*®*tahui piaCans » gotovfnl DELAVSKA ENOTNOST PB0LBTABC1 VSEH DEŽEL, ZDBU2ITE SEI Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni n redni). France Boštjančič. — Tisk Casepisno-založnlškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Čufarjeva ulica i — Dom sindikatov. Telefon uredništva in uorave 32-931. uredništvo 32-538, uprava SO-M«. Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601 SCS-1-221. List izhaja vsak petek — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna štev. 10 din GLJISILO SINDIKATOV SLOVENIJE St. 44 / 25. OKTOBRA 1956 / LETO XV / CENA 10 DIN -.•••:• : AtamaO'• >-/>->> NEKATERI PROBLEMI V ZVEZI Z IZOBRAŽEVANJEM IN VZGOJO ODRASLIH DELAVCEV orožje: maprrdka Poročilo tovariša Romana Albrehta na II. plenarni seji Republiškega sveta sindikatov za LR Slovenijo dne 20. oktobra 1956 '1 »Bedeti nad tem, da delavski raiared n« bi počel nerodnosti im si s tem sam sebi Škodoval, to je danes osnovno in temeljno opravtBo delavskih. Si trdile altov.« Drage tovarišice in tovariši! Za današnje »tanje na področju izobraževanja in J^Soje odraslih delavcev v Sloveniji je, .po moji sodbi, '*la&i!tno predvsem dvoje: Prvič, družbeno politični aktiv vse bolj razume-da je odraslim delavcem, brez ozira na raven irtvove redne šolske .izobrazbe, potrebno, da se še izobražujejo in vzgajajo, če hočejo tvorno ^delovati v proizvodnji in v družbi ter j.a opebovano *>°feazal svojo pripravljenost, da sodeluje pri tem delu. Drugič, izobraževanje odraslih delavcev je zavzelo v; tak obseg, da terja fconkreitnih odgovorov rta celo T*sto praktičnih, vsebinsfkih, organizacijskih tn meto-r^bS^ih vprašanj tn je zato nujno preiti od gole fppagande za izobraževanje odraslih delavcev, od ^idohivanja ljudi za to, da se 'izobražujejo, na si-ernatiično proučevanje in organizacijo te učno vzgojno ^javnosti, na urejevanje vsebinskih, organizacijskih metodoloških problemov, ki v zvezi z razmahom te f^j&vnastii niastajajo. To je namreč tudi prvi pogoj za j*' da lahlko preidemo od dosedanje improvlzaaiije, ki ^ Področju izobraževanja odrasMh delavcev -pri nas Povsem prevladuje, k isistamaibiičnamu iaobraževai-delu. ^ružbeno vrednotenje izobraževanja odraslih ^ ^otiim, da jo prva zadeva, o kateri si maramo pnitl W *Ci' ^ in ^ poklic Bini ukvarjati se z tzObra- anjem .odraslih delavcev na jasno, samo pojmovanje Vned!n'Otenj'e te učno vzgojne dejavnosti. »Načeloma« -sAce,r povsem jasno, dia predstavlja izobraževanje ^tai$|jjh delavcev oirganski sestavni del celotnega Va»£<>vanja tvorne osebnosti delavcev; da torej »M«® prvič, nadadjnje širjenje obzorja njihove »ti, dft izobrazbe, drugič izpopolnjevanje njihovega kg, ao>vnega znanja Srn .posameznih osebnih znanj, 'za bblp?3 kažejo posebno zaniimanj© in veselje, tretjič, la . 0v®nje njihovih družbenomiorailnilh vrednot, vse r6 j9,2 namenom, da .se razširi obzoirje duhovne kultu-isi , e‘avcev in da se jim po tej poti omogoča, aktivnejše ^alBe-tnejiše sodelovanje v družbenem življenju, hio® ^ temu, da je to načelo povsem jasno, pa je otUitž hSotoviti, da prrakti6no delo na področju Jz-^van'i,a odraslih vendar še ni v ceiloti tako uamer-■ Vzrokov za to je verjetno več. ^br vzrok, kot se zdi, pa je ta, da pri *larn,o eVarl^J odirasirh delavcev mn-ogo premalo raču-3 spremembama v druižbenem dogajanju v htOiXvn'<;m svetu- j|iih vzpodbujia alasti silen razmah a 'n‘|k sredstev, neke vrste ekonomsko tehnična s°ij[aqarisa dvajsetega stoletja in istočasni velikanski premiki v smeri socializma. Logična tern f,'ra tega procesa v razvoju sodobne družbe je v e*v’ .a za°enj!a odigravati človeška osebmost delaiv-!>0hin«.»« 'ra^S'lcdanost, usmsirjenosrt in njih družbe--ote vse večjo in odločillnejšo vlogo v Brocesu. Dogajanje v sodobnem svetu skokih ^u**;rac|i.i,|> te trdiiitvo vsaj v najbolj površnih >Pa*Smoft 'Fwt®2?h aki,ciraim nekatere značilnosti, ki jih Ciov 7, ^ru®')e'n,ern dogajanju v sodiobmeim svetu: 11 v njeni** Um Bro'1t'rl »v tajnosti Eitoimskega sveta« J m odlkriva neverjetno bogate izvore energije. Sodobna znanost je začela podrejaiti te energije potrebam družbene proizvodnje. Uporaba nov,e energije namreič teirja Obsežniih kvalitahivnih sprememb v mehanizmu pnoizvajalniih orodij in v kvaliteti človekove delovne sile. Poleg vplivov, 'ki jiiih imajo na pna-izvodnjo odkritja novih izvorov energije Pa se v proizvodnji vse bolj uveljavljata elektronika in avtomatizacija proizvodnih operacij in celih proizvodnih procesov, kar vse zahteva istočasnih sprememb v kakovosti delavčeve delovne sile. Zla kakšna sprememb© v kakovosti delavčeve delovne sile pa gre? Novi izvori energije, elektronike, avtomatizacija temeljito zmanjšujejo potrebo po enostavnem težaškem delu v proizvodnji in istočasno terjajo večjo količino visoko kvalitetnega 'muibiplictra-nega dela. To se pravi, da tehnični napredek proizvajalnih sredstev prinaiša s 'seboj nadaljnje osvobajanje človeka od golega težaškega dela. Poleg tega pa, s tem da .zahteva splošno višji tehnličnji nivo človekove delovne sile, vpliva na zmanjšanje razlik med umskim in telesnim delom, oziroma zbližuje vse delavce na ravni visoke tehnično proizvajalne kulture. Ta proces seveda niti ne more, niti ne ostaja brez družbenih posledic. Tehnični napredek vodi k nadaljnji končentraaSLjii snedatev za proizvbidnjo; ta koncentracija dobiva v najrazvitejših deželah že tak Obseg, da so jt že postali pneitesmii okviri klasičnega zasebnega kapitala iin da ji postajajo pretesni okviri kapitala raznih kapi tali® tii&nth družb. Koncentracija prozvajialmih sredstev,' kakršno povzroča sodobna tehnika, namreč potencialno prenaša » seboj zahtevo po podružabljomju sredstev za proizvodnjo. Taga dejstva v ničemer ne spreminjajo naporu kapitalistov, da bi našli »svojo«, to je čisto kapitalistično rešitev tega problema, recimo s prehodom v državni kapitalizem. Ta rešitev je lahko samo začasna, ker državnoupravnii aparat s svoji,mi birokratskimi metodami dela ne more postati napredna subjektivna sila v družbeni proizvodnji. Prehod na birokratsko upravljanje zato resno ogroža nadaljnji razmah v razvoju proizvajalnih sil in nadaljnjo koncentracijo proizvodnje, to se pravi, vodi v stagnacijo. Iz tega izhaja, da že sam tehnični napredek proizvajalnih sredstev ne dovoljuje več »čistega« kapitalističnega gospodarjenja, zaradi česar prihaja kapitalizem kot ekonomski sistem v vse večjo krizo in nujno se prebijajo v tem sistemu ha plan »ocAaliistačnti elementi gospodarjenja. Položaj delavcev v sodobnem svetu Nekaj podobnega se dogaja zaradi razvoja drugega činitalja pralzvpidnih »U, to j,e prouiavajaleev. in njihove delovne sile. Tehnični napredek sredstev za proizvodnjo teirja analogni napredek v tehnični kulturi proizvajalcev. V teh pogojih stopa v ozadje golo žizičho težaško delo, ki ga j© mogoče tehnokratsko do podron-nosbi organizirati, nadzorovati in vrednotiti ter stopa na njegovo mesto multipliolranio, fcompllciirano delo, Brd tovrstnem dellu ima večjo vlogo • kot kdaj koilii poprejj doLavčeva osebnost, 'tako raven njegove splošne in tehn.iične izoibrazbe kot njegove osebne družbene ta (Nadaljevanje na 2. strani) Poiozaj našega delavca v pogojih delavskega in družbenega upravljanja tečja od njega mnogo vsestranskega kulturnega, tehničnega in političnoeko nemškega znanja, (Slika z zasedanja delav. sveta) PO IV. KONGRESU' SINDIKATA DELAVCEV PREHRANBENE IN TOBAČNE INDUSTRIJE DRŽAVNI USLUŽBENCI POMURJA SO ZBOROVALI BLIŽE POTREBAM POTROŠNIKA KOKiSTNA PO Bil) A Medtem ifoo simo v naši deželi precej 'napredovali na vseh po-d_ loč jih družbenega življenja, pa smo v načinju prehrane še na prilično primitivni stopnji. V enolični prehrani smo se zlasti naslonili na žitarice. V tem smislu smo tudi raz vil j naše poljedelstvo. Zanemarili smo precej hranljivih kultur za katerih gojitev imamo dovolj pri-rodnih pogojev. Razumljivo je, dia je enolična prehrana draga, vsebuje pa tudi premalo vitaminov, kar slrabi delovno sposobnost in siploišno telesno odpornost. V tafošnih pogojih so naloge kolektivov podjetij prehranbe-ne industrije toliko bolj pomembne. Prehrambena industrija naj bi vplivala na poljedelstvo in na racionalnejši način proizvodnje; tako da bi prispevala k splošnemu dvigu življenjskega standarda. S temi. ne samo gospodarskimi ampak ■tudi družbenimi problemi, se je bavil IV. kongres prehran-bene industrije v Subotici. Ta industrija le z majhnim odstotkom sodeluje piri. celokupni prehrani našega prebivalstva. Visoke ..cene so še vedno vzrok, dia j« ta odstotek tako majhen. Polno pa je. v1?rokov, zakaj so cene 'talko visoke. Zaradi nehigienskih pogojev ,se že ob predelavi pokvari pet odstotkov hrane'. Temu ■ vprašanju {fosve-čajo sindikalne organizacije v delovnih kolektivih premalo pozornosti. Na visoke cene vpliva tudi nepraktična embalaža. Pri nas je .prišlo že v prakso' da stekleno eihbalaž-o, kt je razmeroma draga po uporabi zavržemo. namesto da’ bi steklenice . vračali podjetjem. Posebno P® je vprašanje v prehrambeni industriji glede surovin. Se ^vedno prevladuje napačno mišljenje, da je osnovna naloga te Industrije predelave že na pol uničenih poljedelskih viškov. Zaradi takega pojmovanja večkrat pošiljajo odpadno sadje in ostale poljedelske ipridelke podjetjem, sveže pa na živilske trge. Tovarne bj . morale predelovati samo najbolj kvalitetno sad je. im seveda vplivali na poljedelsko dejavnost takč^da b"r ta gojila kulture, ki so najbolj pripravne za industrijsko predelavo. Fizični' obseg proizvodnje v pre-hranbeni industriji stalno narašča. produktivnost posame-iznega delavca v zadnjih letih pa stalno pada. Povečanju in napredku proizvodnje posvečajo zelo malo pozornosti. Namesto, da bi osnovali potrebne biroje, kjer bi strokovnjaki študirali tehnološke proeesev so tj preveč zaposlen; z administrativnim delom ter se ti ne- morejo ukvarjat; z napredkom proizvodnje. . . Na kongresu so predstavnika nekaterih kolektivov ugotovili, da je kljub tem pomanjkljivostim v prehranben; industrij; čutit; tudi napredek, saj so mnogi delova; kolektivi uspešno plasirali svoje izdelke na zunanja tržišča. Veliko pa je tudi domačih odjemalcev. Največjo pozornost bodo v bodočo posvetil; naprednejšemu načinu prehrane. Kot smo že poročali. Je bil ob ko-ncu septembra v Lendavi I. zbor uslužbencev državnih ustanov Pomoiija. Udeležilo se ga je 415 državnih uslužbencev iz vseh podružnic Pomurja. Zboru so prisostvovali še predsednik in podpredsednik OLO Miur.sk,a Sobota, predsedniki občinskih ljudskih odborov Beltinci, Gornja Radgona, Lendava in Petrovci Salovci, zastopnik Republiškega odbora sindikata PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETI V RUŠAH Pred dnevi je v Rušah zasedal prvič po svoji izvolitvi plenum občinskega sindikalnega sveta. Na svoji plenarni seji so člani plenuma poslušali poročilo tajnika o dosedanjem delu občinskega sindikalnega svela, zatem pa so se pogovorili o najaktualnejših vprašanjih sindikalnega sveta. Občne zbore sindikalnih podružnic, ki se pričenjajo v teh dneh, bodo podružnice opravile najkasneje do 10. novembra, občinski sindikalni svet pa bo svoj občni zbor izvršil do konca meseca novembra. Na plenumu so razpravljali tudi o nedavni podražitvi črnega kruha, spremenjeni oskrbi trgovskih podjetij z moko od strani podjetja »Zrno« iz Maribora kakor’ tudi o stalnem po-draževanju moke, kvasa, krompirja, jabolk, mleka itd. Plenum je bil mnenja, da ni za to podinaževanije nobenega opravičila. Člani plenuma so. kot celota obsodili tudi- dosedanji način razprodaje uvoženih predmetov na tako imenovanih avkcijsk.ih razprodajah z licitiranjem kdo ponudi več. Obsodili so tudi dosedanji način natečajev za investicijske kredite, katere si po uveden ju višjih obrestnih mer z dosedanjim načinom lahko zagotove v glavnem le dobro stoječa podjetja. Plenum je bil mnenja, da bi bilo treba tako sistem licitiranja uvoženih artiklov kakor sam način natečajev za investicijska sredstva čimpreje spremeniti, tako da uvoženega blaga ne bodo prodajali za 100“/o dražje od izkldoame cene, na drugi strani pa da bodo manjša predelovalna podjetja v bodoče več deležna prepotrebnih investicijskih sredstev. Ob koncu je plenum grajal tudi skrajno pasivnost vseh sindikalnih podruž. ndc pri dosedanjih razpravah ob novem osnutku zakona o po- kojninskem zavarovanju in delovnih odnosih. Ker vsak ria , novo izdan zakon ali uredba več ali manj prizadene slehernega, je plenum sklenil, da bodo sindikalne podružnice, kar se teh stvari tiče, morale biti v bodoče mnogo aktivnejše kot doslej. G. G. IZ STOK Vaški pionirji delavskim otrokom Te dni je dobila sindikalna so njihove mam'ce v službi. V podružnica Železarne Štore pi- znak priznanja so sklenili, da smo od p-ondrskega odreda »Ma- jih ob prevzemu obišče posebna tija Gubec« iz Buč, v katerem delegacija, katera jiim bo' feno-pionirjii osemletne šole obvešča- čila zahvalno pismo kolektiva jo, de so v »Tednu otrok« zbrali j;n jih obvestila, da jim je odo-za otroke revnih staršev žele- hrena brezplačna vožnja na izlet žarne Štore približno 200 kg namiznih jabolk; V pismu so po- v kraj, ki si ga bodo izbrali in to z avtobusom železarne Štore. udarili, da to poklanjajo z za- Istočasno. jih vabijo, da ob tej pr Sliki obiščejo kolektiv žele- vestjo, d0 je delavski otrok pri. krajšan z naravnimi dobrotami, žarne Store Ker zaradi 'oddaljenosti nimajo pogojev za prevoz teh jabolk, prosijo, da pridejo pionje zastopnika kolektiva. Pismo je podpisala načelni-a tovarišica Marija Jančič. Omenjeno pismo je bilo pre-čitano na zadnji razširjeni seji Omenjena akcija je lahko za vzgled vsem pion inskim odredom. J- **• državnih uslužbencev ter tajnik Okrajnega sindikalnega svet?.. Dopoldne je bilo v dvora podjetja »Nalte« zborovanje, ga Je odprl predsednik Okrt • nega odbora sindikata državo-a uslužbencev, tov. Štefan Sres. K besedi se je oglasi; tudi predisednok okraja tov. Franc Rugelj, ki je med drugim dejal, da pozdravlja to pobudo in d3 želi, naj bi bili taki zbor« vsako leto. Govoril je že o nalogah državnih uslužbencev v današnjih pogojih, ko je veliko pooblastil prešlo n® občine im ko se vsak dan več zahteva od uslužbenca državne uprave. Posebej je otpozior»l na varovanje zakonitosti in na zakonito poslovanje naiših organov. Govoril je tudi tov. dr. Bele. ki je pozdravil navzoče v imenu Republiškega odbora sindikata. Zborovalcem je razložil naloge sindikata v strokovnem usposabljanju državnih uslužbencev državne uprave, zlesti pa ije naglasil potrebo po resnejšem ideološko-vzigojnem delu sindikalnih organtoacij. Drug; del zbora se je odigral na športnem polju, kjer so se pomerili v kegljanju, odbojk*. namiznem tenisu, streljanju ih šahu. V šahu so zmagali uslužbenci iz Lendave, v kegljanju in odbojki iz Murske Sobote, v namiznem tenisu iz Ljutomera, v stretjamju' pa • uslužbenci :?-Beltincev. Ob razdeljevanju nagrad so sklenili, haj organizira okrajni odbor teko zborovanje vsako leto na sedežu druge občine. Po zborovanju so si zborovalci ogledali naftna polja. Jože Šoštarič Skrbne priprave Sindikalne podružnice v Slo- sindikalnega aktiva. Lahko tr- venskih Konjicah se resno pri-dim, da so bili navzoči s to pravljajo na svode letošnje dobrohotno akcijo otrok zelo občine zbore, ki bodo v tem m presenečeni in ganjeni. Sindi- prihodnjem mesecu. Sindikalni kalna podružnica se jim za to svet . je ipretekAi teden skiicai veliko humano akcijo prisrčno vodilne odbornike iz konjiških zahvaljuje. Sklenili ?o, da bodo podružnic ma posvetovanje. Na ta jabolka odstopili »Domu igre tem posvetu smo se temeljito in deda« v Štorah, kjer so otroci pomenili o vseh tehničnih, po-naših delavcev, zlasti onih, fci litičnih itn kadrovskih pripra- vah. Razen sindikalnih odbornikov bodo v večjih podjetjih o svojem delu poročali tudi člani DS. Na občne zbore bodo povabili tudi predstavnike občine h1 občinskih političnih organizacij, ljudske poslance in člane republiških odborov sindikatov. Po~ dobna posvetovanja sindikalnih odborov bodo v kratkem v Ločah, Vitanju in Zrečah. L. OD TU IN TAM Iz Ptuja V7 vseh kolektivih ptujskega okraja bodo prired:ili več izobraževalnih predavanj jn seminar-jev. Na seji Okrajnega sindlikalnega sveta so govorili o pripravah za občno zbore sindikalnih organizacij. Z RO sindikata rudarjev ih metalurgov Nekateri rudnik j in podjetja so slabo izpolnili letošnji .polletni ptan. Na Jesenicah so plan slabo izpolnili v glavnem zaradi tega, ker jim je. primanjkovalo delavcev. Na zadnji:- 'seji republiškega odbora so tudi pregledani finančno poslovanje odbora v prvem polletju 1056. Iz Nove Gorice V zimskem času bodo . v tovarnah v Novi Gorici in okolici pripravili vrsto predavanj in se-mmarrjev. Na seji Okrajnega sindikalnega sveta so analizirali fi- nančno poslovanje sveta jn ugotovili, da nekatere sindikalne podružnice pobirajo članarino neredno in nepravilno. Z RO sindikata prometnih delavcev Pri republiiškem odboru tega sindikata so nedavno tega sprejeli osnutek pravilnika o premi-ranju za cestnj promet. Na zadnji seji pa so razprav-1 j a»fj o p revedb i šofe rj e v k op r-skega okraja v kvalificirane in visoikok v a 1 i f i cti ra n e de La vce te r o konferenci predstavnikov in koristnikov cestnega prometa, ki je bila 2. jn 3. t. m. jn na kateri so razpravljali o jkitrebi družbenega upravljanja v prometu. Iz Ljubljane Tajniki podružnic, poverjeniki socialnega zavarovanja in pred-*stavnikii SZDLJ ter zastopniki delavskih svetov v občim.j I,.jub-Ijana-Siška so se na posebnem sestanku seznanili z nekaterimi novostmi zakona o pokojninskem zavarovanju. Iz Podvelke V občinskem sindikalnem svetu Podvelka se pridno pripravljajo na občne zbore sindikalnih organizacij. Ti bodo v vseh organizacijah v pivih dneh novembra. