PoStnina plačana v srotovini UtOLM. Itev.259 D LloMloni. v torek IZ novembra 1929. tena Din r- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji ineerati petit vneta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej. »Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. —- Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonsko Številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Umor policijskega šefa v Trstu Včeraj opoldne je v Trstu policijski podkomisar ustreli! ravnatelja policije, s katerim se je spri Trst, 12. novembra. Včeraj opoldne je bil na tržaškem policijskem rav-nateljsfvu izvršen umor, kakršnega policijska kronika Trsta gotovo še ne be= leži. Žrtev umora je postal sam šef tržaške policije Giovani Scilacci, mož, ki je bil znan po svoji strogosti in se je posebno odlikoval tudi pri zatira? nju »protidržavnih« elementov v Istri. Napram podrejenemu uradništvu je bil izredno strog, zato pa tudi precej ne-priljubljen. Baš njegova pretirana stro= gost pa je postala zanj samega usodna. Pred d\ 'ema tednoma je bil preme-ščen k tržaški policiji iz Vcrone, policijski podkomisar Guiseppe Dalviolo, rodom iz Sicilije. Med njim in policijskim šefom Scilaccijem je prišlo kmalu do hudih prepirov, ki so se nanašali na tolmačenje raznih odredb, ki jih je policijska direkcija prejemala iz Rima. Včeraj dopoldne sta se zopet hudo sporekla. Podkomisar Daviolo je jezen in kakor pripovedujeje očividci, skraj= no razburjen zapustil pisarno in odšel na ulico. Kmalu pa se je vrnil in postavil v bližino izhoda, pred katerim je čakal policijski avto šefa policije. Far minut pred 12. je prišel policijski šef, hoteč vstopiti v svoj avto. TT tem trenutku je skočil proti njemu podkomisar Dalviolo ter oddal nanj iz neposredne bližine dva strela iz samokresa. Smrtno zadet v srce se je policijski šef zgrudil mrtev na tla. Policijsko osobje je na strele takoj prihitelo na pomoč in so morilca takoj aretirali. Tudi policijski zdravnik je bil takoj na licu mesta, vendar pa je bila vsaka pomoč zaman. Rana, ki jo je dobil komisar od strela v srce, je bila absolutno smrtonosna. I bijalca so takoj razorožili in ods vedli na policijsko stražnico- kjer so postopali z njim kakor z navadnim zločincem. Izpovedal je, *cfa je storil dejanje v skrajni razburjenosti. S policijskim šefom sta se dopoldne zopet hudo sporekla zaradi tolmačenja n eke naredbe, kar je vročekrvnega Sicilijan= ca tako razburilo, da se je po običajih svoje domovine krvavo maščeval. Umor policijskega šefa pri belem dnevuy in to še od podšefa, je izzval v Trstu veliko razburjenje, v inozemstvu pa nemalo senzacijo. Razpored uradnistva za bansko upravo Nov razpored tehničnih oddelkov pri srezkih poglavar s tvih — Prevzem uradnJšva dosedanjih samouprav — Beograd. 12. nvembra. Glede aa to, da so z včerajšnjim dnem pričele poslovati banske uprave, so posamezni resorni ministri deloma že izvršili razpored načelnikov in šefov posameznih oddelkov in odsekov banske uprave ter izdali podrobnejša navodila glede prevzema uradništra. ki je bilo odslej v samoupravni službi. Tako je med drugimi minister socijalne politike glede dravske banovine izdal odlok, da ostanejo pri oddelku za socijalno politiko in narodno zdravje trije dnevnivarji. izmed katerih je lahko eden iz vrst dosedanjega n radništva oblastne samouprave v Ljubljani. Tudi minister javnih del je izvršil razpored tehničnih oddelkov pri posameznUi sro/ih, ki bodo pod vodstvom tehničnega oddelka banske uprave vršili po?le, ki so spa- dali doslej v delokroa gradbenih direkcij. V področju dravske banovine se osnujejo tehnični oddelki, pri sreskem poglavarstvu v Kranju za 6reze Kranj in Radovljica, [>n skreskem poglavarstvu v Ljubljani za sreze Ljubljana in okolica, Kamnik, Lilija, Logatec in Čabar, pri sreskem pouki varstvu v Novem mestu za sreze Novo mesto, Kočevje, Krško in Brežice, pri sreskem poglavarstvu v Celju za sreze Celje, Dravograd, Oornjigrad. Slovenjgradec, Konjice, Lašlko in Šmarje, ter pri sreskem poglavarstvu v Mariboru za sreze Maribor levi in desni breg, Ptuj. Ljutomer. Murska Sobota in Dolnja Lendava. Tudi ostala ministrstva bodo te dni laz-poredila svoje uradništvo. Srce in možgani Stepana Radića Pomanjkanje pijetete do pokojnega voditelja hrvatskih selja-kov — Sodba zagrebškega lista Zagreb. 11. novembra. Kakor poročajo današn i listi, so v blagajni Hrvatske se ljačke zadružne banke pri popisovanju konkurzne mase našli steklenico z Radičc-vim srcem in možgani. K tej vesti pristavljajo današnje »Novosti«: .Moramo reči, da ic cela stvar s posmrtnimi ostanki pokoiticga Stjepana Ra-diča v resnici taka, da zasluži največjo obsodbo. Naj ima že kdo kakršnokoli sodbo o političnem delovanju pokoinesa Stepana Radiča, vendar pa mora vsak nepristranski človek priznati, da je spadal v vrsto velikih ljudi, kakršnin ie bilo malo v hrvatskem delu jugoslovenskesra naroda. To ie priznal ves nas narod. In baš zato je bila potrebna naivečja pijeteta proti onim ostankom pokojnega Stjepana Radića, ki so simbolizirali njegov trm, njegovo toplo srce za narod, zlasti za seljački de! našega naroda, a to so možgani in srce velikega pokojiika. To je moralo biti shranjeno na vsak način na dostomem mestu, a ne v blagajni banke in med kakršnimi-kolimi ničvrednimi papirji, nekako podobno, kakor sc je postopalo s seliaškimi venci, nošenimi pri megovem pogrebu, ki so se nahajali v nekem kotu v kleti, zapuščeni in zavrženi. Vodstvo bivše stranke, ki ie nosila n'c-govo ime, ime Stjepana Radija, ki je živelo sploh samo od tega imena, bi moralo s svoje strani postopati popolnoma drugače in tako. kakor sc spodobi takemu pokojniku. Še hujše je pa to deistvo, da s» je ta svar. ki bi jo morali takoi popraviti, zavlačevali več dni, dokler se ni izrodila v javno pohušanje.c Kako je Uzunov oropal osebni vlak Razbojniki so nemoteno 6 ur pleni'?/ potnike — Uzunov kot politični borec proti sedanji bolgarski vladi Nadaljevanje pogajanj z Bolgarsko Sofija. 