272. številka. Ljubljana, v srede 26. novembra 1902. XXXV. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, is mši ne le'ie »n praamke, ter veha po posti prejema M avatro-ogrske dežele za vse teto 86 K 3*sa poi leta ta K, za cent leta 6 K 60 h, za ieden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na di>m t.x vse leto 22 K za pol leta 11 K, ga Četrt leta f> K 60 h, za jeden mesec l K SO h. Za pošti j«.-ni- na dum računa se za »se leto 2 K. — Za tujo cejela toliko v<>C, kobkur anaSa poStnina. — Posamezne številke po U i h. Na naročbo brez istodobne vposMjatv* oaroCatna se ne ozira. Za "oznanila plačaj- se od Stmstopne pet vrste po 12 h, če t oznanilo jedenkrat tiska, po 10 1*, f3 89 dvakrat in po H b, Ce se trikrat ali večkrat tiska — D piši naj s tav it« frank >vatt,- — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravništvu naj se bla govolijo poSiliati naročnine, reklamacije, oaianila, t j. VHe adljurualra vue stvar*. — Vbod v ureuoi£;vo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga fit. 12. „Sloven&ki Narod' telefon št 34. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Iz knjige v življenje. Zopet imamo abecedno vojsko. Začela se je, ko je g. ravnatelj Leveč izdal svoj »Slovenski pravopis« in nadaljuje se še vedno. V to pravdo je posegel tudi bistroumni in temeljiti prof. B e ž e k in bil hitro zapleten v polemiko s patrom Škrabcem in s prof. dr. Stre ki je m, katerih izvajanja so pa bolj podprta s psovkami, kakor z argumenti. Prepuščamo znanstvenikom, da do-ženo to abecedno vojsko. V tej polemiki pa smo naleteli na članek, ki ga je prof. B e ž e k priobčil v »Popotniku«. Ta članek pojasnjuje, kako je slovenski jezik stopil iz knjige v življenje — pojasnjuje torej globoko v vse naše narodno življenje segajočo dogodbo. Prepričani, da bodo duhovita izvajanja prof. Bežka zanimala tudi širše kroge, jim podajamo v naslednjem glavne misli te razprave. Prof. Bežek piše: I. Velikanski korak stori narod, kadar stopi v politično življenje, ko se prizna njegovemu jeziku ravnopravnost ne samo v cerkvi, ampak tudi v šoli, v uradu, ko njegov jezik neha služiti samo potrebam vsakdanjega življenja ter se prične uporabljati tudi v vzvišene kulturne svrhe: na govorniškem in gledališkem odru, v sodni dvorani in v parlamentu ter v raznih narodnih in političnih zastopih. Priznati je treba, da se bistveno predrugači, če se narod dvigne na to stopinjo, tudi pojem knjižnega jezika njegovega; priznati je treba, da je tudi nam Sovencem knjižni jezik izza leta 1848, ko so nam jeli drobiti mrvice pol.tičnih pravic v uradu in šoli, celo drugo orodje nego nam je bil — recimo v 17., 18. in prvi polovici 19. stoletja — v Rogerijevih, Basar-jevih, Pohlinovih in drugih nabožnih in praktičnim svrham namenjenih knjigah in tudi v Vodnikovih in celo — križajte me! — v Prešernovih pesmih. Pred političnim osamosveščenje m narodovim je knjižni jezik posameznikom, ki stoje visoko nad maso narodovo, ugodno sredstvo za do-sezanie posebnih, bodisi materialnih, bo disi tudi idealnih smotrov; verski mo ment igra tu prevažno ulogo. Prešeren je pel dovršene slovenske pesmi, a kore-spondiral je z Vrazom — nemško. Ko se je naš narod politično predramil in osamosvojil, šele tačas je postal naš knjižni jezik pravo duševno orodje, rabeč naj-preje narodnim voditeljem in izobražen cem, pozneje pa vedno širšim masam, vzgojenim v ljudskih šolah, povsod ondu, kjer se je preje ščepenla tujščina. A prt tem velikanskem koraku, ki ga napravi knjižni jezik, prestopajoč iz tesnih mej nabožnega in nizkopraktič-nega slovstva na veliko poprišče praktične pismene in ustmene rabe, v vseh onih slučajih socijalnega in političnega živ jenja, kjer je preje gospodovala tuj-ščina — pri tem orjaškem koraku, vprašam, ali ni celo naravno, niti ne more biti drugače, nego da si &n|ižni jezik pribavi obilico novih sredstev, besed, izra zov, fraz, ako naj povoljno ustreza mnogoterim novim nalogam. Množino novih sredstev si je morala torej pribaviti tudi krjižna slovenščina in si jih je tudi pri onem prehodu iz knj'ge v življenje. Preporoda narodovega neizogibna posledica je bil preporod knjižnega jezika; obojni preporod je tako tesno spojen, da se drug brez drugega niti mislili ne da. Kdo bi torej hotel ali rnogel primerjati knjižno slovenščino izza 1. 1848. s knjižno slovenščino prejšnjih dob, pa naj bi obse gaU še več stoletij nego jih?! A gg. Š&ra-bec in Štrekelj merita oba po istem uče-njaškem vatlu, popolnoma prezirajoč dej stva, ki niso bila samo realno - zgodovinskega, ampak takisto tudi jezikovno - zgodovinskega pomena. Upoštevajoč velikanski razloček med obema, se ne bojim izreči, da knjižnega jezika v ožjem zmislu pred 1. 1848. res nismo imeli, pa naj mi tudi g. dr. Štrekelj očita, da napeljujem s to trditvijo vodo na mlin najhujših naših nasprotnikov. Sicer pa menim, da nam konstato-vanje te resnice prav nič ne škodi: kajti, ako oni, ki nam odrekajo in kratijo narodne pravice, ne bi imeli drugega orožja proti nam na razpolaganje, nam tudi ona pretveza ne bi nič škodovala. In tudi to se drznem izreči, da naše slovstvo, kolikor ga je absolutne, samoobsebne vrednosti, |e skoro vse izza one male dobe po 1. 1848, in še največ ga je izza še bolj majčkene dobe po 1. 1870, in njega 8tvar«telji so z veliko večino »gigerli«, dočim so vsi knjižni proizvodi onih dol g«h 300 let komaj »en malo branja vredni« našim filologom. A sedaj nastane prevažno vprašanje: Kdo je provzročil, pospešil in izvršil dvojni preporod našega naroda in našega knjižnega jezika? Kdo je le-temu pomagal vrstati iz mrtvih knjig ter postati vsestranski sposobno sredstvo za ljuti boj, ki smo ga morali b.ti v dosego političnih in socialnih pravic? Mar naši slovničarji in »kranjski klasiki« ti^ta praktične vrste, kakršen je »pisar« v »Novi pisariji« Prešernovi, ki se jim je z nezmotljivim Ko-piic^rjem vred zdela celo »Kranjska Čbe-lica« pregosposka, češ, da je kmetje ne bodo razumeli? Ali pa morda »kmetiški narod«, ki je bil pred 1. 1848. še večinoma nevešč pisanju in branju, in kateremu Prešeren ni delal krivice, ko je napisal pereče verze o rovtarskih Atenah? Ne! Tiste kmetiške mase bi še dalje dremale in bi bile še dalje kakor čreda na povodcu naših narodnih nasprotnikov; saj še dandanes nimajo samostojne politične razsodnosti. Nego zasluga iniciative narodnega gibanja gre pri nas kakor pri drugih narodih edino le naši, od zaščitnikov »Slov. pravopisa« toliko prezirani in psovani buržoaziji. Iz buržoazije, iz »ohole gentry«, iz »negodne gospode« so se rekrutirali naši narodni buditelji in roditelji, ki so izkušali vzdramiti narod iz političnega mrtvila ter mu priboriti mrvico enakopravnosti. In ker je tačas silno primanjkovalo narodnih delavcev, oni narodnjaki niso bili samo politični prvoborniki, nego, kakor pravi nekje Stritar, čutili so dolžnost, biti tudi narodni umetniki, pesniki in pisatelji. A ne samo to: bili so tudi jezikotvorci —■ »pseu-dofilologi« seveda; kajti imeli so pač veliko dobre volje in rodoljubja, a bore malo jezikoznanstva, bodici teoretičnega, bodisi praktičnega. Kdo bi jim to tudi zameril, ko je bil ves višji pouk nemški in je bil vsak količkaj izobražen Slovenec po šolah kolikor toliko ponemčen. A jezkotvorci so naši prvoborniki morali biti, hočeš nočeš, kajti v ljutem boju za narodno enakopravnost so naši nasprotniki stoletne krivice, ki so nam jih delali, zagovarjali baš z ozirom na naš »rovtar-ski« jezik, češ, da ni sposoben za višje kulturne namene, za raho v višjih šolah in na vstučiliških stolicah, za sodno dvorano in parlament, za gledališče in salon. In ti očitki — bodimo odkritosrčni — niso bili baš neopravičeni; kajti naš knjižni jezik dotlej ni bil zapustil tesnih okov knjižne zaduhlosti, in nedostajalo mu je najpotrebnejših kulturnih izrazov, in treba jih je bilo ali na posodo vzeti od »bratov Slovanov«, ali pa iz »prsta izsesati«. Kdo bi se torej čudil, da je zašla tačas v našo knjižno slovenščino mnoga nerodna skrpanka in neokretna skovanka in mnogokako neorgansko zmašilo. Tudi iz-posojevanje iz slovanskih narečij (»hrva-tenje«!) se je vršilo brez pravega načrta, brez temeljitega znanja domačega jezika in njega odnošajev do bratskih jezikov. V JLJn t»ij»nl, 26. novembra. Državni zbor. Seja dne 25. novembra. Ministrski predsednik vloži zakonski načrt, s katerim se spremeni zakon glede saniranja Prage- LISTEK. Poletna noč. Spisal M. Forinjak. (Konec.) Ana je bila zelo razočarana. »Torej ti misliš, da je vse zlagano? Da, komu naj še potem zaupamo? Mogoče si že kaj neprijetnega ali celo žalostnega doživela!« »O ne«, je lagala Viljemina, ki je bolehala na razočaranju v ljubezni, »toda pozno je, iti morava spat; saj je že skoro blizu polnoči.« Stopila je k odprtemu oknu, da bi ga zaprla, toda čar poletne noči jo je objel. Obstala je in zrla ven v park, oblit od mesečine. Ana ji je sledila. Mesec je stal sedaj že skoro visoko in ostro za črtano se je odločevala vsaka veja in vejica smrekovega gozdička od horizonta. Povsod okoli se je svetlikalo in lesketalo in bleščalo, kakor bi žarele demantne iskre, in dekleti sta molčali in motrili to lepo sliko. »Krasno bi bilo, iti sedaj na vrt in tekati po travi«, predlagala je Ana, toda Viljemina je bila zaspana in Je hotela v posteljo. Tedaj je nakrat nekaj vzbudilo njeno pozornost. Zdelo se ji je, kakor da bi se plazila neka postava okoli grmovja. Zašepetala je Ani: »Vidiš, da se tam nekaj giblje?« Tudi Ana je natančno razlo- čila, da se je neka postava v kratki senci grmovja poča*i in previdno, skoro plazeč se, pomikala in se, kakor je bilo videti, bližala stranskemu vhodu gradu. »Tat«, šepetali sta deklici do smrti preplašeni. Kaj storiti? Napraviti hrup, spraviti celo hišo pokonci? »Mogoče j« samo kak sluga, ki hoče neopaženo priti domov«, meni Ana, srč-nejša, »kajti kak tat se gotovo ne bo upal v grad, kjer je toliko poslov in kjer sta nuje toliko ljudij. Ali je pa kdo izmed gostov«. Nista vedeli, kaj bi storili. Kaj pomeni ta skrivnostna prikazen, ki se skuša tako boječe skriti? Sedaj sta zapazili, da je postava prišla do stranskega vhoda in v njem izginila. »Za božjo voljo«, zakliče Ana, »tam je soba tete Flore in ona ima tako krasen nakit!