St. 166 ftfflin man vttfffiiroiiffl cinetttcn li usta Posamezna številka 20 cent Uhaja, itvzemfi pondcijek, vsak dan zjutraj. U: Vs**kega it. 20, 1. nadstrop n»j « po»i1i* PotuMtnc Storilko ▼ Trstu m okolici po 30 cent. — Oglasi s« računajo v iirokosti eae kolon« {12 nun.) — Oglasi trgcvcev in obrtnikov na po 40 cen h osmrtnice, zahval«, poslanic« in vabila po L $—, oglasi deaarnih zavoda^ mm po L 2.—. Mak oglasi po 30 cant. beseda, naimaj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacija sa poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulicst «v. Fraačiika Asiikega it«». 20. I. nad. — TeMon uredaUtva in uprave 11-51, »EDINOST* V Trstu, dne 16. julija 1925. splitskemu pesniku Marko MazuHća, ki je živel v XVI. veku. Soho je izdelal naš največja kipar umetnik Ivan Meštrović. Razstava bo brezdvonmo imela tudi Povoje hibe, saj je prva te vnste na Jadranu, *n je tudi premalo ča«a za polno ureje-yeaife taico velikega dela, vendar je nadvse hvafrredna misel in volja voditeljev fx>kazaii obiskovalcem razstave bogastvo »Jadrana. • •** Letos se v Jugoslaviji, posebno v krajih, fcjer bivajo Hrvatje, slavi 1000-letnica hrvatskega kraljestva. V nedelo 5. t. m. 90 •meli Hrvatje Solina, Splita in okolice na fiistoričnem solinskesn polju, kjer je našel naš znameniti arheolog Don Frane Bulić ■grob hrvatske kraljice Jelene, veliko sla»v-nost. Na samem grobu pa je žrtvoval splitski škof glagolsko sveto mašo ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. Slavnooti je fjrisostvovala velika množica ljudi, posebno je bik) videti mnogo kmetov v živopi-«anih narodnih nošah in kmetskih fantov na konjih z zastavami. Tudi Sp&t sam «ase pripravlja veliko slavnost v proslavo 1000-letnice hrvatskega kraljestva. In pričakovati je širokopoteznih priprav zato, ker je na čelu neumorni splitski župan dr. Ivo Tartagiia, kateremu se ima Split zahvaliti za tolikšen svoj napredek. V novi državi Split znatno napreduje in se vidno razvija. Nova železniška zveza fco ta razvoj še znatno pospešila. Pa saj ima Split tudi vse predpogoje ua po- stane največje trgovsko iz- hodji§ČQ Ua" morju. Velikanski od morskih valov z Marjanekim polotokom zavarovani kaštelanski zaliv, ki m razteza flo-bodco se ti bo, da si na tržaškem korzu, Piazza delVUnita ali Acquedottu. Nobene razlike ni! Da, še celo več razkošja boš opazil med elegantno oblečenimi Splićani, ki po pravici nosijo naslov najokusnejše in najelegant-nejše oblečenih Jugoslovenov. Ali pa če greš opoldne v priljubljeno splitsko kopališče, Bačvice. Koliko življenja! Koliko temperamenta! Koliko solne a! Tako se ti zdi, kakor da bi gledal rojenje čebel. Povsod, kamor ko H zaideš, boš opazil da Split že diha v ritmu velikomestnega življenja. V kavarnah, restavrantih, gostilnah, po vrevi na ulicah, v prekrasnem gledališču (največjem v Jugoslaviji), ua divnem sprehajališč'* JAtS^io, povsod se že kažejo zoa&i velikega mesta, bodočega j^^Iovenskega Hamburga in ni več daleč čas, ko se bo izpolnil popularni splitski izrek; «Ča je pusta Londra kontra Splitu-gradu!» Rado Pregarc. ONEVNE VESTI U!efBkgnrrtK«2iio«aH xMarsikomu se je morda čudno zdelo, da srno šK molče mimo dne 13. julija, pete obletnice tistega črnega in strašnega dne, ki je izročil plamenu naš dom, središče našega kulturnega snovanja in socijalnega Volna odškodnina Pogodbe za obnovitev stavb, sklenjene med vojnima oškodovanci in pa podjetji so oproščene registrskih in kotkovnih pristojbin Meseca maja so dobili premnogi vojni našega kulturnega snovanja m soc^g* cškodovanci p« v gorenji soški življenja, ki ,e porušil opero m podlago BoVc^čezsofi in dr.) plačilne zitja našega avl,a v tem mestu. Čudno ^ | ^k^e izsUrvlf^e od registrskih uradov, le zdelo - pravimo - marsikomu, da se I ^ ^ „^tbIo^o par sto Ur na nismo primerno spominjali onega dne na - registrske pristojbine za pogodbe, Jjutejsega narodnega žalovanja, ko je j sklenjene med vojnimi oškodovanci in pa žilo naše ljudstvo pod udarcem, ki ga je zadel — nekrivega, nedolžnega! Molčali smo, ker, če bi bili primerno govorili ravno onega dne, bi se ob sedanjem razpoloženju onih, ki so nad nami, podali v nevarnost, da bi nam podtaknili namen hujskanja in razpaljevanja strasti med našim ljudstvom, ki jih pa v resnici ni, ker narodno žalovanje vsled nepopravljive izgube ne izvira iz strasti ali sovraštva, marveč iz plemenitosti čustvovanja. Tudi danes nočemo primerno označati raznimi' zadrugami (posebno Cooperativo Carntco). Politična organizacija «Edino st» i je takoj potom svojega goriškega tajništva posredovala pri finančni intendand v Vidmu, ter pri finančnem ministrstvu v Rimu, da bi se tudi te pogodbe oprostile pristojbin, kot so na splošno že prosti vsi spisi zadevajoči operacije pri vojno odškodninskih komisijah in dosego predujmov. Finančna intendaaca je takoj na posredovanje Političnega društva «Edi-nost» ustavila izterjevanje. Končno je dogodka z dne 13. julija z našim «Narodnim prišel tudi odgovor finančnega ministrstva t T - _ T t __ J.. U#\X /-v I O ' 1_____ 'if ^ __A. _ mm »i tC ■■ ■■■■ n va aLmAVIT domom«. Z grenkobo v duši hočemo le ugotoviti, da do danes ni dobilo naše ljudstvo nikakega zadoščenja — ne moralnega. ne materijalnega — od strani tistih, ki bi ga bili dolžni dati. V zadoščenje — sicer žalostno — pa nam je, da se danes vsi pošteni in čustveni iiaHjanski tržaški življi le s sramom v licu spominjajo one^a dogodka in pa njih, ki so ga naročili in izvršili. V tolažbo nam bodi tudi, da je naš živelj še tu kljub zažigu 13. julija 1. 1920. Dotlej pa ubirajmo mi v še bolj strnjenih vrstah in ujedinjeno voljo -pot lastnega dela, samopomoči, za svoj obstanek in svoj kulturni razvoj. To bo maščevanje, vredno kulturnega naroda, nad zažigalci našega ^Narodnega doma». Obvezao steđenle v Potiski ki' oprošča vse te pogodbe za obnovitev v vojni poškodovanih stavb registrskih pristojbin. Poročamo radi tega vsem vojnim oškodovancem, ki 9o dobili navedene plačilne naloge od registrskih uradov glede plačila kolk ovni h in registrskih pristojbin za pogodbe, sklenjene za obnovitev stavb, da se jim ni treba več bati, da bi se zneski, navedeni v vročenih plačilnih poveljih, izterjali; ker nimajo dotična plačilna povelja sedaj nikake veljave. Samo tolminskemu okraju je bilo prihranjenih' na ta način kakih 200 tisoč lir na registrski* pristojbinah. Priobčujemo besedilo pisma finančnega ministrstva, naslovljenega na finančno in-tendanco v Vidmu, da se bodo mogE tudi oškodovanci v drugih krajih sklicevati nanje v slučajih, da bi se zahtevala od njih registrska pristojbina za pogodbe o obnovitvi njihovih po vojni porušenih stavb, oziroma, ako so že plačali pristojbine, da bodo mogli zahtevati povrnitev. POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» Goriško tajniitvo. Št. 20225 1925 II. A. Predmet: Registracija Karnijske zadruge, predujmi vojne škode. / Finančni Intendanci v Vidmu Z dopisom od 12. VI. 1925. št. 71569/III. poroča finančno ministrstvo, da je prišlo do sledečih zaključkov po pazljivi proučitvi priziva, s katerim prosi karnijski kon-sorcij oprostitve od loolkovnih pristojbin za nakupne pogodbe, sklenjene po posameznih vojnih oškodovancih v svrho vzpostavitve nepremičnin in sicer potom odstopa pravic do vojne odškodnine karnijskemu konsorciju oziroma potom njega Kreditnemu Federalnemu zavodu v Benetkah. Predpostaviti se mora, da je vojno-odškodninska zahteva bila predmet silno dobrohotne pažnje zakupodajalca, ki je odredil davčne olajšave za spise, zadevajoče vojno-odškodninske predujme. Sporna točka je pa vprašanje, ali se Poznani poljski publicist in dramatik Ta- Heus Konczinskv je predložil v dnevniku . predmetne zakupne'pogodbe upošte- • Straznica Polska», naj se v Poljski uvede ob- ' Jf , „ . . "T * ^ __ «z„o Sledenje. Sistem varčevanja naj bi ba- z£ora> označene spise za dosego ziral na sklepu, da je vsak državljan dolžan predujmov, prihraniti mesečno i «žloti». Na ta način bi Ako se upošteva, da )e predujem na se v letu dni nabrala svota 300.000.000 