12. nov. Bolgarska brzojavna agencija poroča, da je bolgarska imenovala generalnega tajnika notramega ministra Razukanova, šefa konzularnega odseka zunanjega ministrstva polkovnika Mačova in uradnika zunanega ministrstva Karaso-va za člane bolgarske delegacije, ki se bo sestala v petek 15. tm. z jugosiovensko delegacijo v svrho ureditve vseh še nere-šeniii vprašanj med obema državama, o katerih se jc že razpravljalo na zadnji konferenci v Pirotu. Britansko veleposlaništvo vB ssgradu Beograd, 12. novembra. Zadnje podjetje razbojniške tolpe Uzunova, ki je pri Berkovici oropala brzovlak, je razburilo vso bolgarsko javnost do skrajne meje. Nihče ni pričakoval take drznosti te razbojniške druibe in poleg policije sta mobilizirani vojska in vsa milica, da bi izsledili zločince. Rop je bil izvršen na izredno drzen način. Sedaj se doznavajo razne zanimive podrobnosti. Razbojniki so napadli strojevodjo na lokomotivi, ko je vozil vlak z največjo brzino. Prisilili so ga, da je ustavil vlak, nato pa so vse moške odgnali iz vagonov v bližnjo železniško čuvajnico, kjer so jim ukazali, naj vse svoje vrednostne stvari polože na kup. Ženske so pustili pri miru v vagonih. Plenjenje je trajalo celih 6 ur. Vodja razbojniške tolpe je imel med tem časom na potnike govor, v katerem je pozival bolgarski narod, naj sc oboroži proti današnji krvavi vladi na Bolgarskem ter jo vrže. Predvsem ie pozival opozicijo z Marlinovom na čelu, naj cjači svojo borbo proti vladi. Poudarjal je. da bo njegova družba še nadalje ubijala, ker hoče maščevati 30.000 žrtev, kolikor jih ima sedanja vlada na vesti. Uradniku poštne ambulance vlaka je Uzunov izročil štiri pisma, naslovljena na bolgarskega kralja, na vlado, na bolgarski narod in na uredništvo lista ^Utro«. Pismo, naslovljeno na vlado, dolži sedanjo bolgarsko vlado, da so žrtve sedanjega bolgarskega režima mnogo večje, kakor pa so jih povzročili Turki tekom 500 let. Od vlade zahteva, naj se umakne, da bi si narci lahko izvoli) boljšo upravo. Proglas, naslovljen na bolgarski narod, poudarja, da bo Uzunova družba še nadalje na najbolj zverinski način pobijala sinove ministrov in ministre same, policijo, sodnike in druge vladne organe do poslednjega orožnika. Mi delamo to v dobro Bolgarske, pravi proglas, in vseh onih, ki ljubijo domovino.. Končno poziva še bolgarske rodoljube, naj rešijo Bolgarsko sedanjega žiga sramote, pismo, naslovljeno na kralja, ni bilo otvorjeno. pismo za uredništvo • Utra,< Pa vsebuje demanti, da razbojniki niso pustili nekega dekleta pri Slomberju. Včeraj so došli v Sofijo oropani potniki in izjavljajo, da je v času napada nastala med njimi silna panika in da so bili tako hitro oropani, da se sploh niso mogli braniti. Samo neki podob" cir med njimi ie imel revolver, ki pa ga je takoj zagnal proč. Sofijska policijska direkcija je izdala službeni komunike, v katerem opisuje ta dogodek ter poudarja, da je uvedeno obširno zasledovanje razbojnikov. Padalo za 15 oseb Newyork, 12. nov-ernibra. Na Icrfališču Roost-vdit sc je 15 potnikov >neiktaga letata spustilo s padalom na zemljo. Vsi so srečno jpristaM. London, 12. nov. V angleškem parlamentu je bila vložena na zunanjega ministra Hendersona interpelacija, v katerem se vprašuje, ali je pripravljen v znak priznanja Jugoslaviji in njene hrabre pomoči v času vojne povzdigniti britansko poslaništvo v Beogradu na stopnjo veleposlaništva. Nemški tisk o Jugoslaviji Berlin, 12. novembra. Tukajšnji listi objavljajo poročila o zadnjih izpremembah v Jugoslaviji, ki so našle najbol ši odmev v nemški javnosti. Splošno povdarjajo vsi, zlasti pa »Vossische Zeitung<, nove možnosti gospodarskega zbližanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Nemški listi izražajo iskreno želo, da bi se odnošaji Nemčije do Jugoslavije razvijali v najtesnejših gospodarskih zvezah ter v intimnem prijateljstvu. Zadnje dni se je nemški tisk tudi mnogo bavi] z odnošaji med Jugoslavijo in Italijo pri čemer so povdariali. da vodi italijanski tisk kampanjo proti Jugoslaviji samo zaradi tega, ker hoče opravičiti oboroževanje Italije. Tiger ob svojem rojstnem dnevu Pariz, 12. novembra. AA. Ciemeuce-au je včeraj kakor vsako leto sprejel deputacijo roir.kov iz Vandcje, k: mu je prišla čestitat v imenu njegovega rojstnega kraju, da je s svojim silnim duhom pripeljal Francijo k zmagi. Hclegacija iz Vandcje jc obiskala »očeta zmage- ob 10. dopoldne. »Stari tiger« je bil izredno dobro razpoložen, ko je ugledal tradieijonelno deputacijo in vzkliknil, prevzemajoč podarjeno cvetje: ^Koliko cvetja, bože moj! Zopet ste prišii. da me obiščete.« Predsednik deputacije je želel Clemcnceauju dolgo življenje in dobro zdravje in se mu zahvalil v imenu njegovega rojstnega kraja in vse hrancije. Clemenceau se je zahvalil za Pozornost in završil svoj odzdravni govor: i Hoteli ste me počastiti. Delal sem ■vedno, kar je bilo najbolje in to mi je naklonilo te časti. Ne vemo, kaj nam pripravlja prihodnost, toda jaz born z vami do zadnjega trenutka. Čez eno leto se boste zopet sestali, — jaz pa morda ne bom več med vami.« 4000 operacij golše Dunaj, II. novembra. V Gorni Avstriji so pred kratkim slavili jibilej. ki je prava avstrijska specijaliteta. Primarij bolnice usmiljenih sester v Lincu vladni svetnik dr. Urban ie pred kratkim izvedel 4000 operacijo na golši. Časopisi, ki pišejo o tem redkem dogodku, dostavljajo, da se noben kirurg ne more ponašati z tako ve-kim številom operacij golše. Človekoljubni dr. Urban, ki ie rešil 4000 liudj golša-ste dekoracije, zasluži pač vso zahvalo. Manifestacije za mir Prijateljstvo med Francijo in Neme i {o — Francosko odlikovane Kelloga — Proslava ustanovitve poljske republike Pariz, 12 novembra. AA. V Charlevillu je imel včeraj predsednik francoske zbornice Buisson povodom proslavo obletnico premirja govor, v katerem <>p je dotaknil so podpisale Kellogov pakt, jp fratusoald poslanik včeraj pripel Kelloggu francosko visoko odlikovanje Rdeče lente velike*** r za rastne legije > temi-le b«vodami: francosko-nomških odnošajov z naslednjimi j »Da bi se mogli mrtveci Rvetovne v • besedami: ^Prejšnji petek je francoska dvigniti, bi dejali: to odlikovanj'' ci-tn" zbornica soglasno odobrila politiko AristH da Hrianda, ki je v svojem govoru pojasnil. kakšn< so pocroji za izpraznitev Pj>rf»-nja. Želim čim preje dočakati, da francoske čete izpraznijo one krajo, eijjar prebivalstvo živi že toliko mesecev z našimi vojaki v najboljših odnošajih. Zaupanje in prijateljstvo med Francijo in njenimi sosedi je najboljša garancija za ohranitev Hitru.« — Wa^hington. 12. novembra. AA. V prisotnosti državnega tajnika za zunanje zadeve Strmpsona in predstavnikov držav, ki legije ne more najti boljšega mesta, n -ji so vaša prsa!i — Varšara. 