« Komaj je izgovorila te besede, ko se je skrivnostni prizor komplicirah Postava se je zopet prikazala, toda bila je vidna le za par trenutkov, ker je bežala v gosto grmovje, ki se je dotikalo smre kovega gozdička in komaj je izginila dekletom izpred očij, ko se prikaže druga postava ... in potem poči strel in potem še eden . . . Ana in Viljemina sta čisto iz sebe tekali po sobi okolu in glasno upili na pomoč in zatem pride novi strah: Trkalo je na njih zaklenjena vrata in neki glas, katerega v razburjenosti in bojazni nista spoznali, jima zakliče: »Olprite, za božjo voljo, jaz sem, teta Flora!« Viijemina je tekla k vratom, odmaknila zap th in trepetajoč in smrtno bleda je planila teta Fiora, v svoji očarujoči čipkasti spalni obleki v sobo; medtem ko se je iz parka slišalo upitje in hrup. »Vse vama pozneje razložim, ne vpra-šujta in storita natančno, kar vama rečem«. »Ana, lezi v posteljo, hitro, hitro«, veli, »in poslušajta me dobro: Ana |e pred jedno uro zbolela, že pred enajsto uro, in Viljemina je prišla pome in od tedaj sem pri vaju. To morata reči, če vaju kdo vpraša. Gre za moje življenje, čujta, za moje življenje!« Dekleti pokimata, in med govorjenjem je spraviia teta Flora sama trepetajočo Ano v posteljo, hitro zmočila prt v vodi in ga položila dekletu na čelo. Potem je mignila drugi, naj sede zraven nje na improvizirano bolniško posteljo. In potem sta sedeli in molčali in čakali in čakali, in dekleti se nista upali vprašati, kaj vse to pomeni in sta bili sredi drame, katere nista razumeli. Medtem se je nadaljeval hrup na vrtu in neki glas je zaklical: »Neverjetno je, da je ušel!« in na hodniku se je sedaj tudi govorilo in nakrat je skočila teta Flora pokonci, stopila pred vrata in rekla z mirnim glasom: »Tu- kaj je neki bolnik, kaj pomeni ta hrup? Prosimo miru « In sedaj je stal stric Tonček bled in upadel na pragu dekliške sobe, iz katere mu je stopila njegova soproga nasproti. Bil je neizmerno iznenađen, ker jo je našel tukaj, in njegove poteze so se zjasnile. »Kaj delaš ti tukaj?« vprašal je in opazovalec bi lahko videl, s kako nestrpnostjo je zahteval jasnosti. »Ne bodi hud, stric«, rekla je sedaj z veliko prisotnostjo duha »bolnica«, ki je instinktivno pojmila, da treba strica Tončka na vsak način pomiriti. Pri tem je skoro mehanično rabila iste besede, katere ji je teta Flora prej narekovala. »Teta je bila tako dobra, da je prišla k nama, ker sem jaz zbolela in si Viljemina ni vedela sama pomagati«. Ta je pokimala potrjujoče. »In sedaj smo bile vse tri grozno prestrašene«, nadaljevala je Ana neprisiljeno, vendar je bila zvita dovolj, da se je delala, kot bi težko govorila — markirala je zelo spretno, da je v resnici bolna — »ker smo slišale streljati in nismo vedele, kaj se je zgodilo. Povej nam vendar, ljubi stric . . .« »Neki tat se je hotel utihotapiti in jaz sem streljal nanj; toda ušel je«, odvrne stric Tonček. »In ti si že dolgo tukaj?« obrnil se je k svoji soprogi. Ta je brez zadrege pogledala deklici. »Jaz ne vem natančno, koliko je bila ura«, odgovorila je z največjo sigurnostjo. Viljemina je do- Razun že včeraj navedenih so se podali še sledeči nujni predlogi: posl. Gorski za znižanja hišnega davka v Krakovem; posl. W in ter za uvtdbo službene prag matike za celoskupno državno uradništvo; posl. Klofač interpelira brambovskega ministra zaradi nekega poročnika v As-pernu, ki je rekel pred moštvom: Mi smo tukaj na Spod. Avstrijskem, kjer bivajo pošteni ljudje, ki'ne kradejo kakor Čehi. Na Češkem krade drug drugemu, kar le more.« Potem pride na razpravo nujni predlog posl. Kramara, zakaj se brani vlada predložiti v sankcijo zakon češkega dež. zbora, s katerim so se sklenile zvi sati plače učiteljem. Poročevalec dolži vlado, da je začela politično kupčijo. Pro dajo zadrego učiteljstva, bedo kmetijstva in industrije. Ministrski predsednik K o r-ber je v svojem odgovoru omenjal, da mora vlada svoje sklepe uravnati po bud getnih momentih. Vlada je pričakovala od davka na pivo na Češkem zvišanje svojih dohodkov a dežela hočete dohodke zase porabiti. Le ako se prepusti državi te dosedanje dohodke, bi bila pripravljena vpoštevati tudi zahteve češkega učiteljstva. Posl. Černy pravi, da se sklicuje mini eter na financialne težkoče, istočasno pa prihaja z zvišanjem vojaštva in dohodkov cesarske rodbine. V istem smislu sta po hijala Korberjevo izjavo tudi poslanca Sokol in S c h r e i t e r. Posl. S c h u c k e r je izjavil, da želite obe narodnosti na če škem, da bi bilo šolstvo in učiteljstvo v takem stanju, kakršno odgovarja njega visoki kulturni važnosti. Posl. Se i t z pravi, da vidi v ministrovem odarovoru izsiljevanje, ki mora učiteljstvo ponižati in žaliti. V istem smislu govori tudi posl Foft. Posl. Zazvorka izjavi, da je nvnistrski predsednik najbrezobzirnejši sovražnik učiteljstva. S svojo današnjo izjavo je zopet K 6 r b er pokazal, da je treba vse zastaviti, da se ta vlada vrže. Za predlog še govori posl. D r e x e 1. Končno odtegne poročevalec svoj nujni predlog, ker je svoj namen dosegel. V imenu Vsenemcev predlaga posl. Bareuther, naj se danes ne vrši seja, ker je 26. novembra isti žalostni dan, ko je leta 1897 vdrla policija v zbornico. Za ta predlog je glasovalo le 11 Vsenem cev. Današnja seja se najbrže izpolni s štirimi nujnimi predlogi o zahtevah gostilničarjev, katere so stavili na svoji državni konferenci. Hrvaška delegacija v Budimpešti. Toliko se o Hrvaški že dolgo ni go vorilo v ogrski zbornici, kakor pretečem teden. Košutovci so namreč brez sramno napadli Hrvaško, njeno narodnost, končno pa še celo bana Khuena Hedervary|a. Vse drugo bi bila hrvaška vlada odpustila le zadnje ne. In kar je bilo pri stvari n*j-žalostnejše, ni se nihče hrvaških zasiopni kov postavil v bran ter se sploh govori, da nobenega hrvaškega delegata ta dan v seji ni bilo. Sedanji ban je namreč dosegel, da se izvolijo v delegacijo za ogrski kazala takoj, da razume kakor Ana .grati svojo ulogo. »Bilo je komaj jednajst, ko sem šla po teto«, je rekla. Stric Tonček se je globoko oddahnil Da bi deklici lagali, nato še mislil ni . . »Ostaneš še tukaj ?« vprašal je čez nekaj časa svojo ženo. »Ako me še potrebujeta, gotovo«, odgovorila je zelo požrtvovalno teta Flora in položila svojo belo, drobno roko na Anino čelo. »Ali naj še ostanem ?a Toda mlado dekle, katero je vprašala, je zmajala trudno z glavo. »Ne, hvala, dobra teta, le pojdi spat, jaz te v resnici več ne potrebujem«. In stric Tonček in teta Flora sta se odstranila. Deklici sta čuli vso noč in ugibali semintja . . . Ali je bil zares kak tat? In Ana je dokazovala popolnoma pravilno: »Ravno tako, kakor sva na tetino povelje lagali, nas je lahko tudi stric hotel za nos voditia, in potem sta prišli do velein teresantnega zaključka: Da je bil kak če-Btilec ljube lepe tete Flore, kateri je na vrtu na skrivnem čakal nanjo, da bi se ž njo sprehajal v mesečini in obe deklici sta bili neizmerno ponosni, da sta rešili dobro teto in zvodili za nos grdega strica, ki je takoj pritekel s smrtnim orožjem. Teta Flora pa jima je ostala medtem tudi pozneje dolžna pojasnilo o dogodkih one poletne noči. dri. zbor 40 takih njegovih »mož«, da sploh le redkokdaj gre kateri v Budimpešto, nekateri niti po svoje dijete ne gredo osebno, temuč si jih dajo po pri jateljih poslati. Zato imenujejo na Hrvaškem te »odločne« ljudske zastopnike le »štipendiste«. Teh »štipendistov« se tedaj ni noben zavzel za Hrvaško in njega bana, niti minister Cs e c h ne. Prepustili so, da je zagovarjal bana kot svojega prijatelja sam ogrski mimsterski predsednik S z el I. Ko so se pozneje napadi ponovili, odposlal te pač ban svoja oproda Kovačevića in T o m a š i ć a. In ta dva hrvaška ro|ak* sta grala klaverno vlogo, kajti Kovačević je iz zgolj klečeplastva zatajil in obsoial največjega hrvaškega dobrotnika, narodnega heroja bana Je tačica, vsled česar je zavladala na Hrvaškem splošna razjar-jenost zoper te in enake mažaronske izdajalce okrog vlade. /a prestolonaslednistvo v Belgiji. Belgija je dandanes tista država, kjer se senzacionalni dogodki vrste tako hitro drugi za drugim, da bi lahkoverni lahko sklepali na posebno usodo, ki grozi dinastiji Razdor v kraljevi rodbini, poroka princesi nje Štefanije proti očetovi volji z ogrskim grofom Lonyayem, škandali druge kraljeve hčere Lujze Koburške, smrt kraljice Henri|ete in razburljivi prizori ob njenem odru, vest o kraljevi odpovedi, atentat nanj. In sedaj pride najnoveša vest: grofa Flandern, kraljevega brata in prestolonaslednika, je zadela kap. Grof Filip Flandern je edini živeči brat belgijskega kralja Leopolda II Dasi orjaške postave, trpel je za telesno hibo, ker slabo sliši. To je bil baie tudi vzrok, da ga je zadela kap. Na sprehodu bi bil zamišljenega grofa skoraj povozil težko otovoneni voz, ki ga seveda ni shšal pridrdrati. Vsled tega se je tako prestrašil, da ga je zadela kap. Njegovo stanie je zelo opasno Na enem očesu je že tudi vsled kapi oslepel- Grof je 65 let star. kar dela zdravnikom še posebne skrbi za ozdravljen|e. Vsekakor bo za prestol nesposoben, ako bi tudi ozdravel. V Belgiji zro velikim homatijam nasproti ki pridejo skoraj gotovo nad državo v prepiru za prestolonasledništvo. Majno^ej&e politične vesti. Cesarjevo zdravje je že skoraj popolnoma povoljno. Spi mirno ter se vozi po dve uri na dan na sprehod. Pri hod.nji teden se vrne na dvor. — Sestanek treh vladarjev. Rumunski kralj Karol pride v mesecu marcu prihodnjega leta v Opatijo, kjer se sestane z nemškim cesarjem, pa tudi avstrijski cesar pride baje tja. - 80 bolgarskih častnikov macedonske narodnosti je prosilo za izstop iz armade. Vojni minister je prošnje odbil. — »Proč od Avstrije!