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta pa bo zadnje dni prihodnjega meseca. Iz Murske Sobote V okraju Murska Sobota nekatera podjetja niso izpolnila planskih nalog Na zadnji seji Okrajnega sindikalnega sveta so meniLj, da so trgovska podjetja v polletnih bilancah namenoma prikrila določene količine blaga, ker so pričakovala znižanje cen. Iz Celja V tovarnah celjskega okraja je precej pomanjkljiva higien-s.s k o-tehnična služba. Okrajni svet predlaga, da naj podjetja, kjer je več kot 500 delavcev, na-meste posebnega varnostnega tehnika. Na pobudo Okrajnega sindikalnega sveta bodo v tovarnah priredili predavanja o vzgoji staršev in otrok. Iz Novega mesta N^r- razširjeni sej}' predsedstva je- predsednik gospodarske komisije Okrajnega ljudskega odbora poročat o izpolnitvi okrajnega plana. Polletni ‘ plan so v tem okraju izpolnili le s 30%. Letos so zaposlili, 3% delavcev več, medtem ko so povečali proizvodnjo samo za 1,3%. , Iz Litije V občinskem sindikalnem svetu v Litiji so pred kratkim ustanovili dve novi podružnici. Na sejj 20. septembra so se pogovorili, kako bodo najbolje pripravili občne zbore in praznovali občinski prazmik. Iz Maribora Mariborski okrajni sindikalni svet je v nedeljo, 20. okt., sklical posebno posvetovanje, na katerem so razpravlja*!,} o blagovnem prometu. Ugotovili so, da sklepov svojega plenuma, ki je v juliju obravnavali vprašanja trgovine, še niiso povsem uresničiti. Posvetovanja so se udeležiM tudi predsednik okraja Maribor tovariš Apih, sekretar okrajnega komiteja tovariš Majhen, član predsedstva Republiškega sveta ■tovariš Boštjančič in predstav-, n i ki trgovske zbornice in zadrug. Z RO sindikata graf ičar jev Na zadnji sej.i predsedstva republiškega odbora sindikata grafi čar jev so govorili o osnutku novega zakona o pokojninskem zavarovanju, športnih igrah jn o obisku predsednika Centralnega odbora grafičarjev; ta je obiskal republiški odbor, da bj se seznanil z uspehi njihovega dem- Posebna komisija pri Republiškem odboru je v zadnjem Času pregledala skoraj vse tarifne pravilnike. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so grafična podjetja z uspehom pričela uvajati sistem premiranja. kvariš Roman Albreht, član predsedstva Republiškega ^eta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo poroča na drugi plenarni seji Republiškega sveta. ^k>veške kvalitete. Delavec vse talj postajia dejanski J^jeikt proizvodnje. Ker pa je proizvodnja ne samo Večen tehnološki proces izdelovanja dobrin, ampak ^časno tudi družbeno razmerje, je povsem jasno, da 'bUvajo tudi delavčeva družbena poičmtja na njegovo Vo v proizvodnji. Iz tega izhaja logičen .zakljdčak, da J® Postalo družbeno počutje delavcev že proizvodna Ostavka. Zaradi tega so zašla razredna razmerja, ki ^ delavčevo družbeno počutjema vsak način negativno Vdvajo v resno krizo. Iz te zagate' je seveda samo en ’*hod: ustvariti' taka družbena razmerja, ki bodo po-n,o vplivala na družbeno počutje delavcev. Seveda iščejo tu kapitalisti spet »svojih« rešitev "'bolema. Toda, vse »njihove« rešitve so v bistvu že Vcaj novega v kapi taiistične-m svetu In dokazujejo, da ^Pitalizem ne more več »po staram« naprej. Najčešče 86 te rešitve kažejo v taki ali drugačni obliki »sodelo-y*nja delavcev pri upravljanju gospodarstva«. Jasno da imajo kapitalisti pri tem svoje račune. Toda, ^delovanje pri upravljanju pa vendar daje delavcem ^a’ine možnosti, da se spoznavajo z gospodarskimi poblemi in da ’ tudi to obliko gospodarskega sode-J^nja pr,i upravljamju uporabljiajo za uresničevanje Savskih zaihteV. j Pred dsbimii problemi so se seveda znašle tudi ivvle, v katerih razvijajo socialistično goapodarstvo, to razliko, da je v teh deželah problem načina š^elovanja delavcev pri upravljanju gospodarstva in rdžbe že kar neposreden problem praktičnega raz-jis socialiističniih družbenih razmerij. Tudi v teh. rešujejo problem na različne načine, kar je (j*1- odvisno Od dozorelosti objektivnih in subjektivnih b^benoekomomskih činiteljev v družbenem razvoju posamične dežele. Nbi s ^Si ti družbenioiekoniomiski procesi, ki sami po sebi ^žajo krepko usmeritev družbenega razvoja v asocializma, ,s svojo strani vplivajo še na duhovno ijV^fevanje delavcev in krepe njihovo sociaHstično nazorsko usmeritev. Pod njihovim vplivom '^ia delavec dejanski subjekt družbene proizvodnje. Nujnost vsestranskega izobraževanja a 5>b vseh družbenoekonomskih procesih v sodobni >, ki potencialno krepe družbeni položaj delavcev dnuju^H.. proizvodnji kot celoti, pa je nujno potreb-^ skrbet j za to. da delavni duhovno dozorevajo &a družbeno" delovanje na ravni, ki jo zahteva - stopnja v razvoju proizvajalnih sid in Sv,.fl>enil> razmerij. Iz tega spoznanja je v sodobnem Sij^u vznikla ideja o potrebi sistematičnega, vsestran-tajf9 izobraževanja, odraslih delavcev. Ne glede na ki jih imajo pri tem izobraževalnem delu V^zne politične skupine, iin gibanja v svetu, je ar skupni imenovalec vseh teh prizadevanj eno-de,ia^>0^krbeiti za čim širšo splošno izobrazbo odraslih dnji^v, ker j«, to problem družbene proizvodnje 'in ^ ec nega sožitja: blajuf® značilnosti v razvoju proizvajalnih stl poten-V^lilad,° tudi z-3 našo deželo, čeprav sodimo med btxjwn? htu-nj razvite. Toda hiter tempo izgradnje ajalnih 'kapacitet in nekateri procesi v moder- nizaciji obstoječih prodzvajalniih sredstev postavljajo enake probleme v pogledu dzobraževanja odraslih delavcev kot v razvitejših državah. Hkrati pa je pri nas prehod na delavsko in družbeno upravljanje in neposredno razvijanja socialističnih družbenih razmerij že objektivno napravil delavce za subjekt družbene proizvodnje, kajti v naših družbenih pogojih je od tvornega delovanja in odločanja delavcev že kar neposredno odvisno družbeno dogajanje. Povsem razumljivo je, da jo zaradi tega potreba po izobraževanju od&raslih delavcev v naši deželi še večja, še bolj neposredna, kor že predstavlja direktno problem ustvarjalnega dozorevanja socialističnih družbenih sil. Več smotrnosti v izobraževanju Vtis, ki'ga daje naše današnje stanje na področju izobraževanja odraslih, pa da slutiti, da o vseh teh družbenoekonomskih spremembah in iz njih izhajajočih duhovnih potrebah delavcev pri izdelavi zasnov za izobraževanje odraslih mnogo premalo računamo. Analiza našega 'izobraževanja odraslih delavcev daje misliti o tem, da je to delo pri nas še vedno bolj zasnovano na nekih, morda malce modificiranih tradicijah čitalniSkega prosvetiteljstva, kot pa na zasnovah sodobnega izobraževanja odraslih delavcev. Težko bi bilo trditi, da je taka usmeritev plod skrbne analize družbenega mesta izobraževanja odraslih delavcev, ampak je podoba, da je prav nasprotno posledica premalo temeljite družbene proučitve te dejavnosti, zaradi česar se potem lilz čisto praktici,stičnih vidikov ohranja starta izobraževalna tradicija in navade iz preteklosti: Seveda se s tem ne moremo zadovoljiti, kajti duhovne potrebe delavcev izpred nekaj deset in več let so bite znatno manjše in dokaj drugačne kot so danes. - Gitalnilško pnosVetiteljiStvo se predvsem omejuje te na to, da posreduje najosnovnejša splošna znanja neizobraženim m zaostalim delavcem in skoraj povsam pušča ob istnami tiste, ki so končali redne šole. Izobraževanje odraslih delavcev torej smatra le kot nado- mestilo za redno osnovno šolanje, ne pa kol obliko nadaljnjega .izobraževanja vseh delavcev ne glede na njihovo medno šolsko izobrazbo. Na ta način omejuj© izobraževanje odraslih le na ozek krog netizebraiženah, delavcev do po tematiki sami na najosnovnejšo splošno izobrazbo, ki j® zelo pogosto dokaj nalivno utilitaristično pojmovana. Za čitalmiišlko prasvetiiiteljsko md-setmost jo značilno tudi naziiranje, da je izobraževanje odraslih izključno zadeva amaterjev in njihov e pro-svelite!jake vneme. Kolikor toliko skrbna analiza dogajanja in razvojnih procesov v proizvodnji in v'družbi pa nas jasno opozarja na to, da pri izobraževanju odraslih ne smemo zasledovati te tega cilja, da nadomestimo tisto, kar ni uspela opraviti iz najmazličnejišiih vzrokov osnovna šola. To je namreč samo en vidik 'izobraževanja 'odraslih. Mi*se moramo usmeriti v to, da zagotovimo odraslim delavcem potencialno motžmost, da se nenehno izobražujejo 'in strokovno i zpopočmj ujej o. Raven razvitosti sredstev za proizvodnjo in perspektive njihovega nadaljnjega razvoja ter vse večja družbena vloga de’avcev kot .tvornih, odločujočih činiteljev v družbenem dogajanju terjajo dame« nepretrgan siistem izobraževanja ljudi, od otroka iz predšolsko dobe preko najirazffičnejših šolskih stopenj do izobraževanja vseh odraslih delavcev. Zgradit« tak sistem izobraževanja — to je neobhoden limiperativ naše dobe! V takem smišlu je to že življenjska potreba našo družbe, kajti sistem delavskega in družbenega upravljanja, raznih tvornih sposobnosti delavcev v teh organih in v materialni proizvodnosti, (kakovost njSfroi-vega družbenega in proizvodnega delovanja, j© v dobršni meni odvisna od tega, kako bomo uspeli, tudi z izobraževalnim delom prispevati k duhovnemu dozorevanju delovnih 'ljudi. Podoba je, da so ae te družbene nujnosti dosti bolj resno zavedli naši delovni tovariši v nekaterih drugih republikah maše dežele in ao tse zato že izkopala v glavnem iz začetniške ibmprovizauije na področju izobraževanja odraslih ter irazvili nekaj precej obetajočih Kako lepo izgleda delo v valjarni. Toda slika nam ne pokaže vse težine tega dela. Kako olajšati in hkrati dvigniti količinsko in kakovostno proizvodnjo, to naj bo naša neprestana skrb. 0R02.JE NAKPvfiDKA ucnr* vzgojnih ustan ov, kj so pokaeale že dokav/^epe eadove svojega dela, čeprav tud,j s tem še niso n ./pravili vsega, kar nas čaka na tem področju. II. Nekaj kritičnih pripomb Praktični vz.rok za to, da se na pcidročju izobraževanja odraslih delavcev nismo uspeli, izkopati iz čital-o,iškega prosvetSteijstva, iz osnovnih oblik propagamdi-zma in aktivizma v slabem pomenu teh dveh besed, pa je, poleg premalo temeljitega razumevanja družbenega mesta in vloge izobraževanja odraslih delavcev, v tern, ker si nismo začeli ustvarjati sistema in organizma za izobraževanje odraslih delavcev. Današnje stanje na področju izobraževanja odraslih delavcev se -zdi nekako tako, če morda uporabim malce poenostavljeno primero, kot bi Ugledala elektrifikacija dežele, če bi kar na divje razpeljali najrazličnejša omrežja in vse mogoče priključke, ne bi pa imeli nobenega izvora energije, nobene centrale. Tudi na področju izobraževanja odraslih imamo pni nas zelo marljiv aktiv organizatorjev raznih predavanj, tečajev, seminarjev itd., nimamo Pa sistematično urejenega organizma, ki naj skrbi za izobraževanje odraslih, nimamo zbranega, urejenega in obdelanega učnega gradiva in ne obvladamo učno vzgojnih metod za delo z odraslimi delavci. Seveda se rai čuditi, če vseh teh zadev še nimamo urejenih, saj na področju izobraževanja odraslih delavcev orjemo dobesedno čisto ledino. Bolj zaskrbljujoče je to, da se dela v tej smer; ne moremo in ne moremo prav lotiti. Zaradi tega pa potem ostaja izobraževalno delo, kljub veliki prizadevnost; našega aktiva v mejah dokaj začetne improvizacije .ja ne more na zeleno vejo. Marsikdaj vsi Skupaj ne vidimo izhoda iz te zagate: pritožujemo se, da »ni predavateljev«, ugotavljamo, da se ljudje »ne zanimajo« za izobraževanje, najdemo še tisoč drugih »vzrokov«, zakaj je na tem področju dela nezadovoljivo stanje in ne vidimo, da so ti vzroki pravzaprav posledice, ki nastajajo zaradj tega, ker niimamo »Sistematično urejenega izobraževanja odraslih delavcev. Podoba je torej, da je edini izhod iz slepe ulice t katero smo trenutno zašli z Izobraževanjem odraslih delavcev ta, da temeljito začnemo proučevati »istem in organizme za izobraževanje odraslih delavcev. Ker smatram, da so sindikati poklicani, da povedo svoje mnenje o sistemu izobraževanja odraslih delavcev in da pri izdelavi tega sistema tudi aktivno sodelujejo ter da ga deloma v svoji organizaciji izpeljejo 4n ker smo dolžni naš aktiv v tem pogledu primerno orientirati, bom uporabil to priložnost za to, da razložim nekatera načela, na katerih naj bi bil, po moji presoji, zasnovan sistem izobraževanja odraslih delavcev in prosim plenum, da o predlogu razmisli, razsodi in sklepa. Sistem izobraževanja odraslih delavcev naj bi po tem predlogu temeljil na treh organizmih: Usposobimo reden šolski organizem P.rvič. Potrebno ki bW», tako kot deda,jo že v mnogih razvitih evropskih deželah, usposobiti redni šolski organizem, to je splošno izobraževalno in strokovno šolstvo in to od osnovnih do najvišjih šol, ža tako-im e nova n o eksterno, zunanje delo. To se pravi, naj Dediščina preteklega obdobja je zaostalost naše industrije- Zato tolikšni napori, da hi našo proizvodnjo dvignili na raven sodobne tehnike. (Slika: S ponosom gledamo na delo naših rok.) Učiti se in še učiti. To je naloga današnjega časa, ki velja za slehernega člana naše socialistične skupnosti. , (Slika: Večer ob knjigah.) bi vse »čne ustanove deloval© v dveh smereh: prva, b; bila izobraževanje in vzgoja rednih gojencev ia vrst doraščajoče mladine in to po določenem učnem programu in metodj pouka, druga pa bi bila izobraževanje in vzgoja odraslih delavcev, ki že aktivno sodelujejo v proizvodnji in v družbenem življenju pa sl žele izpopolniti svojo izobrazbo. Za te gojence, Id se v načelu izobražujejo poleg svojega aktivnega dela v proizvodnji in v družbi bi bilo potrebno organizirati posebne vrste pouk, sestaviti zgoščen učni načrt in odrediti odgovarjajočo metodo pouka. Za razliko od privatnega študija, kjer Je gojenec prepuščen predvsem sam sebi, bi v tem primeru moral biti učni program prilagojen miselnosti odraslih delavcev, prirejen tako da je določeno izobrazbo mogoče dobiti v krajšem času kot traja redno šolanje in šo8a bd v tem primeru moraila gojencu pomagati pri učenju s predavanji, seminarji jtd. Za uspeSno opravljeno učenje bi moral gojenec dobiti polnovredno spričevalo dotične učne ustanove. Na ta način bi bila dani potencialna možnost vsem odraslim delavcem, ki iz kakršnih koli vzrokov niso mogli v svoj; mladosti obiskovati vseh tistih stopenj šol. kj bi jih želeli in duhovno zmogM, da morejo to izobrazbo pridobiti tudi že kot odrasli, s tem, da jim je omogočeno primerno šolanje in da se jim pri učenju nudi strokovna pomoč. Tako eksterno delo rednih učnih ustanov pa 'bo nujno rodilo še dve zelo povtotind posledici: prvič, resno se bomo začeli ukvarjati s problemom pedagoškega dela z odraslimi in drugič, odpadle bodo vse tiste improvizacije s »hitrimi« šolami in tečaji, katerih smoter je bil le ta, da se izda določeno spričevalo, ne pa, da se temu primerno izobrazi gojenca. V kolikor bo plenum smatral to orientacijo za pravilno in umestno, potem predlagam, da naroči Društvu visokošolskih profesorjev, Društvu učiteljev in profesorjev ter Društvu učiteljev strokovnih šol naj ga podrobneje prouče in naj pri odgovornih prosvetnih organih vzbude zanimanje zanj, ter naj strokovno, a študijami, predlogi, načrti za poizkusno delo itd. pomagajo prosvetnim organom pri realizaciji tega predloga. Omogočimo odraslim, da se izobražujejo po osebnem nagnjenju Drugič. Poleg tega. da usposobimo obstoječe šole za takoimenovano eksterno delo, s čemer bo dana slehernemu deilavc« možnost, da sa pridobi splošno in strokovno izobrazbo, ki jo dajejo redne šole in da dobi tudi potrebno šolsko spričevalo po uspešnem šolanju na takj učni ustanovi, je potrebno bolj sistematično razviti tud; takoimenovani izvenšolski izobraževalni organizem, ka naj bj omogočal odraslim delavcem, da se izobrazijo v posameznih vedah ali panogah, po svojem osebnem nagnjenju in interesu, ali pa da se usposobijo za. določena specialna družbena opravila. Tak organizem vidim v obstoječih ljudskih in dela vek ih univerzah e tem, da bj bilo njihovo delo potrebno bolj sistematizirati ha kakovostno občutn® izboljšati. Delo teh ustanov naj bi potekalo, kot se zdi, v dve* smereh: Pxva bi bila v tem, da bi ustanova razpdsaSa n® osnovi svojih programov javni konkurz za vpis , tečaje po posameznih znanstvenih panogah, ozirom3 interesih, kot j« naravoslovje, tehnika, zgodovin* delavsko gibanje, filozofija, umetnost itd., oziro*9" včasih morda še bolj specielizjiranih. Druga pa bj bila v tem, da bi prirejala tečaje določene skupine slušateljev, kot so n. pr. tečaji ** člane delavskih svetov, za člane svetov potrošnikovi Za starše, za mladostnike, za mladinske voditelje, ^ člane šolskih svetov, za vodilne uslužbence gospoda1 skih organizacij itd. Namen teh tečajev bi bil v tet* da nudijo slušateljem tista specializirana znanja, so v prvi vrst; potrebna za uspešno aktivno družben delovanje na omenjenem in podobnih področjih. Povsem razumljivo je, da bi take ljudske univer*® mogle zaenkrat obstajati le v večjih središčih, bj morale biti solidno organizirane, z zrelim družb61^ političnim organom upravljanja na čelu in z leP , številom strokovno pedagoških sodelavcev iz vr prosvetnih, kulturnih, političnih in tehničnih delavc^1 tako teoretikov kot praktikov. Seveda pa bi priporočljivo, da bj obstajal, morda pri Zvezi Sv-ob in prosvetnih društev Slovenije poseben posvetov® organ, ki bi omogočal izmenjavo izkušenj med P°' . meznimi univerzami in ki hi proučeval posebne Pf bleme, k; se bodo na tem področju javljali. V kolikor se plenum strinja s to pobudo, P0^ predlagam, da svetuje predsedstvu Zveze Svobod ’ prosvetnih društev Slovenije, da skupno s pred."