12. BOVembra. AA. \v-rij je bila po vsej Poljski na i/rodno Sveča t način proslavljena obletnica proglasitve p eke države. Vsa poljska mesta BO bila okra-Sena z zastavami. V cerkvah so bilo ItrJbe božje, nato pa revije čet. Svečanosti v višavi Je prisostvoval predsednik republik« Mos7;c\y. elani vlade, generaliteta, vi* »ko uradnistvo in izbrana prestolni&ka Iružba. Možnost prekinjenja diplomatskih odnosajev med Japonsko in Rusijo Ako se izkaže, da so japonski komunisti prejemali gmotno podporo iz Rusije, bo Japonska prekinila diplomatske odnos a je s sovjetsko vlado London, 11. novembra. V Tokiju se sedaj vrše procesi proti komunistom, ki lahko dovedejo do prekinitve diplo; matskth odnošajev med Japonsko in Rusijo. Čc bi se namreč izkazalo, da so obtoženci za svojo propagando na Japonskem dobivali od Rusije financ; no podporo, bi Japonska po izjavi ju« ponskega zunanjega ministra razpravljalo o prekinitvi diplomatskih o-dno-šajev med obema državama, češ da ta* ko postopanje Rusije pomeni kršitev rusko=japonske pogodbe o komunistič« ni propagandi. Pogajanja med angleškimi lastniki premogovnikov in delavci Ločena pogajanja z delavci in lastniki — Slabi upi za uspeh pogajanj London, 12. novembra. Obširno poročanje londonskih listov o novih smernicah zci pogajanja med rudarji in lastniki premogovnikov so najbrže ?aino prikrito priznanje, da še je lastnikom premogovnikov z moralno in finančno podporo ostalih angleških podjetnikov posrečilo spraviti vlado v taktične neugoden položaj, ker bo morala igrati vlogo posredovalke pri ločenih pogajanjih med lastniki premogokopov in rudarji. Vladni odbor za pogajanja je došel pred tednom do zaključka, da je mogoče premostiti mrtvo točko samo z direktnimi pogajanji med lastniki in rudarji pod predsedstvom vlade. Pri ločenih pogajanjih, ki se sedaj prično, bo vlada delavcem vzbudila samo nade na znižanje delovnega časa od na 7 ur v teku enega ali dveh letf ne bo pa pri tem garatirala niti minimalnih uiAzd. niti podržavljenja premogovnikov v času sedanjega parlamenta, dočim lastnikom premogovnikov ne more dati nikakih bistvenih koncesiji Narodni praznik avstrijske republike Ljubljana. 12. novembra. Danes praznuje avstrijska republika svoj narodni praznik, llletnieo obstoja. Na generalnem konzulatu avstrijske republike v Ljubljani se je vršila dopoldne od 10. lo 12. svečana recepcija gratulantov in prijateljev sosedne republike. Generalnemu konzulu dr.. Pleme rtu so Čestitali divizionar general Sava Tripković, Škofa dr. Jeglič in dr. Rozman, v imenu vlade vladni svetnik dr. R. Andrejka. za mestno občino župan dr. D. Puc, za univerzo rektor dr. Metod Dolenc in profesor dr. lTjčič za -Jutro: direktor dr. Kramer. za Zbornico TOl dr. VVin-diseber in drugi. Med gratulanti je bil tudi ve? konzularni zbor v Ljubljani, zastopniki raznih jjosopdarskih in kulturnih institucij itd. S sosedno republiko imamo še posebno mi Slovenci živahne gospodarske stike in zato je razumljivo, da .je avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljani ob priliki proslave narodnega praznika države, ki jo med nami zastopa, čestitalo še posebno mnogo zastopnikov gospodarskih krogov. Po sprejemu so bili gratulanti povabljeni nt zakusko. Pridružujemo se številnim gratulantom in želimo mladi, a lepo konsolidirani in uspešno razvijajoči se sosedni državi, da bi v bodoče še hitreje napredovala. vana. Tako je stala 2<>. aprila 19>0. pred porotniki, ker je ukradla dveletnega dečka in ga prodala za 10.00«) kron zakoncem « brez otrok. Eksplozija smodnišnice Sno-či okiros 20. Jc v kaiteni je bi-lo 50 t«wn Ubogi otroci na reji Praga, 12. novembra. Kakor poroča »Montagblatt«, so v soboto aretiral maser" sko Rozo Novy, ki je imela od sodjalnega skrbstva nekaj otrrk na reji in so izginiii brez sledu. Nekateri menijo, da so rc-jeneki pomrli, kar je žena zamolčala, da bi še nadalje dobivala od socijalnesa skrbstva podporo, d rusi pa trde, da je otroke prodala. Novvjeva pripoveduje, da je enega rejenčka izročila nepoznani ženi in da jih je dvoje umrlo, tretjega je pa vrnila na zahtevo njegovi materi. Policija je med tem dognala, da je bila večkrat zaradi podobnih zločinov kazno- Toul, 12. i>.>.voaiibra. v zredk smodnišoiica, smodnrjku, Smr&nito žntev ni, vendar je Itm^f •-če pre\>emti veLiko inuitcrijclnio škodo. Cksp> z:':i je bMa tako s-ilma, d4" (22.825), Berlin 13.5075—115375 (13.5225), Bruselj 7.9112, Budimpešta 9.8932, Cur h 1094.4—4.1097.4 (1095.9). Puna i 7.9507. London 275.41—276.21 (275. M). Ncwyork 56.435, Pariz 222.6«. Praga K»7.f>S-H.:» (167.48), Trst 295.05-297.05 (29605) ZAGREBŠKA PREDBORZA. Devize. London 275.82, Nc\\y.rk 56.4.5, Par z 222.71). Mila« 296.125. Cur h lOf&SO, Ekl D 1352.75, DutKij 795. Proga 107.50. Efekti, po«. 85. Vo*aa Ikooa 430—01. INOZEMSKE BORZE. Curili. London 25.165. Newyork 515.95. P r I 20.31625, MOMI 27.0175. Madr.d 72.60. l; 123.525, Dunaj 72.53. Beograd 9.1262S. l> 15 2S5. B-ukare&ta 3.0825, B-md-iimpto-ta 90.15, So-fija. 3.72, Vaešaiva 57j85. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. novembra 192!,. Stev 2S9 Skrb mestne občine za reveže Do novega leta izda mestna obema za onuMjcnjf bede 4,780.000 d&narfev Ljubljana, 12. novembra. Mestni socijalno politični urad pozna vsriik ljubljanski revež. In teh je veliko! Saj podpira ođrastliih revežev, ki stanujejo v svojih lastnih stanovanjih in dobivajo stalne podpore za preživljanje okoli 810, mla* dolctnib pa 360, skupaj torej okoli 1170. Če bi imel urad dovolj sredstev na razpok a-g o, bi jih podpiral še več, kajti proš* nje za podpore prihajajo vsak dan. Odrasli reveži prejemajo mesečno: 60 po 50 Din, 250 po 75 Din in 480 po 100 Din. Precej je revežev, ki bivajo v tujini, predvsem v avstrijskih *rahrstrijiin plačuje hrano v Mestnem zavetišču v Japrjevi ulici. Tam imajo svojo posebno cbednico, tako cfti so ločeni od tamošnjih revežev. Mnogim dijakom pa ne more plačevati hrtane, ker nt kredita. VeHko je število kronskih rpokojenrer (okoli 300), ki prejemajo do 100 Din mesečne podpore. Z malenkostno pokojnino bi ne mogli preživljati sebe, kaj šele svoje družine. Zanimivo je, da je med kronskimi vpokojenci največ tobačnih delavk in železniških vpokojeneev. Precej je tudi služkinj in postrežnic, hlapcev, delavcev, rokodelskih pomočnikov in vdov obrtniških in industrijskih delavcev, ki niso brli zavarovani za starost. Velik pomen mestnega socijalno političnega urada je najbolje razviden iz naslednjih podatkov. Za preskrbo odraslih revežev izda urad do konca tekočega leta 950.000 dinarjev stalne in 240.000 Din izredne podpore. Za mladoletne v denarju in v naturalijah (obleka, obutev) 70.000 Din. Za Mestno zavetišče v Japljovi uifci 1,600.000 Din, a za hiralni ce 254.000 Dm. Za mladinsko skrbstvo 350.000 Din redne podpore m 140.