leto VI., št. 189. Poštnina piscans v gotovini. y Ifub&fani, v žetpfek S4« avgusta W22a P®sawiB št. 75 p. NAPREJ Olaslio Soclagisficne stranke Jugoslavije acranwwEZK> Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št 312. Ček. rač. št 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine prost«. Letnik (V., štev. 35. četrtkova Številka „NAPREJAM LJUDSKI @1^5 Glasile Kmetsko-daSavske zvese. Stane letno 28 80 Din, mesečno 2-40 Din. Prijateljem in sotrpinom kmetom. umt,-^e^ra^an^ °®» upadlih obrazov otr0k 00 Odarjev, žen in nedolžnih ; Ali boste vi sotrpini na kmetih dovolili, da poginemo od gladu mi. ki Dotom premoga gonimo celokupni promet, izde-dela ^ 3e P°vprečna plača rudarskega lujemo vsa vaša orodja, da nam vi v po-iji sVc,a’ ki mora s tem preživljati sebe svojega obraza preskrbite kruha? v°jo obilno družino. Ali ni naš nasprotnik tudi vaš na- sprotnik, to je podjetnik in bogatin, ki izkorišča z našimi tudi vaše žulje? Ali ni kriva ta gospoda, da se dvigajo cene obleki, čevljem in poljskemu orodju? Ti ^nenasitni požeruhi hočejo izmozgati naše in^ vaše žulje. Vidite, prijatelji sotrpini, naš nasprotnik je vaš nasprotnik, naš boj je vaš boj, naša zmaga je vaša zmaga, kajti naši interesi so skupni! Prosimo Vas, da zbirate za gladujo-če družine rudarjev, katerih število zna- in ste ze kdaj videli večio blaznost bov^K , Posmeh debelih judovskih tr-bskih izkoriščevalcev ? da mesecev smo trkali na vsa vrata, ne usmilijo, da ne umremo straš- bili za / T &ladu- vsi naši koraki so pr^ ^t0ni< vsa vrata so ostala trdo za-spoda m-en bi se i°kak ai> debela go-obunn»Se te le grdo smejala na naše Qe Prošnje. delo^j! Jm° bili Prisiljeni, da zapustimo w 1HUaijw, «i»iui »icvuu m- d° živhv«-na ta način zbojujemo pravico ša 40.000 in jih pošiljate na vaše časo- Preostain j Edino sredstvo, ki nam je pisje. brez raJ-i6 stavka’ za katero smo se vsi Le bratstvo kmeta in delavca bo po-rudarii f • Političnih strank kot gladni razilo mastno judovsko gospodo, ki sesa J 11 lzJavili 1 naše žulje! Medi Mednarodni kongres polfedelcev. 17. ri^nar°dni kongres poljedelcev je Veeio v - svoja posvetovanja. Naj- njih naaZni?st 50 Polaeta-li pri posvetova-enaki i.na ®vo’ nai postanejo poljedelci gresa j. i^bdjskirn delavcem. Sklepi kon-dpJrj j a o^pot, kako nai pridejo polje-svoiih pravic in kako se naj str- ^OJEC- nejo z industrijskimi delavci, ne samo v skupno delavno vrsto, temveč tudi v skupno bojno vrsto. Razen tega glavnega vprašanja so se posvetovali še o celi vrsti drugih vprašani, ki niso za razvoj poljedelskega proletariata nič mani važna. Nato so razpravljali o stavljenih pred*, logih. Avstrijska zveza je stavila celo vrsto važnih predlogov, med drugimi tudi predlog o socialističnem gibanju. Neki avstrijski predlog se bavi z vprašanjem organizacije malih kmetov, kočarjev in malih zakupnikov: to vprašanje ie zelo važno radi tega. da ne bodo kapitalisti dalje zlorabljali tega sloja, ki pripada delavstvu, kot trdnjavo proti delavskemu gibaniu. Drug predlog zahteva,-da morajo prisiliti vlade vseh držav, da dvignejo izobrazbo poljedelskega proleta* riata ter njegovo strokovno naobrazbo. Izročili so predloge predsedniku, ki bo poročal o njih na prihodnjem kongresu. Brez debate so sprejeli predlog izvr-ševalnega odbora: »Ker ie boj prod mili-« tarizmu in proti vojni zelo važen za de-lavski razred in keT so poljedelci kot pri** delovatelji živil zelo važni v tem boju, vzame kongres tozadevno akcijo medna* rodne strokovne zveze na znanje in na* roča izvrševalnemu odboru, da jo podpi-ra v kar največji meri.« Smidt je razlagal predlog o zaščiti poljedelcev, ki ga je stavila zveza nem* ških poljedelcev. »Kongres zahteva, naj prilagodijo vsa vlade sklepe in dogovore o zaščiti delav-cev v industriji in obrti tudi poljedelstvu, Mišljeni so sklepi in dogovori washington-ske konference leta 1919. To velja za vla-de onih držav, ki so članice Zveze naro-dov in so vsled tega priključene mednarodni delavski organizaciji. Načrt. Slov« d°2dai',«W1Ci .smo si ,raenda med Slovani ^viak«86 najbolj očistili svoj jezik tuje smo sj ' 01 nadomestila za tuje izraze v‘b. a T1110^0 domačih besed sami napravo slrvvS,e.smo si ^Dosodili pri sorod-®featelii»w?S nar°dih. Nekaterim našim 'hienitn • Pa~se zd> še vedno posebno ?°Če rWi'nL l!Feno’ ako natrpajo kar mo-£i Dr ~}} tuiih besed v svoje spise. Dnt- hij hrvn-v ,m.ešaio naš jezik z nepotrebni-hjimi j, l111,1 ’n srbskimi besedami ter z ske • hodrivajo lepše in boljše sloven- trebno ahe‘ ^ to ni prav- bo po-b°dočn P jd°venščino in srbohrvaščino ‘Ost že sama zmešala m spojila. vkorr!!!ani0 I)a še precejšnje število tako He tujih besed, da nihče več ra2j m , na nadomestila z domačimi iz-R°SDoda i na nrimer se naše politične in Jih Dro stranke verno oklepajo svo-b&nik; ?^arn?7- a naši umetniki in staviti n,X ze rajše delajo po svojih osnutkih listek »p Eud’ iaz bi imenoval ta pod-»i rogram». Ker pa nisem prijatelj tujih izrazov, sem ga krstil z blagoglas-nejšim domačim imenom. Kdor začne kako večje podjetje, navadno napravi za njega primeren načrt. Napravil sem ga tudi jaz za svoje nadalj-ne podlistke. V njih hočem s preprosto in jasno besedo popisati resnične dogodke iz bojev za naš življenski obstanek, iz potratnega življenja naših krutih zatiralcev in zraven hočem povedati še marsikaj drugega, kar ie v zvezi s temi dogodki. Določil sem imena tudi drugim podlistkom, ali zaradi tehtnih vzrokov jih tu ne navedem. Nameravam pisati v korist državi, v prvi vrsti pa seveda v korist in tolažbo sebi ter vsem zatiranim in zapostavljenim proletarskim tovarišem širne domovine. Ogromna čreda nas je. Naši skupni pašniki se raztezajo od Triglava do Vardarja. a mi moramo le gledati, kako se oasoma njih drugi, požiramo sline in padamo v najstrašnejšo bedo. Najnižji smo, toda potrebni smo državi in narodu kakor namizji del ali te- j melj vsaki hiši. Temeli pa mora bili mo- i čan in nerazrušljiv. Ako ie slab ter se za- j čne razmikati in pogrezati, se sesede vsa ‘ hiša. Tega neovržljivega usodnega dejstva bi se morali posebno jasno zavedati naši državni krmilarji ter se iz svojih zlatih solnčnih višav ozirati z očetovskimi pogledi tudi na nas v mračnih in blatnih nižavah. Vedeti bi morali, da lačni in raztrgani ne moremo biti močni. Krivi to-rei nismo mi, ako se stavba nad nami zamaje in prekucne z njimi vred! Oči imamo, da gledamo, in ušesa, da poslušamo. Kar opazujemo okrog sebe, ni tolažilno. Draginja, ki je pri nas glavni izvor vsega hudega, katastrofalno narašča. Proti niei se na merodajnih mestih! ne