pol. elatov, a v desetih letih tri milijarde. Tedaj g ta predlog, ker preveč teoretičen, propadel, edaj pa ga. v nekoliko spremenjeni obliki, ponavlja krakovska «Reforma» in poleg nje tudi drugi demokratski organi Predlagatelji nasvelujejo, naj bi biii popolnoma zaposleni i delavci, privatni n državni uradniki, kakor ' tudi trgovsko osebje s stalno plačo primoran od svoje mesečne ali tedenske plače dajati določeni odstotek v gradbeni fond, iz katerega bi se gradila uradniška in delavska poslopja. /Ta ake ja bi bila le prvi korak za razsežen program, ki naj bi se razširil tudi na druge gradbene vrste, kakor je to želel že Konczin-sky. Sodeč po vsem razpoloženju ta ideja ne pride več z dnevnega reda, marveč bo v podlago za nove podrobne studije in predloge. Vendar pa je praktična izvedba tega načrta gotovo še jako daleč. vojno odškodnino, podeljen po Federativnem kreditnem zavodu, podrejen uporabi dovoljenega zneska in se ta uporaba ne more na noben drug način dokazati kot s pogodbo za Ibbnovitetvt in poznejšim napredovanjem obnovitvenega dela (glej navodila Federativnega kreditnega zavoda), potem m mora priznati, da predstavljajo te zakupne pogodbe dokazima sredstva, potrebna oškodovancem, da dosežejo predujem od Federativnega zavoda in tega zaključka se dospe tudi potom argmnsntiranja iz pofasnilnr opombe, ob« sežene v navodilih 103 leta 1919., ki narekuje širokogrudnost v tmm ozira. Ako se proučuje zadeva • tega vidika, se laitko reče, da je besedilo poštare upoštevano. Tudi se ne sme prezreti okoHščina, da bi bile na podlagi cesarske odredbe z dne 24. 11. 1915 Drž. Z št. 318 predmetne pogodbe oproščene lestvične pristojbine. Upoštevaje vse to ter kočljivost zadeve, ki zasluži največjo dobrohotnost, priznava ministrstvo, da so tozadevne pogodbe, sklenjene na gori navedeni način, oproščene registrskih in kolk ovnih pristojbin. Radi tega se bodo registrski vadi ravnali po zgoraj navedenem načelu. Ministrska odločitev seveda n» uporabljiva samo pri pogodbah, sklenjenih za karnijski konsor-cij, marveč tudi za sKčne druge pogodbe. Finančni intendant: (Podpis). Kongres zipmabvuUi vzbodnesa bo$oMi Že v soboto so prihajali z vlaki z vseh strani v Ljubljano posetniki na kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja. K slovesni otvoritvi v škofijskem dvorcu v nedeljo se je zbralo več sto udeležencev, Škofje so se. zhr^JU rs. kongres sledeči: dr. Vcupbfd Prečan, metropolit olomuški, dr. Ante Bauer, nadškof zagrebški, O. Rafael Rodič, nadškof beograjski, msgr. Henrik Przezdziecki, škof podleski (Siedlce), dr. Avguštin Hlond, škof k%toviški, dr. Dio-nizij N jaradi, škof križevski, dr. Aosip Marušič, škof senjski; kongresa sta se udo* ležila tudi gg. škof ljubljanski dr. Anton B. Jeglič in škof mariborski dr. Andrej Karlin. Iz Srbije so prišli med drugimi: univerzitetni profesor prota Stevan Dimitrijevič, univ. profesor dr. Dimitrije Stefanovič, univ. profesor dr. Lazar Mirković, ruski časnikar Aleksjej Sidorov, asumpcionist P. Privat Belard, več profesorjev, duhovnikov in akademikov. V Ljubljano je nadalje prihitelo večje število strokovnjakov v bogoslovskih zadevali iz Hrvatske, Čehoalovaške, Poljske, Francije, iz Rima, Londona in z Dunaja.] Kongres se je otvoril v starodavni stolnici sv. Nikolaja s slovesno pontifikalno mašo po vzhodnem obredu sv. Janeza Zlatousta. Mašo je daroval križevški škof dr. NjaradL Po sveti liturgiji so se podali odlični gostje kongresa v veliko dvorano knezo-škofijske palače, kjer se je kongres ob pol 12 predpoldne slovesno inavguriral. , Najprej je knezoškof dr, Anton B. Jeglič v daljšem govoru označil pomen kongresa, nakar je ravnatelj ordinariatne pisarne Dostal prebral pismo sv. očeta, ki pošilja kongresistom pozdrave. Nato je predsednik pripravljalnega odbora za kongres, univ. prolesor dr. Fran Grivec pojasnil, kaj-je namen kongre.su, ki ni unionističen, najmanj pa propagandisti-čen, ampak naj služi samo pospeševanju proučavanja vzhodnega bogoslovja med katoliki. Po tem govoru je dekan teološke fakultete prelat 4 dr. Slavič predlagal prezida j kongresa. Nato je prevzel predsedstvo nadškof dr. Prečan ki se v uprav izbrani latinščini zahvalil na izvolitvi, rekoč, da prinaša pozdrave z groba sv. Metoda na Velehradu. Pozdravil je vse navzoče in se spominjal dveh udeležencev lanskega ve-lehradskega kongresa, ki ju je Bog medtem poklical v večnost, škofa nitrskega dr. Col-brie-Fischerja in praškega profesorja dr. Steyskala. Ob 3. popoldne se je vršila v stolnici ljudska pobožnost za cerkveno edinstvo. Najprej je govoril P. Val. Učak o nesreči, ki je zadela vse kristjane z razkolom ter o delu za edinstveno Cerkev. Po popoldanski službi božji se je vršila v dvorani «Union» akademija v proslavo sv. Cirila in Metoda, katere so se udeležili poleg cerkvenih dostojanstvenikov tudi veliki župan, mestni župan in več inozemskih konzulov. Akademijo je otvoril dr, Grivec, ki je prečital pozdravno brzojavko kralju Aleksandru: «Prvi kongres za študij istočnega bogoslovja, ki je zbral v Ljubljani okoli 500 udeležencev iz Jugoslavije, Čehoslovaške, Poljske, Bolgarije, Avstrije, Turčije, Italije, Francije, Belgije in Anglije pošilja Vašemu Veličanstvu najudanejše in najspo-štljivejše pozdrave.* Dr. Grivec je govoril o veliki vlogi, ki jo je igral Vzbod v kulturi. Rekel je, da ima kongres znanstveni značaj in je namenjen katoličanom, da med njimi pospešuje spo-1 zna vanje m ljubezen do krščanskega | Vzhoda. Nadalje je govoril dr. Raut, ki se je spomnil 25-letnice smrti Vladimira Serge-jeviča SoJovjeva. V pomdeljek se je vršilo v dvorani «Union» zopet več predavanj: 1) P. Th. Špačila D, J.: O članih-udih Cerkve; 2\ P. M. d, Herbigny: O mističnem telesu Kristusovem; 3) dr. J. Grivec: O edinosti Cerkve; 4) P. St. Sakač: O naučnih osnovah cerkvenega edinstva. V torek so se predavanja nadaljevala. Predavali so: 1) P, R. Janin: O sedanjem stanju vzhodnih cerkva in obredov; 2) O. Damian Ghiulov: O stanju sedanje bolgarske cerkve in njenih odnošajih do katoliške cerkve; 3) dr. D. NjanuH: O evhari-stiji in cerkvenem edsnstvu; 4) P. Rok Ro-gošič: O današnjem stanju vzhodne cerkve. V sredo se je vršilo več predavanj o vzhodnem meništvu in vzhodni cerkveni disciplini. Dr. Janko Oberški, dr. Snoj, mons. Rafael Kozak, Fraatiiek Pechoška. Ob 16.30 je imel škof dr. Karlin v stolnici cerkven govor, nakar se je kongres zar ključil ČekoslowSka Is poOsko-flenika nspedanka veha , Pokiradai' dnevnik «Kurjer Polski* je objavil v številki od 8. jnHja zanimiv člantk pod naslovom «Odnošaj Čehoslovaške napram carmar^ki vojni Poljske z Nemčijo. Avtor je p»-ed vsem mnenja, da pridobitveai krogi v Cehoslovaški pričakujejo od eventuel-nega nemško-poljskega gospododarskega bo?a pomnožitev Čehoslovaškega izvoza v Poljsko. Pripominja s svoje strani: «Za Poljsko bi bilo jako zapeljivo in koristno razširjenje trgovskih avez s čehoslovaško. — To že iz razloga, ker bi se s tem omogočila večja raznolikost v pogledu zemljepisnega našega uvoza. Nadejamo se, da bo to poljsko-čehoslovaško zbiižanje stalno napredovalo in to tem hitrejše, čim bolj nas bodo silile k temu gospodarske razmere, ki nastanejo z vedno večjim gospodarskim konfliktom med Poljsko in Nemčijo.» Članek je tem zanimivejši, ker je objavljen v listu, ki se je smatral doslej kot na pol levičarski," a je sedaj poluradni organ. K zvezi z vestjo o tem poij&ko-čehoslova-škem gospodarskem zbliževanju naj podamo še eno važno vest. V varšavskih parlamentarnih krogih se je iznenada razširil glas o nameravanem odhodu večjega števila poljskih poslancev v — Moskvo, Vsi varšavski listi so povodom te vesti priobčili obširne članke, v katerih so enoglasno obsodili ta načrt. Projekt sam z vsemi podrobnostmi še ni znan, pak ni izključeno, da sploh ne pride do uresničenja te n?mere, .ker je stališče poljskega tiska razumljivo- Tem zanimivejše je, da proti temu moskovskemu romanju poljskih poslancev najostrejše nastopa organ poljske levice «Kurjer Pozanny», kj se smatra kot tolmača