(XX) Dm fzredme podpore. Za šolske potrebščine 4000 Din, za počitniške kolonije 80.000 Din, za vajeniško skrbstvo 15.000 Din, za delavske izobraževalne tečaje 10.000 Din, za poučna potovanja dijakov 5000 Din. Za dnevna zavetišča sa mladino pri Sv. Florjanu, na Prulah, Taboru m v Spodnji Šiški, kjer je skupno okoli 190 otrok, nad 200.000 Din, za oskrbovanje otrok v drugih zavodih pa 130.000 Din. Za rejnine za otroke, za poklicno izbiro in za sirote padlih na Zaloški cesti izda mestni socijalno»polrtićni urad do konca leta 80.000 Din. Zaloških sirot je sedaj še 7. Za brezposelne podpore 300.000 Din, podpor na račun tujih občin 90.000 Din, raznim karitativnim društvom pa 150.000 Din. Ogrevalnica pri klavnici je Že zgrajena. Stala je 50.000 Din. Skupno izda ljubljanska mestna občina do novega leta 4,778.000 Din Zanimivo je, tJa je Mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici za sedanje razmere premajhno. V njem je sedaj 260 re* vežev, 13 sester, 6 dekel in 1 hlapec. Poleg teg« dobiva v zavetišču hrano mimo omenjenih 18 dijakov tudi okoli 50 zunanjih revežev. Za sprejem v zavetišče prejema socijalno politični urad vedno nove prošnje in vse so zelo nujne. Treba bo najti sredstev, da bodo ugodno rešene. Na seji občinskega sveta 11. junija t. 1. je bil sprejet pravilnik za okrajne načel* nike. ki so nadomestili institucijo bhršrh ubožnih očetov. Ti okrajni načelniki so prejeli pred kratkim seznam podpirancev, nadalje vseh cest in ulic, ki spadajo v njihov delokrog in alfabetično urejen seznam cest in ulic, da se doseže hrtrejše poslova* nje. Naloga okrajnih načelnikov je, da imajo v evidenci vse socijalno šibke sloje v svojih okrajih (22) in da poročajo pismeno ali ustno o njihovih težnjah in potrebah mestnemu socijalno političnemu uradu, ki potem obvešča o tem po potrebi socijalno politični in zdravstveni odsek, ozir. župana Za celibat uradnic ali proti Celibat se mora uvesti za uradnice brez izjeme Vprašanje, dali je potreben celibat državnih in privatnih uradnic, ali ne, je bilo posrečeno in pravočasno sproženo, ker je tudi v našin razmerah že zavzelo take dimenzije, četudi ne kakor drugod, da je potrebna o njem malo obširnejša javna diskusija, da se more pravilno razumeti in presoditi. Ne morda iz kakega principa, slonečega na površnem presojan.u. temveč na podlagi večletnih opazovani sem odločno za popolni in najstroži celibat državnih kakor tudi privatnin uradnic in sicer iz naslednjih razlogov: 1. ) Mož v erotičnih momentih zakonske ljubezni uživa samo sporedno, žena pa je s svojim spolom vse življenje aktivno in neprenehoma zavzeta, še največ, ako je poročena. To okupiranje njenega življenja, sam njen spol in materinska dolžnost ne more biti zvezano z aktivnim pisarniškim delom, kajti v tem primeru ostaneta sama dve možnosti, da ali zanemarja urad, ali pa svoj spol in materinsko dolžnost, analogno s tem tudi svoje zdravje, kajti vzgajati otroke, skrbeti za gospodinjstvo in delati v uradu je izključeno. Tega menda ni treba še posebej dokazovati. 2. ) Sedanje sla'be .gmotne razmere po-edinih zakonov še niso zadosten ra-zlog, da bi nasprotovali celibatu. Minila so ona najhujša povojna leta draginje, cene so dokaj normalizirane in stabilizirane, plače pa povprečno tudi omogoča'o skromno živ-ejlnje. Kdor pa nima niti za skromno življenje, naj se ne ženi, ker s tem ubija sa* mesa sebe, ženo in otroke! Pameten mož od svoie žene nikdar ne bo zahteval mesečnega prispevka v denarnem zaslužku, kajti v tem primeru bi jo moral siliti na de4o izven doma, odtrgal bi io od domačega ognjišča, a ako imata zakonca še otroke, bi jim odvzel mater in jih prepustil njihovi usodi, kar ima lahko nedogledne posledice. 3. ) Biti vestna uradnica in vestna žena — mati je nemogoče. Površnost, da ne rečem zanikarnost, v tem primeru mora biti na eni ali drugi strani. Rad bi videl pošlo-dajalca, ki bi hotel imeti kot stalno name-ščenko omoženo ženo in ji dajati dopuste pred porodom, po porodu, dokler žena še teži in sploh tako dolgo, dokler svojega otroka sama doji, potem pa bi jo zopet sprejemal do drugega enakega primera, ali pa Ji morda dovolil, da dojenčka nosi seboj v plemcah, ga previja, doji in pazi nanj med uradnimi urami. To bi bila lepa iro- nija vzvišenega materinstva. Prepusti pa otroka drugim ženskam, da ga doje in skrbe zanj. je smrtni greh in taka žena ne zasluži otroka, niti zakona! Menda ni nobene žene, ki misli, da je s porodom vsa skrb za otroka že končana in da ie dovolj, da ga ima pri sebi čez noč in zjutraj, opoldne in zvečer, ko ni v uradu. 4. )Ugovor, da ni baš v vsakem zakonu otrok, je ovržen že s ciljem zakona samega, kajti cilj zakona so otroci, če Pa istih ni, je pač kriva priroda in organizem enega zakoncev. Platonične ljubezni v zakonu menda nrnče n« išče! Poleg tega pa se splošno na take individualne primere nihče ne more ozirati, najmanje pa zakon o celibatu. Samo v enem primeru bj celibat bil potreben in sicer, ako se žena pismeno obveže, da nikoli ne bo rodila otrok, pa četudi je poročena! Torej eno ali drugo. 