DRUŠTVA SLABO ARHTVIRAJO SVOJA GRADIVA
Plavalni klub Ljubljana ni izjema
Plavalni klub Ljubljana je eden pomembnejših klubov v Sloveniji. Že od svoje ustanovitve leta 1948 njegovi tekmovalci dosegajo pomembne re-zultate, ki nekaj pomenijo tudi v slovenskem me-rilu. Že samo to dejstvo pove, da se o klubu piše, govori. Mnoge življenje in delo kluba zanima,
hočejo kaj več vedeti o njem. In če jih hočeš seznaniti z vsem, moraš pregledati gradivo, ki nastaja pri njgovem delu.
Del tega pa ima lastnost arhivskega gradiva, ki ima trajfi zgodovinski in kultumi pomen in ga mora društvo oziroma klub trajno hraniti, čuvati in odbirati. Naj naštejem le nekaj primerov take-ga gradiva: dokumenti o registraciji, pravila, pra-vilniki, samoupravni sporazumi, statuti, zapisniki društva oziroma kluba, diplome, priznanja, foto-grafije, spomini, časopisni članki, govori, krtike, ocene, gradivo ob praznovanju obletnic, spiski, imeniki članstva.
Ob pregledu arhivskega gradiva PK Ljubljana je bilo ugotovljeno, da ni mnogo ohranjenega. Klub je začel delovati že leta 1948, vendar so prvi ohranjeni dokumenti šele iz leta 1951. Tudi osta-lo gradivo od tega leta dalje je pomanjkljivo in nepopolno, kar onemogoča vpogled nad delova-njem kluba. Od zgoraj navedenih primerov je ohranjenih le nekaj zapisnikov sej upravnega od-bora in dmgih odborov, kot tudi zapisnikov obč-nih zborov, poročil o treningih, plavalni šoli, kole-darjev plavalnih prireditev, seznamov, spiskov, propozicij tekmovanj, publikacij in diplom.
Deloma je bila za to kriva prostorska stiska, ki so jo imeli v klubu. Zato so posamezniki nosili gradivo domov in ga tam shranjevali. Nekateri med njimi se niso dovolj zavedali vrednosti tistih »papirjev« in ti so se porazgubili. Ko bi vedeli, da predstavljajo del kultume dediščine, se to zagoto-vo ne bi zgodilo. Tako pa... No, danes se pri klubu dobro zavedajo tega, zato bolje in skrbno čuvajo svoj arhiv.
Žal pa moram poudariti, da pa je še mnogo tistih društev oziroma kJubov, ki nimajo pravilne-ga odnosa do arhivskega gradiva. Nikakor se no-čejo zavedati kakšno vlogo ima njihovo gradivo. To jim je potnembno le toliko časa, dokler ga rabijo, nato pa ga zavržejo in pri tem sploh ne pomislijo, kakšno škodo so naredili s tem. Lahko bi se zavedali, da tisti »papir«, ki bo nekoč star, nekaj pove, da te nekaj nauči.
Je res potrebno posredovati z zakoni in pripiso-vati kazenske sankcije za nekaj, kar je samo po sebi umevno?
Boris Rozman
Razstava fotograffje
Mladi fotografi so letos razstavljali skupaj s svojimi mentorji. Razstavo, ki je bila na osnovni šoli Vrhovci, si je ogledalo veliko število obisko-valcev. Motivi so bili zelo raznovrstni — od delov-nih akcij, brigadirskih »Hurra!« do umetniško oblikovanih motivov in fotogramov. Zelo lepe so bile nekatere portretne študije. Jeseni se bo III. razstava fotografije, na kateri so sodelovali učenci iz osnovni šol: Bičevje, Horjul, Ig, OŠ X. SNOUB, Škofljice in OS Marjan Novak Jovo ter KUD Rakitna z mentorji: Nušo Perat, Brankom Lipnikom, Miranom Klavesom, Rudijem Zama-nom, Cirilom Murnikom in Janezom Kavčičem -preselila v prostore Pionirske knjižnice.