Turizem po partizansko
V ••ri)l člankov o OF na Ijubllanaklh uatanovah ndi poudartl ptatro organlzacl/ško obllko. odpora protl Italllanakamu In kaa-/»•/• namikamu okupatorju. V Llublfanl Ja blla najvačja koncan-traclfa laaadbana Italljanaka vojaka, upravnaga In polltlčnaga kadra, ««//• bllo maato aradliča njlhova upravna anota - L/ub-IJanaka pokrajlna. Hkratl pa ao tu uatanovlll OF, klja vključavala priblltno 90% prablvalatva.
V zaCetku se je OF širila tako, dfl so organizatoiji vkljuCevali va-njo svoje znance, ti pa so pridobi-vali nove. Značilnost leta 1941 je bilo množično vključevanje po »poklicnih linijah« na ustanovah kot so železnica, banke, pošte, sodnije ter obrtniki, trgovci in go-stinci, ki so imeli tudi svoje ma-tične odbore OF.
^ubljanski gostinci so imeli Pral vojno in med okupacijo svo-ie združenje. Glavna llegalna de-javnogt je bila dobava Živil Slo-venski narodni pomoči, Uegal-cem, v lokalih pa so bile tudi po-membne javke za prevzemanje in razdeljevanje tiska OF in prostori za sestanke članov OF, kajti zbira-nje skupin v gostilnah in kavar-nah je bilo manj sumljivo kot v zasebnih stanovanjih.
Tajnik gostinskega združenja je bil dr. Stane Pavlič, ki zelo nazor-no opisuje potek zbiranja živil za osvobodilno gibanje: »Pretežni del živil se je dobil za potrebe Slo-venske narodne pomoči na ta na-6in, da ae je od količin, ki jih je združenje dobilo za potrebe go-stinskih podjetij v LJubljani izlo-čila določena količina, kot da so
bila razdeljena gostinskim obra-tom. Za ta živila so se v skladišču falzificirali materijalni dokumen-ti, soglasno ponarejeno vknjižbo pa so morali zvršiti v svojih knji-gah tudi gostinski obrati, ki so bili vključeni v to akcijo in to tako kot da so živila dobili in že potro-šili. Akcija je tekla od začetka vojne.«
Vodja skladisča ie bil Ulrik Vo-spernik, ki je bil nkrati tudi na-jemnik kavame na Starem trgu. Delal je po naročilu dr. Pavliča in Zorana PoliCa. Leta 1944, v času nemške okupacije, so »uradni or-gani« posumili v pravilno poslo-vanje. Zato so oktobra istega leta skladišče zaprli. Od tedaj dalje pa sta Vospernik in Brumen pobira-la prispevke v živilih in denarju neposredno od gostincev. Stevilo obratov, ki so podpirali OF se je v tem letu zmanjšalo zaradi hude-ga pritiska nemških okupatorjev, domobrancev in polilične polici-je. Kavarna Emona na Novem tr-gu, ki sta jo imela v najemu Emili-jan Peskar in Maks Dolničar je vztrajala pri prispevkih za OF do konca vojne.
Poleti 1941 je Fraiya Vesela, ki
je imel kavarno na Miklošičevi, vktfučil v OF ing. Štebi, ki je bil kasneje ustreljen kot talec. Spo-mladi 1942 je bila v njegovem sta-novanju ilegalna mladinška ti-skarna. V gostilni na Zaloški ce-sti, ki jo je imela v najemu Marija Sternad so se sestajali komunisti iz tovarne Hribar, današi^je Plete-nine in tovarne kleja iz Most.
V pasaži Nebotičnika, v slaščičar-ni Bled ste Mirko Zlatnar in Pija Mlakar prinašala tisk OF, le tega pa sta nato Rozika Menih in Juli-jana  Hlebec  razpošiljali  naprej drugim aktivistom. V tej slašči-čarni se je zbiralo mestno vodstvo OF in parttfe, mladinci iz Polja in skupina Zidov - komunistov.
Jožko in Metka Hubad sta ime-la gostilno Sokol na Mestnem tr-gu, v kateri so se zbirali begunci iz Goreiyske in Štajerske. med ni-mi tudi iyun nečak Evgen Sešek, ki je živel pri njiju, potem ko je pobegnil pred Nemci iz Medvod.
V  njihovi gostilni so se hranili ljubljanski ilegalci. Znano je, da so sodelovali z OF še Ivanka Vid-mar, ki je imela restavracijo na kopaliSču Ilirije, Apolon^a Hiti, lastnica javne kuhinje na Gor-Hjem trgu, Ivan Radilovič iz Tru-baijeve, Košak iz Copove, lastnik Daj-Dama, uslužbenci Figovca in kavarne Nebotičnik in drugi go-stinci. Kako pa je bilo z organiza-cijo OF v Slonu, »prizorišču vo-hunstva, črne borze in prostituci-je« pa v naslednji številki.
Lojz Tršan