5. ) Moški se oženi, ker hoče imeti domače ognjišče. Mar je lastni dom to, da on in ona ves dan delata po pisarnah ali kjer* koli, doma pa delo opravlja služkinja? Služkinjo in tak dom ima lahko vsak samec, zato se mu ni potrebno ženiti. V onih par jutranjih urah pa gospodinjstva ni mogoče urediti. Torej zopet omoženi ženi sa-* ino dom, ne pa poleg njega še pisarne in kakršnakoli služba izven doma. Izjema v tem je samo šivilja, ki tudi čez dan lahko dela, četudi je omožena,-ker je pač to delo mogoče doma! 6. ) Socija-lno ni in bi ne bilo. uradnico po 15 in 20 letih, ako se poroči, kratkoma-lo odpustiti iz službe. Povejte mi pa, gospod urednik, koliko se žen poroči po tolikih 1 etiii službe. V tem primeru, v katerem ona mora imeti že najmanj 40 let, s« prav redko katera poroči. Pa četuti bi se poročila, dobi v državni službi pokojnino, katere ji po tolikih letih službe nihče ne odreče. Ako pa je v privatni služibi, v kateri ni s pokojnino osiguran, se ji pač ne more pomagati. To je potem zadeva pristojnih pokojninskih fondov. Ker ni celibat pri nas po zakonu uveden, ne greši žena in ni ni kak prestopek, ako se poroči! Ako pa državne oblasti zahtevajo prošnjo za tozadevno dovoljenje, ni to noben atentat na svobodo poedinca, nego logična pravica države kot poedinca. ki menda sme v toliko imeti svoj interes na svoiih uslužbencih. Ne more pa se zahtevati za vsaki n par let službe odpravnina ali celo pokojnina, ker država nikogar ne sili v svojo službo. Ta zahteva bi bila upravičena samo v primeru, de bi se šolanje in sprejemanje v državno službo vršilo pod pri- tiskom države, kar pa ne drži. O socijalnih in človeških obzirih v tem pogledu torej vsaka diskusija odpade. Žena do poroke mora skrbeti zase, zato se šola in stopa v sliržbofc ker ne ve, če se bo mogla poročiti. Ko pa se poroči, je moževa dolžnost skrbeti za njo. 7.) Reakcij o nar no in nazadnjaško ni uvesti celibat, nego je to nasprotno moderno v dubu časa, v katerem živimo. To ni omejevanje in odvzemanje ženi človeških pravic: svobodnega razpolaganja s seboj, nego je samo pritisk, s katerim si jo prisili posvetiti se samo matedinstvu in ničemur drugemu. To ni omejevanje pcrodov, nego samo težnja m zahteva po zdravih porodih in zdravem pomladku. Bolje je manj porodov in manj otrok, ali zdravih, nego mnogo porodov in mnogo boleh-nih otrok. Moje mnenje je torej, da se i za državne i za privatne uradnice, ali bodisi kakršnekoli vrste nameščenk uvede najstrožji celibat. Nisem morda navedel vseh argumentov za celibat, pač pa se oglasim še enkrat na to vprašanje, ko bodo objavljeni vsi odgovori na to anketo, tako ko bom imel pred seboj celotno sliko splošnega javnega mnenja. Nepobitno dejstvo je, da se mora te vrste celibat uvesti iz že naštetih razlogov. Vladimir R-y. Slovenci v Ameriki Dne 30. oktobra se je z avtomobilom ponesrečil Peter Trko iz kraja Ely, država Mi nn es o t ta, katerega je vzel na voz Matija Kapech. Avtomobil se je prevrnil v jarek in Arko si je zlomil roko in zadobil tudi lažje notranje poškodbe. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. Dne 14. septembra je odšel i a kraja So. We*llington v Kanadi Anton Golobar na lov, pa ee še ni vrnil. Baje se je ponesrečili, ni pa izključeno, da je postal žrtev zločina. Zapustil je ženo in pet otrok v bedi in revščini. Star je bil šele 56 let, v Kanadi je bival že 25 let. V kraju Calumet, država Miehagan, je nedavno umrl Marko Pakii. Podlegel je kostni jetiki, ki ga je mučila že več let. Pred leti so mu morali amputirati nogo. Skoro istočasno kot Pakiž je umrl tudi min-nesotski misijonar V. Schiefrer v visoki starosti 86 let V kraju Forest City je umrla Ženu Pel-čeva, rojena Jelntkar, ki je prišla v Ameriko pred 20 leti. Pokojna je bila stara 36 let. — Istotam se je v rudniku težko ponesrečil Anton Janežic, na katerega se je vsula plaet kamenja, prsti in premoga. Prepeljali so ga v bolnico in je že na potu okrevanja. V Chicagu je preminul Janez Ahčaa. Na prometni cesti ga je podrl in povozril motocikl. Pri nesreči si je Ahčan zlomil nogo, zadobil pa je tudi težke notranje poškodbe in je par dni po nesreči umrl. Težka nesreča je zadela Mrvarjevo družino iz Clevelanda. Hčerka Angela je nesla po očetovem naročilu pismo na pošto. Dekletce je neprevidno teklo čez cesto, v tem hipu pa je privozil z veliko naglico osebni avto. Šofer ni mogel voza ustaviti in je nesrečnega otroka povozil do smrti. — V Cle-velandu je tudi umrl 19. oktobra Prane Pavlin, rodom iz Vrhpolja, fara št Jernej na Dolenjskem. V Ameriki je bival nad 40 let Zapustil je ženo in 6 otrok. Dne 15. oktobra je v Pueblu, država Co-lorado, umrla FrančiSka Mišmas, rodom iz Št Jurja na Dolenjskem. Podlegla je operaciji. Zapustila je moža in 5 otrok. — Žrtev avtomobilske nesreče je postal 221etni Silvester Novak. Ponesrečil se je na vožnji z avtomobilom v kraju Central Gitv, država Utah. V septembru je na posledicah operacije raka umrl v kraju Harrietta, država Michi-gan, Josip Smrekar, rojen 1. 1864 v Semiču na Dolenjskem. Zapustil je ženo, 6 sinov in 1 hčerko. V Chicagu so te dni v nekem večjem gledališču predvajali film o naših krajih in ljudeh, ki ga je letos poleti posnela ameriška filmska družba Foz Movietone Newa v naših krajih. Zvočni film je zelo dobro uspel, zlasti pa so posrečeni posnetki Bleda ter naših narodnih noš. V Ameriki je fiihn vzbudil splošno pozornost Iz policijske kronike Ljtfbtjaoa, 12. oktobra. ljubljanska poJSciji ie bila te dm prjja/vfoena vetika poneverba v SlovanjKinadcu, kjer je brez sledu izginil tamošnja inkasant podružnice ŠuvaMih strojev Sfinser Ao^oo Tiark. Turfc, ki je bil poprej krojač, a ie sedaj fftngo.viski potnic m irilca-sant, fe nkasiiral okoli 30.000 Dio in pobeaiiL Do sedaj sa še niso mogM gstodati. Ni «k* j učeno, đa se je Turim pripetita nesreča aH da k postal ŽTtev zločina. Polejja je za njim izdala tiradaco. Tirafico ie poSctja izdala topnice Teltfon 7-30 KINO LJUBLJANSKI DVOR Te efon 27- 0 ■n obleko. Delavec Aleksander Rodi je prijav*, da sta mu bala iz Supe na Tržaški cesti ukradena dva suknjiča, vredna okoM 500 I>Jn. Hlapcu Alojziju Sajet-u ie nekdo iz hleva odneeei iopo rjavo obleko, par Čevljev, srajco in več ovrcfiiiScov v skupni vrednosti 1200 DSn. Prodana nevesta V zgodovini slovenske opere Leopolda Kovača ne bodo mogli prezreti. Priznati mu bodo morali, da je vzglediio vztrajen, mar* Ijrv, kakor najbolj zvest vojak vsak treno* tek n»a žrtev pripravljen pevec. Kolikokrat je vse svoje upravitelje in ravnatelje rešil iz najhujših zadreg, kolikokrat je v skočil; se v nekaj dbeh naučil prvih tenorskih partij in omogočil predstave, ki so obtičale na mrtvi točki, mu ne sme ostati pozabljeno. Pa zapisati bodo morali, da je bil najboljši slovenski »Vašek«. To partijo, ki jo je prvi prav naravno uveljavil slovenski pevec Pavšek, je L. Kovač na vsesplošno odobravanje izbral za svojo jubilejno predstavo. Pevski, igralski in mimi-čno podaja Vaška tako živo verjetno, da imaš vtisk, kakor da ga ne le oživlja, nego tudi doživlja. In ni ga poslu* šalca, ki bi ne priznal: Kovač je izvrsten