« je zaklical v ogr-kem državnem zboru posl. B a r t a Posl. Hieronymije odgovoril: »O tem bomo govorili leta 1907 !« — Deželni maršal nižjeavstrijski bo naibrže vendar le knez L i e c h t e n-s te in. ker se vlada že vdaja pritisku kršč. socialcev — Vojna predloga se ne bo parlamentarno reševala pred 1. dec. in je vladar opustil Korberju ta rok. Na domestni rezervisti se tedaj odpuste. Pe reče bo postalo to vprašanje zopet pred 1. marcem 1903 ko se začnejo novi voja ški nabori — Portugalska kraljica je prisegla kot vladarica. — Angleška se pripravka na vojno zoper Somalce. — Zakon o p re s t o 1 o n a s 1 e d n i š t v u v Brunšviku je deželni zbor sprejel. — Novi srbski poslanik v Berolinu je postal dosedanji poslanik v Londonu dr Mi Ji če vi o.— K pogrebu Kruppa pride tudi nemški cesar. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Cerkev se je glede oblasti inkvizi ci|skih sodnij postavljala kakor v vseh drugih zadevah na stališče, da stoji cerkev nad državo, da mora država biti cerkvi brezpogojno pokorna in da mora brezpogojno izvrševati vse ukaze cerkve. Državne oblastnije so bile za inkvizicijo to, kar je danes krvnik za posvetne sod nije in zato so zgodovinarji tačasne posvetne oblastnije imenovali »papeževe rabeljne«. Posvetne sodnije niso imele nobene pravice pregledati, če je inkvizicija sodila pravično ali krivično. Morale so inkvizicijske ukaze slepo (ooeca obedientia) in z zaprtimi očmi (oculis clausis) izvršiti. Tudi če so se pojavili š e ta k o u t e m e 1 j e n i d vom i gUde pravičnosti inkvizicijske razsodbe, ni smela posvetna oblast dotične zadeve preiskati, ker je sicer zapadla najhujšim cerkvenim kaznim. Papež Inocencij VIII. je v svoji konstituciji iz leta 1486 (Dilectus filius frater) pro glasil, da morajo državne oblastnije izvrševati vse inkvizicijske sodbe »sine visio ne«, ne da bi smele pregledati akte in pri tem je ostalo, dokler ni bil konec inkvizicije. Cerkev je torej na jedni strani zahtevala da ji morajo posvetne oblastnije slepo služiti pri izvrševanju inkvizicijskih sodb; na drugi strani pa je zahtevala, da morajo posvetne oblastnije tudi same zganjati »krivoverce« pred cerkveno sod-nijo, to je pred inkvizicijo. Papež Lucij III. je določil, da morajo posvetne oblastniie na škofovo zahtevanje s prisego obljubiti, da bodo »krivoverce« preganjale. Ta določba je prešla v kanon sko pravo. Papež Inocencij III. je ta ukaz ponovil, koncil v Avignonu 1. 1209 pa je Škofe pooblastil, da s cerkvenimi kaznimi prisilijo posvetne oblastnije, storiti to prisego. Tudi t > )e prešlo v kanonsko pravo. Posvetne oblastnije so se seveda udale; ta ali ona gotovo ne rada, ali v tistih časih so imele cerkvene kazni tako moč, da jim nihče ni mogel kljubovati, tudi če bi bil rad. Sicer pa so papeži inkvizitorjem vedno in vedno naročali, naj z najhujšimi cerkvenimi kaznimi silijo jiosvetne oblastnije, da so jim pokorne. Zlasti pa so papeži vedno zahtevali, da sc morajo papeški inkvizicijski ukazi sprejeti med posvetne postave, a če se kak vladar ni hotel udati, so ga s cerkvenimi kaznimi prisilili v to. Končno je postalo razmerje tako-le: Ce je kdo bil v kazenski preiskavi in se je pojavil sum, da je morda krivoverec, so bile posvetne sodnije dolžne izročiti ga z vsemi akti vred inkvizicijski sodniji, ta pa ni bila dolžna izročiti posvetnim sodnijam človeka, ki je grešil proti posvetnim zakonom. O divjanju inkvizicije bodemo še govorili. Že zdaj pa moramo omeniti, da inkvizicijske sodnije ni vodil samo najbolj divji fanatizem, zatreti vse, kar se brez pogojno ne uklanja duhovniškemu gospodstvu, nego da je te sodnije dostikrat vodila sama lakomnost. Zgolj iz lakomnosti so držali in-kvizitorji leta in leta premožne ljudi v ječi. Dokazati jim niso mogli niti najmanjšega krivoverstva, a izpustili jih niso, da bi od njih sorodnikov izsilili kar največ denarja. Tako se je 1. 1308 deset inkvizicijskih jetnikov pritožilo pri papežu Klemenu V. da jih inkvizitorji drže že po osem let v ječi, pa jih ne obsodijo pa tudi ne oproste. In v kakih ječah so te nedolžne žrtve trpele. Ječe so bile popolnoma temne, jetniki so bili s težkimi verigami prikovani na zid in so velike železne kroglje imeli prikovane na noge. Jesti so dobili samo krtih. Dostikrat se radi tega strašnega ravnanja nastali celo punti. Tako v Karkasonu 1. 1306. Papež je poslal na to dva kardinala pregledat ječe in ta dva sta jih dala takoj zasuti. A „častiti" dominikanci in frančiškani so ljubili take ječe, ker so sorodniki jetnikov radi plačali velike svote, samo da so oprostili nesrečne svojce, ki so v teh strašnih ječah trpeli. V mestni knjižnici v Klermontu na Francoskem se nahaja rokopis iz 13. stoletja, ki priča, kako korumpirani in podkupljivi so bili inkvizitorji, sicer je j)a davno dokazana zgodovinska resnica, da prihaja od tod ogromno mnogo m i 1 j a r d znašajoče premo-moženje domiuikancev in frančiškanov. (Daiie prih.) Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 25. novembra. Predseduje župan Ivan Hribar, ki otvori sejo konstatu|6 sklepčnost. Overo-vateljem zapisnika imenuje obč. svetnika Lenčeta in dr. Stareta. Došle publi kacije in brošure se izroče mestnemu arhivu. Od deželne vlade sta došla dv do pisa. S prvim se razveljavlja meritorni sklep občinskega sveta v pritožbi stavbenika V. Treota, v drugem se naznanja dopis naučnega ministrstva, ki je zado voljno s svoiečasnim sklepom občinskega sveta, da se prepusti zemljišče, kjer je stalo licealno poslopje, proti gotovi odškodnini in stavbisču za gimnazijo na Delcotijevem posestvu, mestni občini. Pri tej priliki je omenil župan »pro domo sua« o zlobnih govoricah, ki se raznašajo o nameravanem uradniškem stavbnem društvu, češ, da bodo s tem hišni posestniki oškodovani, dočim se na drugi strani celo govori, da bo podjetje tudi na škodo uradnikom samim, ki bodo morali plačevati visoke anuitete. Najpodlejše je oči tanje, v katerem se spravlja s tem podjetjem županovo ime kot ravnatelja banke »Slavije« v zvezo. Župan pojasni, da »Siavija« takih zavarovanj (hipotekarno življensko zavarovanje) niti ne sprejema. Culo se je ogorčeno mrmranje zoper tako hudobno obrekovanje, in županu se je izreklo enoglasno odobravanje. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Prva točka o poskusu poravnave s hišne poseatnico Josipino Selanovo glede opustitve Starinarske steze se na predlog poročevalca obč. svet. dr. Trillerja postavi z dnevneira reda. V imenu finančnega odseka poroča obč. svet. dr. Požar o dopisu uredništva »Internationales illustriertes Reisealbum«, naj bi občina mu dala inserate v reklamro namene. Magistratni dopis priznava važnost ednakih reklam za povzdigo prometa s tujci. V lanskem letniku so dala vsa važnejša mesta svoje reklamne inserate, tako n. pr. tudi Zagreb, a ker se Ljub-l|ana sme šteti dandanes med najlepša avstrijska mesta v neposredni bližini čarobne Gorenjske, bi se tako inseriranje gotovo rentiralo. Predlaga se tedaj, dovoliti 300 K kredita, da prinese omenjeni album na eni strani popis Ljubljane in bližn|e okolice, na drugi pa slike najslo-vitejših zgradb. Sprejeto. Obč. svet. Len če poroča v imenu istega odseka o dopisu c. kr. deželne vlade, v katerem se mestna občina vabi, da ustanovi posebno ustanovo za obisk mornarske akademije na Reki. V dopisu se povdarja pomanjkanje častnikov pri mornarici in da je vojna uprava vsled tega sklenila ustanoviti več brezplačnih mest za gojence na akademiji. Tako brezplačno mesto se mora pokriti z usta novo letnih 1600 K. Magistratno mnenje je, da nimamo vzroka, iti na roko oni vladi, ki je pokazala tako neprijazno vedenje napram mestni občini, ko si ista ni bila sama kriva bede. Tudi finančni odsek pravi, da imamo dovolj drugih nuj-nejših potreb, kakor pa skrbeti za naraščaj mornarici ter predlaga prošnjo odbiti. Sprejeto. Obč. Bvet. dr. Stari poroča v imenu istega odseka o magistratovem dopisu v zadevi nakupa nekaterih novih hišnih in uličnih tablic. Take tablice potrebujejo nekatere stare in več novih hiš. Predlaga se dovoliti v ta namen kredita 270 K, a za 103 K pa itak stranke izdatke povrnejo. Sprejeto. Razprava o magistratovem dopisu v zadevi odkupa sveta ob domobranski vojašnici se odstavi z dnevnega reda. Obč. svet. Senekovič poroča v imenu finančnega odseka o magistratovem dopisu glede naknadne dovolitve kredita za potovanje upravitelja mestne elektrarne k obrtni razstavi v Dusseldorfu. Ta kredit je dovolil župan v času, ko ni zboroval obč. svet. V ta namen je dovoljeno 6G3 K kredita. Poročilo upravitel|a je strokovne važnosti za vsakojako poznejše razširjenj mestne elektrarne. Zfto se predlaga odobritev tozadevnih stroškov v znesku 371 K. Sprejeto. Isti poročevalec pojoča o prošnji »Glasbene Matice« za podporo. Dos^daj je dobivala »Glasbena Matica« od mesta 2400 K letne podpore. Prosi se za po višanje te podpore na letnih 6000 K. V prošnji se razvija cela zgodovina tega kulturnega zavoda v dvajsetih letih n|e-govega obstoja. Ko se je »Glasbena Matica« ustanovila leta 1882, imela je prvo leto le 18 učencev, v lanskem šolskem letu jih je bilo 374, a primanjkljaja je imela 5755 K. V dolgove je zabredla, ko je usodni potres razdjal njeni obe hiši, v Vegovih ulicah je bilo treba že lani velikih poprav, ki so stale okoli 2CC0 K. Proračun za novi hiši je znaša! 