*' , šivom našega Sveta skliče posvetovanje zastop«1 ik«v uo V «_>«*» ^ f cn aiiJC Zva-Z v W f • - ljudskih in delavskih univerz in še drugih zaint®1^ siranih organizacij ter ustanov, na katerem naj ,.j podrobneje proučiti predloženi predlog in se dogov°r o načinu in metod! njegovega uresničenja. Vsekakor pa bi kazalo vzporedno z organizirani ^ izvenšolskih splošnoizobraževalnih ustanov, ,-A tiren’ ljudskih in delavskih univerz, sistematičnejše ut* tudi izve.nšolsko strokovno izpopolnjevanje v Pjjtl meznih delovnih veščinah. Morda bi kazalo Pr0 .-ji) možnosti za ustanovitev posebnih strokovno tehos delavskih univerz, kj bi prirejale tečaje za stroko^ izpopolnjevanje v določenih delovnih veščinah, njih itd., nadalje proučevali probleme tehnične 0^ nizacije določenih delovnih procesov, študirali n° v posameznih delovnih operacijah itd. edl^ V kolikor plenum osvaja to pobudo, potem gam, da naroči predsedstvu, da skliče posebno P^TOj- tovanje o možnostih in načinih realizacije tega ■ lega, n« katerega naj povabi zastopnike l* inženirjev in tehnikov, Ljudske tehnike, Zav» oj« organizacijo dela in varnost pri delu, zasvOK^^ strokovnih sindikatov, strokovnih društev >n kovnih združenj. jpROŽJE NAPREDKA T< “Ve tovarne so že grajene po najsodobnejših dogna-A na vrata proizvodnje že trkata elektronika in vtomatizacija. (Slika: Komandno mesto v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem.) i B« ^roke možnosti vsestranskega izobraževanja Tretjii. Poleg navedenih dveh oblik izobraževanja Jaslih, ki morata biti že po svojem značaju siste-'““Učno organizirani, pa ne gre prezreti silno obsež-tle®a. pestrega in razgibanega izobraževalnega dela. ki opravljajo posamezne organizacije od Socialistične jVeze in Zveze komunistov pa do Rdečega križa, dru-ev prijateljev prirode, prijateljev mladine itd. ter ba zadnjem mestu sindikati in delavska prosvetna ri|,štva. Običajno je to izobraževanje neposrednejše eisno na določene družbene probleme in pomen- v smislu neposredno pripravo za določene akcije, dejavnosti b; nedvomno mnogo koristilo, če bi ?f>3^ajala tesnejša vez med omenjenimi prosvetnimi ‘bitelji in če bi bolj koordinirali svoje izobraževalne ^cije. . Naj na praktičnem primeru razložim, kako si za-5sljam to koordinacijo! Vzemimo za primer izobraže-Va!ni center Zveze Svobod in prosvetnih društev Slo-veniije, strokovna društva pedagoških delavcev ter bženirjev in tehnikov. Radio Ljubljana in prosvetni **rvio. Predpostavljam, da .ima izobraževalni center atAen..0skrbeu študijske skupine delavskih prosvetnih fUStev z nekaterimi zanimivimi predavanji. Skupno z cuštvi visokošoilskih profesorjev, profesorjev in uči te-lev, učiteljev strokovnih šol, inženirjev in tehnikov, ^ravnikov itd. pridobi sodelavce, ki taka predavanja ''“Pravijo. Namesto, da bi na vsako tako vzorno pre-^svanje klicali ljudi iz vse Slovenije v Ljubljano,' ?'iroma, da bi predavatelje pošiljali na vse konce in ^I'aie, kar je med drugim tudi neizvedljivo, je mogoče, ječimo, enkrat tedensko prirediti v rednih oddajah Ljubljana izobraževalni večer prosvetnih dru-Te oddaje potem poslušajo posamezni društveni t.udijskj krožki ali skupine in o predavanj tematiki ^Pravijajo. Izobraževalni center lahko skupinam, ki Predhodno prijavijo za poslušanje teh oddaj vna-Pošlje napisano predavanje. Prosvetni servis pa (j, Predavanje pripravi nazorne pripomočke: stike, ‘I’ae. zemljevide, skice, diagrame, da celo obsežnejša St 1. ’ c 4‘s«ne preglede. številčne analize, podrobnejše j^ ^cljitve posameznih trditev v predavanju, teze za Va;-’0vor in podobno. Vse to gradivo pošlje izobra.že-Va center študijskim krožkom. Ta veriga sodelo-Po1"3 se lahko potem kar naprej širi: razprave in VSeerr,|ke v tisku in revijah, izdajanje predavanj z ^ dodatnim gra-divom v obliki brošur itd. bkf3*6 koordinacije v delu je zaenkrat mnogo pre-zacje° in posledica tega je, da se nam zde nekatere tijjL Ve Povsem neizvedljive, oziroma, da potrošimo za bji Qvo Uresničenje veliko več sil in sredstev kot bi bujno potrebno. III. Posebne naloge sindikatov Ustv° eg te§a, da sindikati aktivno sodelujejo, pri 0df..a|7aniu celovitega sisiema pri izobraževanju 0rSa ;h de!avcev, pri odrejanju r:egovih vsebinskih, Pr; n;zacijsk;h in metodoloških zadev, da sodelujejo Po^^nizaciji izobraževalnih ustanov in da jim van. ®ajo,pri delu, pa imajo na področju izobraže-'dlj. “ °dras!ih delavcev še dve povsem »svoji« opra-krettl^rvo. Pornagati delavcem, da se za svoje kon-^rUžhe ^ruzbene akcije teoretično pripravijo in jasno t'aio ^i10 orientiraj0, da jih po zaključku tudi analizš-lu8°, usposabljati sindikalni aktiv za to, da *tvo , Za^0vol.ji'vo izpolnjevati svoje družbeno poslan* su|bjektivni činitelj v našem družbenem mzrnu. ,2di de'lavce.Tn ®ati rt f6'’ da so sindikati poklicani predvsein poma- da znajo .svoja stpfiošna, strokovna jn rUžb znanja uporabiti v praktični aktivnosti in, *>taktic-0..vsv°je Početje presojati ne te s trenutnimi ‘Stičnimi, pojavnim; merili, ampak s stališča spiošnodružbetKih, dalekosežnejših vidikov in v skladu z družbenonazofskimi in moralnimi pojmovanji socialističnih sil. Tako usmeritev izobraževalne dejavnosti sindikatov terjata,r se ne miorejio izkoparti iz tehnokratskih ipetjmovanij obritmiške proizivodnije, mj jim pa % oseb-n-iim izvemšoilskiim sitirokovnim izpopoinjevanjem tudi ne pomagamo iz njihove tehnokratske zaprtosti. Kot posledica tega nastaja v industriji vse bolj občutno nesoglasje med obrtniško tehnično miselnostjo v nekaterih krogih in med tehnično zahtevnostjo sodobne tehnike in proizvajalnih sredstev. Zanimivo je, da pri nas še vedno smatramo kot kvalificiranega delavca predvsem le tistega, k; se je izučil v neki obrti. Zelo nejasen pa nam je strokovni profil industrijskega kvalificiranega delavca. Izkušnja pa nas uči, da obrtniško izučenemu delavcu manjka ogromno tehnično teoretične izobrazbe in sodobne tehnične kulture, k; je za delo v moderni industrijski proizvodnji neizbežno potrebna. Industrijska proizvodnja se prav tako ne zadovoljuje samo s tistimi ročnimi veščinami, ki So tipične za obrtniško proizvodnjo, ampak terja take ročne spretnosti, s katerimi delavec obvlada sodobne tehnično razvite proizvodne procese. To se pravi tudi samo ročno delo mora biti tehnično bolj izoblikovano in prilagojeno industrijskemu načinu proizvodnje. Pri obrtniško izučenem delavcu je poudarek znanja osredotočen pretežno na ročne spretnosti in na obvladovanje nekih celotnih delovnih operacij, kj so tipične za določeno obrt, občutno pa jje, gledano s stališča sodo-bne tehnike, nerazvita njegova tehnična kultura in teoretično tehnična Izobrazba ter ročne veščine niso vkomponirane v Dejstvo pa je, da nam marsikje ravno obrtniški način organizacije dela in obrtniška ‘miselnost onemogočata doseči višjo stioiriilmost, ker ne dopuščata, da bi v polni meri izrabiti industrijske kapacitete in tehnične možnosti. Med drugim vpliva obrtoiišlka miselnost negativno tudi na pojmovanje avtomatdzaciije proizvodnih operacij in proizvodnih procesov, kooperacije proizvodnih enot, koncentracije sredstev za proizvodnjo itd: in sc javlja kot edep izmed izvorov nerazumevanja teh logičnih stopenj v razvoju družbene proizvodnje. Pojavi primitivizma in uravnilovstva Tretja kvarna tendenca pa je primitivno, uravni-lovsko, kvazikomunistično pojmovanje enakosti v družbeni potrošnji. Nagrajevanje po delu nujno »poraja« ekonomske razlike med posameznimi potrošniki, ker dopušča obstoj različnih zaslužkov. Razlike v zaslužkih, izplačanih po delu, predvsem razkrivajo razlike v vrednosti dela posameznikov, ker se za enako delo da enako plačilo. Taka enakost pa seveda nujno razkriva neenakost v vrednosti dela posameznikov in vodi do neenakih zaslužkov. Nagrajevanje po delu je kajpak osnovna ekonomska silnica, ki poraja ekonomski Interes proizvajalca, da z več in boljšim delom več zasluži in tako razvija svoje proizvajalne sposobnosti in vpliva na razvoj 'sredstev za proizvodnjo. Zaradi tega je nagrajevanje po delu notranja gibalna sila gospodarstva, brez katere si je nemogoče zamišljati resnejši napredek proizvodnje. Nagrajevanje po delu, ki ob pogojih občutnih razlik v proizvajalni izurjenosti proizvajalcev nujno vodi občutnih razlik v zaslužkih pa zlasti med zaostalejšir01 n 1° taki airati zahtevo po »enakih« zaslužkih za vse. Slediti zahtevi bj se reklo odpovedati se notranji gibala sili proizvodnje in celotno proizvodnjo znivelirati 0 siino nizkem povprečju, torej vsestransko stagn in nazadovati. Nekateri 'poskušajo razlikam v plačah celo Pr;P' sovati razredno izkoriščevalsko obeležje. Pri ter0 seveda pozabljajo, da bi zniveliranje plač na, povprečju pravzaprav pomenilo uvajanje neke v'rs izkoriščanja. V takem primeru- bi nizko proizvoda delavci iizteoiriščali visoko proizvodne s tem, da dobivali povsem neopravičeno del njihovega zsalužk • | Nagrajevanje po delu, pa naj poraja še take raz;! v zaslužkih, ne more nosit; razrednega obeležja, zaslužek počiva na delu. Cim pa odstopimo od nag:® jevanja po delu pa nam grozi takoj nevarnost, zapademo v tako ali drugačno obliko izkoriščanja, sie pravi, da je mogoče doseči enakost v potrosb^ samo na osnovi enakost; v proizvodnji, samo z enak« vrednim delom. So pa tudi taki, ki menijo, da se je treba odpav,e( dati nagrajevanju po delu vsaj za toliko časa., dok ® je življenjska raven tako nizka. Pri tem seveda Ijajo, da je življenjska raven nizka zato, ker je dtužben; dohodek majhen. Družben; dohodek Pa J _ majhen zaradi omejenega obsega proizvajalnih kap® citet in zaradi povprečno zelo nizke proizvodno« dela. Ce torej hočemo, da bj popravili življem«^ raven je treba proizvajalce vzpodbujati, in to e^° marnsko vzpodbujati, da več proizvajajo. Torej, tre« je dosledno izpeljati nagrajevanje po delu. Iz torej izhaja zaključek, ki je ravno nasproten onih, ki se pritožujejo nad nagrajevanjem po , v času, ko je splošna življenjska raven še tako ’ in ta je, da je v pogojih slabo razvitih proizvaja-Oj. sil in nizkega življenjskega standarda neobh.°anl0 potrebno nagrajevati delavce po učinku, če boe-« j izboljšati življenjsko raven vseh delovnih ljuai. ^ Čeprav je načelo nagrajevanja po delu eno ^ najpopularnejših socialističnih načel, vendar j« c', ,' pri uresničevanju tega načela, da sta birokratski s-"° ^ nizem in uravnilovka še precej močno za.korenin.lcu v miselnosti zlasti zaostale j ših delavcev in zbirokra ziranih posameznikov kot »najboljši obliki social* stčnega nagrajevanja«. _ . Posledice take miselnosti se odražajo v | politiki v mnogih naših podjetjih. Ze' pri ^ tarifnih pravilnikov je uspelo nekaterim birokrats in kvazisocialnim elementom, da so v marsikaier- ^ podjetju preprečil; dosledno ovrednotenje delovm mest po načelu nagrajevanja po delo- Nekaj podobne^ je čutili tud; pr; uvajanju in obračunavanju n°]l-0 Ponekod norm enostavno ne uvedejo, da bi ne P*^"^ do večjih raziik v zaslužku in to opravičujejo da pač vsi delavci pridno delajo. V nekaterih pa raoirme sicer obstajajo, teda delarvcem ne P'acU'” po tem, koililko posameznik .prekorači normo, air“ v“e prekoračeni zaslužek enakomerno razdele med delavce. Drugje spet dovoljujejo posameznim , 'Čja bol) cem, da norme prekoračujejo samo do nadaljnjega prekoračenja sploh ne plačajo- Se jasno pa se kažejo uravnilovske tendence pri ,>r“i?0d ranju. Ena skrajnost je v tem, da skušajo pon«* s premijami linearno povečati zaslužke uPr,8vr'I(ja s® tehničnim uslužbencem, druga skrajnost pa ie. p ziaostalejšS delavci enostavno protivijo izplacev* ^ preimiO in zahtevajo, da se dobiček razdeli m delavce na enake dele. Več odločnosti v boju proti nesocialistični111 pojavom nJ, Te tendence sindikalni aktiv v glavnem T -je ,aše organ:2*" poz*1 'oda v boju zoper nje niso vse naše orfaa\. tab1 oua V LHJJU : 11 j I. .“J v-«- - edno enako uspešne, zgodi pa se tudi, da u ^ ijti el o aktiv začasno nasede takim tendencam ^ odpira ali pa ga vsaj dezorientirajo, da se ^e3ko dejavnostjo. V nekem kolektivu, kjer b; Prej. omenjene komercialistične in lu.mpenpnbletar-j e tendence razmeroma dokaj občutne, je recimo, rn-ošnja. podjružraice priredila niasiedinja predavanja: ^ ®2voj družbe«, Higiena žene«, »Po deželah bližnjega t^ hoda« jn »Finančno poslovanje v sindikatih«. Poleg a,"^a ni sklicala nolbenega sestanka orgamzacdije, .delav’-*vet pa je v pol leta tudi samo enkrat zasedal. To ^^nda najbolj izrazit primer nerazumevanja vzgojo® \ vloge sindikalne, organizacijedln istočasno verjetno tudi precej osamljen. Drugič. NefcEtere podružnice pa prirejajo predavanja, ki so po tematiki .povezana s praktično .dejavnostjo organizacije kiof so: »Delavslko upravljanje«, »Tarifni pnaivilnitei«, »Produktivnost dela in organizacija dela«, »Družbeni plani« in podobna.. številnim drganizacjam služijo taka predavanja za koristno orientacijo aktiva za praktično delovanje in talko dosegajo svoj namen. Poleg tega. pa je opaziti tele primere v prirejanju predavanj, ki pa ne morejo zadovoljiti; Prvič. Nekatere organizacije prlredg samo nekaj predavanj in se s tem izčrpa njihova aktivnost. Drugič. V nekaj primerih so .stališča, povedana v predavanjih, v nasprotju s stališči sindikatov in tega niti neposredno po predavanju niti pozneje v organizaciji ne razčistijo. Tretjič. Omenjeno tematiko ponekod obravnavajo ali zelo suho ekonomistično, ali pravniško ali tehnokratsko in puščajo ob strani obravnavo istega problema še z družbeno nazorskega, etičnega, psihološkega Ud. vidika, da ne govorimo o problemih alkoije za uresničitev obravnavanih problemov. Četrtič. Tu in tam proučujejo le posamezne uredbe, predpise, oziroma ekonomske fenomene, filozofske pojme itd., -ne proučujejo pa bar praktične problematike iz domačega kolektiva. Petič. Zeto radi na takih predavanjih Obravnavajo samo splošne analize o problemih v našem gospodarstvu in v pravnem sistemu, ne posvete se pa temeljiti analizi praktične problematike v domačem kolektivu. Več metodike v delu Da b; se izognili tej slabosti v metoda dela naših organizacij, svetujem«, da predlaga plenum vsem vodstvom naših organizacij, da temeljito prouče metodo svojega dela. Hkrati pa bi kazalo vodstva opozoriti na nekatera metodična načela, mimo katerih nikakor ne bi smeli iti. Ta načela bi bila v glavnem naslednja: Prvič. Vsako pomembnejše družbeno vprašanje, ki zanima oziroma ki bi moralo zanimati delavce zaradi njihovega družbenega položaja, mora zanimati tudi sindikalno organizacijo in postati predmet obravnave v njej. Drugič. Za vsak problem, o katerem namerava vodstvo organizacije razpravljati in na temelju razprave zavzemati svoja stališča ter zasnovati akcijo, je treba zbrati dokumentacijo. Tretjič. Zbran© gradivo je treba skrbno teoretično proučiti, morda za to osnovati pri vodstvih posebne študijsko pripravljalne organe, kolikor le mogoče je treba tudi poda,tike in ugotovitve primerjati z nekateri-nii pojavi v pfaksti. Četrtič. O zadevi je vredno slišati strokovne izvedence in praktike in proučiti njihove materiale, koliko« razpolagajo z njimi. Petič. Zavzeti je treba jasno stališče do problema* nakazati možnosti rešitve in predvideti probleme, ki se bodo pojavili v teku urejevanja zadeve. Šestič. S predavanji, seminarji in razgovori ja' treba spoznati s celotnim gradivom in s stališči delovni kolektiv, prizadete organe in zainteresirati delavce zg akcijo. Sedmič. Organizacijsko tehnično zagotoviti praktično izvedbo stvari. Osmič. Po določenem času je treba analizirati akeijoi in ugotoviti njene rezultate. Na ta način se pravzaprav v praktičnem delu organizacije med seboj prepletata teoretično proučevanje in akcija, zaradi česar postaneta teorija in akcija bolj živi, bolj zanimivi in — kar je najvažnejše —‘ plodnejši. V nekem razgovoru o družbeni vlogi delavskih sindikatov v pogojih družbenega upravljanja .jn bila pol za šalo, pol za res povedana tale duhovita misel: »Bedeti nad tem, da delavski razred ne bi počel nerodnosti in si s tem sam sebi škodoval, to je danes osnov n« in temeljno opravilo delavskih sindikatov.