarjev, o potrebi lojalnosti, in volje do 'sporazuma, ki jo mora pokazati naša organizacija kot najmočnejša naprani drugim 'strokovnim 'poštnim društvom, o tesnejšem sodelovanju orgaaizaciie s posameznimi ekonomskimi, kulturnimi in’ humanimi ustanovami ptt. uslužbencev v; naši direkciji, o imaterialni okrepitvi naše otteiani-zacije itd. Itd. 'Odbor mu ie priredil spontane 'Ovacije, predsednik Jakše Pa se mu je v navdušenih besedah zahvalil za izcedno čast, da 'je po-setil odlborovo sejo naše organizacije. Družabne prireditve v Ljubljani čez zimo. Do kanca oktobra k 1. se mora ljubljansko in 'Okoliško Članstvo Izjaviti, za katero vrsto družabnih priireditevi bi bilo najbolj vneto: ali iza družabne večere ali za kulturno - strokovna 'predavanja ali za plesno šolo. Po poročilih, poverjenikov bo vzgojno - propagandni odsek OPO potrebno ukrenil. SESTANEK OBL. ORGANIZACIJE Y LJUBLJANI. V nedeljo, dne 21. oktobra t. 1. se le vršil v iLjublijarai '(hotel Štrukelj) sestanek ljubljanskega •članstva iGPlO, ki je bil dobro obiskan. Predsednik Jakše, kj se je bil ravno vrnil iz Beograda, je poročal o novicah iz Beograda, tajnik Čampa pa o oživitvi diruštvenega in družabnega življenja v Ljubljatiii'. Sestanek sta poselila tudi predsednik zagrebške obl. organizacije tov. Ljubomir Lalič in tajnik splitske otigamizacjc tov. Srečko Radman. Oba sta ilzpregovorila nekaj prisrčnih besed v pozdrav članstvu naše organizacije. — Zabava po sestanku je bila sicer precej mrtva, ker so bili glavni funkcionarji še od potovanja izmučeni, vendar kaže, da bo treba še kaj takih sestankov. SESTANEK OBL. ORGANIZACIJE V MARIBORU. Za soboto, dne 3. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer sklicuje Obl. organizacija članski sestanek v IMairiboru, ki se bo vršil v separatni sobi hotela Zamorec. (Poročal bo predsednik OPO tov. Jakše o naj novejši situaciji v naši organizaciji. Ker že 8 mesecev ni bilo v, Mariboru sestanka, upamo, da 'bo dobro Obiskan. Glavna poverjenika pošt 'Maribor rl in 3-ihaj skrbita, da bo vse v redu. NečlauLfriimajo^iphaVilltle dostopa na 'ta sesta-■nek. u ’ t v [ -»gv* > (PiTTETlUFOlLIMI. j Ljubi Glasnik! Pri klasifikaciji nasprot- ; nikov Poštnega doma in naše organizacije bi bili morali še nekoga imenovati ali vsaj tako-le ga Označiti: Pri pošti je neki uslužbenec, ki že 8 let j ne vrši nikake poštne službe, ampak neko | drugo. Vzlic temu je plačan tudi od pošte, ; pravilnima napreduje itd, kakor drugi nje- i govj tovariši, ki imajo samo poštno službo. I Najmanj, kar bi od njeg,a pričakovali, bi 1 •bila lojalnost napram največji poštni or- | ganizaciji in napram Poštnemu domu. Pa ; je me samo izstopil iz OPO, ampak celo j strupeno intrigira pr o tj njej, sodeloval je pri ropu harmonija iz lokalov »Poštnega ; doma« in bil je eden prvih, ki je odpovedal svpj delež za poštni dami. Za danes toliko, če ne bo miru, udari- • mo prihodnjič huje. j To in ono. Predsednik Saveza v Ljubljani. Dne 04. okt. t. i. je prišel predsednik Savuza ptt. uslužbencev in predsednik nabavljalmih zadrug g. Toma Jovanovič v Ljubljano. Na postaji ga je sprejel predsednik iOM. organizacije, pasi je prišel v, Ljubljano po poslih mabavJjalme zadruge, vendar je z malo 'izjemo prebil ves čas v družbi funkcio-narjev. OlPO. Popoldne si je ogledal našo dru-števno pisarno in deilavpice Gospodarske zadruge, zvečer je prisotvoval seji OPO, po seji pa mu je priredil odbor skromen, intimen večer v restavraciji