37 000 gld., v istini pa sta stili 58 0C0 gld. Iz delovanja tega zavoda je povzeti, da prireja že 11 let koncerte, ki so na višini umetnosti, mnogo gojencev je vsled uboštva ukovine oproščenih. Gojenci pa niso le iz Ljubljane, temuč iz vseh slovenskih pokrajin, tako da se ta zavod lahko imenuje središče umetniškega delovanja. Izdal je tudi nad 100 zvezkov raznih glas benin. a namerava baš sedaj izdati prve slovenske simfonične skladbe nadarjenega mladega skladatelja Lajovica in še dve drugi glasbeni deli. Nadalje bi rad razširil orkestralno in instrumentalno delovanje, zato pa bi znašal po sedanjem proračunu primanjkljaj za tekoče šolsko leto 8641 K. Tudi število učiteljev je nedostatno. V dokaz se navajajo naslednji str-tistični podatki: Glasbeni zavodi v druga mestih imajo, in sicer: Solnograd 306 učencev in 16 učnih močij, Inomost 350 učencev in 15 učnih močij, Zagreb 400 učencev in 18 učnih močil, Dunaj (konzervatorij) 943 učencev in 60 učnih močij, lilharmonično društvo v Ljubljani 160 učencev in 5 učnih močij in »Glasbena Matica« 374 učencev in tudi samo 5 učnih močij. Posebno »Filharmonično društvo« se navaja, kako velikega protektorja ima v »Kranjski hranilnici«, ki je postavila društvu krasen dom. Finančni odsek se je prepričal iz teh podatkov, da je »Glasbena Matici« zavod velikanskega kulturnega pomena vseh Slovencev ter predlaga, da se dovoli 14.000 K iz potresnega fonda. Glede redne letne podpore pa se bo določilo pri sestavljanju proračuna.* Enoglasno sprejeto. O magistratovem dopisu v zadevi nakupa sveta, kolikor ga je treba za raz-širjavo Miklošičeve ceste in Frančiškan-skih ulic poroča v imenu finančnega od- 9aV~ Dalje v prilogi. "^Hl seka obč. svet. dr. Požar. Lastnik dotičnoga sveta, dr. V. G r e g o r i č, je že lansko leto stavil občinskemu svetu svojo ponudbo. Takrat se je ponudba odklonila, ker se je mislilo, da se bo potrebni svet itak moral porazdeliti. Sedaj pa hoče lastnik to zemljo prodati društvu »Union«, ki bo gradilo tam velik hotel. Predlaga se tedaj, odkupiti 807 Qm sveta po 20 K, ter ta znesek 16.154 K dovoliti iz potres nega zaklada. Občinski svet naj tudi izreče nujno potrebo za razširjenje omenjenih ulic. Oba predloga se sprejmeta. Prošnja Marije RobiČeve, vdove po bivšem vratarju v mestni klavnici, za podaljšanje miloščine njenima mladolet nima otrokoma se za takrat odkloni, ker ima prosilka sina brezplačno v »Marija-nišču«, a sama živi s hčerko v Trbižu, kjer ima občinsko podporo in dokajšnje letne dohodke. Poročevalec obč. svet. dr. Požar. O stavbi novega mostu na Krakov skem nasipu čez Gradašico poroča v imenu stavbnega odseka obč. svet. Žužek. Najnižjo ponudbo je stavila tvrdka iz Prage. Poročevalec priporoča domačo tvrdko Avg. Žabkar, ki prevzame napravo železnega mostu za 11.220 K. Župan priporoJa, naj 8e v ta namen vzame svota 14 0C3 K iz regulačnega zaklada, ne pa, da bi se sta vila v proračun. Sprejeto. Obč. svet. Prosenc zahteva, naj se ▼sa dela razpišejo javnim potom. Poročevalec pojasni, da bo bo sploh vse važnejše tozadevne tvrdke pozvale v konkurenčno tekmovanje. Isti poročevalec poroča tudi o parcelaciji zemljišča »Kranjske stavbne družbe« ob cesti na Rožnik onstran proge južne železnice. Imenovana družba namerava tam zgraditi tri hiše. Zahtevalo se je, da se napravi ob železnici 12 m široka cesta, ona na Rožnik pa se razširi na 15 m. Pod temi pogoji naj se dovoli parcelacija in zgradba hiš. Sprejeto. O napravi hodnikov ob Kobilce vi in Valentovi hiši na Francovem obrežju se predlaga prošnjo odbiti, ker ni nujne potrebe zato. Sprejeto. Poročevalec obč. svet. Ž u ž e k. Isti poročevalec poroča o prošnji tvrdke Pittel & Brause\vetter za povrnitev kavcije, vložene za stavbo jubilejskega mostu. Pri tozadevni kolavJaciji ni bilo zapaziti posebnih hib, le pri obokih se delajo kapniki. Predlaga se, preiskati sestavino teh kapnikov, prisiliti tvrdko, da vse popravi in uredi, potem pa vrniti 3/4 vložene kavcije od 12 600 K v znesku 9450 K, kakor določa pogodba za prvo leto. Cela kavcija se splača šele po preteku 5 let. Ko se še reši dopis kornega povelj-ništva v smislu zadnjega obč. sklepa, da se ne smejo brez privoljenja iste vojaške oblasti v okrožju 400 m od novega vojaškega oskrbovalnega skladišča zidati zdravju in snagi škodljiva industrijska podjetja, se na predlog obč. svetnika Len če t a prekine seja ter se ostale točke rešijo v prihodnji seji, ki bo v torek, dne 2. decembra. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26 novembra. — Osebne vesti. Poljedelski minister je imenoval višjega rudniškega oskrbnika v Idriji, Josipa Koršiča rudniškim svetnikom. — Dvorni svetnik v Pfibramu g. Ivan Novak, ki je dlje časa služboval v Idriji, je šel v pokoj. — Železniški oficial g. Evzebij Hrašovec je imenovan definitivnim načelnikom v Litiji. — »Slovanska zveza". V jako mirno in dostojno pisanem članku je »Edi nost« pred kratkim izrekla željo, da naj bi v »Slovansko zvezo« vstopili tudi na-rodno-napredni poslanci. To je bila le želja tržaškega lista, takorekoč nekak ponižen izdih, ki ni bil žaljiv za nikogar. Glede na stališče, katero »Edinosta od nekdaj zastopa, je tak izdih docela naraven! Do pete pa je razdražil božjastno telo g. načelniku »Slovanske zveze«, g. dr. Susteršiču. Z ošabnostjo, ki je last vsaki prazni glavi, je priobčil Susteršič v oficialnem glasilu »Slovanske zveze« bobneč »komunike«, ki smrdi po vseh svojstvih znane dr. Šuster iičeve pisave. Iz te ofioialne izjave »Slovanske zveze« povzamemo sledeče: »Ker »Slovanska zveza« ni tako konfuzna kakor tržaška »Edinost«, je seveda izključeno, da bi našlo v njej prostora nemškutarsko vladno trabantstvo. Da bo »Edinost« še bolje poučena, povemo ji, da se je tak poskus, katerega žele liberalci, že izvršil, a se je izjalovil. Čuli smo. da je v »S'o-vanski zvezi« pri razpravi o konferenci odposlanstva »Slovanske zveze« z ministrskim predsednikom neki slovenski državni poslanec predlagal, naj se privzame odposlanstvu »Slovanske zveze« tudi dol-počasni deželni sodni nadsvetnik dr. Fer* jančič. V zvezi se je na to odločno povdarjalo, da zveza pač ni poklicana v to, vezati se s stranko, ki očitno podpira protinarodne težnje, zato je predlagatelj ostal tudi popolnoma osamljen s svojim predlogom. Naše mnenje je, da ima »Slovanska zveza« resnejšo nalogo, nego pa brigati se za ljudi, katerih razdirajoča politika je taka, da so se jugoslovanski poslanci zahvalili za družbo njenih nositeljev . . . Kar se tiče slovanstva »Slovanske zveze«, porok so nam naši poslanci, katere smo videli vedno v boju, kadar je bilo treba braniti pravice Slovanov, porok so nam odlični slovanski politiki, ki sede v tej parlamentarni skupini, da ne smatrajo slovanstva za politično igračo, ampak da bodo resno prevdarjali položaj in ukrenili to, kar bode na korist narodu. V tem oziru jim popol noma zaupamo in smešno je, če jih hoče taktike in nastopa učiti tako vrtoglav »politik«, kakor je g. Makso Cotič ali pa tisti, ki išče sedaj, po katerih listih v domovini bi odložil svojo politično pamet, katere pa pravzaprav še našel ni.« Tako dr. šuster-šič! Njegova pisava se pozna v vsaki vrstici te izvanredno smešne enuncijacije »Slovanske zveze«. V prepir med Šuster šičem in »Edinostjo« se ne spuščamo. Nam je predvsem konstatirati, da je trditev lačnega testamentolovca iz Ovijačeve hiše, kakor da bi napredni slovenski poslanci komaj čakali, da pridejo v »Slovansko zvezo«, prav navadna izmišljotina. Dr. Susteršiču pač ni za jedno laž več ali manj: vzlic temu se čudimo, da si more kaj takega kar čez noč izmisliti! Naši poslanci niti prsta niso ganili, da bi prišli v parlamentarno čorbo, koji so dali sedaj ime »Slovanske zveze«. Vsled tega, da čepi na čelu ti zvezi dr. Susteršič, kojega so sodišča, kojega je parlament sam spoznal za sleparja, je zveza v očeh vsakega dostojnega človeka diskvalificirana. Dr. Susteršič je grda pega na »Slovanski zvezi«, in zaničevanje, kojega je deležen doma in v parlamentu, pada n a v s a kegač1ana»S1o vanske zveze«. Za tako družbo se vsak zahvali, kdor je navajen čisti zrak dihati! V drugem pa priporočamo gospodom v »Slovanski zvezi«, da naj se nikari brigati za naše poslance, in da naj manj ko mogoče razglašajo svojih komunikejev v ljubljan skem »Slovencu«. Da igrajo v parlamentu smešno rolo, to ve itak cel svet, in da jih kroti dr. Susteršič z bičem, kakor dresar svojega kodra, to ve tudi celi svet. Čemu silite torej v javnost ter Susteršiču dopuščate, da indiskretno pripoveduje naši javnosti, kaj da se godi za vašimi kulisami! Nas vse to nič ne briga. Manj ko svet izve o vas, gospodje iz »Slovanske zveze«, bolje je — za vas! Posebno sedaj, ko ste prišli do politične »pameti« — jed-nega Šusteršiča! — Velik uspeh spretnih politikov. »Slovenec« ima hvalevredno navado, da natančno in sicer brzojavno poroča, kadarkoli se je dr. Susteršiču posrečilo, priti v obližje kakega ministra. Seveda nas je skušnja izučila, da je taka poročila sprejemati z veliko opreznostjo. Dr. Susteršič si je namreč stvar kaj priprosto uredil. Če je slučajno zasačil ministrskega predsednika, ko je ta oblačil svojo suknjo ali prišel iz tistega tihega prostorčka, na čigar vratih je navadno naslikana ničla, že je telegrafiral »Slovencu«, da ga je ministrski predsednik sprejel. In če mu je ministrski predsednik še rekel, »slabo vreme imamo«, smo z vso zanesljivostjo čitali v »Slovencu«, da je ministrski predsednik KOrber konferiral s Šusteršičem o važnih državnih zadevah. Vsled tega smo postali jako nezaupni in ko smo v sobotnem »Slovencu« čitali vest, da sta »Barwinski in dr. Susteršič imenom »Slovanske zveze« konferirala z ministrskim predsednikom dr. Korberjem«, smo v prvem hipu mislili, da sta najbrž na Korberja prežala jeden tam, kjer visi Korberjeva suknja, drugi pa tam, kjer je naslikana ničla. Pa to pot smo bili v zmoti. Nismo sicer mogli dognati, kje sta Barwinski in Susteršič »konferirala« s Korberjem, izvedeli pa smo iz prav zanesljivega vira, da sta ta dva spretna politiki dosfgia velik uspeh. Uspeh tesra »konferiranja« je, da pride dr. Šuster šič v ministrstvo. Mimogrede pa je Susteršič za škofa Jegliča izprosil kardinalski ikrlat. Tako se nam poroča iz zanesljivega vira, le žal, da nam ta vir ne ve povedati, kdaj se to uresniči. Čakamo pa trepetajo, kajti takim politikom, ki po kratkem »konferiranju« — kar v oblačilnici ali tam, kjer je naslikana ničla — dosezajo take uspehe — ni nihče kos, taki politiki nas bodo kar na juhi snedli. — ,,Slovenec" in učiteljstvo. »Pošteno« je obljubil »Slovenec«, da bode deloval za učiteljstvo. Kako