Nadaljevalni poduk in ljudska šola. (Govor poslanca Robiča v državnem zboru dne 24. aprila 1894.) Visoka zbornica! Predno spregovorim ob kratkem o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo ljudske šole, moram naglašati, da zaslužuje popolno priznanje način, kako pospešuje vlada nadaljevalni poduk. Pri tem bi se pa vendar moralo gledati, da s podukom ob nedeljah in praznikih ne trpe niti eerkvene koristi, niti se krati posvečevanje nedelj. Mladim ljudem tudi raanjka nravne vzgoje in treba je baš na tej stopinji, da se ne podučujejo samo, temveč tudi vzgajajo. Zatorej z veseljem pozdravljam, da hoče vlada, kakor razvidimo izobravnav proračunskega odseka, tudi na obrtnih učilnioah veronauku in vorskim vajam dati primerno mesto. (iotovo imamo poslednji dve desetletji v Avstriji zaznamovati veliko uspeha v nadaljevalnem šolstvu, pred vsem v obrtnem, pa tudi nadaljevalne šole za dekleta, tako imenovane gospodinjske šole, množe se od leta do leta. Te nadaljevalne šole za dekleta imajo pred vsera pred očmi srednji stan, torej premožnejše razrede prebivalstva. Ko se snujejo taki zavodi, misli se le. da se zboljša stanift ->or>oir^ :-__- j seveda ^ugovarjati ne more. Žensko vpraSanje pa ima še neko drugo jako važno stran, zboljšati osodo delavk, žensk nižjih slojev/prebivalstva. Kdor ima priložnost, opazovati zakonsko življenje v delavskih slojili -prebivalstva, bode kmalu spoznal, <la večkrat ne zadošča skromnini. zahtevam, ki se morajo staviti do tak.e zveze, in če sc zasledujejo uzroki, se največkrat prepričamo, da domači prepir, pijančevanje, slaba vzgoja otrok, razvajanje otrok itd. izhaja od tod, ker žena ni dovolj vrla. Mlada soproga je delavcu pač žena, ne pa gospodinja, ker je premalo vešča v gospodinjstvu. Dekleta iz delavskih krogov imajo že vsled rodbinskih razmer le redkokdaj priložnost, izobraziti se v domačih opravilih, navadno mora iti za zaslužkom, ko izstopi iz Ijudske šole. Bilo bi torej socijalnopolitično važno, napraviti gospodinjske šole, da se delavske hčere v mejah njih stanu izobrazijo za vrle delavske ženo in se odpravi pomanjkljivo znanje gospodinjstva. To je tem bolj socijalna potreba, ker statistika kaže, da se odstotek sklenjenih zakonov kaže neugodnejši ne na zdolej, temveč na zgorej. Ge tudi so za odpravo opisanih nedostatkov že storila zaeetek nekatera drušlva in posamične tovarno, ki skušajo doseči omenjeni narnen zlasti z gojenjem gospodinjskega poduka, ali vendar je iukaj glede na socijalno potrebo treba še mnogo storiti. Take naprave so brez dvojbe zasebnega značaja in morajo ludi \ bodoče zasebnega značaja ostali. Duh vzajeinnosti in požrtvovalna Ijubezen do bližnjega imata tudi veliko polje za delovanje; vsekako pa iinajo take napravo pravico do tega, da jih pospešujejo niesla in država. Od nadaljevalnih Sol prohajam k kmetijskim nadaljevalnim učnim tečajem, združenim z Ijudskimi šolami. Pri tem bi le opomnil, da je znesek, ki se je vstavil za ta poduk, mnogo premajhen, in ob jednem bi izrekel u-panje, da se naj v proračun za lelo 1895 vstavi prirnerni znesek. Število kmetijskih nadaljevalnih tečajev na Štajarskem ni v nobeni priineri s štcvilom kmetijskega prebivalstva na Štajarskem, kjer so opetovano kmetijski nadaljevalni tečaji za učitelje in torej sposobnih učnih moeij komaj manjka. Seveda se je treba pred vsem odločiti za to, da se primerno nagrade učitelji, ki žrtvujejo proste dni in eelo iz svojega žej)a nakupujejo učeneem potrebna učila, kakor sem se sam prepričal. Spoštovani gospod poslanec dr. Roserje stavil v pospeševanje kmetijskega poduka resolucijo, ki se glasi: »G. kr. vlada se pozivlje, če bi ne bilo primerno, da so kinetijski poduk na Ijudskih šolah jednostavnejše in otroškemu razumu primernejše organizuje.« Kolikor jaz poznam razmere, se stori v tem oziru največ, kar je mogoče, a jaz tudi ne morem pritrditi predlogu, ki se od strani proračunskega odseka visoki zborniei priporoča in ki se glasi: »Vlada se pozivlje, da skrbi pri novi izdaji beril, da se vanje vsprejme več sestavkov kmetijske vsebine.« Toda, gospoda moja, to že vse iinamo! Mi imamo odlična v tri dele razdeljene berila Zeinigova in če gospodje pogledate, najdete v IV. oddelku iz prirodopisa in knielijstva nad pctdeset sestavkov, med drugim izvrstni o sadjarstvu, njivski prsti, gnoju, prideljevanju žita, krmskih rasllinab, vinski Irti, živinarstvu itd. Kaj pa še hočete spraviti v berilo? Potein pa zgubite glavni namen, 'katerega mora zasledova.ti Ijudska Sola, verskonravna vzgoja in splošno izobraženje. To so ne sme prezreti in zatorej se ne morein izreči za omenjeno resolucijo. (Konec prih.)