«. Zdi se, da ta preprosta, jasna im enostavna modrost vsebuje vse, kar sem se trudil nekoliko obširneje razložiti v današnjem poročilu, zato naj m; bo dovoljeno* da jo proglasim za motto tega poročila. Sodobna tehnika je vsebolj zamotana. Delo, ki ga je še <. lavnega o*.-.tlc-set, •'to ali vec dmav* cev, opravlja zddj en sam. Njegovo znanje pa mora biti & ’-Se Tn njegova spretnost večja. — (suka. Avtomatski stroj) IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV JE gospodarska nujnost Iz razprave na plenarnem zasedanju Republiškega sveta Na sobotnem p-ieuarnem zasedanju Repiublišitega sveta Zveze sm4ikutov za S,ovenijo se je po referatu tovariša Komana Albrehta razvila ' živahna raizprava. C-iani plenuma so v prvi vrsti looio pozdravili piobudo' predseii-ftva, da se vprašanje izobraževan c;a odraslih delavcev obravnava ti a tako ši rok naiin tn smatrajo, da je bilo to pot prvič tako podrobno obde.ano. Zlasti so se vsi strinjali, da se prctkogi, nanizani v referatu,, činiprej uresničijo. Dandanes, ko doživlja svet drugo industrijsko revolucijo, ko si elektronika in atomska energija utirata pota v gospodarstvo, je to za nas še ^»sebej pomembno. Izobraževanje delavcev — dvakrat nuja 2e sam današnji gospodarski naprediU revoiucionira proizvajalne sile, to jc sredstva za proizvodnjo m čjoveka, ki jih upravlja. Nemogoče, si je misliti napredek in moderno industrijo ob delavcih s stao-imi navadami in s starim znanjem. Pri nas že imamo moderne nove tovarne, ki pa niso polno izkoriščene, ker ljudje ne znajo upravljati modelnih strojev, ker organizacija proizvodnje še šepa. In drugič je pomembno izobraževanje delavcev zato, ker smo pri nas delavci sami svoji gospodarji, upravljale! podjetij in je zahteva po nenehnem izobraževanju še toliko večja. Avtomatizacija ne le proizvodnje, marveč tudi , | administracije Avtomatizacija se je v kvalitativnem smislu besede prvič pojavila v Ameriki; pri tem pa ne gre za mehanično avtomatizacijo. Pri nas jo marsikje še napak pojmujemo, ker jo zamenjujemo z mehanizacio procesa proizvodnje. Še' premalo se zavedamo, kaj !bi pomenila avtomatizacija v a,d-ministrativno-tehničnem vodenju tovarne. ' Postopki v tovarni sc avtomatizirajo, administracija pa ostaja takšna, kakršna je bila. Zavedajmo se, da so prve elektronske stroje začeli uvajati prav iv* administraciji. Kolikor bolj se delovni proces avtomatizira, toliko več administrativnega dela je treba opraviti. Na enoto proizvoda ga je sicer manj, ker pa je proizvodnja veliko večja, je tudi administrativnega dela več. No, avtomatizacije pri nas še mi, ker še ni gospodarske nuje za-fnjjo. Toda v sindikatih moramo ibiti pripravljeni in že sedaj usmeriti svoje delo na tista vprašanja, ki jih postavlja avtomatizacija. Sindikati na Zahodu na široko razpravljajo o avtomatizaciji, vendar v glavnem zaradi brezposelnosti, ki bi lahko nastala zaradi avtomatizacije. Pri nas, v našem družbenem sistemu, te bojazni tli. Boj konservativni miselnosti Niaša skoraj prvenstvena naloga jje boj s konservativno miselnostjo. Tri razgovorih 0 produktivnosti dela zadevamo skoraj vedno ob eno in isio ugotovitev. V netcate-nn tovarnan dosegajo delavci evropske prodnikuvnosu na deiov-r,lil mesim, ceiotno podjetje pa je da,eč-izpod tega povprečja. Organizacija deia je namreč slana. Vse pieveč.je Ustih »čahainih ur«, spienodov, razgovorov itd. itd. Vse to pa je posledica podcenjevanja stroiitovno orgunizacijs!n.ega deia pri organizaciji proizvodnje. Dovtaj je razširjeno mnenje, da sta proizvodni postopek m organizacija deia dve čislo točeni zadevi rer da je proizvodni postopek pravzaprav vse. Ta je le kos! Cim se odločimo za določen proizvodni postopek, nastane druga prav tako, če ne važnejša naioga: ta postopek organizirati. To pa se pravi, da je treba točno sistematizirati delovna mesta od začelka do kraja proizvodnega postopka, določiti, kaj mora znati človek na vsake*m delovnem mestu, da bo proizvodnja nemoteno tekla in da bo proizvod kvaliteten z vsemi medfaznimi kontrolami. Ob takem proučevanju organizacije proizvodnje pridemo kaj kmalu do spoznanja, da s papirnatimi kvalifikacijami ne pridemo nikamor. Od delavca zahtevamo samo tisto znanje, ki je za tako in tako delovno mesto potrebno. Ne spričevalo, marveč znanje, to je merilo za organizatorja proizvodnje. Na delovno mesto bodo postavili človeka, ki zna tisto konkretno delo opravljati ne glede na to, kakšen naziv ima po spričevalih. In po tem ga tudi nagradimo. Sistem današnjega strokovnega usposabljanja pa je pri nas še docela obrtniški in mislimo, da mora delavec znati delati vse, od vodovodne pipe do agregata, namesto da bi usposabljali ljudi za opravljanja posameznih faz proizvodnje. Seveda to ne pomeni nekakšne degradacije delavca. Tehnika se danes razvija v tej smeri da predstavlja faza v proizvodnji skupek raznih delovnih operacij, ki je prej vsaka izmed njih predstavljala fa,zo zase. Mojster je včasih vodil 10 delavcev, od katerih je vsak opravljal delo določene faze proizvodnje; danes vodi en delavec deset avtomatov — njegovo znanje pa mora biti enako mojstrovemu. Zato naj bo naš sistem strokovnega izobraževanja tak, da se bo delavec trudil, da bo napredoval v stroki, ne pa, da bo dobil nazive »kvalificirani«, »specialist«, »visokokvalificirani« itd. Na široko odprimo vrata vseh šol S tem nismo povedali pravzaprav nič novega. Ko pa govorimo o izobraževanju delavcev, je še očitneje, kakšna ovira je prav ta naš šolski sistem. Ta je namreč s svo;o zaporednostjo šolanja tak, da skorajda onemogoča delavcu, da bi izpopolnil svojo splošno žn strokovno izobrazbo. Bistvo sodobnega šolstva je v tem, da na široko odpremo vrata vseh šoli. Če nekdo n. pr. nima danes predpisanih štirih gimnazij, se ne more vpisati v srednjo tehnično šolo, v delavski tehnikum itd. Plenum se je zavezat za to, da bi imel vsak, ki se hoče šolati, dostop do vsake šole — tudi do fakultete, ne glede na to, kakšna je njegova šolska predirzohrarzba. Uvedimo sprejemne izpite in na njih naj vsak kandidat dokaže, če je zrel z.a šolo, v katero bi se rad vpisal. Istočasno pa organizirajmo vrsto tečajev in šol, v katerih naj se kandidati pripravljajo za sprejem na višje šole. Obenem odprimo vrata večernih šol in tečajev pri rednih splošnoizobraževalnih in večernih šolah ter s tem omogočimo delavcem, da se strokovno izpopolnjujejo in šolajo. To delajo že povsod posvetu in ne bi bila nikakršna naša posebna iznajdba. Nekaj poskusov v tej smeri je že bilo, vendar naletimo na odpor in dokaj čudno pojmovanje izobrazbe delavcev. Združenje gradbenih pod jeti je na primer predlagalo, — tako je povedal namreč eden izmed diskutantov— da bi sprejemali vajence v gradbeništvo s štirimi razredi osnovne šole češ, drugih ne dobimo. Ali drug primer. Pri neki strokovni šoli so pripravili večerni tečaj za organizacijo dela. Našli pa so se neki prosvetni ožgani, ki so spraševali, kaj to šolo briga, saj šola nima s tem nič opraviti. Ob vsem tem drži, da. današnje šole še niso sposobne da bi mogle čez noč preiti na tak sistem izobraževanja delavcev. Toda na jasnem si bodimo, da je tak sistem potreben in da se ga lotimo, kjerkoli so pogoji zanj, da ga negujemo in razvijamo. Kompleksnost vzgoje in izobraževanja Ko govorimo o vzgoji in izobraževanju, mislimo dostikrat na najEaostalejši del delavcev. Te postavljamo v vlogo učencev, mi pa smo učitelji. Dandanes se mora izobraževati vsak; od nekvalificiranega delavca, do direktorja; od učenca do učitelja. Belimo si glave, kako bi priučili delavca, ki je prišel z dežele, delati na stroju — za direktorja pa — ni nobenih šot in tečajev. Postavitnio ga in plavaj, kakor - veš in znaš. Sploh je izobraževanje odirati ih pri nas še dokaj nezorana ledina saj nam manjka izkušenj in morda hi lahko prešteli na prste ljudi, ki se pri nas s tem resneje ukvarjajo. Čisto drugačne pedagoške . metode so za vzgojo otrok, drugačne zopet za vzgojo .odraslih, dostikrat pa ravnamo z odraslimi prav kot z otroki, alS pa še slabše, ker sc ne držimo nobenih pedagoških načel in dognanj. Da, tudi učitelji naj se uče, kako izobraževati odrasle. Ob vsem tem naj bo jasnili zlasti dvoje stvari: — da imamo nenehno pred očmi celoten vzgojni kompleks in da delamo s perspektivo; — da vso vzgojo in izobrazbo povežemo v enovit sistem, ne da bi pri tem »prepovedova.15« naj-raznovrstnejša predavanja, ki so sicer zanimiva, ob njih se človek marsikaj nauči, niso pa vezana na kakršno koli akcijo. Ločimo V sleherno družino prihajajo časopisi, revije in knjige. Le redka je družina, ki ne bi poslušala radia. Skoro se nam obeta televizija! To vse so mogočna sredstva izobraževanja. torej dvoje stvari: tako vzgojno in izobraževalno delo, s katerim širimo splošno znanje in ne pričakujemo od tega takojšnje akcije. Pri drugi pa gre za kar konkretno akcijo. V ta namen naj bi organizirali razne seminarje s posameznih področij družbenega delovanja. Še neka; o propagandizmu Nedvomno bomo pri vsem tem naleteli na težave, morda celo na odpor tistih, ki so proti temu, da bi vrata šol na široko odprli: Precejšen kos dela pa odpade tudi na sindikate, ki pa bi morali svoje delo temeljiteje organizirati. Plenum je namreč ugotovil, da je v našem delu kaj malo sistema. Kajpak ne gre za dirigiranje, niti za poslovanje z okrožnicami. Zašli pa smo v drugo skrajnost, da smo zavzemali samo splošna Stališča, nižjim sindikalnim vodstvom pa smo premalo pomagali z nasveti v praktični akciji. Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta smo veliko govorili o tem, da je po tovarnah precej delavcev preveč in da bi z manj delavci lahko prav toliko, če ne celo več proizvedli. Od vsega tega pa ni bilo v glavnem nič, i‘e slaba volja je bila. V našem položaju, ko je organizacija dela še slabša, je vse tisto govorjenje o odpuščanju tistih, ki so s kmetov doma, in sestavljanje spiskov, povzročilo po nepotrebnem le hudo kri. To naj bo nauk, da se varujemo takega propagandizma. Nedvomno je še danes precej ljudi, ki nimajo pravega dela v tovarni in če bodo gospodarska- vodstva spoznala, da so jim le v breme, takim ukrepom kajpak v sindikatih ne moremo nasprotovati. Prizadevati si moramo, da bodo upravna vodstva podjetij in organi delavskega upravljanja resneje proučevala organizacijo proizvodnje in racionirala deBovno silo. Tudi ob teb neznatnih zalogah, ki so se pojavile v nekaterih tovarnah, je nastal krik in vik, ket sindikati niso dovoli pojasnili, da je to v korist potrošnikom, saj že talko dostikrat ugotavljamo, da je naš trg premalo založen, da bi pritiskal na gospodarske organizacije, da bi bolj upoštevale želje potrošnikov in da bi z racionalizacijo proizvodnje znižali ceno. V procesu socialistične graditve orjemo ledmo. Pri tem se ne smemo izgledovati na izkušnje ne Vzhoda, ne Zahoda. Morda bomo prvi, ki bomo dosegli tako stopnjo razvoja, da bo stihija delovala pri razvijanju sociaji. družbenih odnosov. Danes poraja stihija nenehno- kapitalistične elemente: boš j se nam splača . na primer ustaviti ali omejiti proizvodnjo, če pritiska jo zaloge na trg kot p3 jo racionaiiozirati; bolj se splača držati več delavcev — to je do neke mere »rentabilno«, rentabilno pa ni za skupnost. To je stihija, ki deluje kapitalistično. Če ni mogočnega vpliva zavestnih družbenih sil, če ne preidemo od besed k dejanju, ostajamo zadaj in — tožimo čez nizko življensko raven. Zato — akcijska vzgoja od sindikalnih odbornikov do zadnjega delavca, da bo vsak doumel sem" sel1 vsake naše akcije. Preidimo od besed k dejanjem v zavesti, da je nenehno izobraževanje in vzgoja delavcev gospodarska nujnost in tudi eden izmed pogojev na" daljnjega napredka socialistične graditve. Tečaji za kvalificirane delavce V Ttovarnj kovanega orodja ^ Zrečah pripravljaijo tečaje za k-vaiiiifioirane in visokokvalificirane deilavoe v podjetju. V tovarni je namreč za posilemih pire" cej starejSih delavcev, ki opravljajo razna strokovna dela, n»" majo pa za to potrebnih izpi" tov- Podobno je tudi z mlaijSimd delavci, kli ao prišli v podjetj® v zadnjih letth in imajo eedaj možnost obiskovati te tečaje, da sfi bodo tako pridobiti potrebno strokovno znanje. Sodijo, da bodo s tečaji začeti v oktobru. Razpravljajo o delavskem izobraževanju V vsem kočevskem okraju se ^ sindikalnih organizacijah marljiv0 pripravljajo na letne občne zbore* V nekaterih podružnicah so n sestankih že izvolili nove izvrsn odbore. Na letošnjih občnih zborih ***}? razpravljali predvsem o c*e. Ju skem izobraževanju in pridobiva naročnike za naš tisk. Na Kzor-h«««. i e»uo je so-deiova-ia z -dela vtk im svetom, pomagala socialno šibkim in bolnim delavcem. Tudi »Svobodi« in športnemu društvu »Aluminij« je bila v pomoč. Sindikalna organizacija in »Svoooda« sta skupaj 9. septembra razvili svoj prapor. Kolektiv tovarne glinice in atu-mvnija v Kidričevem je še mlad. Mnogo je delavcev, ki prvič v življenju srečajo moderen stroj. Sindikaina organizacija na to ni pozabila. Predlagala je delavskemu svetu in vodstvu podjetja, naj bi se čimveč delavcev udeležilo strokovnih tečajev, saj bodo le na ta način povečali storilnost dela. se je dvignila zaradi ooijše ka-' kovostj jekla, iz katerega se orodje -zdeluje. Boljše jeklo omogoča ustreznejše oblike in dimenzije orodja Toda tudi najboljše orodje kaj malo zaleže, če ni pravilno pr-pravijeno in negovano. Z namenom, da na kratko prikaže pravilno pripravo’ in ustrezne pripomočke za ročno orodje gozdnega delavca ter za nego orodja, -hkrati pa pojasni vzročne osnove uporabnosti posameznega orodja, je napisa! docent ing, Zdravko Turk knjigo pod naslovom »Ročno orodje gozdnega delavca; za obdelavo lesa«, ki jo je izdala Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Na 112 straneh opisuje pisec po vrst, vse ročno orodje žage. sekire, lupilnike ža lupljenje skorje kline za žaganje in cepljenje, rezdnike, cepine, obra-čalke (mačka) dolžinske mere in ščitnjke za kolena (nakolenke). Po-glavje o žagah je zelo podrobno, opisuje vse vrste žag in način dela z njimi, prav tako je obsežno tudi poglavje o sekirah. Knjigo ponazarja 119 slik Na knjigo opozarjamo vse delavce, ki uporabliajo ročno orodje za obdelavo 'esa Obnovili so zdravstveni dom Konjiško gradben-., podjetje je v preteklem ietu do-gradilo zdravstven-) dom iz pritlične v enonadstropno stavbo V prenovljeni zgradb, bodo povečali zdravstveno ambulanto, saj so njeni sedanji prostori precej utesnjeni in ne odgovarjajo več potrebam, V zdravstveni dom pa se bo preselite podružnica Zavoda za socialno zavarovanje tako, da bodo vse zdravstvene-ustanove v eni sama stavbi. To L. V » VPRAŠANJA IN ODGOVORI Otroški dodatek: G. M. Trbovlje; Vse ri. da delavci izkoriščajo redni letni dopu letri kut dveh delih? — Odgovor: Uredba o redinej donte?? dopustu postavita pravilo, da se mora leti izift5* 'koristiti v skupno odmerjenem trajanju. I donT1?1*13 Se s:!T,e dovoliti, da lahko delavec izkoris kvJt v ’dvf^h delih. Potem takem bi bil sklep d( deianr^P3 S!Ve1'a nezakonit, če bi uvedel prakso, d •iočih03 ^^kori'sll'^o v več po nekaj dnj trajc Ž^,ri _odtok.:h. D:rektor bj bi] v takem primeru do Ukreavn^01^1 delavski svet na njegovo nezakonit hira-i eie‘ S, takim ravnaujem »bi delavski svet, poc £if>rottsfte-. k-i uporabljaliletni do-pust v m v z megQv:lm pravim namenom, kot ga tud.i i ^ojem dopisu pravilu o označuj e te. K. K. Gor. Radgona: Aid se v letni dopust štejejo tudi nedelje? Koliko dni dopust© pripada delavcu s pet let delovne dobe in koliko delavcu, ki ima delovne dobe nad pet let oziroma nad 10 let? Ali ima upravpik pravico sam sebi odrediti letni dopust ali v soglasju z upravnim odborom? — Odgovor: Na pivi dve vprašanji srno v naši rubriki že tolikokrat odgovorili, da smo prav z© res kar začudeni, de se morejo še ponavljati. To pripombo dajemo zato, ker smatramo za potrebno priporočiti, da bi bilo koristno skrbneje prebirati naš list. ki vam s svojo vsebino marsikdaj služi kot uporaben m koristen pripomoček Zaenkrat je še vedno veljavno pravilo, da se določi trajanje dopusta po koledarskih in ne po delavnih dneh Torej se nedelje, ki padejo v čas letnega dopusta, vštejejo