LETO 18. * STEV. 19.
GOH!CA 7. MAttCA 1045..
CEMA 1 LIRA-
 1
Celoletna naročnina: 104.— lire, polletna 54.— lir. Plačati v naprej. C«na izvodu v Ljubljani: 1.50 lire. — Račun pri Cassa dl Risparmio Gorica^,
.Goriški list* izide vsako sredo in soboto zjutraj. - Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi 47. Tel. štev. 292 - Oglasi se zaračunavajo po ceniku
■M|H|a_||a|||aaB|^HHHaaMaaa||aB|BaHHHHHaHBalaa|HB!ial|
Spedizione in abbonamento poslale 2° gruppo Poštnina plačana v gotovini
Vesli z vsega svela
Jugoslovanski regentje so
predvečerajšnjim položili prisego. Pri prisegi je bil navzoč dr. Su-bašič, zastopniki angleške, ameriške in sovjetske vojaške misije. Kakor je znano, je kralj Peter izmed šestih predlaganih osebnosti izbral za regente dr. Srdj ana ‘Budlsavfjeuiča, An te Mandiča in ing. Dušana Serneca. Razen Budisavljeviča, ki predstavlja kroge bivše samostojne demokratske stranke, regentje ne predstavljajo nobene večje, v narodu zasidrane politične skupine.
Tito, mandatar za sestavo nove vlade. V skladu s sporazumom med Šubašičem in AVNOJ-em je po zaprisegi regentov odstopila Šubašičeva vlada in še razpustil AVNOJ. Mandat za sestavo vlade je dobil „maršal“ Tito. Predsednik dr. Rybar je izjavil ob razpustu AVNOJ a, da je njegovo razpoloženje ..pretkano z žalostjo", ko se razhajajo tovariši, ki so v najhujših časih „vodili“ usodo Jugoslavije.
Zanimivo stališče je zavzel v prašanju baltskih držav a-merikanski pomočnik zunanjega ministra Grew, ki je na konferenci tiska izjavil, da tudi po Yalti Združene države stoje na stališču statuta baltiških držav. Grew je dodal, da so poslaniki Estonije, Litve in Letonije še vedno priznani od amerikanskega ministrstva. Zanimivo je, da je lani oktobra list „Vojna in rabočji klas" ostro napadel Vatikan, ker ima še poslanika „neke republike Litve" ter tako daje potuho „pobeglim litvanskim fašistom.“
V	Rimu obtoženi general Roatte, ki so ga dolžili fašizma, je ušel iz bolnice, kjer se je zdravil. Bonomi je zato dal zapreti vse karabinjerje, ki so ga stražili. Proces, ki so ga < bešali na tako velik zvon, je doživel tako prav dramatično prekinitev.
Mir pred viharjem na Finskem. V zadnjem času sovjetsko časopisje in sovjetski zastopniki napadajo finske vladne kroge, češ da je med njimi polno „faši-stičnih" elementov. Sovjetski po* slanik Orlov je izjavil švedskemu časnikarju Ahnianu, da po Yaiti morajo izginiti iz Finske vse fašistično usmerjene osebnosti. Tudi na Finskem se pripravlja isto kar v Romuniji. Sovjeti skušajo likvidirati zadnje nekomunistične vplivne osebnosti, ki se naslanjaje na zapadne velesile upajo voditi kako drugo politiko kot boljševiško.
Romunski predsednik vlade Radescu je moral zaradi Moskovskih intrig oditi. Mandat za novo vlado je dobil levičar Grossa. Romunska kriza, ki je tako značilna la boljševiške prave namene, traja naprej, a je zavita v meglo.
Britanska in ameriška komisija v Sofiji se sme krttati le v ozkem pasu mesta, izven njega pa le v spremstvu sovjetskih častnikov. Angleški general Onley, šef konisije premirja je ostro protestiral, ker mu je sovjetska straža na meji tega pasu hotela preiskat, osebno prtljago.