pristašev Pilsudsko^a. List piše: «Pot poljskih poslancev v Moskvo, če bi res prišlo do tega, bila bi politična kretnja, ki se mora obsoditi najboli energično^ M urada PoL dr. „Edinost" v Trstu I, Zadnje mesece so začele padati beneške obligacije precej močno, tako, da so dosegle pred par dnevi kvotac^ 71 -— za sto lir nominalne vrednosti. Jasno je, da je tako stanje povzročilo pravo iniko med vojnimi oškodovanci, ki imajo te obligacije. — Poslanec dr. Josip Wilfan je vprašal ministrstvo financ, če ne misli ukreniti kaj posebnega, da zadrži nadaljno padanje teh papirjev. — Na to vprašanje je dobil naš poslanec sledeči odgovor: Padec beneških obligacij je zvezan s padcem na splošno vseh papirjev bodisi državnih kot privatnih, kar je povzročila mednarodna špekulacija. — Ministrstvu financ ni mogoče poseči vmes samo ^a rešitev teh papirjev. Sicer pa misli, da je ta pojav le prehodnega značaja. — Pripomba: V zadnjih dneh so se efekti malo zboljšali na trgu in upati je, da dosežejo prejšnjo vrednost, t. j. vrednost pred padcem lire. Mislimo, da ni na nvestu, da se vojni oškodovanci preveč razburjajo. Tli. Kmetijsko društvo v Gorici je potom poslanca dr, Josipa Wilfana prosilo pri ministrstvu za narodno gospodarstvo za dovoljenje za uvoz semenskega krompirja. Poslanec je prejel odgovor od podtajništva ministrstva za narodno gospodarstvo, da ®e že pripravlja ukrep o dovoljenju pod pogoji označenimi v ministerijalnem odloku 21. junija 1924 III. Pred časom j€ naš poJanec vprašal finančno ministrstvo, o H ne misli zopet priključiti 13 občin komenskega ekraja h goriškemu davčnemu in registrskemu uradu, opozarjajoč na velike razdalie med omenjenimi občinami in Ajdovščino, na pomanjkanje dobrih komunikacij, itd. -— Na to vprašanje je dobil ^dgovor, da je to hipno nemogoče, ker so se te občine pri-delile ravno zato k ajdovskemu davčnemu uradu, da se razbremeni goriški urad. Med tem časom je bil osnovan za občine komenskega okraja poseben registrski urad s sedežem v Komnu. Za Prestranek in Lipico. Že pred par meseci je naš urad pričel z akcijo, da iz-posluje definicijo pokojninskega vprašanja bivših uslužbencev kobilaren v Prestranku in Lipici. Ravnatelj lipiške kobilarne gospod konjeniški podpolkovnik Giovanni Gotta nam je javil z dopisom od 11. t, m., št. 36/1, c!a je ravnateljstvo kobilarne že pred aelj časom poslalo razne tozadevne akte na vojno ministrstvo v Rim za odločitev. V njega oblasti je podvzeti ali pospešiti ukrepe in urediti juridični položaj omenjenega osobja, ki je službovalo že pod bivšo a.-o. vlado ter po polomu a.-o. monarhije bilo tekom službovanja pod Italijo* upokojeno. Za vse ostale uslužbence pa, ki se ne nahajajo v opisanih okolnostih, in pa za vdove takih uslužbencev ni pristojna vojna uprava, temveč uradi, ki rešujejo akte, tičoče se pokojnin v splošnem vseh uradnikov bivšega režima. Tajništvo. H spremembi državljanskega zakDBlki v Italiji Zadnje ča®e je bilo čitati v jugoskrveoskik, posebno v slovenskih časopisih, dolg« titaaks in poročila o protestnih zborovanjih ki sklenjenih resolucijah ženstva pflbti sklepu državne komisije za izenačenje zakonov, da s* razširi veljavnost civilnega zakonika za bivto kraljevino Srbijo, črez celo kraljevino S H 9 ter s tem odpravi vse doslej veljavne civilne, postave, med temi tudi avstrijski obči državljanski zakonik, ki je sedaj še v veljavi ▼ ljubljanski in mariborski oblasti ter v Dalmaciji. Tozadevne resolucije, ki so jih navzofcne zborovalke sprejele soglasno, se tičejo v prvi vrsti dednih pravic, ki jih imajo žene po avstrijski, Je obstoječi postavi, ki jih pa srbska postava, ki jo mislijo vpeljati, ženam ne priznava. Ce pomislijno, da je imela žena po moževi smrti do izbruha svetovne vojne v letu 1914., po po«tavi dedno pravico do viitka ene četrtine moževega premoženja, ki je seveda po njeni smrti pripadla moževim pravnitr naslednikom, in da se je pravni položaj žen« med svetovno vojno zopet zboljšal in sicer, v toliko da je novelirana postava priznalai ženi-vdovii cefo prosto lastnino na četrtini moževega premoženja, če pa n bilo otrok, da je dobila celo polovico premoženja pokojnega moža, potem se ni čuditi, če so žene ogorčeno protestirale proti takemu poslabšanju svojega pravnega položaja, ki ie naravnost zanikanje vsake najmanjše pravice žene-vdove do premoženja pokojnega moža. Na vsak način mora to gibanje žen v Jugoslaviji zanimati tudi naše žene, ker velja tudi pri nas še stara avstrijska civilna postava, katero mislijo v kratkem odpraviti in zamenjati z novim, predelanim italijanskim zakonikom, ki bo moral tudi z ozirom na zakonsko imovinsko razmerje podati točna in jasna določila. Ker vidimo, da je po končani svetovni vojni zapihal po celi Evropi veter reakcije, ki bi rad odpravil vse moderne pridobitve, ki so si jih pred vo'no pridobili posamezni stanovi po trudapolnih bojih, zato bodo morale tudi žene skrbno paziti, da jih zakonodajalci re opehar^o za n;;hovc. težko pridobljene pravice in jih ne pahnejo zopet nazaj za par stoletij v dobo brezprav a, ko je bila žena pri h:ši suženj kakor je še dandanes pri orijental-cih. Zato, zakonske ženice, budno na straži za svoje pravice! Nadaljnje važno vprašanje, ki je v obstoječi postavi za ženske zelo ugodno rešeno in kateremu se nova postava ne bo mogla izognit;, je poglavje o nezakonskih otrocih in nezakonskih materah. Obstoječa postava daje dekletu, ki je postala nezakonska mati, pravico K ibe zaradi očetovstva, ki je za fante precej nevarna in pri kateri se prav lahko pripeti, da kdo po nedolžnem <*štrbunkne» v nesrečo. Bode li nova postava tudi sprejela to *recherche de la palernite*, ne vemo še, dasiravno pravijo nekateri juristi, da bo Italija sprejela v novi civilni zakon tudi to, navidez precej strogo in tudi nevarno institucijo stare Avstrije. Pametni ljudje bodo gotovo odobravali tako postavo, ki bi morala b ti seveda nekoliko spremenjena, posebno < kar se tiče postopanja pr^-ti dozdevnim krivcem.« DruStvene vesti — Zbor Glasbene Malice ima daats :&v«;čer ob 8 uri pevsko vajo v dvorani Konsumnega društva pri Sv, Jakobu. — Slov. akad, fer. društvo Balkap, Danes ob 20Vi redni sestanek. Prosim točnosti. — Predsednikov namestnik. — M. D. P. Opčine. Danes točno ob 8.30 uri društven zabaven ve: r. Člani, pridite vsi točno in polnoštevilno! — Tajnik. cev t GiMflo Udruženja ItefijL ~ Nai bor U. & SI j L kosa. Kakor da se je tudi bela koščena žena a svojo smrtno koso zadela proti nam, dan za dnem posega v naše vrste. Včeraj nam je pobrala enega najboljših iz našega ogroženega rocolskega okrožja, moža, ki je bil neomajen steber naše narodne stvari. Zatisnil je svoje oči tamošnji posestnik Josip Merzek, primer kremenitoeti značaja in narodne zvestobe. Pokojnik je t>il nekdaj oavdušen pevec našega «Kola». Sledi v večnost svojemu sinu, bivšemu uglednemu učitelju na naši svetoja-kobški šoli, Rado Merzeku, ki je padel že v začetku vojne. Naj počiva v miru blagi mož. Kruto zadeti rodbini iskreno sožalje. _It«Mpiwk1 te&j m tŠoTrnJrn očftdgstvo na Opčmah se zaključi v nedeljo 19. t. m. in sicer v prostorih rikreatorja. Naproieni so vsi vpisani tovariši in tovsrifcce. da se tega zaključnega predavani* gotovo udeleže. — HiillirtPi I lini« i ni v mtV času od 6. 7. do 17. 7. 1925 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Da vic«. 1, ikrlsttce 16, tretftišni legar 15. paratifus 1; Mrli sta dve ottbi na Dototici in dve m trebušnem Isferj*. __ t Notu« bo p osin vela odšle) nedeljo od 10. — 11. urs predp., ne ved od 10. — 12., kakor f» poslovala dorfej. ŠPORTNO UDRUŽENJE (Službeno poročilo) Kolesarska dirka T. D. «Postojna». Na predlog T. V. za kolesarstvo se cdobruje pravilnik za to dirko, ki se bo vršila dne 26. julija. Tekma za kupo «Edinosti». Odobri se j sklep T. V., da mora imeti vsak dirkač, ki se u-deleži tc dirke, posebno legitimacijo iz-dano od T. V. in vidirano od O. S. V. Opozarjajo se vse članice, da morajo vsled tega doposlati S. U. najkasneje do 26. julija po eno sliko posameznega dirkača in Lit. 2.