ukrene ničesar resnega in izdatnega ampak se raje še pospešuje. Vzroki so znani. Brezupno se oziramo v bodočnost. Rešilnega izhoda nikjer ne vidimo. Bojim se pomisliti, kai nam lahko prinese že bližnja prihodniost... Naši državni krmilarji pa menda nič ne misii.io na bodočnost in zato tudi ne vidijo nobene nevarnosti pred seboj. Zlato tele. okrog katerega plešejo že četrto leto. jih ie tako zaslepilo in omamilo. Drugače bi gotovo že resno stopili na prste brezvestnim oderuhoi^ in navijalcem cen * j. .. <•* . -**w Kongres obžaTuJe, 'da fe na tretjem v ;;bor ovan iu mednarodnega delovnega urada v Ženevi večina zastopnikov vlad in delodajalcev onemogočila posvetovanje o mednarodni uravnavi delovnega časa v poljedelstvu. Zahteva, da se stavi to vprašanje na dnevni red konference za leto 4923. Enako obžaluje kongres, da je splošna konferenca v Ženevi daleč zaostala za najvažnejšimi zahtevami dobre delavske zaščite. Daleko ne zadostujejo njeni sklepi o zaščiti žensk pred in po porodu, o ponočnem delu žensk in mladoletnih, o delu otrok in o socialnem zavarovanju poljedelstva. Da pa dosežejo, da se uzakoni vsaj nekai teh predlogov, poživlja kongres vse organizirane poljedelce, da čim največ pritiskajo na svoje vlade in parlamente. V to svrho naj manifestirajo organizacije, ki so priključene mednarodni poljedelski federaciji, v zborovanjih ter v svojem časopisju naj obveščajo o tem svoje vlade in parlamente. Predvsem pa poživlja kongres vse organizirane poljedelce, naj v vseh državah enakomerno agitirajo za izvedbo polnega in po zakonu določenega delavskega zavarovanja. Za to sta potrebna neprestana okrepčava moči poedinih poljedelskih organizacij in uplivanje na vlade ter na one politične stranke, ld so delav-* cem najbližje.« V nadaljni debati, v kateri so govo- gospa Altobelli (Italija), Faak (Nemčija), Morawitz (Avstrija). Kwapinesky ■(Poljska), Duncan (Škotska) in Sapir (Poljska), so zahtevali nekateri govor-'nilri, naj bo za obravnavanje socialno-po-fitičnih vprašan} kompetenten edino-le mednarodni delovni urad v Ženevi, ne pa .mednarodni gospodarski zavod v Rimu, ki se ukvarja samo z znanstvenimi, teoretičnimi vprašanji Pač pa se ne smejo omalovaževati raziskovanja tega zavoda. Brez debate so sprejeli predlog angle-iSfee Unije poljedelcev. »Ker mednarodna poljedelska federacija priznava, da se ne smejo rešiti vprašanja poljedelstva iz zgolj narodnih vidi-Ikov, pozdravlja prizadevanja za svetovno uravnavo produkcije živil. Pač pa 'vztraja pri tem, da se tozadevno nič ne Ukrene, kar bi utegnilo škodovati pravi- cam fn cfefovnTm PO*PJ dukciji zaposlenih delavcev iwnr j preišče možnost, kako m ustvarila zakonska /iji z/aijuojv/u.ii uvm» vo*. ■ orospodarska ^ _. Zato zahtevala I DravUa proti neoresKmim »***£* posestnikov na mezdo m delovne ^Enodušno in z živahnim ^(^brava- njem so sprejeli predlog nemške cije. ki protestira proti zlo^ffnesranmi ju fašistov v Italiji ter proti brezbrižnosti italijanske ^lade. u Končno so še enodušno <^P[am0, avstrijsko protestno resolucijo pro*1 skovskim krvavim obsodbam. ^ Predsednik Schmidt je ^ konca častno omenil delo kongresa. Na peli »internacionalo«, s čimer je greš končan. ____ zastopstva pri vseh skupščinah in konfe rencah, ki se bavijo z rešitvijo poljedelskih vprašanj z mednarodnega vidika. Nadalje nalaga predsednikom vseh priključenih zvez. da stalno obveščajo delavske organizacije vseh dežel o potrebah in zahtevah poljedelcev. Potem naj pazijo, da se pri socialni zakonodaji ne bo delala razlika med zahtevami poljedelcev in ostalih delavcev. Imeti morajo skrb za probleme delovnega časa in brezposelnosti.« Brez debate so tudi sprejeli predlog nizozemske poljedelske zveze Protesti internacionale proti moskovskim kr obsodbam. zahteva takojšnjo osvoboditev bran® revolucionarnega socializma.« Protest Evgena Debbsa. Evgen Debbs, junaški PrVPji gete, amerikanskega proletariata. ^® ter je pred kratkim izpuščen iz zapora poslal v Moskvo sledeči brzoiav.^ »Protestiram skupno z vsem pfotl ranim svetom v imenu č^^luciofl^' umoru obtoženih socialnih ..te za' jev in proti temu. da jih ne pora. Sovjetska Rusija naj bo zs alističnega mišljenja m nai ne jjj običajev svetovnega imperian _ j^tereS* podpira ta visoki ideal, v m«*1 borimo in k,i ga hočemo U ^ Vrhovna upr*^,,. (Govor posl. dr. sodr. Etbina^f v specialni debati o proračunu julija.) »Dobra politika«* ve* Gospod minister je izr^0 vzelo .l!1 liko besedo, da mi je karsapo ^ritu čudim se. da morem sploh ^ ve&n» Gospod minister pravi, da s ^so . • ustanovila in da se v^rzuje2 ^ do-(Minister Trirkovic: Z Sam0dra, JfL bro politiko. Da je ta^ka™[ jamem, dokler je gospod Paš ^ te vlade. On je umetnik. P01 V zadnji seji drugega mednarodnega kongresa poljedelcev so enoglasno sprejeli sledečo protestno resolucijo proti moskovskim krvavim obsodbam: »Drugi kongres mednarodne poljedelske federacije obsoia z gnusom in ogorčenjem kruto obsodbo, ki sOio izrekli mogotci sovjetske republike proti socialnim revolucionarjem. Ta obsodba je zasmeh vsake pravice in vsakega socialističnega mišljenja. V imenu človečanstva in poštenosti delavskega gibanja poživlja kongres rusko sovjetsko vlado, naj neha s sistemom fanatičnega in krutega zasledovanja proletarskih sodrugov. Ta sistem kompromitira vse delavsko gibanje in je sramotna sramotitev socialistične misli. Nad tem sh stemom se zgraža delavstvo vseh kulturnih držav, buržoazija se ga pa veseli, ker ji daje nove nade za obnovo reakcije.« Protest belgijske delavske stranke. Vrhovni svet belgijske delavske stranke je poslal sovjetski vladi v Moskvi sledečo brzojavko: »Belgijska delavska stranka je s strahom in ogorčenjem zaznala o smrtni obsodbi proti dvanajstim socialnim revolucionarjem. Delavska stranka protestira z vso odločnostjo proti tej nečloveški obsodbi in proti sklepu sovjetske vlade, ki hoče obdržati obsojence v zaporu kot talce politične stranke. Delavska stranka se in nas nižjih državnih nameščencev bi tako lahkomišljeno ne prepuščali uničujoči usodi. Ta neumljiva brezbrižnost na naših vodilnih mestih tira z nami. tudi državo naravnost v propast! Toda ml ne moremo ostati hladni in malomarni ter državo molče prepustiti poginu po osebnem in strankarskem iz-koriščevanju. Preveč smo jo ljubili in trpeli zanjo, ko je še ni bilo. Zato si tud zdaj štejemo v sveto dolžnost, da je nc t branimo le pred vnanjimi, temveč tudi pred še nevarnejšimi notranjimi sovražniki I Socializem tudi v naši državi povsod vedno resnejše trka na vrata, ki se mu morajo odpreti prej ali slej. Kadar se to zgodi in začno tudi v Jugoslaviji vladati z njegovo pravičnostjo, takrat zasijejo tudi nam lepši in srečnejši dnevi. Ako bi že dozdaj pri nas vladali s socialno pravičnostjo in nepristranostio, pa bi bila naša država res že lahko dežela. kjer se ccdita mleko in med. ves svet bi z blagrovanjem in spoštovanjem gledal nanjo in njeni finančniki bi narekovali vrednost laške lire. Tako pa.