Amerikanskl senator Whea!er je, kot poroča »Aftontidingen*, označil v radijskem govoru odločitve v Yalti za nemoralne in je prerokoval, da vodi ta konferenca v tretjo svetovno vojvo.
Zastavljen prodor proti Kolnu
Hudi boji na Pomorjanskem in v Prusiji - Bojišče v Kurlandiji se je razširilo - Na vzhodnem bojišču se pričakujejo odločilni boji
Položaj na vzhodnem bojišču je trenotno sledeč:
Vse vzhodno bojišče stoji v pričakovanju odločilne bitke, za katero se vrše mrzlične priprave na obeh straneh.
„Tiha“ fronta med Jadranom in Blatnim jezerom ostaja še naprej tiha. Na Slovaškem so boljševiki dosegli nekaj malih uspehov pri Zvolenu in ob reki Hron.
Na odsekih med pogorjem Beskidi in med spodnjim tokom Odre se niso zaznamovali nobeni pomeni boji. 0-membe vredna je le bitka med Gorlitzom in Bunzlauom, ki seje še poostrila. Na tem kosu hočejo boljševiki popraviti svoje položaje, kajti ni vseno, kakšna oporišča bodo imeli v rokah ob bližajoči se odločilni bitki.
Čelna obrambna črta pred Berlinom na črti Kuštrin -Frankfurt čvrsto stoji in boljševiki so se po brezuspešnih poizkusih prodreti jo, odločili za obkoljevalno taktiko in so se vrgli na nevarne nemške postojanke na severu. Tako se je vnela Ijuta bitka za Po-morjansko in Prusijo. Med Stargardom in Neugardom so nemške čete ustavile bo!jše-vike, ki so hoteli prodirati proti zahodu. Sfcargard je po hudih pouličnih bojih padel. Hudi boji se razvijajo v se verni Pomorjanski vzhodno
od Rummelsburga in vzhodno od Koslina. Vzhodno od spodnje Visle so Sovjeti prešli v napad na obeh straneh Gross-wollenta!a z veliko premočjo v materijalu. Dosedaj niso dosegli večjih uspehov. Posadka v Grudziacu se še vedno drži.
V Vzhodni Prusiji se težko preizkušene nemške divizije še vedno drže in sovjetski čistilni poizkusi niso imeli nobenega uspeha.
V Kurlandiji se je velika bitka razširila na pas južno-rzhodno od Frauenburga. V bojih mož z možmi so nemške četezavrle prodor jugovzhodno od Liepaje.
Na zapadu zavezniške čete med Maso in spodnjim Renom niso dosegle zadnje dni nobenih važnejših uspehov, čeprav so nadaljevale z nezmanjšanim pritiskom zlasti v pasu jugo-zapadno od Xantena in pri Moersu. Posadka mostišča pri Ilomber-gu je vzdržala v hudih bojih proti amerikanskim napadom.
V obrambni bitki med Renom, južno od Diisseldorfa in odsekom Erfta, so nemške čete zadržale nasprotnika, ki napreduje dalje z znatnimi silami t*r preprečile prodor proti Kolnu. Odsek Erft, severno od Eu*kirchena so Nemci obdržali, toda nasprotnik je mogel prodreti v mesto samo. Pri Gemiitdu in
Schleidenu trajajo naprej krajevni boji med utrdbami.
Napadi 3. amerikanske armade med Snežnim Eifelom in Mozelo so se ponesrečili v pokrajini okrog mesta Stadlkyll. Pač pa so se nemške čete umaknile vzhodno od Priima na rečico Kyil, kj er so zaustavile Amerikance.
Na mostišiu južno od Saar-briickena se vrše boji pri Forbachu in pri Sirnig-Wen-delu med kamenitimi utrdbami.