— za vpisnino. Dirkač, ki ne bo imel te legitimacije, se ne bc> smel udeležili dirke. Sodbilri nogometa so obvezani se udeležiti seje, ki se bo« vršila dne 20. julija (pondeljek) točno ob 20. Corso Garibaldi št. 31. I. levo. - • T. V. noge me ta naznanja vsem članicam, da so primorane se posluževati sodnikov S. U. To. radi tega, da se da možnost našim sodnikom, da se popolnoma izurijo1. S tem se izognemo sporom m uporabljanju neslovanskih sodnikov. Članice, katere rabijo sodnike, naj to javijo pismenim potom T. V. najpozneje 3 (tri) dni pred tekmo. Sodnike določuje T. V. T. V. H. — Turneja za sposninsko ploščo S. U. Tekma dne 12. 7. na igrišču S. Adrija. MDP Trst proti M. D. Zarja, izid 3:2 v prid MDP. — Vloženi priziv M. D. Zarje se vzame na znanje, ter se reši v najkrajšem času. V nedeljo 19. t. m. tekmuje družina M. D. Sparta proti MDP Trst na igrišču S. D. Adrija. Začetek ob 15.30. Sodnik g. Zerjal. T. komisar g. Babič. _ Telovadno društvo «Postojna» v Postojni priredi dne 26. t. m. kolesarsko dirko na sledeči progi: Postojna, Razdrto, Senožeče, Gaberk, Divača, Vreme, Britof, Markoč, Ribnica, Št. Peter, Postojna. — Proga meri 70 km. FraWla: 1) Društvo priredi dirko za vse slovanske kolesarje, kateri so najmanj 2 meseca včlanjeni v kakem slovanskem društvu; 2) maksimalni čas je določen na 30 minut za prvodošam; 3) vpisnina za vsakega kolesarja znaša L 5. Po oddaji kontrolne številke se vrne dirkaču L 2. Vpisnina se plača lahko pol tire pred odhodom; 4) premen java koles je dovoljena; 5) strogo ye prepovedana alenacija s po-močjo motorjev, kolesarjev ali drugih transportnih pripomočkov; 6) L ozirom na policijski red vozi vsaki kolesar na lastno odgovorno«t; V Trstu, dne 16. julija 1925. 7) cestna kontrola z listki bo v Divači, kjer mora vsak kolesar oddati kontrolni listek; 8) vsi dirkači morajo biti pol ure pred odhodom na startu; 9) odhod izpred Vilharjevega spomenika točno ob 2. uri in pol pop.; 10) tekoča številka pri vpisovanju služi kot kontrolna številka pri dirki; 11) Vpisnina se vrne le v slučaju, ako bi bila dirka iz kateregakoli vzroka prepovedana; 12) start in cilj na Vilharjevem trgu; 13) eventualne pritožbe dirkača se morajo vložiti pismenim potom pol ure po dirki. Vloga L 5 se vrne, ako najde odbor pritožbo za upravičeno; 14) prijave sprejema društveni tajnik br. Janko Sever; 15) odbor si pridržuje pravico spremeniti pravilnik po potrebi; 16) prijave morajo biti vložene do sobote, 25. t. m. Darija, katera se objavijo v nedeljski številki < Edinosti*, se razdele na dan dirke. Kraj in čas bo pravočasno javljen. —- Ilirija iz Ljubljane m < Adria* bosta privabili v nedeljo gotovo vse naše športnice in športnike na igrišče v ul. Calvola, da bodo prisostvovali eni najianimivejših tekem hazene, kar se jih je do seda) odigralo na naših igriščih. Saj Slovenija > ne zaostaja v tem sportu za sestram? Cchinjami, dasiravno se je ta ženski spori porodil na Češkem. To so pokazale Ju-goslovenke pred kratkim pri reprezentančni tekmi katere izid je bil 6—5 v prid Čehinjam. Naše hazenašice bedo s to tekmo gotovo do-st pridobile z zasledovanjem precizne igre, ^ar pri nas do sedaj še pogrešamo, ker naše družine hazene niso imele ša prilike se srečava L; z dobro izurjenimi družinami. Nedeljska vzpodbuievalna dirka. Ob najlepšem vremenu se je zbralo v nedeljo popoldne pred Pogcrelčevo hišo na Greli 18 mladih dirkačev, ki n so bili še deležni I., 11 in III daril v medklubskih dirkah. Od teh je vpisal <■ Val» 12 dirkačev, «Adria» enega, • Postojna■> dva, a drugi, so d rkali kot prosti. Točno ob 3. uri je dal starter Zuban zname-nie za odhod in pisana skupina je oddirjala proti Kontovelu, kanaor je dospela ob 3. uri 17 min. Do Opčin menjavajo vodilno mesto Kai n, Frampuž in Rupelj, a proti Bazovici vodi Stanko Pertot. Ob 4. uri je prva skupina že v Lokvi. Skozi kontrolo na Gaberku, katero je prevzel Milivoj Pertot, vozijo v skupini Kalin, Pertol Stanko, Rupelj, Trobec. Starec, Bre-celj, Benedetto, Peras. Par m nut za njimi pri-vozijo Volič, Kralj, Nadižar in Maver. Od tu dal e so se začele vrste redčiti. V prvi skupini vozijo še Kalin. Trampuž, Rupelj in Benedetto. Imeli smo vtis, da se bo borba med Kalinom, Rupl;em in Trampužem odločila na cilju, a pod Koritovelom je čakala smola Kalina, ki je te-lebnil v ovinku in s tem izgubil dragocene sekunde, Ista usoda je čakala «pri koritu« Tram-puža. Tako je mogej dospeti nemoten na cilj kot prvi Rupelj fVal) ob 5. url 17 min. 35 sek. Prevozil je progo v dveh urah, 17 min in 35 sek. (skoraj 30 km. na uro). Pet sekund za n im je privozil Kalin Milko, a takoj za njim Trampuž. oba člana Vala. V kratkih presledk h so dospeli Brec»elj in Stank o Pertot, Colognati, Trobec in Peras, vsi člani * Vala». \ maksimalnem času so privozili Kralj Karel in Maver Anton, oba presta, Krohne (Postojna) Nadižar (Val) Blažev č. Starec, Volič in Jež. Ako vzamemo v poštev, da je od 18 dirkačev došlo na cilj v maksima'nem času nič mani kot 16 dirkačev, in da so vozili prvi skoraj 30 krr na uro. moramo pr znati, da smo storili tud na poliu kolesarstva velik korak naprej. Dirkačem, ki so se udeležili nedeljske Drugi polčas vidi Adrijo vedno v napadu, katerega razbija z neverjetno sigurnostjo Lo-perfido. Tudi Tominc, ki je v tekmah za kupo g. Povha. igral v napadu Adrije baš proti Obzoru, danes v nasprotni četi dela čudeže. Toda zeni le v korist, toda puHika ga noče razu- meti. S. R. — Ml. odsek -Čitalnice-: AL D. «T*bor»: 5:2. Preteklo nedeljo, dne 12. t. m., se je odi- društev z izidom 5 : 2 v prid mlade čete »Čitalnice* — Sv. Jakob. Nadaja je zaklenil svoja vrata. Z neverjetno' žral* na sežanskem igrišču zanimiva nogomet-hiadnokrvnostio lovi žogo, še bolj hladnokrv- !na tekma med prvima četama goriomenjenih no se pffi neki fugi Obzora vrže v valango, - 1 — • ne meneč se za osebno varnost. Sodil je g. Bonivento. Zadovoljil je teoretike, v praksi mu še precej manjka, največ pa odločnosti. Četa Adrije: Nadaja, Počkaj, Skok, Skrbeč, Štolfa, Kocijančič, Menon (kap.), Košuta II,-Vrbec, Blazina in Košuta. Obzor: German, Zadnlk, Loperfido, Tominc, Sivieri, Bembič, Kovačič, Appolonio, Bušin, Cek in Palčič. S. R. Hazena za targo S. 17. «lVomta» — «Zvjt» 3 : 2. Presenetljiv izid. Mlada četa »Zarje* je znala stisniti veliko bolj rutinirano četo «Prosve-te» do tako slabotne zmage. Igra v prvem času mrtva, brez tistega strastnega «rontiranja», ki ji daje lepoto. Streli na vrata slabotni, goli v tem streljanju brez barve. Prvi polčas konča 3:0 v prid «Prosveti». V drugem polčasu igra veliko živahnejša, lepša, prepredc menti resnične hazene. Zdelo se Iz triaškega življenja — Norcev« zabava. 22-letni Amadeo Zvita-novlch, stanujoč v ulici Mirti v Rojanu, že od mladih nog slaboumen, si je včeraj predpol-dne izmislil čudno zabavo, kakor si jo more pač izmisliti le norec: v bližini ljudskega zabavišča v Rojanu je pričel kamenjati mimoidoče ljudi in razbijati šipe pri oknih. Dva orožnika sta končno prijela blazneža ter ga izročila na Hce mesta poklicanim pos trezni ko m rešilne postaje, ki sta ga spremila v norišnico pri Sv. Ivanu. — Požar t Rocola. Predpreteklo noč okoli 24. ur« je bilo poveljstvo mestnih gasilcev obveščeno, da je izbruhnil v nekem hlevu v Ro-colu in Monte št. 375 ogenj. Na lice mesta stavo in je občudoval razne predmete, ki jih je šolska mladina z veliko skrbnostjo in mojstrsko spretnostjo izgotovila. Razstava je nameščena v treh velikih sobanah, kjer so izdelki razdeljeni po šolskih razredih. Gosp. prefekt se je za nekatere predmete posebno zanimal in si dal predsaviti voditelje dotičnih razredom. Izrazil se je zelo pohvalno o razstavi ter je poklonil na roke g, župana znesek 500 lir z namenom, da se ž njim obdarijo naj-pridnejši učenci. Po obisku šole se je g. prefekt podal v tukajšnji otročki vrtec. Gospod prefekt si je na to dal predstaviti voditeljico tukajšnje čipkarske šole gospo A. Paa-Kumer, pri kateri se je zanilal za obisk šole in za čipkarske izdelke. Omenjeno bodi, da je v tukajšnji občini zelo razširjeno čipkar-stvo in da obiskovalke čipkarske šole pod spretnim vodstvom voditeljice izdelujejo zares umetna dela, po katerih povprašujejo kupci iz oddaljenih krajev. Na to se je g. prefekt podal v tukajšnjo farno cerkev Sv. Ane, kjer je občudoval notranjost in opremo. Tukaj se mu je predstavil g. dekan Ivan KunšiČ, s katerim se je gosp. prefekt delj časa razgovarjal. Iz cerkve se je prefekt HISICA-za 6 do 7000 se kupi. Ponudbe pod «Hišica» na upr^jeništvo. 