umeje to »poštenje«, je pokazal zadnjič, ko je grajal, da je bil na III. mestni ljudski šoli v Ljubljani »prekoračen« (!) starejši zaslužni in sposobni g. učitelj. Vedoma in namenoma je v tisto svoje poročilo vtihotapil celo vrsto neresnic, samo da bi to »prekoračenje« izgledalo kar najbolj krvavo. Dotični »prekoračeni« g. učitelj ni po službenih letih 10 let starejši kakor imenovanec, nego samo šest let, tudi ni bil 12 let voditelj štirirazrednice, nego 10 let. Pa to še ni vse. Tisti iz jednorazred-nice prišli učitelj je opravljal vodstvena opravila 17 let. Tako je »Slovenec« »pošteno in dosledno« zasukaval dejstva. Toda to so naposled postranske stvari. Značilno pa je, kar je »Slovenec« še dalje utajil in kar pribijemo, ne morda iz kakega nasprotstva proti kakemu učitelju ali iz posebne naklonjenosti do kakega druzega nego samo, da se spozna vsa lažnivost in perfidnost »Sloven-čevega« pisarjenja. »Slovenec« je imenovanje na III. mestni šoli predstavljal tako, kakor da je bil zaslužni in sposobni ter starejši kompetent preteriran, zamolčal pa je, da je bil ta, sicer vse časti vredni gospod, za katerega se »Slovenec« poteguje, pravočasno, na pravem kraju in od pravega faktorja vprašan, če prevzame vodstvo, a je to odklonil. »Sioveneca ve to prav dobro, pa je to zamolčal, da bi mogel ščuvati. In taki ljudje govore, da se »pošteno« bore. — Obsojena učiteljica - mež-narica. V Loškem potoku »podučuje« učiteljica Marija \Vider, toda najrajše z leskovko! Vsled tega je bil krajni šolski svet na opetovane pritožbe starišev prisiljen, da je dal tej goreči učiteljici pismen ukor. Učiteljica in njen protektor župnik K. pa sta dejala: »šolska oblast sem, šolska oblast tja — tepli smo in tepli bomo! »In ker se v šoli nista več upala, poveril je g. župnik karani učiteljici nadzorstvo nad obnašanjem mladih vernikov v cerkvi, torej nekako cerkveno policijo. In ta nova mežnarica se je takoj lotila svoje naloge ter dne 5. oktobra oklofutala v cerkvi šestletnega sinčka g. župana Ivana Rusa, katerega je imela na sumu, da jej je izposloval ukor v krajnem šolskem svetu. Zaušnice so bile torej namenjene pravzaprav očetu otroka. A učiteljica-mežnarica je naletela na pravega! G. župan Rus novega dostojanstva gospice uči teljice ni hote! pripoznati ter jo je tožil pred c. kr. okrajnim sodiščem v Ribnici zaradi prestopka hudega ravnanja po § 496 k. z., kjer je bila tudi v resnici obsojena na 3 dni zapora oz. 30 kron globe. A sedaj je bil ogenj v strehi! »Slovenec« je dne 4. t. m. bljuval zaradi te sodbe ogenj in žveplo ter kar naravnost ukazal II. instanci, da mora učiteljico oprostiti. Dotična notica je tudi mrgolela najperfidnejših napadov na naprednega g. župana Rusa, a vzlic temu isti ni niti z besedico reagoval na vsa žaljenja, temveč je z mirno dušo čakal vspeha obaojenkinega rekurza. In glej! Na vzklicni razpravi, ki se je vršila dne 24. t. m. v Rudolfovem, je tamošnje c. kr. okrožno sodišče v polnem obsegu potrdilo sodbo I. sodišča ter vrhu tega obsodilo učiteljico \Vider v povračilo vseh stroškov. »Slovenčevia kronjaristi, in v prvi vrsti sestavljalec strupenega vzklica dr. Brejc, so se torej zopet enkrat blamirali. G. župana Rusa je zastopal na vzklicni razpravi g. dr. K. Triller. — Za pobližnje spoznanje te učiteljice povemo, da imamo v rokah pismo, ki ga je svoj čas pisala dr. Lampetu. V tem pismu zahteva, naj dr. Lampe v »Slovencu« zdela neko poštno ekspeditorico, češ, da je grozna liberalka, da čita »Slov. Narod«. Pa to ni vse. V tem pismu tudi z*hte^a blaga dušica, naj Lampe denuncira dotično pottno ekepeaitor/co zaradi neke malenkosti, a dr. Lampo tega ni storil. Ne iz ozirov na dotično vrlo poštno ekspeditorico, marveč iz ozirov na njeno klerikalno sorodstvo. V dotičnem pismu pravi ta gospica izrecno, da ji je kaplan svetoval, naj da poštno ekspeditorico v »Slovenca«. — Na adreso „društva za varstvo živali j". Neprenehoma nam dohajajo pritožbe z Zaloške ceste. Dasi-ravno smo že večkrat na tem mestu grajali nečuvene nedostatke, zmenijo se poklicani faktorji toliko zanje, kakor bi se šlo za kako cesto v centralni Afriki. Tovarna prispeva z visoko svoto k popravi proge, katero rabi v svoj promet, zato pa cestni odbor spi na lavorikah svoje slave, a ne svetopisemskega spanja pravičnega, ampak spanje malomarnega in brezbrižnega. Kakršni odnošaji vladajo na tej cesti, to je že vendar javen škandal. Pot za pešce je taka, da so na obeh straneh speljane po njivah steze, ker je naravnost nevarnost, da si ne potres nog po koles-nicah, v katere polagajo v zadnjem času veliko kamenje, češ, da bo ne bo vozilo v istem tiru. Kaj pa trpi uboga vozna živina, to presega že vse meje. Sestradanim in na pol živim kljusetom nalagajo taka bremena, da bi jih niti na izborno oskrbovani cesti ne mogla speljati krepka žival, kaj pa se po teh, čevelj globokih blatnih jarkih. Nečuveno surova in navadno šnopsa pijana vozniška druhal pa kričeč in tuleč poganja vboge pare in jih pretepa na tako ostuden način, da se mora zgražati vsakdo nad njimi, vprašujoč se, ali so to še ljudje, ali že popolnoma zbesneli divjaki. Ti prizori so vsakdanji, pa hodi v Polje, ali na Vevče, ali bodi v Zalogu, ali kjer koli. Zlasti na štaciji vidijo se vsak čas najlepši prizori, kakor tudi pri zaloškem kamnolomu. Posebnega priznanja na tem človekoljubnem delu zasluži brezdvomno Miklavc iz Zaloga. Mož sije izmislil posebno zabavo; ta pretepa svoje živinče samo po očeh, nozdrih in ušesih, in kdor pogleda revno žival, vidi, da nosi krvavo podplute oči in križem glave nebroj oteklih prog in oteklin. Nič manj raztepeni pa niso tudi diugih voznikov konji. Slavno orožništvo, ki se z vso vnemo zastavlja v to, da naredi red, ne more biti neprenehoma na cesti, njega ne zadene nobena krivda. Pač pa naj bi se že vendar enkrat spravila cesta v red, da bo konec tem večnim pritožbam. Poleg tega naj se dovoljuje voz-nikovanje samo zanesljivim, treznim ljudem, in naj se določi maksimalna tovorna teža za par k o nj. Voznika pa, ki je pijan, ali ki vozi z bolno ali s tako živino, na kateri se vidijo sledovi krutega ravnanja, naj se utakne brez vsega pardona v luknjo, dasi bi zaslužil, da bi živel že v tistih časih, ko je bila palica najprimernejše sredstvo odvaditi take ljudi brezsrčnosti. Društvo za varstvo živalij se je ustanovilo sicer pred kratkim časom, želeti pa bi bilo, da bi pričelo že skoro svoje prepotrebne delovanje tudi v javnosti. —S— — Repertoire slovenskega gledališča. V petek se poje Smetanova opera »Prodana nevest a«, v kateri nastopi v ulogi Janka g. F. VIček prvič. V nedeljo popoldne se igra Finž-garjeva narodna drama s petjem »Divji lovec«, zvečer pa noviteta »Klofuta za 100.000 fr.« Odbor »Dramatičnega društva« je hotel ponoviti opero »Dali-b o r«, a vojaška godba je zadržana. Prihodnja opera bo »Cavalleria rustičan a«, dramski noviteti pa Thomova »Medalja« in Cavalottijeva »Jef-t o v a h č i.a — Slovensko gledališče. »Zaza«, slika iz pariškega življenja, ki se je igrala sinoči, se sme prištevati med najboljše vprizorjene in najdovršenejše igrane drame našega reperto-i r j a. Igrala se je izborno in zadovoljni smo bili tako, kakor še malokdaj. Pridržuje si obširnejšo oceno za jutri, konstatiramo samo, da je gdč. R u c k o v a visoko nadkrilila naše pričakovanje. Igrala je briljantno. Odlikovala se je tudi v krasnih toaletah. Tudi gospa Danilova in gospa Dobrovolna sta poskrbeli za okusno garderobo. Gledališče je bilo — žal! — pičlo obiskano, a gledalci so opetovano viharno ploskali. Igralke in igralci (g. Lier, Hašler i. dr.) so to v polni meri zaslužili. Lierova mala Saša je očarala vsakogar. Čuditi pa se je nekaterni-kom, ki se udajajo neumestnemu krohotu baš v najresnejših prizorih. To je v istini dvakrat žalostno! — Glasbene Matici11 poslala je posojilnica v Ribnici podporo 200 K. Živela! — Promocija. Dne 28. novembra bo na vseučilišču na Dunaju pomoviran za doktorja filozofije gosp. Ivan Prijatelj. Čestitamo! — Izjava. Uredništvo »Slov. Nar.» izjavlja, da dopisa »Cerkniški kaplan Skubic«, priobčenega v 269. št. našega lista, gospod Peter Repič, nadučitelj aa Uncu, ni niti pisal, niti nam ga doposlal, ter sploh ni ž njim v nobeni zvezi. — Razsodek upravnega sodišča glede personalnih lekarn. Upravno sodišče (Venvaltungsgeriebtshof) je odločilo dne 17. t. na., da se personalne lekarne ne smejo več prodajati, ampak da se morajo po smrti lekarnarja, oziroma njegove žene in po polnoletnosti njihovih otrok razpisati. Celih 41 let prodajale so se te lekarne proti postavi in na krivico služečih farmacevtov. Odlok ta je velikega pomena in za lastnike lekarn ne posebno ugoden. Pač pa bodejo lekarniški uslužbenci po tej uredbi veliko preje prišli do samostojnosti, kakor do sedaj. — Ljubljana in Zagreb. V Ljubljani imamo »Splošno slovensko žensko društvo«, v Zagrebu pa imajo »Gospo-jinski klub«. In vendar — kak razloček! Najbolje se ga spozna, če se primerjajo predavanja, ki jih prirejata ti dve društvi. Pri nas se predava o ženski in politiki, o ženskem socialnem vprašanju, o revolucionarnih pisateljicah, o pomenu telovadbe — v Zagrebu pa so imeli predavanje o toploti, o čustvih in zlasti o este-tičnih čustvih, obljubljeno pa je predavanje »Pogled u kuhinju u dostovjestnih naroda«. — Iz Vrhnike se nam k 40 letnici g. nadučitelja Fran Paplerja v Borovnici piše: »Slovenec me je v svoji zadnji sobotni številki pod notico »Slavnost 401etnici in nje nameni«, poročajoč o 401et-nici g. nadučitelja Paplerja v Borovnici, prav po nepotrebnem izpostaT il javnosti in svoje poročilo tako zavil, b ;kor da so me Borovničanje naprosili, via pri tej slavnosti navzočega g. Anton. Ko bi-j a iz Brega napadem in osmešir i in da sem to tudi storil na breztakten način s svojim govorom. Primoran sem torej, da si kdo napačno ne raztolmači »Slovenčevega« poročila, stvar pojasniti. Bilo je pri tej slavnosti več napitnic. Političnih govorov ni bilo. Govorniki so naglašali g. Papler-jeve