Kakor vidimo se je v zadnjem času ritem gibanj na obeh straneh na zapadu zelo pospešil. Značilna je pripomba, ki jo v tem pogledu daje dopisnik DNB ja Ilalens-leben, ki pravi, da je jasno, da hitrost zadnjih premikov na zapadu ni samo rezultat enostranske volje vrhovne zavezniške komande To velja zlasti za močne položaje nemških posadk na odseku We-sel-Duisburg.
Splošno se lahko reče, da se na vseh evropskih bojiščih opažajo znaki neodločene borbe. Prihudnji teden oziroma teden, ki je pr°d nami, bo lahko prinesel čisto nov bojni razvoj.
Iz B rlina poročajo, da vrhovno poveljstvo pripravlja v najvecjt tajnosti vrsto ukrepov, ki bodo iztrgali sovražniku iniciativo iz rok.
»Slovenski poročevalec" je z dne 9. dec. 1944. prinesel članek o sestanku gostilničar* jev in trgovcev na osvobojenem ozemlju Srbije.
Na njihovem sestanku je govoril Titov zastopnik za gospodarstvo Hebrang. Da pomiri prestrašene zborovalce, radi njihove lastnine, za katero so se upravičeno zbali je s svojim govorom botel prikazati pravilnost in pravičnost gospodarske politike, katero vodijo sedaj in s katero boče-i jo zavreti inflacijo.
Piše naslednj« : »Odlok AVNOJA o razlastitvi narodnih izdajalcev je stopil takoj v veljavo." Ni zasegel sama tiste, ki so po njihovem mnenju izdajalci, ampak je zasegel celo njihove zveste podanike. To je vzbudilo med prebivalstvom velik strab in nezadovoljstvo. Da bi se javno uprli bi pomenilo podpisati si smrtno obsodbo.
»Narodna oblast" ali bolje: Titova, je izdelala načrt za svojo trgovino, s katero misli začeti v bližnji bodočnosti. Ker sama nima dovolj denarnih sredstev na razpolago, rabi zato vse razpoložljive sile
naroda, ki naj bi postale o* snovni kapital, iz katerega bi črpala država svoje sile. Zato so na tem sestanku pozvali trgovce in gostilničarje na sodelovanje, z naslednjimi besedami : »Poštenim ljudem, ki so pripravljeni svoje trokov* no znanje in vsa svoja sredstva slaviti na razpolago na* rodu, se ni treba bati tega odloka!“ Da pa bi se zavaro vali tudi proti morebtnim izjemam, ki bi se pojavile in ne bi hotele slušati svojega »kralja’ Tita, so jim pripravljeni njihovo zakrknjenost pregn tl s temi besedami: »Narodna oblast se bo odločno bočila proti vsaki špekulaciji, proti sabotaži, proti nepravični obogatitvi". Nadalje pravi: »Zasebno področje se bo sicer razvijalo po zasebni pobudi, vendar po splošno določenem načrtu". Če bi pa videli, da tudi to ne pomaga pri oviranju množitve zasebne lastnine, so si za vsak slučaj pridržali še naslednje: „Ko bomo dobili vojno... (tako je označeno v »Poročevalcu" -tudi nam se zdi da je precej pomišljanja in „grožnje“ v teh besedah) tedaj bomo labko s
polnimi koraki labko obnoviti uničeno gospodarstvo v Sroi-jr. Ali pravilno mišljeno: »Tedaj bomo labko brez skrbi in s poL.imi koraki razlastili zasebnike, si prilastili njihovo imovino v kolikor to ne bomo izvršili že prej."