v dopust. Delovna doba je samo eno od meml. kj se upoštevajo pri določanju trajanja rednega letnega dopusta. Zato ni mogoče odgovoriti na vaše drugo vprašanje kot tako, da' pripada delavcu toliko dnj letnega dopusta, kolilkor mu je odrejenega. Manj kot 14 dni ne more trajati v nobenem primeru. Razpored letnih dopustov mora izdelati ob sodelovanju sindikalne podružnice upravni odbor podjetja. Upravnik si ga torej ne more določiti sam. To je bolj važno, ker mora pred odhodom na dopust upravni odbor odrediti direktorju namestnika. Potem takem bi bilo povsem nezakonito, če bi si hotel upravnik pravico do dopusta urediti po svoje in neodvisno od razporeda, kj ga izdela upravni odbor, in mimo upravneg© odbora. InvajidJKina: Siljid. podr. Mlin ost roj: Invalid, ki se je poškodoval pri delu, je zaradi 60"/« zmanjšane delovne sposobnost’ zaposlen pri lažjem delu. Vendar p-a sedaj niti skupaj z invalidnino ne prejema toliko kot je pred delovno nezgodo zasluži] z delom. Alj bo Izgubil invalidnino, če se zaposli s polnim delovnim časom. — Odgovor: Iz vašega pisma je razbrati, da gre za delovnega (.invalida III. skupine, kj sp je ponesrečil prj delu in zaradi tega izgubil delovno sposobnost. Zaradi tega velja pravilo to. Čl. zakona o socialnem zavarovanju da pripada uživalcu invailidnine III. skupine v vsakem primeru priznan© invalidnina v nezmanjšanem znesku L. J. Hrastnik: Stroške oziroma izpadli zaslužek je dolžan povrnit; sklicatelj. »Tehnik« Škofja Loka: Iz Vašega pisma lahko sklepamo, da je naš odgovor ria vprašanje pod Šifro K. A. »Škofja Doka« v 46. številki našega lista točen in pravilen Dopolnimo ga lahko samo z naslednjim. Za dnevni prevoz delavcev na delo in z dela od kraja njihovega bivališča in nazaj velja določba 9. točke 10. Člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarske organizacije. Te prevoze ni mogoče smatrati za službena potovanja, ker ni^o. V gradbeništvu je smatrati za kraj stalne zaposlitve tudii gradbišče. Če gradbeno podjetje pošlje na delo delavca izven sedeža podjetja in je ta sedež tudi drugje kot bivališče delavcev, je to — terensko delo in se v tem primeru plačuje lahko terenski dodatek pod pogoji, ki so dogovorjeni v tako imenovanih »bazenskih dogovorih«. Le potovanje, ki Je odrejeno za izvršitev enkratnega posla, je mogoče smatrati za službeno potovanje m v teh primerih se obračunajo dnevnice v višmi, ki so določene v tarifnem pravilniku ;n v materialne stroške pod pogoji, ki jih določa odlok o pogojih, ob katerih se stroški za službena potovanja delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij priznajo za materialne stroške. Delovna doba O. R. Brezno ob Dr.: Kot pekovski pomočnik ste bili zaposleno v pekarni svojega očeta-pekovskega obrtnika. Ves čas ste bili socialno zavarovani, prejemali plačo kot vsi drugi pekovski pomočniki in ste tudi živeli ločeno od staršev, ker ste im el j svojo družino. Vendar Vam te zaposlenosti nočejo priznati v delovno dobo. — Odgovor: Nikjer ni predpisano, da b ne bilo mogoče delovno razmerje med očetom in sinom Res pa je po drugi strani, da ta.ka razmerja miso običajna in je potemtakem razumljivo, če pristojni organi dvomijo, ali je utemeljeno tako zaposlitev všteti v delovno dobo. Težko nam je reči zgolj na podlaga Vašega skopega opisa, ali ste bili Vi v delovnem razmerju. Imamo že sodbe Vrhovnega sodišča, ki je v konkretnih primerih spoznalo po poprejšnji presoji vseh okoliščin da je obstajalo delovno razmerje med sinom in očetom-samostojnim obrtnikom in odločilo, da se čas talke zaposlitve šteje v delovno dobo. Ce je res, da ste prejemali tako redno plačo kot ostali pri očetu zaposleni pomočniki, bili socialno zavarovani, delali odrejeni delovni Čas, potem ni izključeno, da bi mogli tud-i to vašo zaposlitev priznati v delovno dobo. Naj izstavijo odločbo Proti njej se pritožite, če ta zaposlitev ne bo priznana v delovno- dobo , in če tud« pritožba ne bo ugodno rešena, potem lahko vložite tožbo na Vrhovno sodišče LRS M. J. Zihrše; Od novembra 195.1 dalje niste bild več zaposlen-; dokler niste dobili lani lažje zaposlitve. Radi bi vedeli, kolik© iet boste zaradi te biezposel-nosti izgubili za starostno pokojnino? — Odgovor: 2e pridobljen© delovn© doba za starostno pokojnin© se p© 63 Čl. zakona © socialnem zavarovanju zmanjša samo za tolik© časa. kolikor je prekinitev del© tra>ala več kot eno leto. V vašem primeru se vam zmanjša delovna doba z© čas od novembr© 1052. leta dalje d© dneva ponovne zaiposiH.tve. Razno F. F. Zreče: Vaš zahtevek bj ne mogel bati uspešen. Kazenski postopek se vodi v takih primerih, kot ga omenjate, po uradni dolžnosti in presoja o opravičenem izostanku pripada sodišču, ki edini lahko izvaja tudi sankcije v določnih primerih Ne bi pa mogli sedaj nastopiti Vj z odškodmiinsikim zahtevkom. NASE GOSPODARSTVO O PREHODU IZ OBRTNIŠKEGA NA INDUSTRIJSKI NAČIN PROIZVODNJE V KOMBINATU LESNE INDUSTRIJE V LOGATClf Storilnost in donosnost osnovni merili za smotrno organizacijo proizvodnje O boju za dvig delovne storilnosti je bilo pri nas izrečenih in zapisanih že nič koliko besed. Ne moremo pa trditi, da je ta boi postal sestavni del prizadevanj v vseh delovnih kolektivih, da je to trajna ustaljena navada v prav vsakem gospodarskem podjetju. Dobršen del strokovnjakov v številnih podjetjih namreč šteje prizadevanje za dvig delovne storilnosti za enkratno kampanjsko nalogo in ne za redno delovno dolžnost. V resnici pa ne bi smelo biti tako. Boj za dvig delovne storilnosti se namreč ne more praktično nikoli zaključiti kajti proizvodnja je živ organizem, ki se vsak dan pres-zsvlja in dopolnjuje z izboljšanimi tehnološki mi procesi dela in vse večjimi veščinami delavcev, ki opravljajo določene delovne operacije. Zato ne bomo mogli nikoli trditi, da smo že dosegli najvišjo proizvodnost. Torej če boj za dvig proizvodnje in delovne storilnosti razumemo tako, potem, ta prizadevanja ne morejo in ne smejo biti sezonsko opravilo, temveč sistematična vsakodnemia praksa. To pa pomeni, da velja organizacijo dela in proizvodne možnosti nenehno proučevati, izpopolnjevati in upoštevati pri tem znanstvena dognanja, ki so ji\ na področju proizvodnje pridobili v drugih tovarnah, v industrijsko bol) razvitih državah Eno izmed takšnih, žal redkih podjetij pri nas, kjer si organizirano in načrtno prizadevajo pospešiti rast storilnosti dela in v zvezi s tem nenehno proučujejo tehnološki proč e dela ter ga izpopolnjujejo, je Kombinat lesni industrije v Logatcu. Poglejmo, kaj so v^ tem podjetju dosegli s takšnim sistematičnim proučevanjem tehnološkega procesa proizvodnje v dobrem letu. Kombinat lesne industrije v Logatcu se ni do minulega leta v ničemer razlikoval od številnih lesnoindustrijskih podjetij pri nas. Proizvodni program je obsegal okoli 60 vrst proizvodov, od pohištva do galanterijskih izdelkov, kot so razili stoli, obešalniki in podobno. Stroji niso bili razmeščeni po toku tehnološkega procesa dela. V vseh prostorih in pri strojih so bili pogostokrat nakopičeni napol obdelani ali gotovi proizvodi, ki so jih- raznašalci ali pa tudi sami delavci prenašali' na nosilih od stroja k stroju. V delavnicah je bilo veliko neproduktivnega gibanja, tekanja, iskanja, razburjenja. Visoke kurzne razlike ■ in količniki so precej časa za-mririevali podobo o donosnosti taka organizirane proizvodnje. Toda slabd izkoriščanje lesa, pogoste nesreče, pritožbe zaradi slabe kakovosti izdelkov in podobni pojavi so napotili vodstvo podjetja, da je začelo iskati vzroke za Vse te stvari. K podrobnemu analiziranju proizvodnega procesa jih je napotil tudi novonastali položaj na notranjem trgu. ko je kupec začel zavračati drago in slabše izdelano blago. Temeljita analiza, ki so jo opravili koncem 1954.” leta in v začetku mjriulega leta, je opozorila vodstvo podjetja, da je izbor izdelkov, preobširen, da ob tolikšni množici proizvodov ni moč smotrno organizirati; tehnološkega procesa dela in da so zavoljo tega njihovi proizvodni stroški preogromni. Razen tega je podrobna razčlenitev opozorila vodstvo podjetja, da je vrsta proizvodov za podjetje nedonosnih (računovodstvo dotlej ni ime- lo nikoli pregleda, kolikšna je lastna cena posameznih proizvodov, kar je tudi razumljivo, kajti tedaj še niso imeli obratnega knjigovodstva in niso sproti zajemali stroškov na posameznih stroškovnih mestih). Storilnost dela je bila namreč zelo nizka, ker so delavci prehajali od ene k drugi delovni operaciji in še niso specializirali za določene delovne operacije. Ugotovili so. da bi delavci in tudi mojstri potrebovali pet do šest let praktičnega dela, če bi se hoteli temeljito usposobiti za tako raznolika opravila in še potlej bi bilo dvomljivo, če bi dosegli spretnost in storilnost, ki jo imajo in dosegajo delavci v podobnih tovarnah v tujini. Končni zaključek prve tovrstne analize o organizaciji dela, storilnosti, ” donosnosti posameznih proizvodov in donosnosti podjetja kot celote je bil tale: 1. Slaba organizacija dela, ki med drugim izhaja iz preobsežnega izbora izdelkov, podražuje proizvode, ker so zastoji neogibni in storilnost majhna. Zavoljo tega. ker mojstri ne obvladajo svojega položaja in se izgubljajo v malenkostih, je kakovost izdelkov slaba, reklamacije so pogoste, izkoriščanje lesa majhno, kar prinaša nove in nove otroške. Zatordj je treba opustiti izdelavo vseh. proizvodov, ki nisp donosni in se omejiti na izdelavo največ deset do petnajst proizvodov. 2. Organizacijo dela je treba temeljito izpremeniti in jo potlej stalno 'zasledovati, tako z vidika storilnosti dela kot donosnosti posameznih proizvodov in podjetja kot celote ter jo postopoma izboljševati. V skladu s temi zaključki so zadržali v galanteriji kot osnovni dejavnosti podjetja le okoli 15 proizvodov, ki so bili po tedanji analizi še najdonosnejši. Vzporedno s tem so se lotili reorganizacije dela v galanterijskih oddelkih in začeli postopoma prehajati iz obrtniškega na industrijski način proizvodnje. Tehnično vodstvo je proučilo posamezne delovne operacije, jih še bolj razdrobilo in začelo tako uravnanemu toku proizvodnje primerno razmeščati stroje. Posamezne operacije dela oziroma prehod izdelkov od stroja k stroju so povezali s »tekočim trakom«. Zavrgli so dokaj ustaljeno mnenje v naših tovarnah, da je mogoče preiti na verižni sistem dela oziroma sistem dela po tekočem traku samo če si podjetje oskrbi razne uvožene tekoče trakove, transporterje itd. Stroje so enostavno povezali z lesenimi žlebovi, po katerih delavke potiskajo polproizvode. Analize o storilnosti dela in donosnosti, ki so jih opravili lani in letos, so jih opozorile, da je njihov proizvodni načrt še vedno preobsežen. Zato so v galanteriji opustili še deset proizvodov. Ob tolikšnem zo-ženju proizvodnje ali pravilneje rečeno specializiranju so ugotovili, da imajo dvajset strojev preveč in da lahko brez škode odpuste nad 80 delavcev. Stroje za eno ali dve delovni operaciji, ki pa so jih potrebovali, so začeli izdelovati v svoji mehanični delavnici (doslej so izdelali že nad 30 strojev). Prehod na izdelavo samo petih proizvodov in prehod iz tipičnega obrtniškega na industrijski način proizvodnje je seveda vplival na silen porast storilnosti dela. Človek skorajda ne more verjeti porastu storilnosti, izraženemu z odstotki, če ne bi bile te številke podprte še s finančnimi rezultati in podatki, koliko časa so poprej; potrebovali za določen proizvod in koliko časa porabijo za posamezne proizvode sedaj. Lani v drugem polletju je storilnost dela porasla za 42 odstotkov nasproti doseženi storilnosti v prvem polletju. Letos v prvem polletju pa je storilnost znova porasla za 32 odstotkov proti storilnosti, ki so jo dosegli v drugem polletju lani. 'Ob reorganizaciji proizvodnega procesa je, delavka prirezala v osmih urah 4.000 obešalnikov. Tri mesece nato jih je prirezala 8,000, v naslednjih treh mesecih jih je pri-; rezala 12.000. sedaj pa, prireže tudi ' po 19.000 obešalnikov v osmih urah. Podobne; delovne učinke dosegajo delavke pri rogličenju in drugih delovnih operacijah. Delavec, ki dela pri tračni žagi, je sprva izre- zal 1.500 sigmentov, sedaj jih izreže 4.800. Pred petimi meseci so za izdelavo 100 obešalnikov znamke »Wichbcn« potrebovali 24 ur dela. Sedaj potrebujejo za 100 obešalnikov samo 9 in pol ure dela. Tolikšen porast storilnosti in vzporedno s tem porast proizvodnje je seveda rodil ustrezajoče finančne rezultate. V prvem polletju letos je znašala vrednost brutto proizvodnje 255 milijonov dinarjev. Samo v tretjem tromesečju letos pa je znašala vrednost brutto proizvodnje 205 milijonov dinarjev. Medtem ko so v letošnjem prvem polletju, to je v šestih mesecih ustvarili 29 milijonov dobička, so ga ustvarili samo v tretjem tromesečju 40 milijonov dinarjev. Uspehi, ki so jih dosegli ▼ Kombinatu lesne industrije v Logatcu, so vsekakor zavidanja vredni. Vendar vodstvo podjetja z njimi še ni zadovoljno. Pravijo namreč, da so šele na pol poti tako glede izkoriščanja lesa, delovnega časa, storilnosti itd., če namreč primerjajo dosežene rezultate z rezultati, ki jih dosegajo v tovrstnih tovarnah v tujini. Kot rečeno, so potrebovali za izdelavo sto kosov obešalnikov znamke »Wich-bon« pred petimi meseci 24 ur dela, sedaj pa potrebujejo samo 9 in pol ur dela. V podjetju pravijo, da potrebujejo v neki ameriški tovarni samo 4 in pol ure dela za 100 enakih obešalnikov. V podjetju upajo, da se bodo še z boljšo organizacijo dela približali temu izdelovalnemu času ne samo pri omenjenih obešalnikih, temveč tudi pri drugih proizvodih. ' Prav tako še niso zadovoljni z izkoriščanjem delovnega časa. Analize šo pokazale, da so delavci pred reorganizacij0 proizvodnje v eni izmeni efektivno delali le 3 in pol ur®-sedaj pa efektivno delajo ^ eni izmeni pet in pol ur, čeprav bi človek po teku deW v galanterijskem oddelku sodil, da dosežejo boljše izkoriščanje delovnega časa. Toda kolikor bolje izkoriščajo delavci delovni čas pri izdelavi nekaterih proizvodov, tolik0 slabše ga izkoriščajo pri drugih. Delavci, zaposleni pri iz' delavi »Wichbon« obešalnikov efektno delajo šest ur, deiaV' ci, zaposleni pri izdelavi pohištva in drugih proizvod ri; pa efektno delajo samo štiri ure v eni izmeni. Uvedba tekočega traku, ki ga izdelujej0 v mehanični delavnici in Sa bodo v kratkem namestili v galanterijskem oddelku 2° prenos »Wichbon« obešalnikov, bo izkoriščenje delovnega časa še izboljšala. Računajo namreč, da bodo lahko poslej izdelali 3.000 obešalnikov na dan več (sedaj jih iz- I delajo dnevno okoli 12.000)-Tekoči trak pa bo tudi pocenil posamezen obešalnik z° dvajset dinarjev. V merilu vsega podjetja se bo povprečje o izkoriščene^0 delovnem času še občutneje ; dvignilo, ko bodo v mizarski delavnici opustili obrtniški način proizvodnje in ga zamenjali z industrijskim. Pra^ sedaj namreč opuščajo izdelavo posameznih proizvodov' in mislijo mizarje specializirati samo za izdelavo dveh vrst vitrin. S tem bodo Pospešili rast storilnosti in znižali izdelavne stroške. Reorganizacijo proizvodnega r'"°- ! (Nadaljevanje na 11. strmi* j l ,»v :d v delavnicah, pri strojih kupi polizdelkov . . - : ‘ potrebnega prenašanja brezplodnega tekanja, čakanja . ■ je bilo še pred meseci v Kombinatu lesne industrije v LoS0 1 NASE GOSPODARSTVO VARČUJMO E>enarni zavodi pri nas in po *vetu oipozorc prebivalstvo vsako Jelo d.ne 31. oktobra na velik Pomen varčevanja. Dtruigod po *ve»Du praz.niujejo sveiovni dan Varčevanja že 25 let, pri nas ga ^omo letos praznovali šele tretjič. Hvalevredno je, da se pri nas levilo vlagateljev in vlog z vsakim letom, da skoraj vsakim mesecem zvišuje. To nam na primer kažejo že podatki o vlogah ene-izmed denarnih zavodov, — ■Mestne hranilnice Ijiublljamskc. V ta zavod, k j je začel znova poslovati pod tem imenom leta 1952 je ^daj vložilo 2il.706 vlagateljev ^00 milijonov dinar, prihranikoiv. ■keio na to je vloži ib 24.000 vlagateljev že 222 milijonov, leta ^54 je vložilo v ta zavod 28.000 ylagateijev 461 milijonov dinarjev priihinankov, lani so h,ranil ne ■v:U>ge porasle na 803 milijone di-^rjev, vložilo jih je 37.000 vla-^teltjcv, letos do septembra pa je vložilo v ta zavod 41.000 vlagateljev 1.142 milijonov dinarjev svo-3ih prihrankov. V merilu vse Slovenije so lani Prebivalci vložili v razne denarce zavode nad 3 milijairde dinar- jev prihrankov, v merilu vse države pa so znasaJe hianilne vloge okoli 14 milijaird dinarjev. Lani so prejeli vllagatelji samo v Mestni hranilnici Ljubljanski 31 milijonov obresti, letos pa bo hranilnica pripisat;a vlagateljem 51 milijonov obresti. Seveda bi veljalo preiti še na droge oblike varčevanj, predvsem na namenske oblike, na primer, da ottroci v šolah zbirajo denar za izlete, letovanja, odrasli za dopuste in podobno in morda bi kazalo celo te vloge nekoliko bolje obrestovati. Sicer pa je varčevanje v šolah že kar