Zvezda. Naslednje jutro se je vrnil vr Beograd. O prilikah in neprilikah pismonoške službe bo govorila prihodnja 'številka »Poštnega glasnika«. To smo sicer menda že dvakrat 'Obljubili, zdaj bo pa gotovo, če ne pride kaj posebno aktualnega vmes. Dopisnike prosimo potrpljenja, pride vse na vrsto, skušamo le posamezne številke lepo zaokrožiti na isto vprašanje. Poštni koledar za leto 1929 bo kmalu gotov. Tiskan je sicer v srbščini (latinica in cirilica), toda ima bogato vsebino, mnogo slik in stane samo 10 Din. Naroči se še vedno lahko, oziramo se pa samo. na naročila, katerim (le. priložen denar. Poštni urad na otoku Booby. Ta otok v se-vernoavstralskih vodah ima mnogo nevarnih čeri in zajed, okoli katerih je vse polno koral. Nič čudnega ni, da se tam toliko ladij razbije. Zlasti ožina Torerova, ki leži med 'Novo Gvinejo ih Avstralijo, je na 'silno slabem glasu med mornarji. V tej ožini leži otok Booby, na katerem je edini oceanski poštni urad brez — uradnika. Angleška admirali teta je preskrbela tam skrinjico za pisma in Pa koristne potrebščine za mornarje vseh narodnosti. Mesto očituje visok drog z zastavo. V njegovi bližini ije kad, ki ima ponosni napis »Poštni urad«. V kadi najdeš papir, tintO', pisalne potrebščine in knjigo, v katero zapisujejo mornarji svoje ime in opombe, ki bi utegnile biti važne za prihodnje obiskovalce tega otoka. V kadi je tudi pločevinasta škatla za pisma. Ako prijadrajo tam mimo paiiobrodi, vržejo v pločevinasto škatlo svoja pisma in če plovejo ladje v nasprotno smer, vzamejo ta pisma s seboj, da jih pripeljejo k prvim poštnim uradom na kopnem. V kadi so zaloge tobaka, sladkorja, suhega mesa in ruma. 'Vsaka ladja, ki plava tam okoli in ni sama v pomanjkanju, poveča ali dopolni zaloge tega poštnega; urada, ki je poškodovanim parnikom zmeraj rešilno zavetje. Osebne vesti. Postavljeni: Dnevničarji po 51. 306 fin. zak. so postavljeni: za zvaničnika v 3. skupini J osipi-na Jager v Celju; za služitelja v 2. skupini; Star nislav Moravec pr,j XXXV. terenski t. t. teh. sekciji v Brežicah, Josip Fižolnik pri isti sekciji v Celini, 'Alojzij Zaman in Edvard Plevel na ravnateljstvu. Za dnevničarje so postavljeni: Vera išpanjbl v Zidanem moštu, Josip Paniko v Ptuju, Josip Levak v 'Brežicah, Vilibajd Majhenič na Mariboru i2 in Viktor Mramor v Cerknici. iNapredovall: za pisarja ni/3 je napredoval Fortunat Tihle, izvaničnik 1. skupine na ravnateljstvu. Premeščeni: pb. u.r. 11/3 Hilda Vertovec roj. ilicheteneker iz 'Brežic rta Ljubljano 2 in Marija Ožagović ilz Čakovca na Zagreb 1; pb. ur. U/4 Marija Mrak z Ljubljane 4 na 'Maribor 3, Mara Mohorčič iz av tog a raž e na ravnateljstvo, Angela K'ltmenčić iiz Juršincevi na Ljubljano ‘3, Terezija iRuidtolf z ILjutbljane 2 na Ljubljani 1, Vida Uše-niendk i\z Liubneiga v Domžale, Iva Krajc iz Apač V) Ooinjo iRadgcmio in Ana Oomišček te Celja na Bled 2; pfo. ur. iIiI/5 Franjo Kolar iz Novega Sada 1 na .Maribor 2 in Janko Engelman iz Skutplja v Čakovec; telefonistke 11/3 Ema Buidian iz Cerna pri Prevaljah v Juršince, Pavia Štok iz 'Murske Sobote v .Slatino Radenci, Marta Kitzler iz Domžal na Ljubljano 1, Avguština Juh iz Slovenske Bistrice na Ljubljano 5, Karla Flis ek iz Rimskih Toplic v Zaigiorje ob .Savi, Josipina Košiček iz Ptuja v Hrastnik, Avrelii.a Šafarič iz Hrastnika 'V Ptuj in .Mežika Anderlič ,z Ljubijane 1 k Sv,. Jančzu ob Boh. jezeru; pripravn. 