*. Zapravili sreče, miru so nam raj, s poštenim ga delom dobimo nazaj, a k takemu delu prisilimo mi še trote različne, ki pijejo kri. potem šele trud naš uspeh obrodt! LVNKEUS: Dogodek po bitki pri Austeriitzu. (Iz nemščine.) Znano je, da je neki francoski gardni polk med bitko pri Austeriitzu izgubil svo-io zastavo. Pripovedujejo, da ie Napoleon zaraditega ozmirial zbrani polk z grozovitimi besedami; dejal je celo. da mu ne da nove zastave toliko časa. dokler ne popravi v prihodnji bitki svoje sramote; nakar so vojaki osramočeni in polni potrtosti jokali kakor otroci, in so se baje v naslednji bitki bojevali s takim preziranjem smrti, da jim je Napoleon podaril novo zastavo. Tisto o izgubljeni zastavi je resnično; kar pa je nadalje s tem v zvezi, pripovedujejo v političnem kakor tudi v vojaškem oziru prav neresnično. mi| b| ^ ^ j sy0* Napoleon, na konju in ol*Jaf0 je r.^' jih maršalov, je vprašal iaS(>ni•’ nično — potk z grozovitih ^.j0boK 11101 imate svojo zastavo?« Nato ^ »Vprašam vas,« ie ^a ^v0 < leon. »kam ste zapravili svojo tu Zopet mučen odmor: star se šele pričenja prava resnica ^ v por dist. ki ie bil znan kot najhr šfletn pf^ ku, j>red vrste in zavmJe v g g. J0!« senečeniu Napoleonu: »p^utek ^ Bonaparte osupnjen za tren ge fcjnaj še nikoli ne v svojem živb«1” j^niku . zave, obrne se k svojemu PO odstri mu naroči s tihim glasom« vojaka. . to Vsakdo je vedel, da P°we obsodbo. .. v dfl}£^ Ali ravno to je Yzl>ufoV0 mise|;h{co še čisto mladem gardistu n bere ^ kršna se pri ys;akemu, W » statii^p}11 razvije. In v tistem vzv nik°^' tf0d v?Vek skoraj imenoval predrzno. (Vale-Pribičevič ugovarja.) Ne vem, 20-sooa Valeti ian ampak mislil sem, da ni-_;e radikalec. Doslej sem vedno mislil, da Je demokratičnega lduba. (Valeri-jan Pribičevič: Ampak član vladne veči-e sem tudi jaz.) To že vem. da ste pri-esek vlade. — Ampak če je dobra poli-7~a vlade. ki ie med drugim izumila še nov specialitet, namreč odlaganje vlad-m kriz, specialitet, ki je bil doslej pre-«neznan v parlamentarni zgodovini, V«i res ne vein- ^ai 3e slai3a politika, dpih T^010, ie tukaj sre(*i proračunske ® ate nastala vladna kriza, in sicer kri-£ v kateri n^smo mi igrali nobene vlo-ampak so jo izzvali gospodje zavez-i»u’ « so se zopet enkrat med sabo . (Valerijan Pribičevič: Pa se bo-v®»i . Pobotali. (Gotovo, saj ste se še .pobotali, tako. kakor so hoteli ra-snrwi To le konštatrram. (Hrup.) Go-' tiki - ^“uster govori tukaj o dobri polila Llntmeni treba to ilustrirati... Nasta-razDm gospodje, sredi proračunske i Snega ^Ve ^riza, hi sicer ne povodom kak-‘Stav^Ve^eKa vprašanja, ampak eno- . v 'O 1 /voaKti nofJ (\7o 1 orlion -(^vuT 5ara<^i osebnosti. (Valerijan Pribi-Sta vlada že demisionirati, če že spu- Saj to ni kriza.) Kako da ni kriza. svet? Nikar, tega. kar ve Ro*dm svoii demisij'i Ve« sv aier‘jan. ne tajite tega. Kar ve Vej,, \ v§t. (Valerijan Pribičevič: Jaz ne da v? tega ne veste, je žalostno, S? član.................................... “• ' * .Vaš, ek — te večine; in na ta način bi povsem neresne. Tam je se-resn0 20sP°d, ki ima navado tako ne-demrvW°^9riti- Da izgleda, kakor da ne bi *®Sa ivatl.c.ni klub mogel biti brez svo-q aiu^a in Vas za to potrebuje. fa.da0 tem ne more b‘ti eovo-Utiw ta Politika dobra, da ie dobra po- našnja u^varia situacije, kakršna je da-SL v kateri ne ve ne vlada, ne skup-lahko , ® narod, kaj da bo jutri, kjer se itiov «5 j ’.^a odide skupščina jutri do- Drav’ tat bi reši,a Proračun, kjer je pa % V]pv0 tudi mogoče, da se vsa kome-j>o se ne vera kako dolgo in da ne •>a, v ?°^ed iz vsega skupaj nič, situaci-zadeve ™amo ministra za notranje 'fe tat ’ DaJ?a tudi nimamo, v kateri mo-se, Če „ Va^en resor ostati izpraznjen in razum ?e demokrati in radikalci ne spo-nitve pl0 paradi osebe, vprašanie popolna Dnii«i avno odgodi. Če mislite, da je i? DollHir 0 ooKoai. misiue. ua ju 6 Poiifu5 ^0bra. tedaj, gospodie. ni sla-^ *™»cc nikjer /oi/vcirontA^ odpustite — moram reči, da so na svetu. "•— 1 m n (Ploskanje). ^tJr^Infeio še : , rr^šulefo se'.". 7 » ■ Gospodie. ne le da je ta skupščina okrušena, ampak izgubila je svoj ugled tudi zaradi tega, ker ni dobil narod od nje niti najmanjši del tega. kar je pričakoval. Gospodje, prvi čas ste neprenehoma^ govorili o tem. kako da ie ustava najvažnejša zadeva in kako da bo vse lepo in dobro, kako bo narod zadovoljen in kako se popravi uorava. čim bo le ustava sprejeta. Celo Belgrad dobi pitno vodo, le ustava mora biti sprejeta. In gospodje, leto dni je minilo, odkar je bila ustava sprejeta, pa vprašam: Kaj se je popravilo v deželi? Vprašam: Kaj se je popravilo v tej skupščini?... Vi vidite tukaj situacijo, ki razodeva vsemu narodu neplodnost te skupščine... (Kurbegovič: Toliko zakonov je rešila!) Da, da, brez števila zakonov. Saj nisem dejal, da skupščina ni delala. Tu je bil Finančni odbor, pa Zakonodajni odbor, ki spominja na nekakšno mašino ali pa na znane kitajske molitvene mline. Na eni strani se mečejo uredbe vanj. na drugi strani Iz-hajaio zakoni — navidezno povsem mehanično delo, ki pa je, priznavam, izčrpalo živce mnogih poslancev. Toda od tolikih važnih, nujnih reči, ki jih je narod po pravici pričakoval, ni tukaj ničesar... Ali so agrarne razmere urejene, gospodje? (Kurbegovič: Urejujejo se.) ...Ali so rešena uradniška vprašanja? (Kurbegovič: Rešujejo se.) ... Ali je rešen zakon o sodnikih? (Fehim Kurbegovič: Rešuje se.) ...Rešuje se!... Ali so rešena akutna socialna vprašanja, gospodje? (Fehim Kurbegovič: Rešila se bodo.) ... Rešila se bodo!... Lahko bi postavil tukaj še nekoliko podobnih vprašanj, in na vsa bi. dobival odgovore v prihodnem času. Toda narod hoče tudi v sedanjosti nekaj, in to je, da se jemljejo v poštev njegove potrebe, njegove težke brige, da se urede razmere, da se mu olajša življenje... Skupščina rešuje tudi sedaj — a »reševati« ie velika beseda! — rešuje proračun, ali zooet proračun, od katerega ne bo narod sam imel nič ali pa vsaj zelo malo. (Dalje prih.) Tedenski oreeied. Nedeljai 13. avg. (dod.): V Pragi namesto kongresa le pripravljalna konferenca II. (londonske) internacionale za zedinjevalni kongres meseca oktobra v Hamburgu. Internacionala dobi novega tajnika, sodr. Toma Shawa. — Bavarska za^deno pogledal. »Kaj naj «0^ oe' ■v«n Dr . ■ «.ie govoril z razburjenim gla-ča$i n„~ .e in ie vodil svojega konja po-i atent»ta 0(1 vrst- kakor da bi se bal n,-; + JI? svojo osebo, mladega gardi-tem vedno ostro opazujoč. lizati Dlšetk?0Je še mogel kaj skleniti in ^£(3tenikričalo sto in sto gardistov &0ge\. ■’ko so puške metali pred njegove '•»Resnico govori!