precej razvito. V šolah ljubljanskega okraja na obtok, saj denar, vložen v hranilnicah, nenehno k»noži. Samo ta denarni zavod je na primer lani iz hranilnih vlog izplačal 8.300 kreditov v znesku 1,282,000.000 dinarjev, {od tega 373 milijonov dinarjev potrošniških kreditov). Letos do. oktobra pa so v tem denarnem zavodu izplačali 3.300 kreditov v znesku 1-290,000.000 dinarjev. (Od tega 270 milijonov dinarjev potrošniških kreditov, za pohištvo, radio-a pa ra te, razne gospodinjske stroje itd. Potrošniški krediti samo navidezno upadajo. Odkar izplačuje Mestna hranilnica ljubljanska kredite v čekih in ne več v de- primer je 3.300 vlagateljev vloži- narju kot prej, iščejo potrošniki lo 1,300.000 dinarjev v ta zavod. Otroci pa imajo 9.000 Hranilnikov in so v njih prihranil 33 milijonov dinarjev. Varčevanje je pomembno tako za posameznika kot tudi z,a skupnost, izredno pomembno predvsem za mladino, ker že v mladosti premišlja, k c k o bo obrnila vsak dinar. Vlagate lijem se denar obrestuje, za skupnost pa je varčevanje tudi pomembno, ker se ob vse večjih vlogah zmanjšuje denarni Storilnost in donosnost (Nadaljevanje z 10. strani) cosa dela terjajo sami delavci, zaposleni v mizarski delav- 1 niči. V Kombinatu lesne industrije v Logatcu so tudi pre-lomiili s prakso, da mora mojster voditi prav vse posle hkrati v svojem obratu. Prav teko kot se- morajo delavci specializirati za posamezne delovne operacije, se morajo njihovem mnenju speciali-zteati tudi mojstri za določen P°sel. Zato so pred mesecem ^ni v galanterijskem obratu določili posameznim mojstrom specialne naloge. Prvi mojster odgovarja v obratu za disci-teino, za kakovost izdelkov in Dogo j e dela. Drugi mojster ®krbi za promet, to je pravočasno dostavo materiala. Tret-D mojster pa skrbi samo za Vzdrževanje strojnih naprav. Sedaj ko imajo mojstri ožji delokrog in se na svojem pod-r<>č.iu ukvarjajo le z določeni-nalogami je v obratu še Več;ii red. Delovna disciplina je že izboljšala, na delov-n!,h mestih so pravočasno pri-Pravijene surovine oziroma Polizdelki, okvar strojnih na-Prav je neprimerno manj, testoji so se zmanjšali na mi-,mum itd. Pred tremi mese-01 so na pirimer od 190 motor-•lev, pregoreli štirje motorji v teeseeu dni, sedaj jim je pre-^terel samo en motor. Prej so osečno izmenjali 18 ležajev PD strojih, sedaj so jih izme-iali le g prej ^ mesečno orabiii za 40.000 dinarjev po-Pnskjh jermenov, sedaj jih grabijo samo za 12.000 di-atjev, čeprav tempo dela ne-„'.'hp° narašča. Tudi to spe--abzir:anje mojstrov za dolo-,nil opravila je rodilo prav cteU- •<*ol>re rezultate kot spečene Uspehi, ki so jih dosegli v Kombinatu lesne industrije v Logatcu s to temeljito reorganizacijo dela, s prehodom iz obrtniškega na industrijski način proizvodnje, so najbolj jasen dokaz, kako silno bo lahko porasla storilnost dela v lesnopredelovalni stroki in tudi v tovarnah drugih panog, če se bodo podjetja specializirala za izdelavo posameznih proizvodov, če bodo opustila preobsežne proizvodne programe in temu ustrezno tudi prilagodila tehnološki proces naivna,valiti pnotgtV-im gradnje stanovanj v letu 1&57 Zavod bo v Dnihodmjem letu usmeril] svoje delovanje predvsem na eno ailii dve večji giradtbrščh, v manj&j meni pa tudi na pmz-idaivo nezazidanih po- * vtržiim v središču mesta. Vsako nafuliedintje leto naj bi bufl-o v Rradmj.j okoli 2000 stanovanj v ■razlijčmiih fazah gradnje, 'tako da bi biuijf stroj,; čimibobj racionatno iZikoriščenii. V savskem nasefljtl miie-Hnjo gnediiti petorico »stoiljp-nic«, to je deeetnadsitro-pnbh zjgiradlb • V JoCfiki naj bi naslednjo leto zgiuadiflii šesit bloikov v obM-krt noeete. v ksiten ih bf> skuinno 230 stGinovanj. Prav tako misilijo gtfadiit,; stanovanja ludii v drugih p-redellLh mesita. I-j ubil jami so obeta v naetodnjem letu 1337 no-vtih stanovanj. Vred,nosit vseh girademj s komunainim-i1 gradnjami Pa le pritoCiižn« 2 In poi mii-Jiltl »rde din-arj ev. Nov način črpanja nafte na lendavskih poljih Na velikem naftnem polju v Petišovcih pri Lendavi so začeli pri d c*bivapora-zuma. Jugoslovanski izvoz v Egipt je do srede septembra dosegel nad 706 milijonov dinarjev. Razširjenje pristanišča v Sisku Pristanišče v Sisku, ki je najpomembnejše prometno središče te vrste v Hrvatski. bodo znatno razširili. Letos so pretovorili v tem pristanišču okoli 300.000 ton tovora, po razširjenju pa se bo povečala zmogljivost pristanišča na približno milijon ton blaga. Razširili bodo pristan v dolžini 600 m, nakupili nekaj velikih električnih žerjavov in druge mehanizacije. Razširitev naj bj bila zaključena v treh letih. Vzporedno z razširjenjem luke misli podjetje »Donavski Lloyd« v Sisiku do konca leta 1S50 povečati zmogljivost rečnega brodovja od sedanjih 40.000 ton na približno 90 ooo ton. Tankerji bodo imeli zmogljivost 60 tisoč ton SIROM PO DOMOVINI SVEČANOST, KAKRŠNE ŽE DOLGO NE POMNIJO Spomenik so odkrili V Šentjurju pri Celju je bila govori so dali slavju poseben po-prete&ilo nedeljo svečanost kakr- men in pečat. y. ______l ; i — uirt«'.., šnc prebivalce, bližnje in daljnje okolice ne pomnijo. Odkrili so spomenik 132 padlim borcem, žrtvam fašističnega teroirja v letib 1941 - 1)945., ter Francu Malgaju, borcu za osvoboditev Slovenske Koroške v prvi svetovni vojni. Svečanosti je prisostvovalo' več tisoč ljudi, med njimi tudi vidni politični in gospodarski voditelji ter zastopniki koroških borcev iz prve svetovne vojne. Svečanosti so začeli že v soboto s slavnostno akademijo. Na dan odkritja spomenika je v zgodnjih jutranjih urah godba železarna »Štore« oznanala veliki dogodek. Ob 10. uri se se pričele glavne svečanosti. Po govorih je odkril spomenik, ki ga je izdelal Ciril Cesar, narodni heroj tovariš Efenko in ga preda! v varstvo predsedniku občine tovarišu Petru Hiastecu. Navzoče je najbolj ganila . zaobljuba tovarišice Zupanc Amajtje, žene pokojnega borca, govor Milene Zupanc, hčerke pokojnega borca in govor Curčič Jožeta, sina pokojnega borca. Ti Po končani slovesnosti je krajevna organizacija ZB NOV priredila ožjim sorodnikom padlih žrtev, zastopnikom koroških borcev in ostalim gostom svečano kosilo, kjer so se v prijetnem vzdušju pogovorili o slavnih dneh. Organizacija ZB NOV je ob tej priliki razvila tudi svoj prapor. Ob koncu morata poudariti, da je bila ta svečanost lepo in skrbno pripravljena. Tudi zunanje lice Šentjurja, kakor razpoloženje ljudi, je pokazalo, kako- globoko cenijo tovariše, ki so darovali svoja življenja-, da mi lahko živimo svobodne in ustvarjalno življenje. J. M. »DELO IN VARNOST« PRODAMO kompletno napravo za mokro apretiranje, obstoječo iz dvovaljčnega fou-tarda, delovne širine 1601) mm in pokončnega sušilnega .'troja s sedmimi bakrenimi valji in raz-penjaino verigo. BOMBAŽNA TKALNICA VIŽMARJE Izšla je 6. številka strokovnega časopisa »Delo in varnosu, ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnost! pri delu LRS v Ljubljani Po svoji aikitualni, pestri vsebini in strokovni tehtnosti prispeva časopis pomemben delež k prizadevanju za pravdno, smotrno gospodarjenje in uvajanje sodobnih organizacijskih metod v našem gospodarstvu, zdravstveno tehnično vzgojo in zaščito pri delu 'in povečanje storilnosti dela. Nova številka prinaša naslednje sestavke: Franjo Aleš: »Čedalje bolj se uveljavlja ekonomski značaj dela«. Jože Navinše«. Nagrajevanje na kmetijskih posestvih. Zdravko Neuman: Izbira poklica in njen pomen za usposabljanje strokovnih kadrov. Inž. Janko Švajger: Var- PrekSic sindikalnih knjižnic Sindikat delavcev in uslužbencev gostinsko-turistične stroke, podružnica štev. 19, Ljubljana, preklicuje izgubljene sindikalne knjižice za naslednje člane: Gračner Viktor, Zorc Jožica, Fabjan Dragica, Hudež Ivanka. Cerar Evgenija. Seremet Anica. nost pni delu v luči statistike — izguba narodnega dohodka. Inž. M. Babtestin: Barva kot zaščitno sredstvo. Novi tip plinske maske, Podlo-žeik za naličnico re-sipiratorja, Zaščitna obutev. D. Belle: Nov način pritrjevanja obvez pri ranah. Inž. Lojze Zupančič: Varnostna navodila za rudarje. Inž. Boris Gostiša: Pri-rodni brusi in umetni brusilni koluti. Na koncu objavlja časopis poleg drobnih poroči! tud’ seznam tujih strokovnih publikacij o problematiki organizacije dela. Verzirane moške moči za RAČUNOVODSTVO iščemo s takojšnjo nastavitvijo. Ponudbe v oglasnem oddelku pod »Izvozno podjetje«. • «•■•••»•• ••»»+•••• •#••••*•« Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana - Bežigrad, razpisuje, v smislu 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov mesto DIREKTORJA trgovskega podjetja »LESH1M« Ljubljana, Parmova 37/IH Kandidat mora imeti pravno ali ekonomsko fakulteto in 4 leta prakse, ali popolno srednjo šolo z 10 letno prakso, ali pa nepopolno srednjo šolo in 15 let prakse ter položen strokovni izpit. Poleg navedenih pogojev mora imeti tudi določeno kvalifikacijo za zunanje trgovinsko poslovanje. Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom je poslati Občinskemu ljudskemu odboru Ljub-Ijana-Bežigrad, Ljubljana, Parmova 33, najpozneje do sobote, 10. novembra 1956. 0000000CXXXXXXX>T000000000CX30C XXXXXXXX30000000CX>30000OOOGOOOO OOOOOOOOOOOCXXXXXXX)OOOOC. \ - 5 GRADBENO PODJETJE »MEORAD« LJUBLJ1M, Kotnikov.! 10 sprejme za dela v Ljubljani večje število nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev ter zidarjev in tesarjev. Samska stanovanja in hrana v lastni menzi preskrbljena^ Delo po učinku. kxxxxh.ocx)goooooooooocxx>oooooooooooooooooooo<>>dooqooqooo(x>90oooooooogoooooooooooooo^ CELJSKI T1SKMM CELJE potrebuje kvalificirane in visokokvalificirane KMIIG0- TISMRJE Nastop službe je mogoč takoj ali pozneje. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na CELJSKO TISKARNO CELJE poštni predal št. 33 VSEM BRALCEM BI NAROČNIKOM »DELAVSKE ENOTNOSTI« »Delavska enotnost« — glasilo sindikatov Slovenije opravlja važno vlogo stalnega obveščevalca in svetovalca — še posebno s področja delavskega in družbenega upravljanja. Prav zaradi tega je »Delavska enotnost« najboljši informator in posredovalec pri prodaji in nakupu blaga, iskanju delavcev itd. Da bi omogočili gospodarskim organizacijam in ustanovam dobiti čim hitreje potrebne tehnične kadre — inženirje, tehnike in visokokvalificirane delavce in, da bi tudi tem tehničnim strokovnjakom omogočili ustrezno službo, že objavlja »Delavska enotnost« vse vrste oglasov, razpise za delovna mesta, za štipendije, licitacije in druge važne objave ter obvestila. Ker so vsa naša industrijska podjetja, gospodarske organizacije in ustanove naročene na »Delavsko enotnost«, je oglašanje v našem časopisu zelo uspešno. Objavljajte v »Delavski enotnosti« tudi čestitke za državne, občinske in krajevne praznike ter novoletna voščila. Za vse informacije in naročila se obračajte na Upravo »Deiavske enotnosti«, Ljubljana, Čufarjeva 1, telefon 30-046. UPRAVA »DELAVSKE ENOTNOSTI« ♦♦»•»♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦»♦»•»»»'»»»M ! Ugodno prodamo večje število ] lesno in kovinsko predelo- I volnih strojev: I 1. SK0BELNE STROJE ZA LES 2. VERIŽNE KEZKARJE 3. VRTALKE 4. ČEULNiKE 5. ELEKTRIČNE ŽASE 6. 8RUS9LKE 7. KONTROLNE NAPRAVE ZA SUŠILNICE (fox-borJ ' 8. PARNO L0K0M0D3L0 »LANZ« Za podrobna pojasnila se obrnite na KLI Logatec telefon 1 ali 22 ••*••••••*•• ••»»•••••••• ••••••••»«• PODJETJE ZH PROMET Z ODPUDKl UUBUMii, Parmova 33 telefon h. c. 39-575, 32-664, direktor 32-732 — brzojavi: ODPAD LJUBLJANA — s svojimi odkupnimi postajami v vseh večjih krajih Slovenije ODKUPUJE vsako količino odpadkov kovnega in litega železa, barvastih kovin, tekstila, papirja, gume, stekla in kosti. DOBAVLJA industriji, obrti in drugim potrošnikom vse vrste strokovno sortiranih odpadkov, krpe za čiščenje, čistilno bombaževino itd. Podjetje ima lastne sortirnice tekstilnih odpadkov, papirja in kovin. Prevzemamo vse vrste demontaž in kasacij dotrajanih objektov z lastnimi tehnično opremljenimi ekipami. KULTURNI ZAPISKI FESTIVAL AMATERSKIH GLEDALIŠČ JUGOSLAVIJE V bodoče — vsakoletno srečanje Pretekli teden je bilo v tem industrijskem sre-dišču mlade Bosne, zelo živahno. Moderna gledališka hi&a ie bila večer za večerom pol-I«i ■vedrih gostov, na ulicah je bilo slišati poleg hrvatskega iudi makedonski in slovenski lezik, na železniški postaji je bilo podnevi in ponoči zafitida “eiifco ljudi. Ves 1“ vrvež je bil zunanji odraz prvega jugoslovanskega festivala amaterskih gledališč, ki je bil posvečen pred sto leti umrlemu srbskemu dramatiku Jovanu Stenji Popoviču. Igralske skupine iz Travnika, Vrnjačke Banje, Kočevja, D je vd jeli je, Kifcin.de in Našic so prepotovale stotine kilometrov, da hvaležni tuzlanski publiki po-kažejo svoje igralske stvaritve in da obenem kar najbolj Uspešno zastopajo posamezne republike. Ta bogata manifestacija gledališke kulture, je bila zanimiva tembolj, ker so b‘la na programu izključno Sterijina dela. Ocenjevalna žirija je imela tako redko Priložnost, da je mogla izbirati kandidate za najboljša "mesta med različnimi inter-Pretalorji istih odrskih del. Nivo predstav je bil sorazmerno visok, v posameznih Primerih celo izredno visok. Vri režiserji se sicer niso najbolj približali avtorjevemu buhu, toda pokazali so toliko svojevrstnih zamisli, da jih ni bilo mogoče puščati vnemar. Komedijo Zla žena so na Primer igrali travniški amaterji kot burkasto grotesko, dvejdjelinski amaterski teater z zadržano niansirano igro 'n z opazno socialno noto, do-c‘m so jo igralci iz Našic kar najbolj približali domačemu, neposrednem tonu in izluščili lz nje komične elemente, po-tebno v odnosih med služin-fadjo jn gospoda. Skupini 'ifcinde je bila za dovrš no uprizoritev Kir Janje pode-.:iena prva nagrada, za kar 1Tna seveda v dobršni meri Zaslugo nosilec naslovne vlo- ge Sava Pavlovič, ki že ieč kot 30 let sodeluje na amaterskih odrih. Tudi uprizoritev slovenskih predstavnikov iz Kočevja na festivalu ni ostala nezapažena. Čeravno je Slovencem Sterija manj znan kot ostali m udeležencem, predvsem so nam bila zaprta vrata sočnega Sterijinega jezika — so vseeno kočevski igralci dosegli pri hrvaško gov.oreči publiki izreden uspeh, nosilka osrednje vloge (igrali so Pokondireno tikvo — Pogo-spodeno butico) Melita Jelen-čeva pa je za svojo temperamentno Tgro prejela nagrado. Ob koncu festivala so imeli predstavniki republiških zve~ kulturno - prosvetnih društev posvetovanje o gledališkem amaterstvu v naši državi. Ugotovili so, da je ta zrnja naše kulturne dejavnosti v zadnjih letih kvantitativno in kvalitativno znatno napredovala, za kar je bil dokaz tudi festival sam. Sporazumeli so se, da so poklicne gledališke institucije v znatnejšem obsegu dolžne pomagati igrolcem-amaterjem in da je treba nuditi bodočim učiteljem za. njihovo sodelovanje v amaterskih gledališčih vso pomoč. Nadalje so bili soglasni, da je pomanjkanje primernih tiskanih odrskih del ena. glavnih ovir za uspešno delo in se dogovorili za čim hitrejšo iz-, meno razpoložljivih del. Posvetovanje je bilo zaključeno s sklepom, da postane festival vsakoletna manifestacija amaterskih gledališč v Jugoslaviji. ti mijani so imenovali barbare vse tiste narode, ki so živeli izven meja njihovega cesarstim, a prav posebej narode na severu. Ti barbarski narodi so imeli svojo umetnost že v predkrščanski dobi In moremo o njej sklepati samo iz najdb v grobovih in naseljih. Po pokristjanjenju pa so prevzeli oblike, ki jih je prinesla cerkev, vendar svojega linearno plosko-vitega krasilnega stila niso mogli zatajiti. — Na sliki: Plošča krstilnega kamna v stolnici v Čedadu (Furlanija). J FILMSKEGA PLATNA Vesele zgodbe vojaka Brovkina Vesele zgodbe vojaka Brovkina je obetajoč naslov nove sovjetske filmske komedije, ki pa ni upravičila vseh pričakovanj. »Volga, Volga*, »Pastir Kosija«, to sta še vedno vzora, ki ju nobena kasnejša sovjetska filmska komedija ni dosegla, kaj šele presegla. V zadnjem razdobju, po uspelih sovjetskih filmih na raznih festivalih, smo pričakovali predvsem pri zabavnih filmih večjo sprostitev. V filmu »Trije tovariši« je bil ta korak nakazan, medtem ko pomenijo »Vesele zgodbe vojaka Brovkina« vrnitev na klišira-no, plakatno slikanje življenja. Koliko igrivega, zdravega ljudskega humorja, koliko satiričnih bodic je bilo združenih samo v »Pastirju Kostji«. Tam so bili prikazani dogodki v ljudeh. Oblikovalci lega filma so uspeli na zelo izviren, duhovit način prikazati razliko med preprosto, živo ljudsko umetnostjo in šarla- tanstvom. V filmu ne zasledimo nabreklosti, vzvišenih besed, ki nas ne prepričajo in ne ogrejejo. Vse je naravno, razumljiixi, človeško. Filmska komedija »Vesele zgodbe vojaka Brovkina« prikazuje zasanjanega, .icrodne-ga in nesrečno zaljubljenega komsomolca, kolhoznika Brovkina. Harmonika in dekle — to je njegov svet. Delo, odgovornost — tega nesrečni fant s koru ne pozna. Razen matere vsi obupujejo nad njim. Svinje spušti v vrt, kamion zapelje v reko. Oddahnejo se šele takrat, ko dobi fant poziv k vojakom. A tudi tu ponav- lja nerodnosti, vsi obupujejo nad njim, razen predstojnikov, ki so prepričani, da bo še dober vojak. Na komsomolskem sestanku, ko Brovkina kritizirajo, se v fantu žgan:. Kmalu je najboljši vojak. Osnovna ideja — zaupati, veerovati v človeka, ki prepleta ves film., je lepa, vendar tudi zelo občutljiva. Z majhnim neposlukom, s tendenčno-stjo, s podčrtavanjem psihološko ne dovolj utemeljenih prizorov se zamisel iz:..aliil in doseče prav nasprotni učinek. In prav tej slabosti niso ušli oblikovalci te filmske komedije. Brovnikovo prerojenje je premalo verjetno, ne prepriča nas, ker je vsa zgodba, način igranja, besede, ki jih govorijo junaki, papirnato, neživo. To pa je tudi glavna slabost filma. Je pa v filmu nekaj drobnih biserov, vendar premalo za res dober film. Otožna, značilna ruska pesem, nekaj prizorov, ko »prerojeni« Brov-kin preseneča stroje tovariše in vaščane, je toplih, prisrčnih in so filmu v čast. Najhujše nasprotje v filmu pa je do-domačnost. prisrčnost na nosi in stroga disciplina v vojski. Morda nas prav to huje moli, kot se zavedamo 1 Jeseniške knjižnice *o .V01*0 B’lon: Tipi z Montparnassa (suha igla, 1951) Kn ki jih umetnik vsak dan srečuje v Parizu. obJa.erie^ral Ph ja le z najnujnejšimi nervoznimi ' vi- ^>rez vsakega senčenja in modeliranja. 