111/4 Hedvika Eber ž Ljubljane 1 na Ljubljano 4, Kristina Mirtič iz Vinice pri 'Črnomlju v Semič, Ana Kokol iz Gornje Lendave v Apače in Vladislava Mikuž z Javornika v Loški potok; zvan. 3. skup Karolina Vutkovič iz Radeč pri Zidanem miostu v Rajhen-Iburg; služ, 2. skup. Viktor Musar iz Bohinjske Sistrlce ha Ljubljano 2 in dnevmčarka Marija Žen roj. Kopitar iz Rakeka v Dolenji Logatec. Prestanek službe: pb. ur. 11/5 Stanislav Antončič na Mariboru 1 je podal ostavko na poštno službo. Odpuščena sta bila dnevničarja Franc Butara II v Cerkljah ob Krk' in Martin Kovačič v Sv. Pavlu pri Preboldu. Poroke, upravnik II/2 Anton Smodič v Ptuju se je poročil s pb. ur. 11/3 Rafaelo Knapič iz Hrastnika, pb. ur. iil/4 Franc Kristan na Ljubljani 2 z Antonijo Jež in služitelj 2. skup. Drago Ocepek na Mariboru 1 z Marijo Prosenc. Strokovni državni izpit za III.' kategorijo je napravil na ravnateljstvu s prav dobrim uspehom Fioirhmat Tihle, zvaničmi.k ma ravnateljstvu. Za vodstvo potgodbeuh pošt sta napravili izpite s prav dobrini utpoh.ni Marija Krajštk in Štefanija Roglič. m m m m i M Jože Mihelič in drug LJUBLJANA Dunajska cesta št. 41. Telefon 2777. Telefon 2777. Modna manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA Stritarjeva ulica 5. Priporoča se pii nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge pc.it tih nameščencev. Cene zmerne. Poatrežba točna In solidna. : Podplati , FRAKMA“ marka, so najboljši. Za trpežnost garantira firma. — Dobijo se v ;; večjih trgovinah Ljubljana, Celje itd. Ni Vam treba kupiti iiiniiiiiiiinmiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiii Oglejte si le največjo, h 150 radUInlh mt sestoječo zalogo KRZNA pri tvrdki L. ORNIK. Koroška 9 in našli bodete to kar rabite. Začudile Vas bodo izredno nizke cene In ugodne plačilne olajšave. iiniiiiiiiiiiiiiiiiuiuuiiiiiniuiiiiiiniiiiminniiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiii LE URNO! LE URNO! Razširjojte „Poštni talit"! Dobro in poceni kupite samo: nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače, sedlarje in tapetnike, razna mila, kravate pri JOSIP PETELINC, Ljubljana ob vodi, blizu Piešernovega spomenika Pozor! I RflA‘0 Pozori X Poštni nameščenci! RADIO aparate in potrebščine si lahko nabavite z nakaznico svoje Gospodarske zadruge najugodneje pri tvrdki RADIOVAL Ljubljana. Kongresni trg 3 Cenejše kot pri razoredaiah se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri J. TRPIN. Maribor Glavni trg itev. 17. Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin priporoča Franc Erjavec Ljubljana, Stari trg št. 11. Ljubljanslio gradbena dpužbaztu. Ljubljana, Slomškova ulica 19, telet. 2527. Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo. Solidno blago se samo hvali! Solidno blaso — najceneiše blago! Pri tovarni 1.1. Naglas, Ljubljana se o tem vsakdo točno prepriča. Velika izbira pohištva, zaves in preprog. DAMSKE PLAŠČE od Din 330-—, dekliške v velikosti od dveh let dalu pa od Din 120-— naprej, razno damsko in otroško konfekci,o, f no In navadno perilo za gospode in dame, trikotažo pletenine, kakor tudi vsevrstno manufakturno blago nudi v veliki Izbin po zelo nizkih cenah F. I. GORIČAR, Uubliana Sv. Petra cesta št. 29 Priporočamo Vam najboljše testenine, in te so: Dobijo se v vsaki trgovini. Krasni kožuhovinasti plašči jopice ter razno modno krzno pri L ROT Liubliana Mestni trg Štev. 9 bhaja 1- 11. to 21. ▼ mesecu. Nsročnias na leto 24 Dta, oztr. 12 Ota xa pol tota. Oflast po docovoru. Čekovni račun žt. Rottcebe le pošiljati uratototru