« ,Io'r 81 syoje platno!« in eden ce- STtial i-T ltna^ 'drugo cunjo!« in mu je za-toegft Di ^v°te£a telečnjaka košček strga- da si ,e tak vri§č in taka zmešnjava, kakor „ ^apafte ni znal drugače pomagati, £lasu da ie s svojim štabom brez s tem ci,x . ’ da se posvetuje, kaj bi bilo slučajem napraviti. so- da ie najpametnejše se stvar sama od sebe pomiri, v XOJake tega polka naj se poš- movino, da ne pridejo v dodko * drugimi, sicer pa da je najboljše molčati in pozneje sklepati o tem. Kako da je prišlo tako razpoloženje v polk in kaj je dalo povod temu razkrajanju tako stroge vojaške discipline — o tem izrekamo lahko samo mnenja. Brez dvoma je Napoleon stvar preiskoval, toda rezultati te preiskave nam niso znani. Samo majhen, toda vsekakor zelo važen košček preiskave mi je prišel do ušes. In ta je: V bobnu nekega bobnarja, ki je bil nečak učenjaka Diderota, so našli baje listič na katerem je bilo zapisano: »Vi. žrtve vojaških naborov! Vi. žrtve vojaške dolžnosti! Zapomnite sl in se ravnajte po tem: če vlada pravičnost in morala, tedaj ie vsakemu svobodno biti mučenik svojdh idealov — Toda nobeden ne sme biti prisiljen postati mučenik idealov drugih: Zakaj to je umor. umor in še enkrat umor!« se uklot1. e osrednji n eniški vladi glede zakona o zaščiti republike. Ponedeljek. 19. avg. V Ljubljani kron-i ski svet med kraljem in člani Pašičeve vlade. — V Belgrad dospela z Bleda br^ zojavka, v kateri kralj prepoveduje svo-* jemu bratu princu Juriju bivanje na dvo-< ru. Princa bodo najbrže internirali. — Že-* lezničarji končali v Ameriki stavko, ka-< kor poročajo buržoazni listi. Torek. 15. avg. Na kronskem svetu predal kralj vladi vso svojo oblast, ker, gre letoviščit na Češkoslovaško. — Vla-i da poroča, da bo prepovedala izvoz vseh živil. — Londonska konferenca šla rakom žvižgat, ker si Lloyd George in Poincarči nista mogla dovolj zagotoviti svoje prijam teljstvo. — Arthur Griffith, predsednik in eden glavnih ustanoviteljev svobodne ir-! ske republike, umrl. — V Odesi krvavi spopadi med delavstvom in sovjetskim* uradniki. Sreda, 16. avg. Konferenca dunajske internacionale, ki bi se morala septembra vršiti v Karlovih varili na Češkem, pre-t ložena za par dni. ampak vršila se bo v, Nemčiji. — Nemška marka zavoljo neuspeha londonske konference padla pod osa. — Ameriški rudarji končali stavko. Če je to res. se je zgodilo, kar smo pro-rokovali: Nezavednost je poskrbela de-i lavstvu nov fiasko. — D’Annunzio v svoji ukradeni vili ob Gardskem jezeru iz dru-f gega nadstropja padel na glavo. Pa si je ni razbil. D’Annunzio je skozi okno padel, ker ga je vrgla njegova sedanja priležnn ca v iezi. Četrtek. 17. avg. Sovjetska vlada po^ zvala Francijo, naj se prične žnio pogajati, in ji nudi nove koncesije. Buržoazna Nemčija pričakuje Qd teh pogajanj profit — »Zavezniki« presenetili Grško z noto,-da ne sme brez dovoljenja dajati samo* upravo grškemu maloazijskemu ozemlju,- — Na Češkoslovaškem zopet odpustili tisoče delavcev, ker stoji domača valuta' — predobro... Seda? je tam nad 380.000 nezaposlenih. — V Belgradu konferirajo vodilne glave našega železniškega pro-i meta o izboljšanju — mednarodnega že-i lezniškega prometa. — Vojni minister po-< polnoma oprostil vojaške službe — bogo* slovce. Petek, 18. avg. V Bosanski Dubict izbruhnila stavka. Policija na zahtevo de-i lodajalcev izgnala nedomače delavce in’ voditelje. — V Budimpešti mednarodna kovinarska konferenca, ki se je izrekla za Amsterdam in proti sovjetski rabeljski justici. — Sklenejo se kongresi obeh nem-! ških socialističnih strank, na katerih se bo obravnavalo niuno zedinjenje. — Fran-i coska prepovedala širiti esperanto, češ* da je orožje v roki — socializma. — Pom ročajo, da je v boju proti sovjetskim četam padel znani Enver-paša, ki je delal toliko pr.eglavice Italijanom v Tripolita-* niji. Sobota, 19. avg. Nemška vlada usta*, vila za tri tedne »Rote Fahne«. ker je na migljaj sovjetov obrekovala socialistične člane vlade. Boljševiki, ki se poljubujejo z najhujšimi reakcionarci. so sploh začeli novo kampanjo proti socialistom. Zanimiv vo, da so na Dunaju začeli to — kakor pri nas — združeni s — klerikalci. Seve-^ da. delavski morilci moraio priti skupaj. —1 V Sebastopolu imelo delavstvo shod. Boljševiško vojno brodovje pričelo nanje streljati in ubilo 1000 proletarcev! — Rusija, Japonska in Kitaiska sklenile pogodbo. Naperjena je proti ameriškemu in angleškemu imperializmu. NedeUa. 20. avg. Proglasitev rudarske stavke v trboveljskih revirjih. *—- Osrednji izvrševalni odbor italijanskih železničarjev naznanil v buržoaznih listih izstop iz »Delavske zveze« in poslal bolnemu D’Annunziu brzojavko, s čimer se izreka za fašizem. Ni čuda. da stre delavsko stibanie tam dol tako v nič, če je delavstvo tako nezavedno, da trni take voditelje. — Na Dunaju komunistični shod. Udeležba ie bila obvezna za vse pristaše. Poleg tega so vsakega obvezali privesti vsaj enega neoristaša s seboj. Prišlo je 3000 ljudi. Na Dunaju (kjer je več ljudi kot v Sloveniji) je torej — 1500 komunistov. — V Budimpešti zastavkalo 30.000 kovinarjev. — Tajništvo Mednarodne delavske zveze socialističnih mladinskih organizacij je dobilo podpisano izjavo od mladoletnih socialistov, ki jih imajo boliševiki že mesece zaprte m se jih ne unajo postaviti pred sodnike! — Na Irskem novi izbruhi verskoblaznega boja med katoliki in protestanti! Policjsko ravnateljstvo v Ljubljani. Št. 15/49 Preds. Ljubljana, dne 22. avgusta 1922. Zaplemba: »Naprej« od 23, avgusta 1922, št. 188. ODREDBA. . Prepoveduje se razširjanje in prodajanje št. 188. v Ljubljani izhajajočega časopisa »Naprej« od dne 23. avgusta 1922 radi člankov »Beli teror« in »Pri režimskem koritu«. Vsebina teh člankov tvori kaznjivo dejanje po § 65. kaz. zak. v zmislu člena 15. in 13S. ustave. Po naredbi ministrstva za notranje zadeve, oddelek za javno bezbednost z dne 13. oktobra 1921, J. B. št. 30.797 je razširjevanje druge izdaje te številke nedopustno. (Komaj so nam zaplenili »Naprej« z 'dne 19 t. m. zaradi članka med političnimi vestmi »Kraljevič Jurij« in »Notranji minister«. že so nam zaplenili »Naprej« z dne 23, t. m. Pripominjamo, da