958 DEČEK, za manufakturno trgovino, se iHtm. Scher, Camp. S. Giacomo 15. 9*$ ŠIVILJA, prvovrstna moč, izvežbana na Do-naju, v Zagrebu in Budimpešti, iadeluje vsakovrstna oblačila. Priporoča se boljSin družinam. Pride na dom. Viale XX Settem-bre 91, vrata 10. 954 edena z mo- odposlani gasilci so našli hlev, ki se je nahajal | lz cerkve se je prefekt v spremstvu vrnil je, da «Zarja» j na zemljišču posestnice Zaire Godigna, že po-*Pred šolo, kjer mu je brhka deklica podala lep šopek cvetlic, ki ga je g. prefekt vidno pride do izenačenja, kot bi se brezdvomno j pokioma v plamenih; ogenj je že prodrl leseno« dogodilo, ako bi bile njene igralke točneje v j z asfaltov© lepenko pokrito streho in ogrožal lovljenju žoge in ako bi ne bile napadalke ta- j sosednjo hišo. Ko je izbruhnil ogenj, je bilo v ko netočne v iskanju vrat. Dobri v obeh dru- 1 hlevu kakih 150 ovac, ki jih je pa pastir An-žinah vratarki, posebno je ugajala Marangon s j ton Ribarič še pravočasno rešil. Gasile" so mo-svoio izrazito hladnostjo. e to ha- da se ni ogenj razširil na bližnje poslopje. Šele proti jutru se jim je posrečilo popolnoma udu-šiti požar. Škoda se ceni na kakih 2000 lir. Ogenj je uničil tudi večjo količino- ovč'ega sira in razno pohištvo, ki je bilo Ribaričeva last. tako da je mož oškodovan za približno 3000 lir. Vesti z Goriškega ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI j bo pričela tako kmalu z izvedbo zasnovanih — Iz Ustja. Preteklo nedeljo je priredila j del- kakor si tc mislijo mnogi preveč svetlo naša mladina ljubko veselico pod milim ne- gledajoči Gor:čani. — Iz Bfifc. V nedeljo 19. t. m. ob 4. uri popoldne priredijo ljudskošol&ki otroci v dvorani g. L..Nemec veselico z zelo izbranim sporedom. '■Med drugim bodo igral Korbanovo tro- bom, s pestrim sporedom. V prijetnem popoldnevu se je zbrala precejšnja množica v hladnem zelen u prireditvenega prostora. «Tri sestre«, to krepko Krekovo igrico, po- , . , „ . hod zdravega humorja, ki je tvorila jedro P^Vk^^ * sanega sporeda, so domači fantje in dekleta C:stl đobieck le prav dobro podali. Zabavni razpleiek igre je v lepo podanih vlogah vzbujal obilo zabave in smeha. Priznanje vrlim igralcem, ki so po veliki večini šele prvo nastopili, kar se je sicer nekoliko poznalo, vendar je že prvi nastop, pripravljen v kratkem času, pokazal zdravih moči in smisla za dramatiko, ki se bodo z veliko vaje razvile v ponos kraja. — »Čarodejno brivnico» so podali mladi igralci že z večjo gotovostjo, v dobro voljo razpoloženega občinstva. Veseli smo bili obiskovalci pevskega zbora iz Dobravel«, ki sicer ni bil številen — kot smo izvedeli tudi ni nastopil celoten, marveč le z enim delom — toda zato toliko bolj izbran. Brez vsakega pomišljanja smemo šteti dobraveljski zbor med naboljše podeželske zbore, po njegovih izvrstnih, šolanih glasovih. Tudi novejše skladbe so bile točno in brez težkoč izvajane. Čast vrlim Dobraveljcem-Ne čudimo se, da se njihove prireditve vrše vedno ob razprodani dvorani. Izvali so vihar navdušenja pri občinstvu. Tudi dobraveliski tamburaški zbor, dasi tudi nepopoln in na prostem ne more priti do polne veljave, se je res dostojno uvel a vil v kratek čas in užitek prisotnih. Mogoče preskromna reklama ali še kaj drugega je bilo vzrok, da liubka prireditev tudi gmotno ni tako uspela, kot je moralno. moz». je namenjen tukajšnjemu šolskemu zaščitništvu. — K obilni udeležbi vabi Učiteljstvo in mladina: — Sv. Lucija. -Narodna Čitalnica» pri Sv. Luciji ob Soči uprizori v soboto, dne 18. t. m. ob 20.30 in v nedeljo, dne 19. t. m. ob 16. uri v dvorani gostilne «Mikuž» pri Sv. Luciji Tu-čičevo dramo v treh dejanjih «Golgota». K obilni vdeležbi vljudno vabi — odbor. — Ustanovitev planinskega društva v Gorici. Svoji sestri v Trstu se je končno pridružila sestra Gorica. Najzvestejši našim planincem so v pondeljek 13. t. m. osnovali v «Tr-govskem domu» svoje planinsko ognjišče, u-pamo, da v korist in prospevanje našega planinstva, ki je po vojni silno nazadovalo. Pripravljalni odbor društva je položil račun o svojem nedolgotrajnem delu. Štirje lepo u-speli izleti in sicer na Črno prst-Rodico-Vogel, na Mrzovec, na Goljake, in na Čaven, so okrepili društveno disciplino in planinsko zavest. Živahna razprava o pravilniku društva, je pokazala jasno, da se je delokrog dejanstve-no naših planinskih udruženj. utesnil, v kolir kor postaja naloga postavljati planinska zavetišča in nadelavo poti. A na drugi strani je nastala potreba po intenzivnejšem družabnem izletniškem i*) o vanju ter širjenju spoznavanja naših lepih pianin. H koncu se je občni zbor s pijete to spomnil našega goriškega rojaka pok. dr. Klementa "uga, ki je preteklo leto padel na severni ganjen, sprejel. Gosp. prefekt se je zelo zanimal za različna gospodarska vprašanja tukajšnje občine in prebivalstva, o Čemer je bil od strani župana in obč. tajnika zadostno informiran. 2upan E. Rojic je ob tej priliki poročal prefektu o požaru, ki se je dne 7. t. m. pripetil v Planini in upepelil posestniku Antonu Lahajnar hlev, hišo in gospodarsko orodje ter ožgal dva pre-šiča. Poročal mu je tudi o veliki škodi, ki jo je dne 18. junija napravila po vodenj v tukajšnji občini. Prosil je g. prefekta za nujno pomoč pogorelcu in onim, ki so utrpeli škodo po povodnji. Gospod prefekt je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno za najnujnejšo pomoč oškodovancem. — Iz lovskih kret/fov Pivške doline. Malo se čita v našem časopis u o lovu. Smatra se za nekak luksus, kar je deloma tudi res pri današnjih visokih pristo'b'nah in naiemnnah, katere morajo plačevati lovci, med tem ko uživajo divji lovci neprimerno večio prostost Dalje na IV. strani) LISTNICA; v kateri je bilo nekaj denarja in važnih dokumentov, je bila ukradena v nedeljo zvečer na postaji v Štanjelu. Ker je tat najbrže vrgel proč listnico kje ob progi Sta-njel-Trst, potem ko je pobral denar, se prosi pošteni najditelj, da bi prinesel listnico z vsemi dokumenti v viale XX settembre 93/11, Siiss, proti nagradi v znesku 100 lir, ki jo dobi od lastnika listnice. 969 SOBA z eno posteljo se da v najem gospodu. Via Slataper 18/1, Kovačič. 970 AVTOMOBIL odprt «Fiat» »e prodi ali zamenja za druge predmete. Rocafco Cipriani, Tni Piazza Goldoni (vogal Poete aittvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva. Via Madonnina 5. GOSPODIČNA zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, strojepisja in knjigovodstva, išče službe takoj. Via Ferrie-ra *t. M-_ _ 966 UČENEC, za trgovino jestvin, iz mesta ali nje okolice, se sprejme. Nastop takoj. Via Udine 3. 1 UČENCA; poštenih starišev, ki ima veselje do pekarske obrti, sprejme takoj Josip Zadnik, pekarna Trnovo pri Bistrici. 972 VELIKA LIKVIDACIJA lončevine, testenin, konserv, sira, moke, mila in drugih jestvin. Blago najboljše vrste in po najnižjih cenah. 538 PREPRIČAJTE SE!! Edini materija! za kritje streh Zafioga: Trst, Via Milano štev. 12 V« JANACM fin DRUG. W Triglavski sten . Obletnica smrti mladega ge-nijeanega rojaka < najboljšega planinca», med noSrm: n:iinn! iilmi . k nf rt-j J_ T „ — Nova tramvajska proga,%V nedeljski številki smo poročali o novem mostu, ki se ima _ __ vzpodbu evalne dirke, se znanja Ki?.".