'Jcar Veno Pilon, doma iz Vipavske doline, je v najjjf^bru praznoval šestdesetletnico rojstva. Fašistično že dri ga Pred ŽS-leti pognalo od doma in čeprav n^ooii 6,0 ^eta v Karižu, je ostal s svojo domovi no t> Povezan. Ko ga srečaš, robatega in širokosrčnega, naše; e . neusmiljenega pariškega življenja, si svojega človeka, košček domovine. Pošolskl izobrazbi posvečajo v jeseniški občini veliko skrb; prirejajo strokovne in jezikovne seminarje in redna zanimiva predavanja. Krog poslušalcev se iz leta v leto veča. Veliko delo pri izvenšolskl izobrazbi delovnih ljudi in mladine na Jesenicah in tudi v okoliških vaseh pa opravijo Ljudske knjižnice, ki jih je v občini 10. Kljub temu, da morajo te knjižnice premagovati velike, čestokrat skoraj nepremostljive težave, vseeno uspešno opravljajo svoje kulturno poslanstvo med delovnimi ljudmi za mladino. Ljudske knjižnice poslujejo v Žirovnici, na Koroški Beli, na Jesenicah, na Blejski Dobravi, Hrušici, Mojstrani in v Kranjski gori. Te knjižnice imajo nad 40.000 leposlovnih, strokovnih in znanstvenih knjig. Knjižnice si med seboj tudi izposojajo in zamenjujejo knjige. Med domačimi avtorji so najbolj cenjeni Bevk, Jurčič. Finžgar. Milčinski, Kersnik, Cankar in Prežihovi Varane. Poleg teh pa bralci tudi radi segajo po delih mlajše literarne gene- racije in po delih svetovnih avtorjev. Želja po lepem In koristnem branju se ne izraža samo po obisku v knjižnicah, temveč jo je opaziti tudi v Ljudski čitalnici, ki jo oskr buje in vzdržuje jeseniška Svoboda s pomočjo sindikalne organizacije v železarni Jesenice V čitalnici je bogata izbira dnevnega časopisja, tednikov in mesečnikov. poleg tega pa tudi lepo število tehničnih in ilustriranih revij. PROSVETNA DEJAVNOST V KONJIŠKI OBČINI 14 PROSVETNIH DRUŠTEV Občinski odbor Zveze Svobod in prosvetnih društev je pred kratkim na svoji seji razpravljal o bližnjih občnih zborih društev na svojem področju. Vseh prosvetnih društev v občini je 14, ■ od tega dve Svobodi. Poleg splošnega izobraževalnega dela v letošnjem zimskem času bo svet priredil tudi krajše tečaje za režiserje, knjižničarje in za šminkanje. Tečaji bodo povezani s praktičnim delom. Tako bodo knjižničarji obiskali konjiško knjižnico in si ogledali njeno poslovanje, režiserji bodo navzoči pri vajah igralske družine in pri njeni generalki. Svet je ob tej priložnosti razdelil tudi med knjižnice v občini 50.000 dinarjev. V splošnem izobraževalnem delu bo dokaj veliko vlogo igrala šola za izobrazbo odra- . slih v Slovenskih Konjicah. Ljudska univerza pa pripravlja v Slovenskih Konjicah vrsto predavanj. L. V PflBTIZj&NSKM predelih Preteklo nedeljo je moški pevski zbor KUD Bratov Ipavec, v katerem pojejo mnogi kovinarji iz Štor, gostoval v znanih partizanskih predelih Planini pri Sevnici, Dobju in Prevorju. Gostovanje je lepo uspelo. Zbor §teje 30 članov, med katerimi je polov ca mladih fantov. Vodi ga že več let uspešno tovariš Ernest Rečnik, upravitelj nižje gimnaadje. J. M. UTRINKI BUKOVNIKOVA t>aj.ta je čepela sredi ozke grape, ki se je iztekala dokaj položno v Kruševslko doiino, Bato pa se je ostiro zajedla v pobočje in se vila navzgor 'do skalnatih vrhov Dolomitov, nekako do tja, 'kjer jiih Je delila kakor britev ostra in ravna nemška meja, utrjena vsepovsod s španskim« jezdeci in minskimi polji. Tnid:i grapa je imela ime po Bukovniku in je bila svojega naziva vredna; po njenih bregovih so rasle košate bukve, a -tudi hrastovina ni bila napak. Pravzaprav bi morala grapa nositi ime Osredka, kajti Starčeve so bile le butare in žir, vse drugo, zemlja, nekaj košeoic in ves les, pa je bilo last Osredkarjev, fci so si postavki gorsko kmetijo na majhni planoti vrh grape. Tud; sicer je bila grapa kaj nehvaležna Bukovniku za svoje ime; hudournik, ki je drl vsako jesen in spomlad po njej, je nekajkrat letno preplavljal njivico ob bajti, včasih pa še bajto samo. 1 Kljub vsem tem nevšečnostim pa bi se težko našel tlovek, kil ne bi vzljubil bajte, če bi jo videl le enkrat. Brž ko si iz doVrne zavil v grapo in se napotil po cestici ob potočku — hudourniku, povsem zagrnjenem V vrbovje — s; trčil ob nizko, z apnom beljeno in z Velikimi srčastimi listi vinske trte zastrto hišico. Iz zelenja te je pozdravilo le dvoje majhnih zamreženih oken, na pol zastavljenih s pelargonijami in nageljni. Leseno ostrešje in rdečkasta streha sta še najbolj zgovorno klicali popotnika, ki se je bližal bajti. Za ta trud pa ga je- nagradila javonjeva klop, po vsej dolžini pr.isP.onjena ob steno in skrivajoča se pod širokim na-puščem. Toda ponos starega Bukovnika ni bila samo bajta. Levo poloviico je res pozidal kot običajno; izbo s kmečko pečjo, kamro in kuhinjo; desno pa je preure-•iUil za hlev, talko prostoren in lepo ometan kakor izba. V njej je ime; eno samo žival, kravo Romo. Ta je toneta dve dobri lastnosti: vsako leto je povrgla telička in obetala je doživeti veliko starost. Ce si vprašal njenega gospodarja, koliko je stara, se je ves blažen naismehnil in dajal: »E-e-e-j, naša Roma? Toliko kot jaz eam!« »Kje ste pa, o&ka, odkrili to čudovito živalco?« »Kupil, kupil! Leta • . ■ 1925!« Pa se je zahihital in pokazal črvive zobe: »Poštena je bila tista gospodinja. Priteče za menoj in pravi: Jentata, Roma ne zna voziti! Nič ne de, odvrnem, pri nas tako nima kaj!« Morda poreče kdo, kaj ima Roma opraviti s partizani. Naj malo potrpi. Roma po vsej pravici to zasluži, saj je s svojim mlekom nahranila najmanj odired. Kdorkoli se je zatekel v bajto — in to se je dogajalo vsaj skozi dobra tri leta — tega je Bukovnik počastili z laltvdoo Romi neg a mleka. In Roma je prav tista leta, kakor da bi slutila zadrego in lakoto partizanov, dajala oblilo mleka. V tej bajtti smo sedeli lepega jesenskega popoldneva 1942 in srkali mleko. Stari je kot običajno sedel na svoj; »bab1'« (iklop za tesanje grabelj) in zabijal zobe v grablje. Videli smo samo njegova zgrbljena pleča, na katera se je lepila bela platnena srajca in njegove zmršene, sikoraj bele lase. Njegova žena je sedela ob peči s plat Ivom v naročju. Sin j>e bil v odredu, naj-starejiša hči pa kurirka in je prav tedaj potovala proti Ljubljani, ki je. že tedaj bila opasana z bodečo žico, do katere se'je tedaj raztezalo osvobojeno dolomitsko ozemlje. Zvedeli smo, da je na pomlad tudi s(tari Izvlekel puško iz skrivališča in se pridružil vaščanom, ki so napadli italijansko kolono, ko se je vračala iz ofenzive na Ključu. Zato amo ga vprašali, kako je bilo tedaj, ko je »osvobajal Hruševsko dolino«. Stari je dvignil glavo, drobno pomežiknil s svojimi dalekovidnimi očmi, si obrisal nos z veliko rdečo ruto In se zvito nasmehnil. ' »Ej, dali smo jim po tisti njihovi kulturi!« je bruhnil. »Kaj bi se šopirili po naši dolini s tisto svojo kul-t-u-u-r-o, ko je pa naša prav tako dobra .. .« Besedo butara je nalašč posmehljivo zategnil. Nasmejali smo se jn ga vprašali, če je bil tudi sam v vaški zaščiti. »Vsi emo bili, vsa dolina. Šest vasi, od Dvora do Gaberja. Bilo nas je za celo vojsko!« Ker nas je ta akcija spominjala na pravd kmečki punt — vstaja je zajela vse, kar je moglo nositi orožje — smo zaprosili starca, da nam opiše te zanimive dogodke. Bukovnik, očitno vesel, da je našel verne poslu- _ tolče, takoj odloži grablje, si zvije debelo cigareto in ukaže stari, naj prinese žganje. Ko je spregovoril, se nam je zazdelo, da iz njegovih besed veje duh izmučene, pa vendar kljubujoče, neupogljive dežele, duh, ki je opijal in krepil tudi nas, ki smo postali izmučen,i im izčrpani v mnogih bitkah. Takole nam je pripovedoval: »Tisti majski dopoldan je bil dolg, vlekel se je kakor črevo. Zabijal sem zobe v grablje, prav tako, kakor danes, in prisluškoval. Na Ključu je grmelo. Obsipali so ga z minami, sltrojmiice so sekale... Ej, če bi vedeli,'Italijani namreč, da jih je samo petnajst! Petnajst naših fantov — to je bil tedaj ves naš odred; fašistov pa je tedaj samo skozi našo dolino šlo najmanj dvajset kamionov ... Prisluškoval sem, toda v prsih me je stiskalo: ali bodo naši zdržal"? Ce jih bodo Italijani izsledili,- jih bodo uničili, kakor so se hvalili pri Ambrožu, trgovcu v dolini. Kadar, je potihnilo streljanje, sem pomislil: sedaj je vse končano! Zena je sedela ob peči, držala roke v naročju, kakor običajno, ta zdelo se mi je, da se je včasih pokrižala. Ej, le naj se križa, sem pomislil, če že ne bo pomagalo, škoditi tudi ne more . . . Prav taste dimi sni0 že tako lepo napeljali vso stvar: začeli smo še prejšnjo prvo pomlad. Od človeka do človeka. Kar čudno se mi je zdelo, da smo bili vsi istih miiisli. In to prav ljudje iz naše doline, ki je prej vedno veljala za črno, farsko. Na prste si jih tedaj lahko preštel, ki so nas vedno zmerjali za hruševsko komuniste. Sedaj pa se ljudje kar sprevržejo. Otroški je sam prišel k meni in dejal: .Bukovnik, sedaj je pri nas nekakšna komuna, pa vzemi ono košemiico nad grapo. Bo Roma imela več mleka. Ta/ko bom tudi jaz kaj doprinesel!1 Oho, že piha drug veter, sem pomislil. Prej me je zmerjal z grabeniškim hlapcem, zdaj mi pa ponuja košeni co! Okoli poldneva je na Ključu potihnilo. Molk mi je še teže legel na dušo. Čez dobro uro pa so se začule eksplozije ročnih bomb in dolgi rafali. . . Sedaj jo končano, sem poimlEi.il. Niikdo pa ni vedel, kako se je končalo. Cez čas prihiti sosed. Iz njegovega žarečega obraza sem spoznal, da le ni izgubljeno. .Prebil; so se, sedaj pa hitro! Italijani se bodo vračali po naš; dolini!1 Komaj je spregovoril, že ga je zmanjkalo. Tisti njegov, medalj pa hitro, je pomenil, da je sedaj vrsta na nas. Dogovorili smo se, da Italijanov-ne pustimo kar tako skozi našo dolino. Vaška zaščita bo udarila. Vitem je planili v hišo naš Slavkornaastarej.ši sin — imel je šele petnajst let — in me pomenljivo pogledal. Zaradi stare nisva hotela ničesar reči, da ne bi javkala za nama. Pokimal sem mu, on pa je odhitel. Ko sem ga došel, je že privlekel iz skrivališča dvojo mavzeric. Izginila sva v goščo nad bajlto in kar med potjo izpihala oevt, ki so bile polne slamnatih bilk. Kmalu je za nama utihnil cvilež naše Stare. Njo je, menda, v&a stvar bolj Skrbela, kakor naju, kd nama bo kaj kmalu zažvižgala krogla okoli ušes. Naši položaja so bili na siliranem pobočju blizu bajte. Tu so se zbrali sikoraj vsi vaščani. Hruševa, Hrastenic, Gaberja in celo Stranske vasi. Kdo vse ni bil tu?! Cešnovarjev upravnik, ki je bil komandir Hrasteniške zaščite, je pripeljal vso vas, tako da je bilo Okoli Bradteniiških hiš čuti samo koikodajSkamje kokoši i® žena. Tudi po drugih vaseh ni bilo drugače. Prihiteli so vsi, kakor da bi hoteli še istega dne pognati Italijane čez meje Slovenije. Nalša dolina je dolga dobro uro hoda. Ozka je 1® strma in kakor ustvarjena za takle partizanski napad. Dogovorili smo se. da bodo najprej napadli Dvorčami, ki so bil; na začetku doline. Im ko je začelo streljanje pri Dvoru, smo se sami, ki smo bili Ljubljani najbliže, šele začeli razmeščati po pobočju. Gesta se je vita ob rečici in je bila kakor na dlani. Na nasprotnem bregu sem na skalnatem pečevju prav pod cerkvijo zagledal svojega sina. Njemu srce ni dalo, da se ne bi pridružil tistim vaščanom, ki so imeli edino strojnico in ki bi morali udariti prva. Kaj sem hotel? Fant je bil samoglav! Poskušal sem, da grem tja in mu ukažem, naj se vrne in se namesti poleg mene. Toda stre Tj anjo se je že približevalo. ,Zdaj so jih zgrabili Belčani!' amo zakričali v ert glas, sneli klobuke in si brisali čelo, kakor da smo preorali že vso njivo. Vsem je namreč postalo vroče. Kako tudi ne bi? BiH sme sami hlapci, bajtarja ta kmetje in malokateri izmed nas je v prvj svetovni vojni držal puško v roki. Fantinov pa tako nisi mogel jemati resno. Zdaj pa zdaj smo se ozrli v Radovana, "sosedovega sina, ki je bi! naš komandant. Edini je nosil partizansko čepico. Saj vendar poznate Radovana! Danes je komandant odreda. Kar dobro se drža, saj tako pravijo. Tudi tedaj se je držal hudičevo dobro. Res, da so se mu brki tedaj malo povesili, vendar je bil pogumen, da je tudi nam bilo laže pri srcu. m tako so se nekateri pričeli šaliti in sklepati stave, kdo jih bo več položil. Vtem smo že začuti ropal kamionov in na mah smo se poskrili za smrekami in polegli za obronke na pobočju. Vendar nas dobra voija ni zapustila. Drug drugemu smo klicali, naj sname klobuk, da mu ga ne bi preluknjal svinec m da ne bi kasneje puščal dežja. Ze smo razločno začuli hrumenje motorjev. Na čelu ‘bE loh< ttic kfttl lan Hat valj Hil ''ajl Ule. Sr* Hoi kit v < tii,. K i m Ui j ‘t Ki »t< bi b; ti: ki ka u Iti bi u 'ta iti j b; Vi k K i I A I d 1 d a t | t 1 . i UTRINKI 'J!’ooe je vozil motocitolnet prikolico: v njej je sedel , i‘eir. Krotili Emo nestiripnost, kajti morali smo pota-0,t‘, da najprej užgo s peičine. Motorist je bil že pod že je odibrzel naprej. Pniimumeli so kamioni, atsočno sem razločil vojake, ki so previdno opazo-pobočje. Očiitno so jim že Dvorčani in Belčani Vlili strah v žile. ^edaj je zagrmelo s pečine. Pomislil sem, da je ®ajbrž tudi moj famt že vžgal. V isitem hipu sem za-®leresti rečico in zavzeti položaje na nasprotnem toda tudi tam so jih pričakali naš; strelci ^1'bnegoirčani. Italijančki so se torej stisnili k svojim "ihionoim im streljali izza njih. , .Navdajalo mas je navdušenje in pogum, da smo ^®li tekmovati med seboj, kdo bo prvi položil ka-.e*a izmed italijanskih vojakov. Naj priznam, tuidi so se dobro držali. Nismo jah mogli nagnati izpod •baonov im jz cestnega jarka. Pridrveli so še novi IIlaioinii, tako da je postalo kar vroče. Medtem se je j, i pričelo miračilti, Italijani pa so začeli izstreljevati sftete, da bi na ta način pmiiklicaild pomoč. Morali smo torej ugnati prej, preden b; prišla pomoč. Sklenili smo, ga napademo. Prvi so šli tisti, ki so i-i ■ 1 it ■ 1 _ .i . j -T 'i . 11’,: i , 11 ..«.^ „ T_ Cm _ lih % ipademo. Prvi so šli tisi 'rii bombe; toda teli je Silo malo, kakor je bilo '"'o bomb. Priplazili so se do Italijanov v jarku. sem, kako so se razletele bombe, videl pa sem 3’ kako je eden izmed italijanskih vojakov zgrabil ^'tto bombo in jo zalučal nazaj. Dvojica naših je za- ***- **** £».*.* ***** USPESM* mm, HUMOKtiKfV stokala. Italijani so zmetali še nekaj bomb in že smo imeli ranjence. To nas je nekoliko preplašilo — nismo še bili vajeni vojskovanja — in napad je uplahnil. Spet je začelo puškarjenje, toda težave so nam delali ranjenci. Nič pametnega nismo znala storiti z njimi. Glavna, košnja je bila že za nami. Koliko smo jih pobili, smo zvedeli šele naslednji dan: vse hiše so bile polne italijanskih ranjencev, mrtve pa so odvažali s kamioni. Pomoč je prilšla kaj kmalu; napadli smo jih tako rekoč pred samo Ljubljano, v kateri je vrvelo vojakov, črnosrajčnikov in karabinjerjev-. Ponoči smo se umaknili in se zbrali nad Hruševim, kjer smo imeli vojni posvet. Pod nami, v dolini, so zbirali ranjence Italijani, ki so se pripeljali v pomoč. Rakete so rezale temo vso noč, mj pa smo se počutili kot zmagovalci in smo s kupami v rokah precej veselo in hrupno zalivali to zmago, čeprav smo. bili oddaljeni od sovražnika komaj dober kilometer. Po vseh pravilih vojskovanja bi jih bilo treba še isto noč napasti. Toda tega .smo se naučili šele kasneje in take napake nam res ne more nikdo šteti v zlo. Bili smo namreč tedaj še bolj .kmečki puntarji kot pa pravi partizani. Razumljivo torej, da ponoven napad naslednjega jutra ni uspel, čeprav smo nekoliko sovražnikov vendarle še poslali! pod zemljo.