smo v Članku »Beli teror« pisali o obupnem stanju delavstva v Bos. Dubici, ki je stopilo v stavko. Ravnotako smo govorili o obupnem položaju delavnega ljudstva v članku »Pri režimskem koritu«. Toda navajanje dejstev, ki obremenjujejo oblasti, nam ni dovoljeno. Napisali bi še več, popolnoma, pač pa se nabijejo visoke carine in sicer: Na pšenico 150 Din za 100 kilogramov, koruzo 150, ječmen 100. fižol 200. krompir 100, rž 150, čebulo 200, na pšenično in koruzno moko 110 Din na 100 kilogramov: na izvoz živih ali zaklanih, nad 60 kg težkih svinj po 1000 Din od glave. Izvoz ovsa in sena je sploh za-branjen. * + V Budimpešti se je vršila procesija, ki se jo ie udeležilo nad 40.000 Jjudi. V sprevodu so nosili relikvije sv. Štefana. V sprevodu so bili: nadvojvoda Jožef, Hortv in vsi člani vlade, ki so se muzali ljudski nevednosti. -T Sovjetska vlada je poslala v Berlin stalnega vojaškega atašeja. + Spomenico upornih komunistov moskovski vladi je odposlal Petrov, voditelj vstaške armade. V tej spomenici ugotavlja, da ie on in njegova armada ostala verna komunističnim principom. Zahteva pa: 1. svobodne volitve: 2. svobodo tiska in govora; 3. ponovno otvoritev rudnikov v Uralu; 4. zaključenie trgovskih pogodb z inozemskimi državami ter 5. temeljite vojne reforme. Naši bralci se bodo spomniali. da smo pisali o kapitalističnem ravnanju sovjetskih oblasti že v prejšnjih številkah »Napreja« in »Ljudskega Glasu«. . j -j- V Karlsbadu so morale prenehati z delom tamošnie tvornice porcelana zaradi naglega dviganja češkoslovaške krone. Mnogo tvornic je pričelo odpuščati nameščence in delavce. -j- V Kblnu se bo vršil 14. in 15. septembra t. 3. mednarodni kongres pekovskih pomočnikov. -j- Francija se protivi temu, da bi prisostvoval konferenci v Marienbadu na Češkem tudi zastopnik avstrijske vlade. Francija deluje namreč z vsemi močmi, da bi se združile Bavarska. Madžarska in Avstrija. Hoče na vsak način reakcionarni režim v teh deželah. V Marienbadu sklepa pregovore jugoslov. in češka delegacija. Češki socialistični listi pišejo, da bo pogodba med Jugoslavijo in Češkoslovaško najvažnejši akt mednarodne politike v poslednjem času. Ta akt. ki poiaga temelj srednjeevropske politike, bodo podpirale tudi socialistične stranke, ker pomeni politiko mednarodnega vzajemnega dela. + Na seji angleške delavske Unije je Buhtiš tfcsli« _ Kdor še ni poravnal ta mesec naročnine za »Naprej«, naj to takoj sioru^ Sodruee. zlasti one h kmetsko-deHv-skifa organizacij in to posebno v man skem okrožju opozarjamo na danra, * prične z jutrišnjim dnevoni pr*° — »Naprej«. V teh člankih °bravP ^ drug iz Maribora izčrpno svoje stal nekih pojavov v mariborskem , g zlasti pa do »Enakosti«. Doticni^us želi. da bi o njegovem mnenju premisu vali vsi v naši stranki organiziram P Sto5V Trboveljskih revirjih je 1 stavka, ker se gospodje trboveljskih obupne prošnje ^ trboveijs«^ zmenili za rudarjev po povišanju mezd. glej naš današnji članek: Prua sotrpinom kmetom. vr§i II. Ljubljanski veliki v od 2. do 11. septembra t. 1. v Tivoli" ta namen zgrajenih paviljonih po „ per„ jem na sejmišču, ki obsega^OJU • d()be manentne legitimacije a 40 um ^ po vseh večjih mestih in tJiiJ' želeZ' dobi polovična vožnja od aorn~~. ystop-niške postaje v Ljubljano m nazaj- ^ nice veljajo tudi za obisk histor ,e$ej-stave, ki bo isti čas v zYectanoVanislci mom prirejena v Ljubbam. - U£odna odsek poskrbi na željo zdrava . točn; stanovanja. V ta namen nai se misii naslov, dan dohoda m kohko .ubljansld obiskovalec ostati v Ljubjla.nl- ,izbraneF velesejm bo nudil najboljše m še blago vseh vrst. v polKatt?”; Otvoritev telefonske central dne Djnico Pri pošti Poljčane je bila otvorj q goV°-en0 lija t. J. telefonska centrala z J . z orn za krajevni in medkrajevni P1"0 _„ dnevno službo. , XebelatsK Pezor čebelarji! Od . . sm društva za Slovenijo v ?a ob prejeli sledeči dopis: Izka -ejezniU s skovalce razstave ob iu?n,' njca Pa se razposlale. Državna Vsekak01 tične prošnje še ni rešila. » bom0 sp čakujemo ugodne rešitve .-0 pre beli, da jih priglašene! prej® za v0z^ časno. Izkaznice veljajo sam ^ raZsta olajšavo, ne pa ktf vstop^ pri bl^.ti za ___________________________________________ pa rajši končamo, da ne bodo lista ponovno , ■ --- --- ---p—-- „ T ,, zaplenili Delavno ljudstvo, na te vladne predlagal delavski voditelj Ben Tvllet ge-odredbe odgovori pri bližajočih se volit- S neralno stavko ki bi lo izvajalo delav- vah s tem, da boš volilo zastopnike socialistične stranke, ki je edina zagovornica teptanega in ponižanega delavnega razreda! — Opomba ured.). _________________ Politične vesti. '+ Rudarska stavka je sedaj popolna v Zagori«, Trbovljah. Hrastniku in v Kočevju. + Več delničarjev Jadranske banke je predalo svoje tožbe proti bivšemu ravnatelju Jadranske banke, gg. Praprotniku in Kavčniku. po odvetniku dr. Tomašiču, ki je predsednik demokratske stranke v Belgradu. + Iz Belgrada poročajo, da so vse vesti o nepovoljni letini izmišljene. Te vesti so^ plačali borzni špekulanti, da bi na ta način prišli do ogromnih dobičkov. Nekateri časopisi pa so seveda tem vestem tudi nasedli. Letina je izborna večinoma povsod. Proti izvozu so že storili potrebne korake, ki niso sicer dovoljni. vendar' pa so koristni. -f Konferenca ministrov v Belgradu te sklenila, da se izvoz živil ne zabrani stvo v vseh evropskih drža vali. Povdar-jal je. da je mir po vojni deloval bolj uničujoče nego vojna sama. Voditelj Clynes ie oporekal temu naziranju. češ, da bi generalna stavka Ie poslabšala gospodarsko stanje Evrope, ki jo more rešiti le skupno sodelovanje Anglije. Francije in Amerike. + AngUlja. Francija in Italija so se sporazumele zg. konferenco o vzhodnem vorašaniu v Benetkah. Tozadevna povabila so že razposlali v Atene, Angoro in v Carigrad. P Politični jetniki stavkajo v ječi. V državni jetnišnicl v St. Ouentienu v Kaliforniji je zastavkalo deset političnih jetnikov. članov I. W. W., ki so jih obsodili v zapor radi »kriminalnega sindikalizma«. Jetniki nočejo delati v tovarni v jetniš-nici. Izjavili so. da ne bodo konkurirali s svobodnimi delavci. Ječar jih ie zaprl v temne celice z grožnjo da ostanejo v luknjah toliko časa, dokler ne bodo pri volji delati. olajšavo, ne pa t»oi . pn . vo. Vstopnice se bodo d^‘TomUr Pr°L ni. Vstop h kongresu je vs, KaZnice J. Delegati podružnic dobe p0družng polovično vožnjo pri svojih pp0dru^; pooblastila naj jim izstavijo ^ pote Rok za prijavo za razstavo vsakdo r kel. Kjub temu pa lahko be ti nai stavi brez prijave. Vsi prp v Ullb^L0 najkasneje do 