^S^fj! I ^oTga°ie To- Rupelj, Kalin in Trampuž dobi o prva tri dar -la v soboto v klubovih prostorih Vala*. Ker so diplome za druge dirkače v delu, bo dan in čas razdelitve objavljen v «Edinosti»" takoj ko bodo diplome zgotovljene. Adria — Obzor 1 : 0. Zopet sta se srečali v nedeljo ti dve četi — to pot v prijateljskem matehu. In zopet \e bil o v tej tekmi vse. kakor v zadnjih srečanjih, ?e formacija obeh čet ie bila drugačna. V napadu Obzora smo videli Appolonia v četi Adrije Vrbe a, Košuto. ,ki sta doslej igrala v rezervi in Škrbca, lepega centerhalfa. Obe "A! Lla v zadovoljili nepreštevilno pubhko z lepo tehnično igro prepreženo z napet mi momenti, katerih junaki so bili naš znanec Loperfido, Nadaja. Menon, Skrbeč, Blažina i. t. d Bramba cbeh čet ie brilirala. posebno lep je bil v brambi Skok, Nadaja ie bil ta da n v lepi formi. Lahka premoč Adrije, pretrgana tupatam z drzn mi in nevarnimi izpadi Obzora, se je držala do konca. Koi v začetku razbije Počkaj dva taka izpada in Nadaja plon-žira dvakrat zaporedoma. Adria v lepih protinapadih izrabla slabo in strelja potom Skrb-ca n Vrbca visoko. V 25. min zbeži Blažina in v vratolomnem teku pasira Košuti drugemu, .ki strelca. Lep, neubranljiv goal! Strastna želja po izenačenju na eni strani, občutek nadmočja na drugi elektrizlra igro, vžiga igralce in publiko. katerega naj bi tekla nova tramvajska proga, i minšek predsednik *Slov. planinskega dr\.-ki bo spajala Št. Pe*er z Ločnikom. Po načrtu j štva», se bliža Slovenski planinci v ItaHii še ki so ga ravnokar dokončala goriška mestna : nismo mign li z mezincem za ohranitev njego-podjetja, bo nova tramvajska proga dolga ! vega spomina. Občni zbor je sklenil posvoji 8150 ter bo tekla iz glavnega trga občine vso pažnjo tej naši č s. s tni dolžnosti. Št Peter preko šentpeterske ulice, ulice treh j — fc Hruščo!}, Brda. V soboto dne 11. kraljev, IX. avgusta, Brigata Casale, Colonia j t. m. Se je oparilo v kothi vrele vode dete čez projektirani novi most v Podgoro in od komaj 18 mesecev staro gosp. Šaurina Raj-tamkaj skoz železniški viadukt v Ločnik munda. V nedeljo je malček izdihnil v naročju svoje matere. Matere,, pazite na svoje malčke, da bo vendar enkrat konec groznih nesreč in trpljenja ubogih otrok. — Cctkiva (Obisk furlanskega prefekta). Preteklo soboto dne 11. julija, je posetil našo občino gospod prefekt furlanske province, ko-jnendator Umberto Ricci. Prišel je nenapovedano, v spremstvu idrijskega podprefekta, nadalje sjro^ega kabinetnega tajnika in več drugih uradnih osebnosti. Gospod prefekt se je ustavil v občinskem uradu, kjer sta ga sprejela župan g. Ernest Rojic in obč. tajnik g. Ciril Čuk. Gosp. prefekt se je informiral o financijelnem stanju občine, o šolstvu in o upravnih poslih, nakar se je s svojim spremstvom in v družbi omenjenih dveh gospodov podal na ogled tukajšnje ljudske šole. V šoli so se ravno končavale priprave za didaktično razstavo, ki se je imela otvoriti drugi dan, v nedeljo. Tukaj se gospodu prefektu predstavil didaktični ravnatelj . , . ----..---- —,C. Chierego s prisotnimi učitelji in učitelji- stala dokaj denarja. Zato ne verujemo, da selcami. Gosp. prefekt se je vrlo zanimal vzdolž projektirane nove ceste, ki bo v ravni črti spajala Ločnik z dosedanjim soškim mostom. Celotna vožnja med Št. Petrom in Ločnikom bo tra alu 24 minut. Stroški za zgradbo projektirane tramvajske proge so preračunjeni na 2 milijona lir. Na progi Št. Peter-Podgora se bo vršil po dosedanjem načrtu promet popolnoma redno t. i. vsakih 8 minut bo odhajal en voz, medtem ko bodo na progi Pod^ora-Ločnik vozili vozovi vsakih 16 minut. Razen tega bo služila nova proga za prevoz blaga iz Brunnerjevih tovarn na južno postajo. Sicer pa so to dosedaj samo načrti, za katerih izve dbo je potreben denar, denar in zopet denar, saj prepostavlja zgradba tramvajske proge, ki bo stala dva milijona lir, zgradbo novega mosta preko Soče, ki bo po dosedanjih proračunih stal 1,300.000 lir in končno zgradbo nove ceste med dosedanjim soškim mostom in Ločnikom, ki bo tudi za raz- JOSIP MERZEK ,e doigl 'i ^"'.bolezni, previden s sv. zakramenti, mimo v Gospodu preminul. 2»luiof. soproga; ttl AntoaiJ. por. P.t.rol, sinovi Aiojsij (odsoten). JTe'VSS&n S zmmcemvn *"»•»• in osla" «""»«" »»«™Wo 'o tuino ves. TRST, dne 15. julija 1925. Pogr. podjetje Nuova Impresa. CorsO V.E.III 47 KMETIJSKO - TRGOVSKO DRUŠTVO Via Raffln«ria 4 — TRST — Telefon 36-73 BiABAVLJA vsakovrstna vrtna, travnata in cvetlična semena, umetna gnojila : fomaževo žlindro, čilski soliier, superfosfat itd., žveplo, modro galico angleško, poljedeake stroje S ralalilnice, čistilnice /a žito, slamoreznice, navadne pluge in obračalnike, grozdne mline in stiskalnice, gnojnične sesalke zveptalnike, škropilnice, kose .Merkur* šape, vile L t. d. otrobe^ ov®®» lC0na«0, sezamove tropine, klajno apno, laneno seme, blsulin Hd KUPUJE drva za kurjavo, oglje, med, ovčji sir, maslo, mleko in druge kmetijske pridelke SPfcEjfeMA v shrambo In v komisijsko razprodajo vsakovrstno blago. (505) >UJE po zelo ugodnih pegojih in na podlagi prvovrstnih jamstev posojila denarne vloge kakor tudi zavarovanja prol? »očJ, ognju in slučaj smrli. Ugodna prilika za poljedelca, preprodajalce In trgovce V PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: (103) Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. «Ko sem odprl kapelo, sem videl, da je nekdo kip vrgel z oltarja, zakaj ležal je na tleh. Popadla me je taka groza, da sem zaklenil kapelo in stavil na vrata svo, pecat, da bi nihče ne mogel notri. Strašni dogodek je tako pretresel nesrečnega Zena, da se mu ie zmešalo, m v svoji blaznosti je začel govoiiti o Paolovi preteklosti, celo zgodbo o Giovanni, ki mu jo jc moj sin zaupal v svoji slabi uri, ker ,e računal na njegovo udanoflt. Ne bom govoril o boju z menihi ki so hoteli vreći Paolovo truplo iz pokopališča. Tej sramoti sem ubežal le z denarjem in pa zaradi svojega visokega družabnega stališča; Montignoso pa mi je postal tako zoprn, da sem sklenil iti proč in se naseliti na kakšnem drugem posestvu. V vsej okolici so mojega Paola nalivali «MaIedetta» in jaz nisem mogel tega prenašati. «Črez nekaj dni pred mojim odhodom je prišel v grad nepričakovano oče Giovanni, — prejšnji Luzio Castelli, — in mi podaril veliko sliko, ki jo je sam izdelal in katera je predočevala strašni prizor, ko je mrtva Giovanna zagrabila Paolovo roko. ~ Shranite to sliko za strašilo svojim potomcem. Ta slika naj bo dokaz, da niti najmogočnejši gospod ne sme prezirati hožjih in človeških postav. «Jaz sem hotel sežgati strašno sliko, toda Felkio mi je svetoval, naj jo obesim v veliki dvorani zazidanega krila, kjer puščam tudi ta rokopis. Naj bi oni izmed mojih potomcev, ki ga najete, prebral vse in povedal svojim otrokom zgodbo njih nesrečnega prednika. Iz te zgodbe naj povzame j o nauk, da morejo samo pošteno življenje ter vera in pokora podeliti človeku mir na tem m onem svetu. «Jutri zapustim Montignoso, kamor se povrnem šele po smrti. Večni mir hočem uživati v grobnici svojih prednikov blizu svojega nesrečnega sina. To noč bo Feficio zadnjič obhodi! zazidano krilo, ki sem ga velel v večje varstvo obdati z zidom. Pri vseh izhodih bo učenjak izrekel čarodej ne zagovore, U naj zagrade vhod komurkoli, ki bi prišel pred Paolom semkaj. Še enkrat mi je Felicio zatrdil, da Paolo Eride, in tedai se odigra zadnje dejani« drame. Toda daj in na kakšen način se bo zgodila ta meni nerazumljiva reč, je znano samo Bogu. ne bi oni, ki bo bral te vrste, mislil, da je ^ Montignoso bebec, ki je prišel ob pamet zaradi izgube sina, dam podpisati to listino očetu Ste-^zPove^al Paola, Feliciu in svojemu zve-^r0* Martinu. Zeno ne more podpisati, revež: nedavno je utonil v jezeru kakor njegov mlečni brat*. 