« Bukovnik si je ves razvnet brisal čelo; spomini so ga ogreli. Precej skop je bil pri opisovanju bitke in videti je bilo, da ji ne pripisuje večjega pomena. Zdelo se nam je, kakor da je hotel reči: »Ej, tedaj smo bil; še otmočji, brez izkušenj!« Nam pa je bilo všeč prav to, da so se jih lotili tako rekoč golih rok, brez izkušenj, toda vendar junaško. Nato nam je še pripovedoval, da je bil to prvi napad in da so se tolkli z njimi še nekaj dni. Dan za dnem so prihajali novi kmetje in samo v hostah nad Osredkom se jih je zbralo okoli dve sto. S to silo se je sovražnik lahko pomeril šele tedaj, ko so tudi Nepicj prešli mejo in vžgali po teh slovenskih,,pun-taujih. * 1 Ko smo zapustili bajto, je polna Luna osvetljevala dolino. Vračali smo se prav po tisti cesti, ki je bila pred nekoliko meseci pozorišče te zgodbe in ki se je sedaj vila sredi osvobojene pokrajine... SRI3CSTVO' -tukoii i&ibHJm j, ^ birokratizmom nas ne morete več prestrašiti) ^ kratkim je izumil spoštovana tovariš Fedor ri. ssjevič Kuljkov uspešno sredstvo zoper birokra-bi- Da. to vam je glavica! to sredstvo je tako uspešno da bi ga bilo vredno n .^tirati. Toda Fedoru Aleksejeviču je prav sedaj to ■, °goče storiti, ker sedi, revež, zaradi svojega geni-izuma! I',.' - fc'lstvo zoper birokratizem, ki ga je izumil. Aleksejevič — no, takoj ga izveste, dljkov, morate vedeti, je obiskoval večkrat neki tiw častivreden urad. V osebni zadevi. Prihajal je tiir ^ prihajal dva. Vsak dan. In vedno brez uspeha. a^e v ura jo pripeljem kakemu *®h uradnih brskačev naravnost v obraz? Mo-^ Pbrnilj po takem , dogodku svojo blagonakio-0 Pozornost na me? *i je bil domislil, , takp je tudi storil. Kot 80 hjož stopi Fedor: kuljkov v najnižje nad-da mu ne bo treba v: sili, le pregloboko pasti. ^ i^j Jen bodi skozi sobe. Nenadoma vidi, kako sedi ^ 0 ^ birokrat srednjih let. Sedi in prav nič Da> huje, sedi, žvižga tiho predse in po~ T Z en° noS0. *tobi j? vedenje je Kuljkova popolnoma zmedlo. Hitro Jsltop; m'zi. zamahne z desnic0 in že se birokrat a n v enem primeru. V vrečetn poletnem dnevu polijkno po tleh nekaj nafte. Postavimo se takp, da bo padala se?jca na prostor, kjer je polita nafta. Odmaknimo se in senca bo ostala na nafti še nekaj sekund. To posebnost lahko takoj razložimo. Senca je namreč pokrila del nafte, ta pa se je začela hladiti in je postaja temnejša, tako da je ostala senca na mestu, čeprav smo se odmaknili. Prvazaprav to ni več senca, temveč le temnejša nafta, ki je potem, ko se je segrela, dobila svojo običajno barvo. MIJDflUšfi PRMM V samoborskem mestnem •muzeju hranijo spise o najdaljšem pravnem procesu pri nas. V srednjem veku, okoli leta 1600, je kralj Bela IV. podaril Samobor-čanom meščanske svoboščine. To njihovo pravico pa so pozneje oporekali nekateri fevdalci. Meščani so se spustili na pot težke in dolgotrajne pravde. Vsi dokumenti o tem procesu, ki je trajal L3č let, so zbrani na 1.800 straneh, celotni "piši pa tehtajo 8 kilogramov. KfiMMITl SOB Ribiški kraj Selce na otoku Braču- je znan po kamnosekih. Miha MizetiČ je edini kamnosek v Jugoslaviji, ki je izklesal sod iz enega samega komada belega marmorja. Imitacija je uspela, sod ima pokrov, obroče, prav tak je, da se nam zdi, da je lesen. Sod drži 50 litrov. . IZ DEŽELA, KATERIH GOVORIMO »DELAVSKA ENOTNOST« • 25. OKTOBRA 1966 • ST. ** OBISKA DELEGACIJ MADŽARSKE IN ROMUNIJE ZGODOVINSKA NUJNOST je sodelovanje in medsebojna pomoč ter spoštovanje neodvisnosti Dne 15. oflcitoibra je pris p-eila v Juffaslajvijo delegacija Pax_ trje madžarslkih deloivnih ljudi, ki jo je vodil generalni se-krebair Erno G ero. Z njim je pri-sipel tudi predsednik vtlade An dr as Hege-dis, član polit biroja in sekretar CK PMD Jano« K .a dar im drugi visoki par tijski fcn dT/avni funkcionarji iz Maidžarsike. — Preteklo nedeljo pa je prisjpeda v Jugoslavijo na obisk še delegacija Delavdke partije Romunije na čelu s prvim sekretar jem CK DPR, Geergiijem Dej-em. V delegaciji je še predsednik mi n isrtratkeg a sveta Sitoica ChHa trr številni partijski in državni funkcionarji Romunije. V spomenic ah o razgovorih z našim CK je naglašeno, da &o razgovori potekal-; v nadvse prijateljskem vzdušju, v svobodni izmenjavi mnenj ter na enakopravni osnovi. Nedvomno, bosta obiska obeh vladnih in partijskih delegacij iz sosednih IjiuMkode-mokratiičm h republik prispevala k poglobitvi sodelovanja med temi državami, krepitvi medsebojnega razumevanja in zaupanja m zlasti bosta pomembna za nadaljnji razvoj gcsipodarsikeiga im kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo ter Madžarslkjo jm Rom unijo. Ernd Gerfl je na primer dejal, da je »maše najodlo&nejše mnenje, da so bili t, razgovori zelo pozitivni, da pričajo o medsebojnem razumevanju in da bodo mnogo prispevali k zboljšanju ne samo med obema partijama, marveč tudi med obema deželama tn njunimi narodi.« Ko je govoril o nadaljnjem razvoju na Madžarskem, je dejal, da »moramo hoditi tudi odislej po sledovih julijske revolucije naše partije ter konkretizirati in nadalje proučevati te sklepe. Ne smemo pozabljati, da se mora izgradnja socializma in izboljšanje življenjskega standarda ljudstva uresničevati z roko v roki. V uveljavljanju te politike je treba vključiti najširše sloje ljudstva ter zagotoviti njihovo razumevanje in podporo. Vse to je v zvezi s potrebo, da še nadalje razvijamo naš Ijudskodemokraitični sistem. Naš demokratizem je treba razširiti in poglobiti, da bomo vključili delovne ljudi v napredek vse dežele, gospodarstva in kulture. To je naš glavni cilij.« Prvi sekretar CK Partije delovnih ljudi Romunije Georgiu Dej pa je v zdravici n.a svečanem kosilu, ki ga je romunski delegaciji na čaist pri cedil predsednik republike tovariš Tito, dejal med drugim, da »smo v kratkem času uredili znaten del vprašanj, označenih v skupni deklaraciji obeh vlad. V kratkem bomo skleniti dolgoleten sporazum o trgovinski izmenjavi blaga Imamo ugodne pogoje za razširitev kulturnih vezi med našima deželama. Z druže-nimi močmi bomo nadaljevali priprave za zgraditev hidrocen-traie na Djerdapu.« Potem pa je dejal: »Življenje je v celoti pokazalo, da so črvste vezi, vezi novega tipa. tovariškega sodelovanja in medsebojne pomoči, spoštovanja in neodvisnosti ter državne suverenosti med socialističnimi državami, zgodovinsko nujne Takšen je značaj prijateljskih stikov in sodelovanja med našima sociia list ičn ima dežel ama — FTiR Jugoslavijo in L«R Romunijo.« Delegaciji sta obiskali pri nas več .kr.*ev ter se zanimali za demokrat ičn i, gospodarski in kulturni napredek v naši domovini. Predsednik Tito, prvi sekretar romunske Delavske partije Georgia Dej In prvi predsednik ministrskega sveta Ljudske republik« Romunije Chivu Stolca na beograjski železniški postaji ob into~ niranju narodnih himen. OSTRA BE VANOV A KRITIKA MEDNARODNE BANKE Denar v službi kolonializma Cigani delegacije madžarske de-partije so položili venee grob Neznanega vojaka na Avali. Angleški laburistični prvak Aneurin Bevan je napisal poseben članek za »Indian Express«, v katerem ostro obsoja stališče IZ ISLANDA # Komunist, predsednik Spodnjega doma Te dni je spodnji dom is lan d-sfke ljudske skupščine izvolil za svojega predsednika Einarja Olgi erssona, ustanovitelja islandske komunistične partije. Zanj so glasovali vsi poslanci razen konservativnih. IZ ČEŠKOSLOVAŠKE Sovjetska partijska delegacija v Pragi Dne 21. oktobra je prispela v Prago skupina 13 visokih funkcionarjev KP Sovjetske zveze na čelu s sekretarjem CK KPSS A. B. Aristovim. V sporočilu, ki so ga objavili ob tej priliki, je zapisano, da je prispela sovjetska delegacija na povabilo CK KP Češkoslovaške, da bi proučila »življenje in delo češkoslovaške partije«. Mednarodne banke glede posojil Indiji. Zlasti kritizira predsednika Mednarodne banke Blacka, ker je v pismu, ki ga je poslal indijski vladi, zahteval več svobode za domači m tuji zaisehni kapital. Bevan naglasa, da ima banka edino pravico postavlja ti pogoje glede višine posojila, rokov in načinov odplačila, čim pa izrablja svoj položaj, da diktira Indiji gospodarsko in finančno politiko, potem se srečujemo s čisto na-v adnim impe ri alizmom. Bladkovo opozorilo Indiji, da bo dobivala posojila le takrat, kadar bo vodila tako gospodarsko polI-tUko, kj bo prijala Mednarodni banki, naziva Bevan kot uporabo denarne moči. da bi neko deželo prisilili k taki politiki, ki bi odgovarjala željam upnikov. Bevan še opozarja, da so sredstva Mednarodne ba nke veči n om a iz a meriš kili virov in obsoja njen postopek, ker pod plaščem obrambe demokracije pred komunizmom prisiljuje demokratično Indijo na sprejem »ameriškega načina življenja«. »Moč denarja zamenjuje danes osvajalne armade, jn tega se poslužujejo ZDA. medtem ko Bela hiša pobožno odklanja kolonializem.« Irare Nagy spet član partije Kakor Je sporočil budlmpeštan-ski radio, je bivši predsedni* madžarske vlade Imre Nagy poslal Centralnemu komiteju p»r-r tije madžarskih delovnih Ijud* pismo, v (katerem je zaprosil, d* bi ga spet sprejeli za člana tije. Centralni komite mu je odgovoril, da je sklep o izključiti pak, ki pa »hišo bile tako resno, da bi mogle opravičiti izključitev iz partije.« V pismu je tud* zapisano, da je prišlo do izključitve na izrecno zahtevo tedanje-ga sekretarja partije Ma.tlhya5® Rakoszija. IZ INDUE Nacionalizacija britrcuskfli rudnikov zlata Zgornji dom skupščine indijski države Majsur je sprejel zakon O nacionalizaciji britamskiih rudnv; kov zlata v pokrajini Kolar, /f1 rudniki bi morali biti nacimah-zi.rani najkasneje dd 39. decembra, kakor je zapisano v zaitoond« HiOsrjeva smrt uradno potrjena SodiS5e v Berchiteagademi je Clai zaflcLjučilo zasiligeva.nje Pri*' Hitlerjeve amirti in prbčaltoujed<» da t»Uo sedaj Hitlerjevo smrt tudi uradno potrdili. OB DOGODKIH NA POLJSKEM POMtNRNI PKUMIKI Stolpce skorajda vsega, zlasti zahodnega tisi-a polnijo zadnje dni veati o dcgcidklh na Poljskem. Sirijo se razne, včasih tu-dj senzacionalne nevdice, ki skrivajo v sebi pač težnje tistih, ki ! i radi vtdelli, da bi se dogodki razvijali tako, kot si oni žele. Se je res zgodilo kaj talko sem-zacionalnega, da bi se biilo treba za radij tega vznemirjaifci? Tisifci, ki trezno presoja pcilcžaj in ki pozna silnice teh dogodkov, ne bo našel mič senzacionalnega. Gre namreč za procese, ki so se začeli v vzhodnoevrepskih deželah po tem, ko je državno vodstvo Sovjetske zveze lani ob pri-hcthi v Beograd pokazalo pripravljen ost, da popravi napake stailimsike dobe do Jugoslavije, določneje pa so se začeli oblikovati po XX. kongresu KI» Sovjetske zveze, ko so proglasili načelo, da si vsaka dežela sama išče pot v socializem. Letos pa je partijsko vodstvo Sovjetske Zveze v znan! moskovski spomenici ob obisku tovariša Tita v Moskvi javno prokl aimi ralo načelo samostojnosti vsakega delavskega gibanja, nevmešava-nja v notranje zadeve drugih dežeil in enak oipravn o-sti, torej načela, na kart eri h je temeljila vseskozi politika našega partijskega in državnega vodstva. Med prvimi takimi večjimi do-gcuSki, ki so vzbudili poizoirmost, je nedvompno znani poznanjski proces, na katerem so sodili udeležence neimiirov v Poznanju letos 28. junija. Značilno je bilo, da obtožencev niso obtoževali veleizdaje alfi tega, da so agenitl tujih agentur, kolt so dogodke označili v nekaiterjlli deželah. Sojeni so bilii le za koinlkreitna kazniva dejanja, za maipade na osebe, roipamje trgovini iibd. In dalje je naglasila oilntoižnica, da je bilo med obtoženci 52 takih, ki so bili že iprej katznovani zaradi kriminala. 2 e na VIL p lem ara em zasedanju CK Združene delavske partije Poljske so dejali, da ipo-zmanjislk5h dogoclikov ni moč ločiti od sipilioišmeiga poiložaja v deželi. »Proces deimcilcraitJizacije se je začel in razvijal v pogojih, ko je poraslo raz očaram j e množic zaradi nerajpcilnjemih pričakovanj glede iizibotjiš-anja življenjskega standarda.« Glasili o Partij e »Zycie Warsza-wi« je takrat zapisalo med drugimi tudi tole: »Odgovornost obteženih za zločine me zmanjšuje odgovornost,: tiistlh, katerih bi-rokralizein je izzval pri pozmamj-sikili delavcih talkišao ogorčenje in naipetoisit. Zato sta oba procesa le eipizoda, nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi bila le epilog pCiZ.nainjiskih dtogedkov. Proces odl.iraVPjanja temeljnih vzrokov pc-znani slik dogodkov, se mera nadaljevati z vso doslednostjo in odločnostjo.« Zlasti pomemben dogodek za Poljsko pa je VIII. plenarno zasedanje CK Z DP, iki se j e začelo pretekli petek. Se pred prehodom na dnevni red zasedanjia »o kooptiirali v CK rehabiliti’ranega elana Wiladiisilawa Gomulkio, ki je bil pf&d resolucijo In-formbiroja sekretar part »je, leta 19-51 zsiprt, češ da je bil Špijon, v zaporu je bil štiri leta, javnega procesa pa ni bilo Kooipt/t-rafl-i so še Mariana SipthailsKega, Zenona Kliszika in Ignacija Loga-S o v/yn.sk ega. Mariam Spihal-Skl je bii prej pomočnik ministra narodne obrambe in je znan borec gibanja cdjpora. Tudu Zenom KI Laika je znan borec odpora, bil je član Poiliitbiiroja CK in prav tako itziključen ma III. plenumu. Ignac Lcga*Sowynski je bi.1 prvi sekretar vejvod^kega komiteja v Lodzii, potem je bil zamenjan s partijrikiib dolžnosti in pred dvema mesecema izvoljen za enega izmed sekretarjev pc.ljuSike sin d likalne zveze. Uro po začetku plenarnega zasedam ja je prispela v Vairšavo delegaci ja K P Sovj etske zveze, v kateri so bili: Hrušč e v, Molotov, Midtcjjtsn in Kagacnovič. Zasedanje sio prekinili jn ga nadaljevali v soboto cb 11 dopoldne. Wlaidisiaw Goimulka je imel triurni referat o položaju dežele in o inafd.a.ijOj-iih smernicah graditve soc talkama. Posebej se je dotaknil tpc rnanjiSkih dogodkov ter med drugim dejal, da b*i nikdar ne bila pr-eliltia naša fcrcifcsika dela viKika (kri, če bi vcidstvo partije prišlo prednje z vso resnico. Treba bi bilo pniznaiti pravilne zahteve delavcev, treba bi ji:m bilo povedati, kaj se danes lahko stori jn česa se ne more. Ko je govorki o politiki na vasi, se je zavzel za proštov ciljno elan-stfcvo v zadrugah in za to, da upravljajo za-družniiki zadrugo sami. Ob koncu pa je dejal, da je demokratizacija edina pmt v socialistični izgradnji PoljsJce. »Ne bomo kreniilli s te poti in z vsemi silami se bomo boirili, če bi nas hoteli spraviti z začrtane poti.« Na plenarnem zasedanju so izvolili nov CK in poiliiiiibiro* za generalnega sekretarja pa je bii izvoljen Wla.disil'aw Gomullka. Že med zase. dan jem, zlasti pa po n jam je bi‘la v tovarnah in ustanov ah vrsta zbor o vanj, na katerih so delavci zahtevali pravico do samoupravljanja jn de-mcikrajtizacijo vsega javnega življenja. V resolucijah izražajo vsč svojo predan ci sit novemu partijiskemu vodstvu v iskan,ju lastne poti v sociailiiz&m ter tesnem sodeloivauju im prijateljstvu s Sovjetsko zvezo na leni-n iističn i h osin otvah. reisolucljo, ki visebuje naslednje temeljne točke: Plenum je ob koncu sprejel še 1. Poljska deilavsfkia partija želi tesnejše sodelovanje s sociali-stičnimi državami, s 'komunističnimi in niaspretdniimi partijami na osna vi enaik/opravnoist-i. Isto velja tudi za meddržavne odnose med Poljisko in drugimi dfža-vami. , 2. Plenum ostro obsoja vse pojave in .tendence, k cit so nacio-naiTk&em ki antiisematizem. 3. Naj energične j e cipozarjia pair-tijls/ko vodstvo na .nevairnioist pred koiriiseirvatiivnimi elemenitJi v partij.!, ki poskušajo ovirati proces d emokratizac i j e. 4. Koniiistiiji CK je naloženo, da. pregleda delavnosit tistih ljudi, ki sio v zadnjih le.tih kontrotirali organe Oblasti. 5. Cilanatvo partijo pozivajo, da poveča diisciiplino. 6. Treba je s\poš>uoivati načelo demokratskega cemitraiAzima, čeprav ima lahko vsak član svoje mnenje, k! ga lahko tudi pove. 7. Ideološka zmeda, ki je nastala s formiranjem več izoliranih skupin, nekaterih z napačnim pojmovanjem, mora izginiti. S. Ugotoviljeiuo je, da pamtija mod V n. in Vlil. pflenura om položaja ul imela v svojih roka h. V gospodarskem delu resolucije »o dane direktive za novi petletni plan, decemifcrailizacijo goisipoid arak ega aparaita in delavsko samcfiitprarvljianje. 8e en dogodek je vzbudil po-zerniOLsit: potem lika med mosikov-slko »pravdo« in poljisileugn tiskoan. »Pravda« je namreč 'Objavila članek svojega varšavskega doipi«-niika, v katerem napada poljski tiisk, Češ da šiirl ideje, ki rušijo temelje ljudsko _ demckraitnčn« ureditve Poflljislce. Vzel je dv» primera, in sicer pisanje času-pisa »Nova kultura« in partij-sik ega glasfila »Zyci e Wa rsaawi«* Obtožuje jih tudi, da vodijo protisovjetsko propagando. Pri ten* pa uporablja Izraze, ki jih n* straiaeh m cisikovsiklh časopisov že precej dolgu nasmo brali. Krmilo Pollj.ske je prijelo V roke torej novo partiji»iko vodstvo na Čelu z WllTidijs*lawoju Gcmulko, ki uži-va »oodiporo Sj-roklih ljudskih množeč rta Poljskem, in to uprava&uje pričakovanja, da bo tudi uspešno v svojih prizadevanjih. J