Da pa ne bi bilo preveč op-tim.zma v gledanju v bodočnost so jim raztolmačili še naslednje. »Mobni hirati hočemo vse ljudske sile m vsa denarna sredstva, ki ležijo pri zasebnikih 1 Kajti pri obnovi gospodarstva moramo računati samo s t«;m, kar ima narod na razpolago. Zaupamo sicer v zavezniško pomoč in na to, da nam bo moral okupator plačati odškodnino. Ampak moramo prvo računati samo z dejstvom.. !*
Zanimiva so dejstva s kate* i rimi tako jasno odktivajo svoje načrte za bodočnost. Iz tega lahko vidimo, kako zlagane *o vse te trditve, ki nam jih dan na dan trobijo naši komunisti. Vprašujemo se kje je tista zavezniška pomoč, o kateri so vedli toliko povedati. Da se ne bi zvedele prevelike podtob* nosti iz življenja na osvoboje-nem ozemlju, je Tito prepove.
dal vsak dostop Angloameri-škim novinarjem, ker bi se znalo zgoditi, da bi jim pri odkritju pravib dejstev odrekli zavezniki še to pomoč, ki jim jo nudijo sedaj, ter bi si te* renči na ta način podrli vse malenkostne simpatije, ki jih uživajo pri naših po komunistični propagandi zapeljanih izseljencih v Ameriki.
Pri vseh svojih obljubah, kako bodo pomagali tistim, ki jim danes pomagajo, kažejo v tem ko razlaščujejo v Srbiji vse od kraja, ne glede na nji« hovo pomoč v preteklosti, kako lažnjive so njihove obljube. Torej vi aktivni podporniki OF in sodelavci v raznih odborih, ki si danes kujete denar in delate visoke načrte za bodočnost, ter si že urejujete v mislih elegantne, bogato opremljene trgovine, ki naj bi jih imeli po vojni, si lahko ogledate vaše sovrstnike v «osvobojeni Srbiji*. Denar je fuč...!
Komunisti vas bodo samo izkoristili, potem pa - pospravili s sveta!
Gospodje terenci, ki si zelo mn^go obetate od partizanov, kar poglejte okoli sebe koliko imate še tistih, ki ste z njimi začeli razdiralno delo med na* čim narodom. Labko si sami odgovorite, koliko so jih uni« šili sami partizani, zato ker je ta ali oni preveč vedel, ali karkoli. Koliko so jih sami izdali oblasti, ker se jib niso mogli drugače iznebiti, ali pa bi oni radi ostali čisti. Kakor je komunizem uničil svoje očete v Rusiji, in drugje po svetu, tako se bo zgodilo tudi tukaj! Labko verujete, da bo tako 1
(-Straža ob Jadranu*)
Djilas v Solunu
Zagrebški „Hrvatski narod“ objavlja zanim va odkritja o vlogi, ki so jih imeli Titovi odposlanci pri netenju Ellasovega upora proti Angiežem. 7. decembra je prispel v S lun Titov 0'ebni odposlanec »generalmajor- Milovan Djilas, ki je imel dolge konference s predit; vniki EAM-a, da ima Tito pri iravljeiih 50.000 ljudi, ki so pripravljeni priti napomoč proti Britancem. O.ilas je imel nalogo orgariiz-r ti stalen dotok okrepi-| tev v ljudeh, orožju in v hrani j in j :■ d jansko imel v tem smislu j stike s sovjetskim vrhovnim poveljstvom v B >lgariji. Vse kar so Angleži napadali pod nazivi „po-moč iz Bolgarije", »bolgarski oddelki", »bolgarsko orožje*, je dejansko letelo na Djilasa in njegovo delavnost. Šele ko so se Sovjeti prepričali, da Brtanci ne nameravajo v Grčiji odnehati, so d- li n.isvet Titu, da preneha z j dovažanjem pomoči, da se ne i izzov.; pr zgodaj konflikt med Britanci in njim.
V roke hratsk:h oblasti so prišli zaupni dokumenti, v katerih pozivajo Titovi vodje iz Bel-grada poedine partizanske divizije, naj oblikujejo posebne oddelke, ki bodo poslani na pomoč grškim komunistom.
V nuš io-hrvaškem blagovnem prometu so uveljavljeni novi predpisi, s katerimi *o revidirane tudi brvatske uvozne cene. Tako se ono izvozno blago, ki ni navedeno v protokolu od meseca marca 1944., obračunava pri uvozu v Nemčijo po ceni, ki ne presega 12 kratne cene od aprila 1941.