3— Slede podpisi in letnica 157$., — je končal branje gospod Žerald ter položil rokopis na mizo. , Nekaj minut je zavladalo globoko molčanje. Čitanje teh davnih dogodkov na njihovem pozorišču je napravilo silen vtis na vse poslušajoče. Dame so jokale, a Pavel Borisovič je težko dihal ter naslonil glavo na naslanjač; na njegovem smrtnobledem obličju se je odražal nravstveni pretres, ki ga je doživel. V baronovi duši je vstal cel kaos temnih spominov m pred njim so se odigravali kakor v kinematografu razburljivi prizori prošlosti. «Torei sta se z pogrezala v to izdajalsko močvirje, kjer bi se bila kmalu pogubila.» Napredlog gospoda Žeralda so vsi zapustili zaklete sobe in se odpravljali na teraso. — Zrak je tukaj še nezdrav, zakaj očiščenje prostorov ni še končano, — Je rekel učenjak, ki ie zadnji zapustil Ridolfovo sobo. V svežem zraku je postalo vsem laže pri duši. Ze davno je pretekel čas obeda, vendar pa so vkljub ganotju vsi veselo^ sedli k obedu. Samo Pavel Borisovič je bil še po3 vtisom doživljenih razburjenj in le na tetino prigovarjanje je snedel nekaj koščkov pečenke in izpil kozarec vina. Po kosilu sta se gospod Žerald in Diomid podala v svojo sobo in svetovala tudi ostalim, naj se gredo odpočiti. Baron je ostal sam na terasi, sedel k ograji in z mrzličnim pogledom zrl na samostanske razvaline in jezero, ki je že izginjalo v večernem mraku. Tako je bil zamišljen, da ni opazil, ko je Lolo prišla k njemu. Pozabila je na stolici ogrinjalno ruto in prišla ponjo. Ko je zagledala bratranca, je postala ter ga gledala z iskrenim sočutjem in z radovednostjo. Nato se je nepričakovano prikradla k njemu in mu pokrila oči z roko. Baron je vztrepetal in vstal. — Pavlik! Ne glej neprestano na te nesrečne razvaline in na to zoprno jezero; povleklo te bo v globino in drugič utoneš, — je rekla očitajoče. Baron je odmajal z glavo. — Ne boj se, nimam prav nobene volje, da bi se utopil. — Seveda. Bilo bi pa tudi neCimno, zakaj če je preteklost še tako strašna, je vendarle minila in ostal je samo spomm. Vendar pa je zelo interesantno biti junak takega romana, kakršna sta vidva z Valerijo, — je z zavistjo pripomnila Lolo. r «BHNOST» V Trstu, dne 16. pdija 1925. kakor včasih. Hodijo brez skrbi na lov, ne oziraje se na prepovedane čase, lovske predpise, meje lovišča m drug?" ter se norčujejo n lovcev. Zal se dobno med poslednjimi taki, kateri gredo še prvim na roko. Da se bodo "lovišča na ta način popolnoma uničila, je več kot jasno. Tudi ptiči pevci in žužkojedi nimajo nobenega varstva, dasi je postava o njih varstvu raztegnjena tudi na naše pokrajine. Na drugi strani pa polagamo lovci premalo ražnosti na pokončevanje roparskih živali, fremur je posledica, da so se n. pr. volkovi v naših gozdeh silno razmnožili in postali nad vse predrzni. Raztrgali so že nebroj ovac in psov v neposredni bližini, odnesli so n~ pr. psa g. Znideršiču iz Matenjevasi izpred stanovanja ter ga v bližini 200 kor, raztrgali in pojedli. Našlo se je le še nekoliko okostja zdrobljene glave. Pripetijo se slučaji, da spremljajo vozove naših gozdarjev, prežeč na živino iz daljave 20 korakov. Zbirajo se tudi že v večjih tolpah in ogrožajo človeka. Kako te toipe mesarijo divjačino, je jasno. O lisicah niti ne govorim, kako so se razpiodile. Ne bi se napravil znabiti parkrat skupen pogon v večjem obsegu vseh lovskih društev in klubov Pivške in Bistriške doline ter Pod-nanosa, kater? edini b; bil uspešen proti tej zverjadi? V postev bi prišla lovišča: Postojna, Slavina, kobilarna Prestranek Windischgratz, Št Peter. Razdrto, Zagorje, Knežak, Bistrica-Trnovo in še dalje doli proti Reki. Društva, klubi oglasite sel!! Katero prevzame organi-ctjo pogona? Stopimo v ožji stik ne samo tozadevno, temveč tud- sicer, v zboljšanje naših lovišč. Tako bi n. pr. lahko skupno nabavili r,ereb;ce in fazane. Prvih je v naših loviščih malo, drugih nč. Uspevali bi pa gotovo tudi fazani. V predvojnem času jih je nabavil in spusiil bivši oskrbnik prestranske kobilarne. Zašli so sčasoma v druga lov šča in divji lovci so jih uničili. Oglasite se tozadevno in tudi z drugimi predlogi v prospeh plemenitega lovskega sporta na «Lcvski klub — Prestranek»; — Idii>a. Dne 11. in 12. t. m. se je mudil v našem mestu gospod prefekt Ricc. iz Vidma. Das obisk ni bil oficijelen, ampak menda strogo uradnega značaja, je vendar gospod prefekt prinesel s seber ob tsj priliki 12.000 lir kot prvo podporo države enim, ki so bili ob zadn i povodnji 18. preteklega meseca najbolj prizadeti in se nahajajo tudi sicer v slabih gmotnih razmerah. Svoto je razdelil novi gospod občinski komisar Mazza, med 45 oškodovancev v različnih zneskih od 100 do 5C0 lir v nedeljo dopoldne ob 11. uri v občnski dvorani Za ostale oškodovance, kakor tudi nega igralca v svojo vlogo. Primati moramo, da so se skušali igralci uživeti v značaje posameznih junakov; — lako je nad vse pričakovanje izvrstno rešil svojo vlogo glavni junak drame, sin Ciril. Stopnjeval je svojo igro od dejanja do dejanja in dosegel višek na koncu drame, ko zblaznel obnemore. Mnogo pohvalo zasluži tudi njegova ljubimka Helena, kateri je bilo sicer poznati Še nesiguren nastop, a je vendar podala vlogo z globokim umevanjem. Izvrstno je igral tudi zdravnik, žal, da je bil malo pretih. Prav dobro je pogodil resno vlogo graŠčaka-očeta igralec Pepi. Tudi vsi ostali igralci so bili na mestu. V splošnem pa moram omeniti, da so bile vloge mnogo premalo naštudirane; mučno je bilo venomer poslušati šepetavca. Temu je menda krivo dejstvo, da so se igralci začeli učiti vloge šele zadnje dneve, boječ se, da bo predstava prepovedana, kakor se dag običajno. Začudili smo se tudi, da predstava n.i pričela točno ob 4. uri, a smo zvedeli pozneje, da je prišla nenadoma opravičljiva zapreka, ki je točne Slavince spravila iz tira. Tudi maskiranje ni bilo povsod popolno. Burni, dolgotrajni aplavz bodi igralcem dokaz priznanja, ki so ga želi. Priporočamo okoličanom, ki igre še niso videli, da ne zamude prilike prihodnjo nedeljo, ko se bo ponovila. Obenem je bila v nedeljo v Slavini tudi šolska razstava. Presenečeni smo gledali razna dela, ki so jih dovršili naši malčki tekom šolskega leta. Občudovali smo razna ženska ročna dela, zavese, obleke, razne prte in preproge, potem raznovrstne risbe, moška ročna dela, poljsko orodje, igrače itd. Razstava je pokazala, s koliko vnemo in požrtvovalnostjo je tukajšnje učiteljstvo vršilo svojo težko nalogo. V prvi vrsti gre pohvala g. voditelju VerbiČ-u, ki že toliko let neumorno deluje za napredek šolske mladine in za prospeh naše občine. Iskrena hvala gre pa tudi gdčni učiteljici Di-trich-ovi, ki je z deli na šolski razstavi dokazala svojo izredno marljivost in požrtvovalnost. Vesti Iz Istre — Materfea. V nedeljo, 19. t. m. se bo vršilo običajno vsakoletno opasilo. Igra znana godba iz Herpelj. izvoljenca o razodetju skrivnosti*. Poseben oddelek te knjige je posvečen zobozdravnikom. O razkritju skrivnosti onih, ki izdirajo iz zobov črve. Ti ljudje so večji sleparji kot vsi drugi. Obljubujejo nekaj izvršiti, kar sploh ne eksistira. Natvezu-jejo ljudem, da izdirajo iz njih zobov črve; pri tem- lažejo in. dajejo ljudem ničvredna zdravila. Tako na primer uporabljajo li ljudje žile kamele, ki jo zrežejo po velikosti zob. Žilo stavijo v pecivo ali kaj takega. Pacijent dobi pecivo v usta na bolni zob in ko se to razgreje, vzamejo pecivo iz ust in ga razpolovijo. Pri tem potegnejo iz peciva žilico, ki se je tudi ugrela, in vsakdo je prepričan, da je imel v zobu crva. To En ono — Knjiga ko4 ženitbeni posredovalec. Znani duhoviti francoski pisatelj Crebilion pripoveduje iz svojega življenja sledečo dogodbo: za tiste, ki so b:l: že ob tej priliki obdarovan" j Bilo je ieta 1740, ravno ko sem p>s»lnekega pa je obljubil gospod prefek, isposlovati od j popoldne: mo^romansoja,, se^v^na vlade še naaaljno podporo na podlagi natanc-n h navedb kakor tudi na podlagi že izvršene uradne cenitve. • * * Kakor smo že poročali, so bile z odlokom kraljeve prefekture od 1. julija t. 1. razpisane v našem mestu občinske volitve. Ta odlok od strani vlade pa ni bil po voljj prejšnjemu obč nskemu komisarju cav. Angelleližu, kajti sklical je za nedeljo 5. i. m. v občinski dvorani sestanek, katerega so se udeležili fašisti in nekateri uradniki. Sestanek, kateremu je predsedoval, prejšnji občinski komisar, je menda protestiral proti razpisu volitev in zahteval, da se odložijo. Ker je bilo to upravičeno smatrati kot upor proti vladi, je bil g. komisar Angelleli par dni pozneje, z odlokom