zasluge in mu vzbujali sladke spomine iz preteklosti. Šaljivo v dijalektu napil mu je tudi g. Kobi, ki je med drugim pripomnil, da bode slavljenec pač kmalu udobno užival zasluženo penzijo in potem prišel v sveti raj (ali enako). Podaril mu je koncem govora paket smodk s pripombo, da so mogoče notri šustar-kube, česar mu seveda nikdo verjel ni. Nekaj pred polnočjo, ko je bil pravzaprav oficijalni del že končan, sem tudi jaz iz lastnega trenotnega nagiba v šaljivem nagovoru napil svojemu Btaremu znancu in prijatelju g. Paplerju. Med drugim sem glede napitnice g. Kobija, deloma rabeč dijalekt, omenil, da so najbrž za slavljenca slajši blagi spomini, ki so mu jih govorniki v spomin klicali, kakor drzna nada, da kmalu pride tja, kamor je gosp. Kobi omenil. Glede smodk sem izrekel lahek dvom, da so bile to šusterkube, ker jih je oddal g. Kobi bolj žalostnim, spre jel je pa g. Papler s smehljajočim obrazom. Govoril sem to sine ira et studio v šali, ne da bi bilo tako težko šalo razumeti. To je bilo tisto norčevanje, z gosp. Kobi-jem in tista netaktnost in neolika nost, katero mi blagovoli »Slovenec« predbacivati, ne da bi bil za svoje zavite trditve kakih dejstev navedel, katere bi mu mogel popraviti s pomočjo § 19 tisk. zak-Da bi pa »Slovenec« sam prostovoljno popravek sprejel, pa ne verjamem. Da je stvar bila taka, so kot priče na razpolago gospodje: župan ali notar vrhniški, v katerih družbi sem sedel, ali g. dr. Anton Švigel iz Ljubljane, ali g. Papler iz Borovnice in drugi borovniški gospodje. S tem so tudi druga natolcevanja »Slovenca« v pravo luč postavljena. — Vinska pokusnja v Krškem je prav krasno vspela. Udeležilo se je je nad 400 razstavljalcev s 538 raznimi vini. Obisk je bil tako mnogobrojen, da se je skazala sicer prostorna dvorana mnogo premajhno. V razstavi je vladalo veselo vrvenje do noči. Razun dobre kapljice, skrbeli so tudi hrvatski tamburaši za zidano voljo. Prišlo je pa tudi mnogo krč-marjev in vinskih trgovcev iz Gorenjske, Štajerske in Koroške, da si nakupijo vina. Vina iz lepih leg so bila res izvrstna. Plačevala so se po 28—34 h liter, noka-tera so dosegla pa še višjo ceno. Ker je tukajšnje vino letos res dobro in ceno, naj gg. kupovalci ne zamude se ž njim preskrbeti. Naslove vinorejcev in vsako-jaka pojasnila daje kmetijska podružnica v Krškem. — Redek jubilej. Gosp. dr. Luka Gradišnik, prakični zdravnik na Vranskem obhaja dne 4. decembra t. 1. petdesetletnico svojega zdravniškega delovanja. Tega dne bo ob 1. uri skupni obed v dvorani gostilne »Slovan.« Jubilant je še jako čil in krepak ter še vedno izvršuje v splošno zadovoljnost vsega prebivalstva svojo zdravniško prakso. Na mnogaja ieta! — Novo posojilnico snujejo baje kmetje v Cvenu, Muti in Krapju ter se hočejo odtrgati od ljutomerske posojilnic?*. Vzrok za to postopanje ni znan in ni umljiv, ker ljutomerska posojilnica dobro gospodari. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Pri zadnji predstavi »Dalibora« so imeli poslušalci v parterji posebne vrste »užitek«. Z odra je namreč letel prah kar v malih oblakih na občinstvo. Pometanje odra je prav koristna stvar in Če L>. aici hodili v nebiatnih čevljih na oder, bi se nihče ne pritožil. — Rado Murnikovo enodejanko »Bucek v strahu«, bodo igrali prihodnji mesec v Črnomlju, v Vipavi in v Hrastniku. — Burko je prevzel v založbo knji-gotržec L. Schvventner in se bo dobivala kot rokopis tiskana v kratkem v njegovi knjigarni. — Panorama. Zdaj je razstavljen sicer nemški kraj Švice, mesto Bern in okolica, a ker je drugače serija lepa, jje vredna, da si jo ogledamo. — Legar v tcipničarski vojašnici. Dosedaj je že 12 vojakov v topni-čarski vojašnici zbolelo za legarjem. Danes so okuženo poslopje izpraznili in se je jedna zdrava baterija preselila v staro topničarsko vojašnico v Trnovem, da je naredila v drugam poslopju prostor za okuženo baterijo. — Umobolna ženska. Predvčerajšnjim zvečer pripeljala se je trgovčeva žena K. K. iz Stare Loke v kočevskem okraju s svojim možem v Ljubljano obiskat sorodnike, pri katerih bi bila morala žena, ki je na duhu bolna, nekaj časa ostati. Na dolenjskem kolodvoru je mož tekel na peron gledat, če ju kateri sorodnikov na tem kolodvoru pričakuje. Prišedši nazaj v vlak, ni našel več žene v kupeju. Vlak je hotel ravno odpeljati, a mož je kričal, da naj počaka, da se ne pripeti kaka nesreča. Pogledali sc pod vse vagone, ker so mislili, da se je žena vrgla pod vlak, a bilo je ni nikjer. Ko je vlak odpeljal, iskal je mož ženo pp progi in jo končno našel pri nekem vagonu čepeti. Žena sedaj ni nikakor hotela iti z možem, pač pa se je pridružila policaju in mu rekla, da ž njim pa gre kamor hoče. In res je šla s policajem na magistrat, kjer so poklicali zdravnika, kateri ji pa seveda tudi ni mogel pomagati. Niti mož, niti kdo drugi ni mogel žene spraviti z magistrata in tako je prenočila na magistratu. Drugi dan je šia rada z možem. — Voz s prašiči prevrnil se je danes ponoči na Dolenjski cesti. Voz se je prevrnil tako, da so molela kolesa kvišku in so prašiči ležali na hrbtu v vozu. Ko so jih oprostili, so prašiči ušli in so jih do 3. ure zjutraj lovili po njivah in travnikih ob Dolenjski cesti. Prašiči, ka terih je bilo 15, so bili last klavca Ivana Cuzaka na Poljanski cesti. — Nezgoda. Danes zjutraj je na sredi Jurčičevega trga spodrsnila šolska učenka Štefanija Meršolova, 151etna hčerka trgovke gospe Franje Meršolove na Mestnem trgu in je padla in si zlomila desno nogo. Prepeljali so jo najpopred z izvo-ščekom domov in od tod z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Nogo zlomil. Včeraj popoludne je v Spodnji Šiški Szantnerjev črevljarski pomočnik Jože Močnik, star 33 let, stanujoč v Spodnji Šiški, na cesti spodrsnil in padel in si zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v dež. bolnico. — Konj brez gospodarja. Danes ponoči okoli polnoči prikimal je po Franca Josipa cesti konj brez vsake oprave in brez gospodarja. Policaj ga je prijel in ga peljal v hlev »pri Maliču«, kjer je do danes zjutraj čakal na svojega gospodarja. — SI7iradena jajca. Včeraj zvečer, ko so šle delavke iz tobačne tovarne, je neznana tatica ukradla branjevki Mariji Kolinovi, stanujoči na Starem trgu št. 9, robec s 35 jajci, katera je imela v vozičku na cesti pred tobačno tovarno. — Pogreša se od sobote 131-1 na šolska učenka Katarina Urbar, hčerka pekovskega pomočnika Jerneja Urbarja. V soboto je šla v šolo k Uršulinkam in od takrat je ni več domov. Oblečena je v črno obleko in nosi rujavo pelerino. — Nadomestni rezervisti ces. kr. brambovskega pešpolka — 350 mož — so se danes zjutraj odpeljali na Rakek, odkoder pojdejo v Bezuljak pri Cerknici streljat. — Dezertšral je 21. t. m. v Pulju pomorščak Teodor Sedej, rojen leta 1883. v Ljubljani in semkaj pristojen, po poklicu bukvovez. — V Ameriko se je danes ponoči odpeljalo z južnega kolodvora 80 oseb. — Društvena godba koncertuje dnes, dne 26. t. m., zvečer ob 8. uri v restavracijskih prostorih g. I. Kende »pri Gambrinu«. Vstop prost. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Mestni trg št. 27. Od 14. do 20. novembra je dela iskalo 7 moških in 28 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 2 moškim in 27 ženskim delavcem, v 26 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januvarja do 20. novembra je došlo 2668 prošenj za delo in 2227 delo-ponudeb. V 1506 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj: 2 mizarja, 1 prodajalka, 3 računske natakarice, 2 fini sobarici, 3 kuharice, 4 deklice za vsako delo, 3 gostilniške deklice, 2 trgovska vajenca. Službe iščejo: 1 graščinski oskrbnik, 1 pisarniški sluga, 1 kečijaž, 1 črev-ljar, 2 najemnika gostilne, 2 hotelski slugi, 1 kletar, 1 skladiščnik, več trgovskih slug, 2 knjigovodkinji, 2 trafikantinji, več izurjenih prodajalk. Posredovanje stanovanj. * Najnovejše novice. Urednik „Srbske zastave", ^ivojin Protić, ki je bil nedavno zaradi razžaljenja kralja Aleksandra obsojen v euoletno ječo, je zbežal v Zerauu, ker je izvedel, da hočejo na dvoru doseči zanj višjo kazen. — K obravnavi W o 1 f-S c h a lk, ki seje pričela danes v Mostu, je povabljenih med drugimi tudi 21 državnih poslancev. — Kruppov testament določa za univerzalnega dediča njegovo soprogo. — Velika nesreča na m o r j u se je pripetila blizu nizozemsko-ha-novranskega nabrežja. Vihar je razbil ladjo „Leopold". 31 mož je utonilo. — 20 milijonov poneveril. Pokojni „železniški kralj " H u n t i g t o n je vtaknil pri zgradbi centralne pacilic-železnice 20 milijonov dolarjev akcijskega denarja v svoj žep. Sedaj se jc začela tozadevna sodna obravnava v New-Yorku. — Poneverjenje. Pri banki za Gor. Avstrijo in Soluograško je poneveril neki nižji uradnik večje svote. — Krvna osveta. V Banjaluki so našli pred židovskim templom ugledna meščana Kanejeta in Kondriča umorjena. — Časopis prodan za 100.000 lir. List „Gazetta di Venezia" je kupil posl. Angelo Papado-poli za 100.000 lir ter bo še povrhu dosedanjemu uredniku izplačeval visoko življen-sko rento. — Za Dantejev spomenikv Rimu je dovolila vlada 450.000 lir. * Milijonska defravdacija v Pragi. Upravna kuratorija posojilnice je sklenila, da se bo tistemu, kdor ne predloži do 1. decembra svoje vložne knjižnice, izplačevalo nadalje le pol odstotka ter se mu v priličnera času odpove vloga. Čim pa pozneje poteče odpovedni rok, se vloge neznanih vlagateljev ne bodo več obrestovale. — Ako bi se moral razglasiti konkurz, bi to bil strahovit polom. Kajti razven ukradenega denarja iS milijonov kron bi znašali stroški konkurzne mase najmanj 3 milijone, in vse to bi zadelo delavske in srednje sloje češkega prebivalstva. Ali ni to vnebovpijoei greh, ki ga ima šarlatanski klerikalizem na svoji kosmati vesti ? * Število prebivalstva na češkem. Pravkar je zaključeno številjenje ljudstva v letu 1900. Po tem je živelo leta 1900 na Češkem 3,930063 oseb s češkim in 2,337.113 oseb z nemškim občevalnim jezikom. Razven tega