Btran 3
»GORIŠKI LIST«
3t*v. 19
GOSPOD REGENT
Hodil je počasi in dostojan* stveno, kot se trinistru spodobi, lahno se je zibal naprej in ko je žavil iz mestnega vrvenja v stransko ulico, j e rad zavrtel rumeno sprehajalno palico in jo potem našlo* nil na ramo kot častnik sab-Ijo. Na prvi pogled bi mu pri* sod;l, da je kak bančni ravnatelj, vsekakor pa dobcoslu-žeč posloven človek.
O mladosti Dušana Serne* ca je malo znano. Pokojni Šušteršič ga brani v „Mojem odgovoru*, kot strokovno uspo* sobljenega in resnega človeka, kateremu je pač lahko zaupal tehnično vodstvo kranlskib de* želnih elektraren. Kot inženjer in obratni ravnatelj je Sernec prišel kmalu v tesne stike s finančnimi krogi in se vsHral v poslovnem življenju. Kmalu po vojni je objavil dve razpravi o velekapitalu in kapitalističnih podjetjih. Kmalu nato je prišel v politično življenje. Izvoljen je bil na programu Slovenske ljudske stranke v parlament, postal minister ter nato ob nastopu Živkovi* čeve diktature prvi ban dravske (slovenske) banovine. Takrat je obrnil hrbet stranki, ki mu je pomagala do korita. Bavil se je s poskusi razkrojiti jo, a mu ni uspelo. Poslej se je umaknil v privatno in finančno življenje. Sodeloval je pri tej in oni gospodarski družbi, dal se postavljati za slamnatega moža in fiktivnega predsednika raznih podjetij. V senci njegovega ministrskega naslova so se na debelo vršile nečedne zadeve. Nakupovale so se hranilne knjižice z zamrlimi vlogami in s pomočjo špekulacij so se zbirali skriti tajni fondi za kritje luksuznih izdatkov in dnevnic za potovanja uprav nih svetnikov in ravnateljev To se je dogajalo doma.
Glasilo, od komunistov vodenih krščanskih socialistov »Delavska psavica«, ga je ostro napadala in ga dolžila, da se je dal za časa ministrovanja v Belgradu podkupiti od ino> zemskih rudarskih družb in jim nepestavno dal najrazličnejše koncesije.
Naj bo kakor koli že, Sernec je bil široko poznan kot kapitalist, zlasti pa zadnja leta, ho se je zdelo, da je popolnoma pustil politiko.
Bil je človek brez svoje Skupine in brez lastne garniture. Že vedno so mu očitali čudaštvo in svoj težki, k pretiranju nagnjeni značaj je zlasti pokazal, ko je izdal svojega političnega šefa dr. Korošca.
Sernec je sin stare meščanske
rodbine, v kateri je huda dedna obromenjenost in vsi Serneci imajo nekaj trpkega in bolestnega v značaju.
K OF je stopil že ob njenem začetku, s komunisti pa je stopil že preje v stike, najbrže po posredovanju tajnih kapitalističnih klik, ki so imele interes na tem, da vrinejo med komuniste tudi svoje ljudi.
Za OF je agitiral v političnih in gospodarskih krogih, pred policijo pa prisegal in zagotavljal, da nima ničesar skupnega s komunizmom in OF.
Šele po 8 septembru se jc razkrinkal Pismeno je izpovedal svojo pripadnost k skupini, ki se «s srpom in kladivom v roki bori za boljšo bodočnost*. Postal je finančni referent fWNOJ»a in Kardelj ga je spretno porabljal kot kuliso in in ga predstavljal v svetu kot •demokratičnega* t. j. nekomunističnega politika.