notranjega ministrstva odstavljen in je bil imenovan za občinskega komisarja komisar za javno varnost Mazza. Obenem pa je bilo ob tej priliki službeno premeščenih tudi več uradnikov tukajš. kr. podprefekture, ker so se baje strin ali z omenjenim protestom. Prejšnji občinski komisar se je začetkom svojega službovanja kazal precej korektnega; toda zadnje čase se je na svojem mestu pričel le preveč politično udejstvovali, kar je povzročilo njegov padec ter mu tudi odtegnilo zaupanje fiudstva, 0 njegovem delu za blagor občine bomo še poročali. Obč nske volitve se bližajo z veliko naglico. Se par dni in odločevali bomo z glasovnicami v rokah kdo bo v prihodnje upravljal našo občino. Umevno je, da se delajo razni kompromisi, ki so pa povsem gospodarskega značaja. Ker so razmere, v katerih se nahajamo, zelo zamotane, je umevno, da dela sestava kandidatne liste pristašem raznih strank precej skrbi. V nedeljo se je vršil v rudniškem gledališču javen volilni shod, katerega so sklicali pristaši tržaške in goriške «Edinosti», ki pa je pr nesel le malo jasnosti v to zadevo. Na shodu je govoril tudi tajnik političnega društva Edinosti* iz Trsta, gospod Josip Gabr-šček, ki je orisal sedanje razmere in pripo- vratih sluga in mi naznani poset neke dame Vstopila je zagrnjena in na mo> začudenje n: niti sedaj odkrila svojega obraza. «.Moj Bog», je rekla, ko je sela. «Vi me gledate začudeno, toda stvar ;e zelo enostavna: prihajam v največji naglici iz Londona, da Vam ponudim svojo roko.» Čeprav sem bil navajen na najbolj čudne doživljaje, mi je bilo, kot bi padel z oblakov. K sreči je dama odgrnila obraz... bila je lepa celo — zelo lepa! «Gospa,» sem dejal, «Vi vidite, da sem od tolike sreče presenečen; toda akoravno nisem do sedaj nikdar mislil, na ženitev, dovolite mi vseeno, da poljubim vaše roke/» Kakor rečeno, storjeno, poljubil sem n*is StafforlČ roko in dodal: «Tođ3L, madame, bi li bili tako prijazni in razložili.» Nič lažjega kot to, razpolagam prosto s svojim imetjem, toda sklenila sem, da z imetiem dam tudi srce. Komu naj pa dam srce? Čakala sem, iskala in to bi trajalo še dolgo časa, da nisem čitala vaše knjige «Za-blode srca in duha», kjer kažete svoj značaj in svoje misli, zlata knjiga, ki pa ima le eno samo napako, in ta je, da kaže srce preveč duliovitosti. Ko sem knjigo zagotovo dvajsetkrat preci-tala, sem se napotila v Pariz, .kamor sem dospela včeraj. Lahko bi vas videla že včeraj, toda morala sem se nekaj odpočiti. Hvala Bogu, našla sem vas prav takega, kot sem vas imela v mislih: mladega, duhovitega in ljubeznivega.* Tako je govorila mis Stafford. Na kaj takega sem bil malo priprav^en m nisem vedel, kaj bi odgovoril. Zrl sem v »jene lepe oči, ki «o žarele v ljubezni m veselju, fo šestih tednih sva bila mož in žena m niti za trenotek mi ni bilo žal svoje tako nagle od-ločitve _ Dobrodejae liiKil vode. Vsa telesa se krčijo pri naraščajoči mrzloti, to se pravi, da zavzemljejo manjši prostor kot poprej. Izjemo dela le voda. Pri postopnem ohlajenju Oblasti so izdale proti mazaštvu razne odredbe, kž so pa ostale spričo prazno-vernosti ljudstva popolnoma brez uspeha. Še v devetnajstem stoletju so ljudje verovali v črve in mazači so imeli posebno na deželi obilo sreče. Drugače, četudi ne vedno, je bilo z zdravniki. Zdravnik je večinoma trdno uverjen o1 čudotvorni moči svojih zdravil. V srednjem vek« ne študira zdravnik anatomije, ampak alkimijo, ne fizijologije, ampak astrologijo in dela kalendarje. Namesto da bi iskal vzrok bolezni, gleda mesec bolnim na zobeh. Na kak način se je človeštvo sleparilo, nam pove Arabec Gaubari, ki je živet TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ■lica Torre Menca štev. 19 Telefon št. 4439, ima v zalogi: Orehove tropiae pc u 150.— za 100 kg, laneno seme, otrobi, pšenico. Ptičjo krao: hftčei* oves, ogorščico (ravi-zon), konoplje. Semena: jesenske -repe oksogJe in dolge, salate endivije, špmače airokolistnate, seme čebule rumene m bele, ggi >rJ ■ j i ti in kasziiii bro-kol, cvetočega itarfijofe, motovilca, zgodnjega nizkega graha itd. Žveplo, dvaluvft ffimhiiim in «eni8imao, preizkušeno z 99:57% častosti, modio galico. Kume ftt'ilnii in raznih dragih znamk. Uimi um gnojfie; «upe«&o*£at, kalijevo sol in čilski soliter. Kmetijske 9tnpe: slamorezmice, pluge iid. Šape olroUčeeihe in hdHn in razno kmetijsko orodje. Žveplene (eekapaioče) azbestne t rac«. Himlin. Pravi nemški bisulin, zdravilo za na spakmiih obolelo živino. Tržaške kmetijska dražb« v Trstu, Torrebinncm št. 19 in R«ffi— ria št. 7. TOMAŽEVA ŽLINDRA Tržaško triinffifta družbe v Trstu, vabi kmetovalce, ki se šeHfr> preskrbeti s Tomaževo žlindro, saj prijavipo množino, Id jo bodo potrebovali nnjksfgntjc v osmih dneh v našem urada v ulici Tone liiain ■ št. 19. Opozarjamo, da bo letos, radi pomanjkanja težko dobiti Tomaževo žlindro, zato se ne bomo mogli ozirati na eventuelna poznejša naročila. VtafitM 1511117 Vifl Geppo 15 in 17 Glavno zastopstvo za Italijo I. LEVI & C Reka-Fiutne (55) «S:n* je pač ena težjih psiholoških dram, k* zahtevi izredno poglobitev posamez- okoli 1200 po Kristu, v svojem delu «Knjigp. DAROVI — Alojz Ličan« Podgraje daruj« namesto «cehe» L 50 za Šolsko društvo. Nadalje darujejo: Trnovski balincar za zgubljeno stavo L 5. — Branko MifciUetič mesto cvetja gdčni učiteljici ob sklepu šolskega leta L 5. — Ostanek nekega računa L 1. — Marjanček Godina daruje namesto cvetke na groo pok. Marije Sancin L 15. — Škedenjski podružnici šolskega društva so darovali: g. Nabergoj L 7 Ivan Godina, -ker se ni mogel udeležiti pogreba pok. Josipa Pangerca L 10. g.a Ana Opera L 5. — Srčna hvala vsem! - r -- moško Mlnico h hranilnica regUirorasu zadrega z omejenim poroštvom uradni* v tvoji Ustni hiši ulica Torrebianca 19, l. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za Čekovni promet, ter jih obrestuje MTpo4%~Wf večje in stalne vloge po dogovoru. Spreten* JUnarie" na tekoči račun in jih obrestuje p* dogovoru. Davek od vf*g plača zavod sam. Da}e posojila na vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. N* razpolago varnostne celice (safe) Orodne on za fttmke «187* do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah Je urad zaprt. Štev. telet. 25 - 67. RnjstBRjfl slo*, denarni zavod Predno kaj nakupite, obIMIte M Veliko skladltte pohištva tvrdki ALESSANDRO LEVI MINZ1 VI* MM H. 1 -VI« Makanton it Ml Gpalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. Priporočljive tvrdfce 99 Adria čevlji ss ff trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velika zafogd raznih čevljev za spart liarodna Mami združena i Ktijipeziiiio GORICA — Via C. Favetii 9 Narava Hsjigama združena s papirnica GORICA — Via G. Carducci 7 B^SiČAK ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Brala CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli i KOZNflN Kmečko leseno orodje in kuhinjska posoda GORICA — Via Rustell^ 27 KRUS1Č in USi krojaška mojstra GORICA Corso Emanaele III. 37 ŠULISOJ J&KOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci i* SAUNIG BRUMO Zaloga usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, voska i. 1. d. GORICA — Via G, Carducci 7 antom tiomm Zaloga stekla, porcelana in kuhinj^Ue posode GORICA — Via G. Carducci 4. KESšŠEVAH! JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Caveur 9 ČUK E?UJA šivalni stroji in dvokoJesa GORICA — Piazza Cavour št. 9 DRAUm K&RL pekarna in slaščičarna GORICA — Via Carducci 21 SAUNIG najboljša poprava pušk. šivalnih strojev in koles t GORICA — na Komu (hiša «Kmečke banke») PAHOR LOJZE najmodernejša krojačnica v GORICI — Via Morelli 4. JAKOB BRATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — vil. Mamelii 6. (Šolska ul > MAIfUl€ ANDREJ manuiaktnma trgo\Tna GORICA — Via Carducci 3. ZOTTEf* LUDVIK brivec GORICA — Piazza Vittoria (Travnik) 17. Brata ZOTTER man. trgovina združena s krojačnico GORICA — Piazza Vittoria (Travnik) 17. Kje se dobro je in pije ? MOLAR JOSIP Gostilna GORICA —' Via Monache 11. Inserlralte v „Edinosti"