Vašek! Jubilejna Kovačeva predstava je v »Pro* dani nevesti« nudila toliko zanimivih solistov, da je razumljivo napolnila gledališče ne le do poslednjega kotička, nego so morali postiavfti celo izjemne stole. Jaz bi si sicer želel, dti bi bila predstava podajana enotno s samimi slovenskimi solisti v slovenskem jeziku. A spoznal sem na ta večer hrvatsko umetnico prav posebne kvalitete, gdč. N o* z i n i ć e v o. Njen temni, žametasto topli sopran je pač predvsem dramatskega zna-čaja, njena igra ki mimika se nedvomno izvrstno uveljavljata v dramatskih partijah. Kot Marinka je bila svojevrstna, nenavadna, zato tem bolj zanimiva. Njene polne, sočne nižine dajejo njenemu spevu po* soben mik, sredSna ji je bujna in prijetna, višina vedno prodorno močna. Inteligentna in temperamentna pevka nam bo vselej dobrodošel gost. Žela je popoln uspeh. Izredno srečen večer je imel z Jankom g. Šimenc; pel je prekrasno in dosegel s samospevi in dueti specialne aplavze na odprtem odru, saj je razvijal vse čare svo* jega edinstveno toplega organa m čustvenega petja. Odličen Kecal je bil g. Križaj, glasovno in v igri izvrstno razpoložen, agnen in živahno h umoren ter zlesti zmagovit v nižinah. S slovenskim tekstom »Vem za mW denko«. ki ga je moral ponavljati, pa je pokazal, da je slovenski prevod popolnejši in dovtipnejši kakor površni hrvatski. Četrti gost je bil dirigent g. A. B a l a U ka, noš simpatični in produktivni dolgo* letni kapelnik-komponist. Publika ga je sprejela z aplavzom in mu prirejala po dejanjih iskrene ovacije. Žal, da je naš orkester v godalih šibak in ni zato overtura niti približno tako zvenela kakor I. 1918! Splošno je bila predstava prav dobra; zbor, orkester, balet )gdč. M o h a r j e v a, Srnrkolova, g. G o 1 o v i n i. dr.), man j* še partije (gg. Grba, Janko, Medve* dova, Štaglar j eva, Ramšakova i. dr.), režiser in razsvetljev alec so storili vse, da je »Prodana nevesta« učinkovala kakor prerojena. Pred začetkom predstave so se člani opere, operete in drame, zastopniki mest* nega magistrata Glasbene Matice, športnega društva Primorja, katoi. prosvetnega društva i. dr. a kopo vencev, šopkov in daril zbrali okoli jubidarja na okrašenem odru ter mu pod vodstvom upravnika g. Župan* čiča izrekli celo vrsto iskrenih oestik in voščil. Publika se jim je viharno pridružila, saj jih je jubllar pošteno zaslužil. Kot dolgoletni član zbora, kot koncert* ni soBst, kot pevec raznih pevskih društev in kot operni tenor je Kovač vedno vselej ' ^ril vse, kar je znal in mogel, često tvegal vse na korist zavoda, ki mu služi in podjetja, ki ga je prosil pomoči ter doživljal malo priznanja, a mnogo, preveč nezakrivljene graje. Jubilej mu je prinesel za* došcenje. Zato se pridružujem tudi jaz in mu kličem: Čast našeoru Leopoldu Kovaču! Fr. G. Koncert Brandl-trio S polno t^aniičenostjo smatramo -kxera)šn)i koncert komorne murike rkd nam ga oe prezen-tiiraJ trio (/vidoina, čok> in klavir) pod imenoan »(Brandlf-rtrioc kot znamenit fflasbena dogodek v našem iotamno - koncertnem živ4ie»jai. Interesantna umetniška s.knbioza tfeh mladih, simpa-(tnčnih .glasbeno temeljato naobraženlh dam. ka-ia:h do osupljivo pregnaofnm viškov. SKSafl smo dva Ar.a*: Beethovnovo b-diuir, op. 97 (posvečen grofu Razumo-vNkernu), eno najboljših umetnikovi>h de! le vrste ter vsaj same mnogo močnejši tn glb-bckešši Smetanov g-mot *rio op. 15. Zki:»t'i Smetano so dame podale z vročo vervo, s Siroko-poteznetsteo, kakršne ne bd pričakoval od njih. S Smetano so doseafe tudi višek ^-»jcan k« *i-certnega uspeha. Kot vsega uvaiuvaneu ki štovanja vredno čelistko se je ta ,« v HandScivi z-:r*cA sonati, zantmivo po ostro • sanjh. krasnih formah štirih svo)>h sta\i< ., a Sa. Brandiloiva v Brahrnsovi d-anol soneti: op. 10R, Id je tako za pianistko kot fMHtffco bva nekaka umetniška r^eirkusoia zrelost:, k: s:. t obe odftčno prestati. Mate )e bite sicer yč***i v P*-armonvja. Nd jih pri takah laHon h komorrah končenih pri nas nikdar mnog. , ker takega glasbenega raz.uimnjštva ni. no, oni p.t. ki so bili uarvrzoči, so ore-iiveh a čast banket, v nedeljo ga je počastila novinarska Mala antanta ? 'josir* v-laim (belom, kal* rega so se udeležil* j.o-leg poslanii.a in njegove soproge romunski poslan'k FfloGvl, direktor tiskovnega oddelka v tunaiijein ministrstvu Šaponić, oi-rektor Presblroa v predsedništvu viaoe Marjanović, odjiavnik poslov češkoslovaškega poslani-iva Vokač, češkoslovaški II-fikovni ataše Kleli, direktor Avale Pene, šefa ?ekcij Presbiroa v*mcdej in dr. Rad»va-nović, predsednik oltora novinarske Ma'e aatante FabjančiČ, člani komisije novinarske Male antanta in btograjski novinarji. G. Fabjančič v iii.«Lit fvojlh tovarišev :skre-no pozdravil t.o^J. nika in ee poslovil J<1 njega. Poslanik Šeba se je zahvalil za pozdrav in n:»L'l i£ui, da so mu jugoslov^ ifiki n&viuurji i//latuo pomagali pri delu in da ja tudi iz Nemčije, kjer je nastala po inflaciji občutna brezposelnost. Med našimi izseljenci v Franciji imajo večino slovenski rudarji, zaposleni v rudnikih v Lotaringiji in Severni Franciji. V samem Parizu je okrog 500 naših delavcev. Hude preglavice delajo našbi delavcem v Franciji osebne iz kazmee, za katere morajo plačevati letno po 375 frankov. — Pokret raapceevalcev tobačnih izdelkov. Centralna Zveza prodajalcev tobačnih izdelkov in drugih monopolskih predmetov, S sedežem v Beogradu, zaene izdajati 14. L m. svoj strokovni list >Glasnik«, ki bo izha- I jal vsak četrte*. Namen uprave Udruženja je delovati za povzdigo domače tobačne in-dnstrije, vsestransko ščititi in zastora t i interese svojih članov in naročnikov pri upravi drž monopolov in vseh drugih oblastih, ter izdajati vse tozadevne informacije brezplačno. Centralna Zveza poživlja vse velezakupnike in maloprodajalce monopolskih predmetov, da se organizirajo in delajo na to, da razširijo strokovni list in pridobe zanj naročnike. Naročnina znaša za celo leto 40 Din, za pol leta 21 in za četrt leta 12 Din. Posamezna številka stane 1 Din. Pri celokupni naročnini dobe prodajalci 209k rabat. Naslov centralnega Udruženja in Uprave »Glasnika« je Beograd, Irsenićka ul. 2. — Zvočni Mm t Zagrebu. Včeraj so v Zagrebu in tudi v Jugoslaviji prvič predvajali zvočni film. Kino Olimp je predvajal Metro Goldwynov film >Bele sence«. Za ta film je kupila uprava kinematografa dragocen