še 3966 prebivalcev drugih narodnosti. Vseh vkup 6,271.012 ljudi. * Umor na nemški ladji v Atenah. Ko je prispela pred par tedni »Lo reley«, ladja nemš&ega poslanika iz Carigrada v Atene, ostala je zaradi popravila v pristanišču Pireju. Moštvo in častniki so stanovali v mestu, ladjo je stražil po noči le eden podčastnik. V noči 17. t. m je imel nočno stražo podčastnik Biede-r i t z k i. Ko je prišel ponoči častnik stražo kontrolirat, je našel stražnico prazno. Manjkal je tudi železni zaboj z važnimi spisi in' blagajna. Biederitzkega je našel prebodenega na krovu. Ker so pogrešali tudi matroza Kohlerja, ki je spal tudi na ladji, se je mislilo, da je bil tudi ta umorjen in najbrže v vodo vržen. Blagajno in zaboj so našli daleč proč na pečinah, ker ju lopov ni mogel razbiti. Poveljnik ladje je očitno dolžil Grke zločina, vsled česar je prišlo do hrupnih demonstracij. Tudi vlada je odločno protestirala. Pozneje je policija prijela pogrešanega matroza Kohlerja, ki je priznal, da je umoril podčastnika ter oropal ladjo. K pogrebu umorjenega je poslal celo kralj svoje zastopnike, kraljica pa je poslala krasen venec. * Vedno več naseljencev. Uradnik newyorškega naselniškega urada v New Yorku, Ivan Raczkievicz, kateri sestavlja izvestja o semkaj došlih naseljencih, je minolo soboto objavil število v oktobru in minolih desetih mesecih semkaj došlih naseljencev. Ako primerjamo število letos došlih Evropejcev z onim lanskih, vidimo, da se je njihovo število za 135.735 osob pomnožilo. Naraščaj naseljencev, primerjajo ga z lani došlimi Evropejci, je najbolj razviden iz sledečega zaznamka: januvar . . . 1901 13.684 1902 18 402 februvar . . » 21971 o 29 787 marc ... » 34937 » 57680 april .... » 54279 » 74541 maj .... » 66896 » 83419 junij .... » 42405 » 56095 julij .... » 27.874 » 34562 avgust ... » 24581 » 32498 september . . » 31846 » 42 879 oktober . . » 30 302 » 45 009 Skupaj . 1901 348 775 1902 464 610 Tudi v novembru je pričakovati veliko število naseljencev, kajti takoj 1. novembra dospelo je 2782 potnikov med-krovja v New York. Društva. — Uradniško stavbno društvo. Naprošeni smo sprejeti sledeče: »Vzlic temu, da se od potresne dobe v Ljubljani zida na vseh krajih in koncih, vendar primanjkuje srednjih, zlasti za uradnike primernih stanovanj. Stanarina narašča in draginja, ki je v mestu že malone neznosna, se množi. Uradniki, navezani le na svoje plače, občutijo ljubljansko draginjo najhujše. Da se uradništvo osvobodi vsaj glede stanarine neznosnih bremen, se prihodnji mesec ustanovi »Uradniško stavbno društvo, registrovana zadruga z omejenim poroštvom«. Društvu js» namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov v prvi vrsti s tem, da gradi vsakovrstne stavbe, posebno rodbinske hiše z vrtovi ali brez vrtov, in da upravlja take hiše za svoje člane ali tudi v splošno korist. Poslovanje zadruge sme obsezati tudi poravnavo že obstoječih hipotečnih dolgov s pomočjo zavarovanja. Društvo ima svoj sedež v Ljubljani, a sme po naročilu svojih članov graditi tudi zunaj mesta razna poslopja. Zadružno premoženje obstoji iz deležev, ki so jih vplačali člani, in iz obeh reservnih zakladov. Delež znaša 100 K. Vsak član mora imeti vsaj po en delež. Kdor zadrugi pristopi, mora svoj pristop javiti pismeno in ob tej priliki vplačati 20 K pristopnine. Re-servni zaklad jamči za vse zadružne obveze in je namenjen pokritju izgube, ki utegne nastati pri kupčiji, če ista ni pokrita že po reservnem zakladu iz dobička. Reservni zaklad se množi s tem, da se vsako leto v njem naloži 10r»a najb I) potrebna in koristna, ker ona ščiti m nr-»ni obme|no slovensko deco, da ne p->gine v laškem in nemškem moriu Zdaj j- ravno prilika, da se )i podpre stal'šć*-. B žajo se božični prazmki in novo leto. N-*j ne bo Slovenke ah Slovenci, da bi se jo t<% čas ne spomnd z malim d-mm V vsakemu kraju naj se kaka oseba žrtvuje in nabira prispevke za božično, oziroma novoletno darilo. Si. vodstvo pa naj se iz novic obrne na tiste zaspane podružnice, ki še letmne niso poslale. Naj opozori na pretečo ne varnost in gotovo bo vsaj nekatere toliko vzbudilo, ria se vzdramijo. Kaj pa trgovci, ki v družbenem imenu prodajajo različne reči, b: li ne hoteli biti malo bol) požr tvovalni ! Razun tvrdk Perdan in Jebačin se malo čuje, da bi kaj dobička oddajali družbi In razp'slani nabiralniki? Ol teh se le malo čuje. Će človek pride v g« stilno, se ga najde kje v kitu stati. Zakaj bi g<* ne imeli gostilničarji na očitnih krajih, ter bi se gotovo kak gost brez opomina sam spomnil in vrgel vanj mal dar. Večkrat se čita po listih vabila veselice družbi v korist. B bua se na vse načine 3kupaj, a če se zasleduje in zasleduje, ne najde se v nobenem izkazu d« bi take si:aine veselice, le z malimi ć-mtnimi iz jemami kaj donesle. In zakaj? Predugo se take veselice snujeji. Vse mora biti elegantno in drago, čeprav nič ne ostane Pnrerajte vesel ce, ampak bolj priproste in skromne in gotovo bo kaj prebitka, s katerim olajšate vedno rastoče družbene potrebe. Saj vsak pameten človek gre marsikateri krat na veselico le z namenom, da pomore družbi gmotno in če je človek v zavesti, da je kaj kor stil. se gotovo tudi pri priprosti ve>ehci zabava če pa napravite imenitne, lepe veselice, pa glejte da dobite kolikor le mogoče cene pripomočke in naprosite osebe, da delajo, če že ne brezplačno, vsaj po najnižjih cenah. Skrbimo torej da ola samo Hkrb marljivemu vodstvu družbe sv. C nla in Metoda, ter ne pripravljajmo v obup obmejnih Slovencev s t«-m, da zapustimo družbo, ki ie njih rešitev, ker vzgaja mladino, da bo visoko držala in čuvala prelepo zastavo Slovenstva! —ška. — „Krajna skupina društva črevljarjev v Avstriji11 je imela v nedeljo popoludne v Pockovi g- stilni v Sv. Flori|ana ulicah shod, na katerem je poročal g Kordelič o vspehih dosedanjega pogajanja z mojstri zaradi uvedbe mezdne tarife. Breskvar |e govoril o Splodni organizaciji in ve. Peterca je priporočal črev ijarskim pomočnikom strokovno izobrazbo. Shod je sklenil prirediti na Silvestrov večer društveno veselico s tombolo — Slavno bralno društvo v Tržiču pr redi v nedeljo 30 t. m. gle-dališku predstavo. Blaznica v I nadstropju Veselo igra v enem dejaniu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina pro stovoljna. — Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi dne 27. t. m. 1902 v restavraciji »Griines Thor« VIII Lerchenfelderstrasse 14, svoj II. redni občni zbor — Klub slovenskih agronomov na Dunaju. Pn I. rednem občnem zboru kluba slovenskih agronomov na Dunaju dne 20 t. m. sestavil se je sledeči odbor: Predsednik cand. forest. Janko Urbas; tajnik stud. agr. Rado Lah; blagajnik in knjižničar stud. forest. F r a n j o P ah ernik; za preglednika je bil izvoljen cult. tehn. Fran Papež. Književnost. — „Narodnogospodarsk iVe st-nik" ima v 8 letošnji številki to le vse bino: 1.) Osnova in poslovodstvo obrtnih pridobitnih in gospodarskih zadrug. 2 j Kapital in obresti. Spisal V. Kukovec. 3) Trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 4) Razsodbe obrtnih sodišč. 5.) Društvene vesti. 6) Raznoterosti. 7.) Iz premembe v trgovinskih in zadružnih re- gistrih na Kranjskem. 8.) Tržno poročilo in tržne cene. 9.) Oglasi. Telefonska m orzojavna poročila Dunaj 26 novembra. V današnji seji je stavil posl. Schonerer predlog, naj se skličejo izvenredne seje z ozirnm na reštev nujnih zadev. Vetter je predlog odklonil. Korber je napovedal podporo prizadetim pri petrolejskih pt žarih v Borislavi. Potem se je začela debata o nujnih predlogih. Pnnslanci Holanskv, Stojan in Eisenkolb so vložili nujne predloge o usposobnostnem izkazu za gosilničarje ter glede izkl učenja prodaje piva v steklenicah. Potem ko so predlagatelji utemeljevali svoje predloge, je izjavil trgovinski minister C ali, da mora vlada pri prodaji piva jemati ozir na konsumente ter vprašati trgovske zbornice Vlada pa bo vložila itak obrtno reformo, v kateri se bo oziralo tudi na usposobne izkaze. Debata se nadaljuje Prihodnja seja bo jutri. V petek ne bo seje, ker bodo imeli nemški klubi plenarno sejo Dunaj 26 novembra Za danes popoldne je povabil Korber konservativne veleposestnike k sebi na posvetovanje Praga 26 novembra. Posl. Biel ski je odlc-ž-1 mandat. Most 26 novembra. Danes sa je začela pravda Wo 1 f-Schalk. Trajala bo najmanj osem dni Pozvanih je 76 prič Naval na scduo poslopje je grozovit Orožniki stražijo vhod Wolf je bil s „H-il" klici sprejet Beligrad 25 novembra Vest, da se je zgodil atentat na ministra notranjih delVelimira Teodoroviča je izm šljena. Rim 25. novembra. Vlada je danes predložila načrt postave o ločitvi zakona Frankobrod 26. novembra. V Buenos Avresu je razglašeno obsedno stanje in sicer vsled izgredov, ki so jih uprzorili štrajkujoči delavci. Pariz 26 novembra. Z Martinike se poroča, da se je mej zamorci za čelo silno nevarno gibanje. Zamorci pravijo: Polovico Francozov je ubil vulkan, drugo polovico ubijemo sami. Borzna poročila. Dunajska borza dne 25 novembra 1902 državni dolg v uou*.h . 10115 Skupni državni doig v srebn . 300 90 avstrijska zlata renta . . 120 60 ftivsti ijska kronska renta 43/:, . . 10010 Ogrska zlata renta 4°/0 ...... 120 35 Ogrska kronska renta 4% .... 97'65 4fstro-ograke bančne delnice ... 1B48 — čas opa-•3 rovanja Stan jo barometra v mm. tM = a. ■» S S Vetrovi Nebo s • f e •S- 25 9. zvečer 7296 — 1'5 Jlbrezvetr. dež i 26 7. zjutraj 726 6 — 0 7 si. svzhod oblačno S 2. popol. 725 0 0 0 si. svzhod sneg Sredt ja včerajšnja tnmperatnra—5 9°, male: ]-5" Drenikov vrh (Češki •*«•!