1. septembra žn5catn s* (glej okrožnico). Vsem P°d razsY rtrt, danes razposlali PlaMkeovani s k°%o Prosimo, da se takoj kolkovam ^ po 5 para, nabijejo! ifl v*** na razstavišču semenj za pr(>daj, kU. Čebelarji, ki imajo med ki žele „ prinesejo vzorce, interesente, ^ y veU piti med in vosek, vabimo,; deieže. kem številu tega semnja „ sicvnu -...: Lond^ dr. Na šahovskem turnirju greneč e "P* oba ostaja V dr- se je vršil te dni, je Vidmar tretjo nagrado. Capa tovna mojstra sta Kubanec ,bla°c3 in Rus Aljehin. Listnica vilki »Napreja ste' iin’ V četrtkov*> je spil MateK/,/-=, i oni] 7—8 osmmk. lo Kri ^komm -mar pravUamo, ker nočemo ki i Tinfi ni res, na j gj-lo. Delavec brez delavskega časopisja , te kakor vojak brez m-ške. Zato naročaj- | krivico! Tud^ iiires te in širite svoje glasilo »Naprej«! vlival že spečemu žganje 3™ ^ priliki tudi ugotavlja, 'da niso pisci omenjenega članka v »Ljudskem rp. U.? z ^ne m- ss- Jakopič, Preše-en ali Vodnov. Sicer pa se bomo k temu lanku še povrnili in povedali, kdo je in KQ° ni socialist. V 5>4 , Trziie cene v Ljubljani dne 16. avgu-Jr’ °vedina 64—68 K; 1 kg telečjega raesa 60 K; 1 kg prašičjega mesa 100 K; Kg mešane slanine 130 K: lkg koštru-ovega mesa 30—40 K; 1 kg konjskega ljtffv K; 1 kg suhih kranjskih klobas v * mai‘1en piščanec 50 K: 1 kokoš 12 v * Pe^m 90 K; 1 liter mleka 8 do . 1 kg surovega masla 172 K: 1 liter ireAa v®a 28—44 K; 1 steklenica piva iahrvii?i ’ l kg belega kruha 26 K; 1 kg stni 10 K; 1 kg hrušk 16 K: 1 kg kri-knr-wa skdkorja 72 K; 1 kg sladkorja v Kah 84 K; 1 liter namiznega olja 104 28 kg soli 12 K; 1 kg moke štev. 0 1 ’ * kg bele krušne moke 26.50 K; kortr 6 24 K: 1 kg otrobov 12 K; 1 kg Xa-dišče- ko dJialn to mar>! S svojim blagom lah-b^nQ a.m°> kar mi hočemo.« Tako! De-niii0sf ludstvo. ti pa stradai in čakaj na kaj dn; i Pl^a^s^a> ki bo prodajal čez n s vljudnejše ravnal z gosti! Ugodil? * ’ ker so se podobni slučaji ^ ze večkrat ob različnih prilikah! °kolicnV,,ars,£a zadrusa za Ljubljano in ^eljo 07 Ijaznar|ja, da se bo vršila v ne-red par dnevi polne vozove v »Kaj~^- Torej ste jo skrili.« Trgovec: ne- Čaj: v moke 10 K dražje. Drugi slu- meso , ^pstah prodaja mesar Štrukelj ,cena živ-S-e Vet*no P° 60 K, dasi je padla m°ž| za polovico in več. Prebrisan Sanje n°-le cena rasla> ni pozabil na dvi-^ enk mesu- Prosimo ga, naj se vensko TJ'dt zmisli na znižanje. Pa to je i °ve HSe-rad° P°zabi! O- Štrukelj dokov. ’ a Je v Mostah itak mnogo bac- npv?teiu »SHon« v Ljubljani imajo ki sokoioi!1 ga vratarja. Ko je ob prili-hijcev . sliega zleta prišlo veliko število ^ogo i„razni^ krajev v Ljubljano, je Sv°je m i ncev 'n sorodnikov oddalo naročiW e. p.ri omenjenem vratarju z stom k: naj odda hotelskim go- ^ Hiti ^ So ^ ozna^ili- Toda vratar se Hprava za ta naročila. Hotelska v prih0 mu mariborskemu prebivalstvu? Videli smo, da ste se doslej samo trudili uničiti vsak dobri predlog, ki ga postavijo v ob-: činskem svetu, od predloga glede zastav-. Ijalnice in raznih davkov, ki posegajo srfoboko le v žepe vaših »stebrov«, pa do ustanovitve mestne kuhinje. To je vaše delo in samo morala brez imena, kakor, je vaša si ga pač upa žalostno hvalisati,-Takozvani »katoliški shod«, ki se je j vršil preteklo nedeljo in za katerega so ’ črni možje zbobnali vse svoje garde bo-; goslovcev, nezrelih fantkov, dičnih Orlov, | tercialk in backov, iz bližnje in daljne okolice, s trudom večmesečne agitacije, ta shod je bil ostudna karikatura cerkvene misli in prava orgija sovraštva na vse, kar ne piska in ne Dleše v klerikalnem taboru. Zaslugo, da se morejo v dvajsetem stoletju takšni shodi vršiti, imaio najprvo tiste črne suknje, ki izrabljajo vse, kar pomeni nekim liudem najsvetejse, cerkev, vero, boga in molitev v svoje deloma verskoblazne, deloma ^ politično-samogoit-ne namene: druga zasluga gre tistim ubogim backom, ki ne znajo pod odejo neko-, liko ritualnega pompa in slepila razločiti bogokletstva in čisto strankarskga namena takih prireditev. Te nezavedne sloje mora zaveden delavec pomilovati. Kako grdo upliva duhovniški larifari na uboge ovčke, smo imeli priliko opazovati ves popoldan do poznega večera, ko se je razgubila masa po raznih lokalih, kjer si slišal samo kvanto in videl samo pijančevanje. Razredni delavci, ki smo priredili svoi vsedelavski zlet. smo lahko na to ponosni, da smo se iz lastne moči vzgojili za vse drugo. se .ie peljal 271efni uradnik tukajšnjega finančnega ravnateljstva iz Celja v Maribor. Med postajama Slovenska Blstrica-Pragersko je hotel iz svojega vagona v drug vagon, kjer je zagledal nekaj svojih prijateljev. Pri tem pa je padel pod vlak. ravno ko je zavozil v predor. Potniki, ki so nesrečo zapazili, so bili tako razburjeni, da so šele na Pragerskem obvestili železničarsko uslužbenstvo. V predoru so našli Mlakarja vsega razmesarjenega in mrtvega. Odsek za devizni promet se otvori pn tukajšnji podružnici »Narodne banke«. Nagli oadec cen mesa v Ptuju. V Ptu- iu je začela klati mestna občina živino v lastni režiji. Posledica je bila, da je padlo meso v enem dnevu od 60 na 44 K Mesarji so dali preklicati, da bodo prodajali meso še ceneje kakor mestna občina. In res so sekali meso v nekaterih mesarijah kjer ie stalo prejšnji dan 60 K, drugi dan po 40 K. Ni si na podlagi tega težko zra-čunati. s koliko odstotki dobička so delali ptujski mesarji. Vsekakor bo ta dobiček daleko presagal ono mejo, ki jo označuje se za dopustno protidraginjski zakon. — Radovedni smo. ali se bo kompetentna oblast pobrigala za to oderuško izrabljanje .prebivalstva. Iz ^ Vse organizacije in zaupnike, ki ima- , .................... to še več strankinih znakov v zaiogi pro- \ razredne dolžnosti, simo, naj nam jih vrnejo, če tih v kratkem še ne bodo razpečali, ker nam je prva naklada pošla. Ponovno prosimo vse zamudnike, naj obračunajo za koledarje, strankine znake. Majski list, majsko in žalno številko »Napreja« in za brošuro »Socializem in vera«. Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. V nedeljo, dne 27. t. m. se bo vršil v Ravniku na Blokah javen shod KDZ ob 11. na prostem. Sodrugi udeležite se ga točno! — Odbor. Ustanovni shod za kraievno organizacijo KDZ v Konjicah bo istotam ob 9. v gostilni g. Franca Bezomika. Poročevalec iz Celja. Shodi KDZ 27. t. m. v Plšecafi ob 8. dopoldne in v Bizeljskem ob 3. popoldne. Na obeh shodih govori s. Čebular. — V Konjicah dopoldne ob pol 11. v gostilni Franca Breznika. Govoril bo s. Koren. Vsem organizacijam in zaupnikom v okrožju Maribora in Ptuja sporoča tajništvo SSJ v Mariboru, da se bosta vršila 10. in 17. septembra dva dneva organizacije in agitacije za stranko vočigled težkim razmeram, ki pretijo delovnemu ljudstvu zavoljo katastrofalne politike sedanjega režima. Vršilo se bo najmanj 60 shodov po večjih in manjših krajih tega okrožja in tudi tam, kjer se organizacije šele ustanavljajo. Mariborskemu tajništvu (Ruška cesta 5) je treba čimprej sporočiti, v katerem kraju in ob kateri uri v enem teh dveh dni naj bi se shod vršil, da poskrbi za govornike. Našo organizacije in zaupniki naj gredo takoj na delo! Iz Brežic nam pišejo: »Jutro« z dne 15. t. m. s ponosom povdarja, da jc kronski svet v Ljubljani sklenil, da se mora radi draginje ustaviti izvoz vseh mlev-skik izdelkov. V to švrho se je imenoval niihistrsB' bc&ek. fflajveSja trt£ nija pa je to, da je v ta odsek izvoljen tudi g. min. Pucelj. 21. aprila t. 1. je namreč trdil na nekem shodu v Brežicah, da je njegova stranka še za večji izvoz in se za večjo draginjo. Vprašamo torej g. ministra, bo li spremenil svojo taktiko, ali se bo odrekel svoji izvolitvi v odsek za pobijanje draginje? Radovedni smo, bo odgovoril g. minister; pri samo-stoj-nežih je namreč precejšnie število malih kmetov, ki se nahajajo danes v prav obupnem stanju. Uradrrištvu in delavstvu Pa priporočamo, naj se ne veseli preveč tega min. odseka za pobijanje draginje, kajti stradali bomo še bolj, kakor smo poprej. Pa tudi mali jutrovci bodo morali stradati, kajti iz te moke ne bo kruha. Globoko pri Brežicah. V tukajšnji občini se nahaja posestvo barona Butt-lerja. To posestvo meri približno 50 oralov zemlje, večinoma travnikov. Zgoraj omenjeni lastnik je tuji državljan. Iz tega posestva, bi se moralo prodajati samo tistim Občinarjem, ki so najbolj potrebni. Kakor smo že večkrat poročali v »Ljudskem Glasu,« niso prodajali tega sena tako. To pa je zasluga narodnega poslanca SKS. Ivana Ureka. Pa tudi siromašni kmetje so tega sami krivi, ker mislijo, da ni treba, da se sami zanimajo za take stvari in da si sami delijo seno. Zato so izročili celo stvar voditeljem SKS češ, bodo že ti napravili za nas. S tern pomagajo demagogom SKS, da lažje izkoriščajo njihove sotrpine, ki so že prepričani in ki se že zavedajo svoje razredne dolžnosti. SKS poslanec Ivan Urek je delil to seno samo tistim, ki so volili SKS. Prezrl pa je najbolj potrebne družine somišljenikov KDZ in SLS. Sedaj pa kričijo samostojneži po shodih s svojim ministrom Puceljem vred, da so toliko storili za revno kmečko ljudstvo s tem, da zahtevajo agrarno reformo, mesto da bi razdelili posestvo med uboge družine. Pristaš in agitator SKS Franc Kene pa je kupil celo posestvo s tem namenom, da bo imel velik dobiček in da mu ostane poslopje, v katerem se nahaja trgovina in gostilna. Mali kmetje in kmečki delavci, ako se vam dosedaj še niso odprle oči, odprite jih sedaj in pomislite kako vas zastopajo voditelji SKS. Baje pa bo Franc Kene ml. pod pritiskom nekaterih oseb SKS prodal nekaj oralov tega posestva, seveda najbolj puste zemlje. Sedaj pa opozarjamo tiste, ki reflektirajo sedaj na to posestvo kot kupci: Vzemite svinčnik v roke in računajte, koliko vas je stalo seno do sedaj in koliko vas bo stala ista množina sena potem, ko boste kupili posestvo. Premislite dobro, kaj je boljše, kupiti seno kakor do sedaj, ali pa kupiti posestvo. Pomislite, kaj se je zgodilo 1. 1848, ko so grofje odpustili kmetom desetino ter so jim preddali parcele. Zaračunali so jim zemljo in davke, tako da jim zemlja ni mogla kriti izdatkov! In tako je bilo 1. 1848 prodanih 'kakih 800 lastnikov iste zemlje, ki so jo dobili od grofov. Tako se lahko zgodi tudi vam. Edina in najboljša rešitev te zadeve je, da se združite vsi v skupno fronto ter zahtevate pravilno agrarno reformo, ki bo razdelila med uboge delavske družine vsa posestva, kj jih ne obdelujejonjihovi lastniki ali pa ne morejo obdelavati ker jih imajo preveč. Iz Oplotnice. Kdor drugim jamo koplje. sam vanjo pade. Nekdo, ki naši organizaciji zavida, da se tako lei>o razvija in ki posebno težko posluša resnične besede naših govornikov, nam ie hotel napraviti malo zgage, Toda zmotil se je. Poznamo disciplino, zaio iz>vJjiiu.icmo tudi pred-. jih bodo morali tudi naši nasprotniki izpolnjevati takrat, kadar bodo vsi ,zaX po naše sestavljeni. Tisti nekdo ]e pisal davčnemu uradu sledeče: Socialno demokratska stranka ... dalj časa nabija po Oplotnici in sosf™^ vaseh plakate na katerih ni ne sluim _ duha o kakšnem koleku. Ker hnajo stranke oz. društva tukaj pravilno kotkoj vane plakate smo mnenja da veha zakon tudi za soc. dem. stranka . « Najmanj za tri svoje shode sG inwM nekolkovana vabila. * Voditelj stranke je baje Ludvik n » mizar pri g. Hasenbuhlu v Kot dokaz prilagamo en izvod, la je nalepljen na zidu kapele v Oplotnici. Z odličnim spoštovanjem Stemad. , . . & Kr. SHS Davčni urad v Oplotnici St ^ Na to odgovor davčnega urada: Gospod Karl Sternad v Omotnicu^ Plakati političnega značaja ni^ rg^ vrženi reklamni taksi. (Glej Uradni _ z dne 30. avgusta 1921 št. 104, stran točka 3.) (Podpisa nečitljiva). ^ (Ta dopis objavljamo predvse ^ to, da se bodo razne duše že ennr ^ vadile pregledati naredbo, potem vršiti ovadbo. Op. ur.) . Škale pri Velenju. V nasi obcim^ ^ mo velikega gospoda, lo je^ S-, *aVjjahr Herdtl. Ni naš občan, ne naš ag* ^ pa tudi ne mara upoštevati na^ ^ prt nov. G. Herdtl ima drugod, pa nas veliko graščino. lina pa m pa koče, v katerih stanujejo ruaza želj udje, ki delajo celo leto pn nj oi«a lo slabo plačo. Te koče so j^or razdrapane, stanovanja slabsa^ naje11?-njald; kljub temu pa plača naJ'eirl*!if nik 60 K mesečno. Na pr^g.Herdf kov, naj popravi stanovanja j a nagua izjavil, da bo koče podrl, h« sVOje Občina pa, mesto da bi ščih‘ raZloŽil čane in takim reakcionarc sa gosp* stanovanjsko naredbo, za% poživljaj, Herdtla, ker je pač baron. zadeVJj oblasti, naj se pobrigajo za gedaj) da Naj dajo podreti te koče z Si® se kaj takega ne zgodilo P da ve« pa naj g. barona pouče o . jo tudi za njega nasi zakon v Skalah pa naj ščiti najpr J glaLv0 ne, potem še le tujce. Okrajno stvo poživljamo, naj poveri komisiji, da bo ta do Jesa® stanovanja ali jih vsaj P°Pia ;mai«0 1 Braslovče. V Ropovhah i s0£; mostojnega gostilničarja, kij eV ter ražnik malih kmetov in dem bližajo. * še KDZ. SMko so' zbirajo v njegovi gostdm ^etujeio. k* liberalni kapitalisti ter se P° tefja bia ko bi uničili našo KDZ. R^Jj1 mogo&£ tik) našo organizacijo z ^^piti psovkami. Hoteli smo jun počaka^L skim potom na jezik, toda :mi ^ kazu£ do volitev, tedai bodo itak §iijajo b*j%. vani. V omenjeno gostilno P ^trfničg plačno »Narodni List«. M * svojim gostom naravnost vj • naj » delavcem in kmetom svetuj ^ pust^ zahajajo v to gostilno m ,ač. ^ tam svojih težko zashizem svojin io/k o “IJ TiiiriiT"''"1 LIB”"1 ^ Oitf* Vrednost denaria. 