aparatBiophon, ki je potreben za prenos zvokov. Zagrebški listi poročajo, da je bila predstava naravnost senzacija in za Zagrebčane, l:i so prvič slišali zvočni film, pravo razodetje. Vsi zvoki, glasovi, divjanje in besnenje morja in godba je bilo preneseno brezhibno, izredno čisto in razumljivo. Film je tako učinkval, da si gledalci niso upali dihati. Zato ni čuda, da je bil kino razprodan. — Želeti bi bilo, da tudi v Ljubljano kmalu dobimo premijero kakega zvočnega filmal DANES! UFA-PREMIJERA! Beg od ljubezni DANES! Elitni kino Matica — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno. VčeTaj ie bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 18, v Skoplju 17. v Zagrebu in Beogradu 12, v Ljubljani 11.2, v Mariboru 10 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.7, temperatura je znašala 6.6 stopinj- — Junaki kola. Včeraj smo poročali, da je bil napaden posestnikov sin FTance Za-vršnik iz Laz. Napadlo ga ie več fantov, ki so ga s koli pobili na tla in ga strano v i-to pretepli. Razbili so mu vso glavo, raz-mesarili spodnjo čeljust in zlomili desno roko. Završoikovo stanje je še vedno kritično. Na Rudniku je včeraj med pretepom v neki gostilni Alojzij Brglez udaril posest-nikovega sina Jožeta Globokaria s kolom po glavi in mu zlomil levo roko. Globo-karja so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Dve nesreči. Ponoči so prepeljali v bolnico trgovskega pomočnika Rudolfa Klešnika iz Zgornjega Kašlja, katerega Jc Po nesreči obstrelil Cene Šešek. Krogla iz floberta je zadela Klešnika v prsa in ga precej težko ranila. — Delavec Hinko Za-loKar iz Zagona se je pri sekaniu drv nevarno vsekal v levo nogo. Oba poškodovanca so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Smrtna kosa. Danes je umrl v Ljubljani vpokojeni nadsprevodnik drž. železnic s. Ivan Brodnik. Pogreb bo iutri ob 15.30 iz Goriške ulice v Sp. Šiški! Tež-Ko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Namesto jajca ladel tovariša. V nedeljo sta bila lovska čuvaja Stevo Kolarović in Marko Horvat v Novigradu pri Koprivnici na lovu. Kolarović j« na lovu obstrelil zajca, ki je ranjen bežal proti Horvatu. Ta je naglo pomeril nanj, toda namesto zajca je zadela Kolarovi ca v koleno leve noge. Precej težko poškodovanega Kolarovića so prepeljali v bolnico v Koprivnico. — Obsodba drznega tatu in roparja. Pred sodiščem v Petrinji 6e je te dni zagovarjal radi tatvine in ropov zloglasni tat in ropar Jovo OreŠčanin, ki je v zadnjih dveh letih odpeljal za 200.000 Din goveje živine. Obsojen je bil na 10 let težke ječe. Prebivalstvo tamošnjih krajev si bo globoko oddahnilo. — Osiješki zdravnik želi leteti na severni tečaj. Vpokojeni občinski fizik dr. Gustav Peričić iz Osijeka je zaprosil dr. Eckener-ja, da bi ga pri poletu na severni tečaj s »Zeppelinom« vzel s seboj kot zdravnika ali člana znanstvene komisije Zdi se, da bo ostalo samo pri pobožni želji. — Snaha ubila tasta. Pred zagrebškim sodiščem se je te dni odigral epilog nenavadne rodbinske tragedije. Na obtožni klopi je sedela seljakinja Josipina Zarkanji iz KaŠine, obtožena uboja svojega tasta, jk>-sestnika Žarkanja. Tast namreč svoje snahe ni mogel trpeti, čeprav je bila poštena in marljiva. Sovražil jo je, pa tudi sina ni mogel trpeti. 16. avgusta je odšla Josipina z možem na njivo, da po žanje koruzo. Vzela je s 6eboj srp in nož. Ko sta pričela žeti, je prišel k njima nenadoma stari Žarkanji in ju pričel zmerjati, zlasti pa je ozmerjal snaho, češ, kdo ji je dovolil žeti na njegovi njivi. Snaha mu je ugovarjala, razjarjeni posestnik pa je zagrabil sekiro in jo udaril. K sreči je imela snaha na hrbtu privezano ponjavo za koruzo, ki je udarec prestregla. Boječ se, da jo še enkrat napade, je pograbila nož in sunila tasta tako močno v prsa, da je bil takoj mrtev. _ Sodišče jo je obtožilo prekoračenja silobrana. Pri včerajšnji razpravi je tudi mož potrdil, da je bil njegov oče zelo nasilen in da nista nikoli imela miru pred njim. Sodišče je to upoštevalo kot olajŠflno 'okolnost in je Josipino oprostilo. Toda sedaj je nastala nova komplikacija, ki je psihološko nerazumljiva. Mož je izjavil, da žene noče več pod svojo streho, ker mu je ubila očeta. Zaman 80 mu znanci prigovarjali, zaman prosili celo sodniki za nesrečno ženo. __Poskusen samomor Slovenca v Zagrebu. Včeraj je v Zagrebu pil oetovo kislino 281etni Slovenec Anton Kregar in sicer zato, ker ga jo zapustila žena. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so mu izprati želodec, vendar je njegovo stanje zelo kritično. — Napad na učitelja, V noči od sobote na nedeljo je bil v Kutovi pri Našicah v osijeskem okraju napaden učitelj Anton Ra dešić. ko je zapuščal gostilno in se vračal domov. Napadli so ga kmečki fantje in ga z noži nevarno poškodovali. Našli so ga nezavestnega v mlaki krvi. Prepeljali so ga takoi v osiješko bolnico. Vzrok napada ni znan Iz Ljubljane —lj Napravite red Pri dolenjskem mostu. Včeraj smo apelirali na mestni magistrat, naj odstrani blato, ki leži že par tednov tam ob hodniku. Je pa še druga večja ovira na hodniku ob Perdancvi hiši prav blizu tistega kupa blata, kjer sta dva vali-ka kamna pred hišo tako nameščena, da zavzemata skoro polovico ne bas širokega hodnika. Teh dveh kamnov se mora ogibati vsak dan več sto ljudi. Je li to dopustno ali potrebno? 2e letos poleti se je o teh kamnih pisalo Odstranite prometne ovire I —lj Davščina na nezazidane parcele. Gradbeni urud mestne občine ie razpisa] v zadnjem času plačilne naloge zaradi davščine na nezazidane parcele. Ker se je ta davek odmerjal prvič, seveda odmera ne odgovarja povsod intencijam občinskega sveta, ki je hotel predvsem obdavčiti res samo za zazidanje določene parcele, zlasti Špekulacijske objekte. Zato nai se ugovori in pomisleki sporoče v gradbenem uradu ali na zapisnik ali pa pismeno, nakar se bodo pregledali in po možnosti upoštevali. —U Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 1. januarja 1929 do 9. novembra 192 iskalo dela 6141 moških. 1271 žensk, skupaj 7412 brezposelnih. Prostih mest je bilo 6059 moških. 743 žensk, skupaj 6802. Posredovani se je izvTŠilo 3141 moških, 522 žensk, skupaj 3663. Odpotovalo je 1796 moškifi, 66 žensk, skupaj 1862. Odpadlo je 666 moških, 424 žensk, skupaj 1060. Dne 9 novembra 1929 se nahaja v evidenci 538 moških, 269 žensk, skupaj 807 brezposelnih. Delo išče: Moški: 18 hlapcev, 1 drvar, 1 pečar, 2 žebljara. 