*> se odda s I. januvarjem 1903 v zakup s hišo za gostilno, gospodarskimi poslopji, njivami in travniki. Pogoje pove Friderik Drenik na mestnem magistratu v Ljubljani. ^2896—2) Varuj svojo ženo! Fza vsako rodbino najvažnejšo* 'knjigo v otroških zadevah s cez\ tisoč zahvalnimi pismi pošilja (2837*5) HI diBkretno za 90 vin. v avatr. mamicah gospa A. Kanpa. Berlin S. W. 220 Lin-denstrasse Perini pilifiii mli priporoča po najnižjih cenah I\ HITI (2389~5) Pred šfeofijo šte^r- 20, Zunanja naročila se točno izvršujejo. ^Sr»?v» Ženitna ponudba. Mlad posestnik in gostil ničar, v lepi vasi v Idrijskem okraju, se želi v svrho ženitve seznaniti s krepko in nadarjeno deklico, staro od 18 do 24 let, ki bi imela saj par tisoč gold. premoženja ter veselje do go spodinjstva. (2882; Samo resne ponudbe naj se pošiljajo s fotografijo (katera se vrne) pod naslovom: „Srečna prihodnost", Idrija 75 poste restante. Za tajnost se jamči. i Cii. k!, ggrjjifci jfy držama ži'iznlcf. C. kr. ravnateljstvo dri. železnice ▼ Beljaka. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta Odhod li Ljaoljana jaž. kol. Prog* ce« Trhli. Ob 12. uri 24 m po noći osohai vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno ftez SeJŽtha) v Aussce Solnograd, tez K'ein-Reifling s Steyr, v Line na Dnnaj via Ams.fetten. — Ob 7. nn 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Fraazcosfeste. Ljabno, Danaj, ćez Selzthal v SolnoKra-.i, hiouagt, Ccz Amstetten na Dunaj. — Ob 11. aei 6. m dopoldne osohni viak v Trhli, Pontabel, BeJiftk, Celovec, Ljubno, Selsuutl, Donat — Ob l. uri f*3 m popoldne asobui vlak v Trlnž Beljak, Ce.ovcc, Franzeusfestt, Monakovu, Ljabno 632 Selzthal v Soiuofruc Lend-Gastem, Zvli .b lestra, Inooios-. Bregenc, Cunh Oeu- vo, Pariz, čez Klem Koiđiu^ -r Steyr, Line, Biulejevice Plzen Sdarijine vare, Heb. Pransov* vara, Karlova vara, Prag<. Lipbko na *)a* n Cez Ainatt?i!.tiu. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frauzeusleste, laomost, Monakovo. Trst* Monakovo direktni voeovi 1 in 11. razreda.) — '« HoVO meeto le v Kočevje. Osohni vlaki: Ob 7 on i'l m zjutraj v Novomesto, Str.iža, Toplice, Ko&evje ob i uri 5 m po^oludut istotako, oa 7 ar 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PnaoJi v Ljubljana juž. kol. Proga .1 i. .11». Ob a. uri 8d m zjutraj osobe« vlak s 1>i ...;.» čez Aoibteiten. Monakovo, Inomost, Fiauzenfefeste, •• ..-. i. Line, Stafc isl, Aussee, L/ -bio Celovec, Be'jak, (Monakovo-Trst direktni vozovi 1. in H. razredaj. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobn; vlak iz Trbiža. — Ob li. jn ■■ m dopoludue osobni vlak z Dunaja cez Ainstetten, Lipsko, Prugo, Fruncove vare, Karlove vate. Heb Marij^.e vare Plzeu, Bude jevue, BuJaojjpraa, Line, ble>r Pariz, Ueaevo, Cor.u, Bregenc, Inomobt, Zali jb jezeru, Lend-Uastein Ljnbno, Celovec, Čl. Ml nor Poatabel. Oo i. uri 44 m po-pouadnt cisobni viak z Uauaja, Ljaijna, belztiiala, t! -Ijaka Celovca, Monakovega, lnomobta, Franaenstesta, toLtabla Ob o. uri 5> m zvečer osobm vlak b a, L.jubua, Beljaka, Ce ouca, Poniabla, črez Selzthal iz Inomubta, Šolnograda — Čttg. u x. civita ba i>.ot.ev]*. Umuovi vlaki: Oo o. o*: 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob i. ari it in pupoludue iz Straže Toplic, Novega mesu, Kočevja m oL A. ari Ho m mmm istutaJLO. — Jxaoi .* -lj&na drž. kol v Menaui vlaki: Ob 1. ari 24 rt ajutcaj ob z. ari 5 m popoiudne, ob 6. ari bo m zvečer in 01. tU uri -i> m, poslednji vlak le ob nedeljah iu praznikih m saruu v oktoura. — Prihoa v Ljanljano det. kol. Is Karraia.. Meiat-i vlaki: Ob b. uri IS n> zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoiadne, ob *>. ari 10 m zvečer in ob 9 ari 55 ui zvečsr, poslednji v'ak le vb ueaei.ati m praznikih m samo v oktobr* (l) Julija Kmetetz izprašana babica t2892-2) priporoča 5c ui^cl^cča^titim damom. Rečne ulice št. 2, I. nadstr., levo. Izgubil se je pes (bi*akli-) svitlorumene barve z belim nosom in belimi prsti na nogah. Čuje na ime »Žutel«. Kdor najde psa. naj to naznani v upravništvu »Slov. Naroda«, kjer poizve naslov lastnika. (2919—2) Poskusite J. Klauer-jev »Triglav* naravni rastlinski likei Ogreva in oživlja želodec in telo. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (415-235) Efllni založnik, in Imetnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Ueliko denarja! 8) do 1000 K na mesec morejo si poSteno prislužiti osebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). NatanCm-je pod ,.Reell 118" na Annoncen Ab-toilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. B. Ljutljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična umetniška razstava. Senzačno, poučno in izobraževalno. mm Odlikovana na vseh svetovnih razbtavah. ■■ Samo do sobote, 29. novembra i ■^a^a^a^awaaaaaa*aa*a»ala*aaaaMk» Velezanimiv obisk Berna in bernske okolice. \ajkrasnej8a do sedaj razšla 11 j ena serija. Novo, senzačno in amisantno so amerikanski JMv*to»kOjpjU 0ST~ 5 novo došlih zabavnih slik. 'Sla Za 5 krat se plača 50 vin. Otvorjeno %sak dan, tudi ob urtleljah In praznikih, od 9. ure zjutraj do A________*__ /nnrh/tv O. ure zveeer. (2920) 592319 Posojila daje samodajalec zanesljivim ljudem. Kleiaaeh, Berlin, \Vil- helmshavenstr. 33 N. Riickg. (2905) itaroaenam (2916-1) trgovina „Gregorič" v Makoljah pri Poljčanah s hišo in gospodarskimi poslopji ter s 6 orali zemljišča se pod jako ugodnimi po sjoji proda. — Vpraša se: Go*pa Terezija Gregoritsch v Lankovicah, Štajersko. Pouk v laščini! K učenkam, ki se že dve leti laško uče, iščeta se še dve kot soudelež-nici v starosti 12 — 16 let pri poučevanju v dveh različnih laških kufzih. Poučevalni predmeti so: laška slov nica, konverzacija, kupčijska korespon denca. Stane mesečno 3 gld. — Kje. pove upravništvo »Slov. Naroda.« (2893 —2) i Zahvala in priporočilo. Gospodu lekarju c 2910—1) 4 I 4 4 i i i 4 Gabrijelu Piccoli v Ljubljani. i 4 Čutim se v jako prijetnem položaju, da Vam mor«-m podati najboljše izpričevalo o vplivu Vaše želudene tinkture. Dolgo let sem trpel želodčne bolečine, katerih me je rešilo edino Vaše izborno sredstvo, in še danes, po malođane 12-letnem uporabljanja, se-žem vselej z najboljšim vspehom po Piccoli-jevi želodčni tinkturi, kakor hitro čutsm kako nered-nost v svojem želodeu. Burgwald pri Mariboru, 2b. julija 1902. Fran 14 raner vodja viničarske Sole. Učenca ki je dovršil vsaj 2 razreda srednjih šol vsprejme trgovina (2879—2) Ivan Jebačin v Ljubljani. V najem se da ali proda lepa, še nova, zidana in z opeko krita s štirimi sobami, kuhinjo, kletjo in lepim vrtom okoli h'še. Hiša stdbam odgovarjale, ali na take, katere se bodo pogojno glas'Ie, ali na prekasno vložene se ne bede o?ir->iu. dne 24. novembra 1902 (2907—2) Župan: Gabrijel Viktor Jelovšek. je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo \sako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem samo 8 icd. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo 48 gd. — Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava Budilnik z zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom 1.90 grd. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra. O &-d. — Niklasta remont, ura 3 srd. — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom, .>..»o gd. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilustrovani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko. (2817—4) Krlstjanska tvrdka, ustanovljena leta 1860. Dunaj, I., Postgasse št. 2|G. Vsako sredo in soboto ae dobijo ria* pristne «a*r RuttWllM pri (2921—1) Ant. Stacul-u trgovina z delikatesami v Ljubljani. Resna in dobra ženitna ponudba! 30 let star fant s tisoč kronami gotovine, se želi priženiti kot set na kako primerno posestvo, najraje z gostilno, ker imam veselje do gostilniškega obrta. Vzamem deklico ali vdovo brez otrok, katera ni čez 30 let stara in ki ne gleda samo po denarju. Ponudbe je pošiljati pod ,,J. 857" do 10. decembra 1902 na upravništvo »Slov. Naroda« (2915—1) Frane Wilhelmov odvajajoči čaj I FRANCA VVILHELMA H lekarnarja, c. kr. zalagateija g| Neunkirchen, Speti Avstrijsko Sp se dobiva v vaeh lekarnah v zavitkih fj& po 2 K avstr. velj. c 2721 2> H Kjer se ne dobi, se pošlje napi ravnost Poštni eolli = 15 zavitih kov K 24, franko na vsako a str -ogrsko poštno postajo. tjEt Kot znamenje pristnosti je na zavitkih vtisnjen grb trške občine Neunkirchen (devet cerkvi). H «Ti za moške „ „ 43 „ 46 . . . . '£•:$€.» kako' tuli veliki izbera fpi mm s« atlh galoN iz najboljših ruskih, angl-šKih in avstrijskih tovarn. Za dečke in deklice .d št 29 do 34 i4 e.*4». Za gospe m gospo le nainižije 3£ ife «5 ' Prekupovalci dobij ■ primeren popust. Vsakovrstne komodne čevlje iz usnja in klobučevine. Iv n K o p d I k 12.%5-i8) Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10 -14. Proti nedostajacju apetita žrlodrneiiiu ttolu, Hlabemu in polti ai-jfiieiim /.«'loi!cu imajo jcntoi VMp«-li splošno preizkušene Kaiser-jeve karamele iz poprove mete. V zavojih po *4) in 44» vli». Znlogc imajo v Ljubljani: Orlova lekarna poleg železnega mostu, deželna lekarna pri Mariji Pormgaj Milana Leustek-a in Ubald pl. Trnkoczv. — V Novem rnestu: lekarnar S. pl. Sladović. b [2560 3) ■ ■ Zahtevajte v prodajalnah, v kavarnah in v gostilnah ov brinovec Božično darilo Zabava za velike in male. GRAMOFONI °d Avtomati, v koje se vrže 10 vin., za gostilničarje jako dobičkanosnl. Prodaja ae tudi na obrok* Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik. Velika zaloga plošč. Vse plošče se lahko zamenijo pri Rudolfu Weber-ju (2412—16) urarju v Ljubljani, Stari trg štev. 16. oje, se smeje in govori v vseh jezikih. a>». ,■:*.: = cevi za pivo in vino, predpasniki iz gurni a, namizna i pogrinjala iz gumija, pristne ruske galoše ter sploh vse v to stroko spadajače stvari. lipi 1=1= 1=1= lili =1111=;!! I1U Velika zaloga koles (bicikljev) | in u$aUfivr$tnH) jckjenil} izdell*;ci>. Lastna delavnica za izdelovanje in popravljanje |||| koles. Zavod za ponikljanje in pobakrenje. Slavnemu občinstva se pri točni postrežb: in nizk'b cenah vljudno priporoča 1 z odličnim spoštovanjem (2898-2) Josip Kolar in drug Cjubljana. — JAestni trg št. 9. — Cjubljana. |(] 1111=1111= =111=11! IBP ||=I =1111=1111 1111=1111= III—III lik- lili lili lllll-llll-llll-llll=llll-ll!!-lill-lll -III - (»d«]»tWii m odgovorni utrednik : Dr. f v * t. T* v Ja» Lastnina in tisk »Narorlne tiskarni«