1 dolar ^ pif y s 3.91 Din, 100 avstrijski kron Pa icarsjdb hranim velja 100 naših kron 1.45 * danes v Padec naSesa denarja jc doseK^. doseie\oivt» hu najnižji tečaj, ki ie hd 425 2ltnl trs 21. t. m. P"c“f325 375 Din ječmen 375 Din, oves o p oso* ^ Din mo’ka St. 0 687.50 Din za 1 „ Cen jp v tovorne postaje v Banatu In izVO*», nekoliko padle vsled vesti o dovoljenja uvoza. a*™ Pravijo, cfa Sfvfrno v nr^!^r^r j državi, kjer smo vsi enako-,roda t0 je velika. laž. Za vsede-nHi j n< pr- v^da ni dovolila nobe-Rodnosti na železnicah, dočim je za olski zlet postavila vse osebne vozo-na škodo dragam potni-• Na Progi Celjs - Dravogiad imamo vse potniške vlake samo dve garnira tu L - i^a sta 5sti v prometu, je ,zmska uPrava pokazala, da gradpo • arska* *z ^elenia v Slovenji- S!2££,yozi vlak št. 4832, ki ima samo T en Oselrnf Voz. Ta voz Je 3?efezn!5f& uprava dostavila sokolskim izletnikom, ki so plačali četrtinsko vožnjo, dočim so j se morali drugi potniki voziti v živinskih in odprtih vozovih kljub temu. da so plačali celo vožnjo. Pa tudi z osobjem postopa uprava tako sramotno, da začenjajo uslužbenci zapuščati službo. No, pa saj živimo v demokratični državi, kjer smo vsi enakopravni. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ), Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Pokusit! Je treba vse vrste testenin <( Enemu prijaj a te, drugemu druge, vse pa so nedosegljive v kakovosti. sS?6? 86 tak°i v staIno ieiitt ■ akord. Gradbeno pod- **• '"s. DakM ia drag, oričeva ulica 20. Um Ss>M«SaEke, 81?-i ižs ha*ke, verižice, zfiatsi S»©, sF©S3rais?©9 ©žaH-a in porošna prstane kupite najbolje pri M. Lečnik, turas* in zlatar, S e IS e, Glavni trg št. 4, Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro pla-. čujem po najvišji ceni. ŽOTNIKI V AMERIKO! ^ITED-AMERIKAN-LINES-INC. Prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: URGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW -YORK. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, lifetol Ljubljana, Kolodvorska ulica 20. 3tam.pi! ir "6RAVeBS^J^»^ NalzanimiveiSe ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek St. F 123-124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše iti najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šivalnih strojev dosedaj iznašla in preiskusila, razstavi svetovna tvrdka ! Singer-SIvalnK stroji! lourne & C©. v svojih paviljonih na ogled. Najmodem. šivalne stroje bo gonila električna sila kar prihrani čas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornic marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Obisk L teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabavo kot vse senzacijonalne kino-predstave! ■ -- graver ssss^lai in Jax Im sin Gosposvetska cesta 2. V« Sfffjjj Uborna konstrukcija in v Linči c!*8antna izvršitev iz to-. - Ustanovljena leta 1867. 'Pio«! ,p°učuje brezplačno. , 5Sstroii ”Ad,er“ zastonj in franko. fin«,Sa lz Prvih tovaren. °PP, Styria, Waffenrad. 8Uo znižane cene! CEUE Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šenijajnški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, erni premog in jajčne brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva e. 15-11, Ts-bo^ 6lik* zalo Itaho 0 S a vsakovrstnega odeie- !ao®3 2a Bsvoparata - * Samn»Gosposki eliti. 25. Da!« s©3lfilacl °&ivajte naročnike! cene 5 ir) h j r« sporoča svojim članom, da toči dobra dolenjska, bizeljska in ljutomerska izbrana visaa, kakor tudi vedno svaie pivo v sodčkih in steklenicah, vedno po konkurenčnih cenah. SflLOGE oibF&sttfj® po čistili 4 % °loa Vloge so znašale 31, dec. 1921 K 592.971-17, rezervni delež K 29.022*19. Blagovni promet v letu 1921 pa je znašat K 1,820.617*51. Clau postane lahko vsakdo, ki plača K 50*— in vpisnino 50 vin. CD 3: :E 3! iMF la IsfeBra casSščrjih pletenin, majic, nogavic pri tsfrdU! I&ra roMavSs A. & E. Sk&bsrnč Ifubl jana, Hestnl trg St. 10. Nikak strnp! NIkaka kemična kisna kislina! Garantirano pristni debelo! namizni kis dro"“no prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna FELIKS S C H M I D L, Maribor, Koroška cesta 18. Vsaka hignja gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL - KIS. Modele čevljev v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuval in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. Zgom|e dele izdelujem iz materiala dopo-slanega mi od naročnika, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuval. Nakup, reparatura in prodaja čevljarskih strojev. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevanje v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuval. Zahtevajte prospekt. • 9 O lilra iiiuiiiL Pirva mariborska •*» I Ul TrSaiSca cesta St. 38, tal, 334, priporoča dober Itruh In ž e ni! I e. n m j« r m Pm i l mm vč RcsSka cesSa S priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. ClostiSna loak? cesia St. 7 priporoča izborno ftuhlnS© in gsljaf©. BRUP*© MBLJAmŠ ... tovarna kanditov in slaščičarna nainižje cone in vsak čas svežo blago Maribor. Tkalska ulica 4. NaJbaili® Sit nalvarneiSe naložite svoje prihranke v Poštni predal št. 13. Telef. Int. št. 178. Pošt. ček. rač. št 10.532. Brzoj. nasl. „Kodestt Ljubljana. fl Obrestuje hranilne vloge po vloge proti Vzletni odpovedi po 5% 6°lo brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v C©ntra _ Ljubljani ali pa v rsodružnScaBt: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Li J > Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I., Črna H. Hranilni kapital K 4,000.00® ^Basajsra® prihranke e© v Bas« n o hranil« ico m fl 0 s fl i fli $ * i i Tek® 26 ra2&sn prB Slovenski eskomptni banki v Telcton interurb^n 180. Tehnična pisarna v tovarni KERS1C, Spodnja SiiSia, iJttfeM®** aaaaaaaanaa Izvršuje: stanovaniske hiše, trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije in vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letni izkušenj. — Speci j ali teta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. aanaanDnoRa Zastopa: Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje k° ^ strukcij iz armiranega betona z litiželeznimi vložkann visoke tlačne napetosti [kakor pri skladiščih, „silo n1® stovih in podobno]. Izdeluje: vse vrste tehničnih pr°Je tov in statičnih proračunov. ——11 ■Irri 1 1‘IZirili'"'iTrr^ ffinTTTTn^ \ S lillSSS S H§ fllllSi |}p m 1111111 S HHsBeB ***