7 kovačev. 12 železostrugarjev, 4 kleparji, 1 brusač orodja, 1 graver, 1 str. tehnik. 14 str. ključavničarjev, 2 elektrotehnika, 2 elektro-monteria, 1 lesostrugar, 1 rezbar, 5 urar-jev, 17 mizarjev, 5 kolarjev, 6 Žagarjev, 1 pletar, 1 sedlar, 3 usnjarji, 2 tapetnika, 27 krojačev, 18 čevljarjev, 1 čevljarski prire-zovalec, 4 knjigovezi. 1 karton, delovodja, 6 mlinarjev, 16 pekov, 7 mesarjev, 6 natakarjev, 2 slikarja, 2 gradbena tehnika, 1 črkostavec. 26 pisarniških slug. 49 pomožn. delavcev, 15 kurjačev, 5 automehanikov, 2 lesna manipulanta, 1 ekonom. 14 stavb, ključavničarjev, 6 vajencev. Ženske: 13 pisarniški.! moči, 4 kontoristinje. 1 blagaj-ničarka, 13 prodajalk, 1 hotelska blaga j ni-čarka, 12 natakaric, 1 gostilniška kuharica-ca. 1 laborantka, 7 šivilj. 3 šivilje perila, 1 šteparica, 3 šivilje slamnikov. 4 pletilke. 1 vezilka, 1 zlatarka. 1 črkoslikarica, 69 dninaric, 20 kuharic, 5 sobaric, 3 gospodinje, 41 služkinj, 12 postrežnic. 3 vaienke. Delo je na razpolago: Moškim: 1 hlapcu, 2 mizar'em. 22 čevljarjem, 12 kleparjem, 4 navadnim delavcem, 50 tesačem, 3o rudarjem. 5 krojaškim pomočnikom, 1 pleskarju, 1 mesarju, 2 tesarjem. 2 elektro- monterjem, 1 vrtnarju. 1 zlatarskemu pomočniku, 1 urarju, 1 mo'stru za izdelovanje bonbonov, l pleskarju, 2 črkoslikarjem, 13 vajencem. Ženskam: 1 dežnikarici, 4 Šiviljam perila, 1 pletilki, 1 gospodinji, 1 sobarici, 8 služkinjam, 2 kmečkim deklam, 4 vajenkam. Jenny Jugo in Enrico Benfer Beg od ljubezni DANES! PREMIJERA! Elitni kino Matica —lj Predavanja v društvu »Soča« se prično v soboto 16. tm. Vršila se bodo v salonu pri »Levu« na Gosposvetski cesti, in sicer vsakokrat ob pol 9. zvečer. —lj Drugo predavanje o Ameriki se bo vršilo drevi ob 20. uri v mali dvorani Kazine. Predaval bo g. prof. dr. Breznik o svojih utisih s potovanja no Združenih dr žavah Severne Amerike in sicer o drugi etapi svojega 40.000 km potovanja, potovanja preko vse Unije do solnčne Kalifornije. Predavanje bo opremljeno s številnimi slikami, med njimi tudi originalnimi posnetki g. predavatelja. DRVA, PREMOG, KOKS pri tvrd ki ..KITRITO" Telefon 3434 Dunajska e. 33 Java« skladi-*ea (Balkan) —jI Predavanje za fotoamaterje in prijatelje fotografije. Kakor javljajo lepaki po mestu, se vrši jutri 13. tm. ob 20. v veliki dvorani hotela >Union« poučno predavanje o fotografiji. Opozarjamo vsakogar, ki se zanjo zanima in v njej udeistvuje na to, da bo predavanje zelo zanimivo in poučno, zlasti ker bo fcnel priliko na podlagi nazornih diapozitov spoznati vse pojavljajoče se napake, ki bodo tvorile snov prvega dela predavanja. V drugem delu se bode nasprotno pokazalo večje število di-apozitov priznanih mojstrov na tem polju z namenom, kako učinkujočih lepot je mogoče doseči tudi s fotografičnim aparatom. Predavatelj g. Karol Koranek. ki je naši Javnosti že iz prejšnjih alpinskrh predavanj T. K. Skale dobro znan. nam jamči, da bo vsakdo imel od tega predavanja brezdvomno velike koristi. Brezplačne vstopnice dek vse ljubljanske fototrgo-vine. —Ij Odbornice »Kola jugoslovenskih. sester v Ljubljanic bodo nabirale tudi iefros za božično obdaritev ubožae mladine. Opozarjamo občinstvo, da blagovoli darovati le onim nabiralkam, ki bodo imele na nabiralnih polah poleg društvenega žiga podpis predsednice in tajnice. Iskreno prosimo, da bi občinstvo radevolje prispevalo v ta plemeniti namen. 6S4'n —lj Za slepe. Uprava našega lieta je prejela za slepe Din 150, katere je darovala rodbina Jos. Šarabona, v počaščen je spomina blagopokojnega ravnatelja Adolfa Sadar-ja. — 100 r>in daruje potom naSe uprave rodbina Premrov iz Martin jaka pri Cerknici, namesto venca na krsto pokojnemu Ivanu Lavriču iz Cerknice. Srčna hvala! —lj Tridnevni tečaj o finem pogrinjanju mil v Unionu pod vodstvom ge. Helene Weyamd se ponovi dne 14., 15. in 16. novembra. Dame, ki so se tečaja udeležile, so imele priliko slišati marsikaj novega in koristnega za gospodinjstvo. Ob koncu novem bra priredi ga. Weyamdova tudi razstavo >Pogrnjena miza« slično kakor jo je aran žirala lani z velikim uspehom v Gradcu. —lj J. A. D. Triglv. Drevi ob 20 »e bo vršil v društveni sobi redni obeni zbor s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika; 2. poročila odbornikov; 3 izročila revizorjev in absolutorij; 4. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. Udeležba je za vse članstvo obvezna. —lj Društvo »Treznost« v Ljubljani prične v sredo 13. t. m. zopet z rednimi članskimi sestanki. Sestanki ee vrše ob 8. zvečer na moškem učiteljišču, Resljeva ulica pritličje. Predava br. Angelo Cerkvenik. Na sestanek vabimo vse člane in somišljenike. — Odbor. Za dane! Za dame! Pogrnjena miza Strokovni tečaij o iiii€«m ser'v'iraji)u miz s pre-darvaT^em o prired^vaih fkiih gostij — sprejemanju gostov, o občevanju itd., praretdi na splošno željo gospa HELENA WEYAND, p>sa\ imel ipri spo-m-nu na njo tako prijetem o'bčutei'\. BIJ je zaffitibijen, do ušes zaljubljen — tega &i ni tajil. Oudno. Skupno s»ta •tve.ira:'a žn-JijeiTJe. toda v-pnašanrie je, če bi mogla sik>np;?ij tudi mcmo živeti? Hepbura se je vzravnal. V stolpu se je •nefkaj zgiaiii-lo. Stopil ie oli-že. da 'bi bo-ife virM. Mož s sliušaiko ze odlož;I svinčnik in se zadovoljno nasmehni I. Drugi je po-lazrl (tlečo cigareto Ha faujp cigaretrni-h ©porkav in fcg&egnul roko. TovarJš je 5BTCil Slušalko z enejra učesa, pcmolil mu je stenoKPaf s ki za p i mi ak in s>i posnel roke .ka'kor da so -mu od dolgega pisamca Čiim se je pa pogovor v kngiftnici nadaljeval, je »nagilio segel po zapisniku in eačel steno'Sraf»rati. Kar se mm je spa-čil obra;z in spregovoril je s tovarišem nekaj besed, katerih pa Hcpbirrn ni dobro slišal Šele čez dvaiset (mrnut je potegnil iz sulkiTioe na Iira&tovi klopi veiliik zavoij, •košček peča-tnega voska in ktopoič or-mMa1i €>g1asi< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamka ne i ■ odgovarjamo. — Najmanjši oglas Din 5^—» ^—mm Akte | leipc, bolj erotične narave, kupian za .prrvaitno zbirko. Cerajene po-luutdbe na mpraivo »Slov. Naicda« pod šifro »Akitd«. 2467 Zbiralci starih umetnin Imami tva prodag d«ve veliki stenski starinski, his*oricaM, okroisBi. ba-kireni plošči (Kmpfend-nuck). Naslov pove upirava »Slov. Naroda«. 2472 Nižji drž. uslužbenec že H poročiti dekle, k