Sernec ne predstavlja nikogar. V divji igri sil, ki je še pred nami, bo neizbežno izginil. Sedaj slepi svet, a svojega ljudstva ne more več, najmanj pa bo slepil s svojo metamorfozo komuniste same, kajti če kdo «zavdarja po kapitalizmu*, je 10 gotovo Sernec.
DOPISI
Planina pri Vipavi
Ravno na obletnico napada na domobrance v Dolenjah so « Gradnikovci» priredili pretekli teden v šoli zvečer »miting«, kateri je trajal skoro celo noč. Poveljnik je govoril o izdajalcih, katerih vrste se vedno bolj množijo in pravi da z žalostjo ugotavlja, da Planinci razgaljajo njihovo vojsko, kjer le morejo. Vidi, da je vedno več ubežnikov, skrivačev in nezanesljivih elementov. Napoveduje se, da bodo začeli zares s čitsko «ljulke iz pšenice* in več posestnikov popolnoma vsega osvobodili. Med govorom se je oglasila navdušena tovarišica (hčer bivšega župana) Pepca Marc: Smrt izdajalcem ! Toda ostala je osamljena, kajti njenemu klicu se ni nihče navzočih pridružil. Na odru so mislili, da sramotijo druge, toda ljudstvo vidi vedno vse isto na njih samih. Sledil je ples Pomislite, za to komedijo so morali kmetje dati vina in raznih dobrot. Vsi alkoholizirani, pol podivjani in kot ponoreli so oskrunili sv. postni čas. Kdaj bi si človek kaj takega mislil? flli je bilo vse naše versko življenje res samo
na jeziku ? In dekliška Marijina družba? • Kje so tvoji vzori?
In vi krščanski možje in fantje, ki ste nedeljo za nedeljo vedno napolnili župno cerkev! Kje ste danes, da vse to dopustite. Da se hudič naslaja ob vaši krvi in mesu? Vi pa molčite in mnogi celo sodeljujete, misleč, da bodete obvarovali sebe, svojo živino in svoje posestvo. Motite se !!! Kot še nikdar!!!
G oče
To je znana župnija po semnju sv Andreja, kateri se je vršii vsako leto jeseni. Mnogim pa je znana ta vasica po zelo izvrstni vinski kapljici, ki se tukaj pridela. Vinski kupci so vedno zelo radi od vseh strani pcihajali, toda danes je pri nas kot v mnogih drugih čisto drugače. Gospodarske stvari smo odložili stran. V ospredju se vrti le opevana «svoboda», za katero umirajo tudi naši sinovi in hčere! Toda to ni svoboda! To je brezbožni in internacijo* nalni komunizem. • Pred mesecem se je ponesrečil z lastno puško Ivan Malik, 21 letni mladenič v Renčah pri Gorici. Doma je bil iz Lož, katere spadajo pod našo župnijo. Že leta 1942 je šel med prvimi med partizane. Pripeljali so ga na Goče in ga pokopali. Nagrobni govor je imel tovariš Vencelj Ježov. Tovarišice so mu pa zapel«.-: «K*:t žrtev, si padel v borbi za nas!« Žal, za njega bi bilo bolj častno, ako bi se usoda ne poigrala tako z njim, kajti ustrelila ga je lastna puška.
Šmarje
VDV za Primorsko je zopet na begu. Sedaj tako kot še nikdar. Člani so se vsi razbe- j žali. Čez dan se skrivajo po , vaških bunkerjih, ponoči si pa j kar s silo iščejo živil pri kmetih. Delavni član področja Milan Tomažič, daje v svojem obupu vsem funkcionarjem navodila, da naj r>edaj nekoliko popustijo s svojo delavnostjo, ker s>o vedno za njimi tako hude čistke, ki trajajo kar nepretrgoma.
Iz Kala
Kljub temu, da nam partizani grozijo ter nas zmerjajo z belogardisti, ne more človek, v katerem je le trohica poštenosti, zamolčati podlosti naših redkih OF-arjev, katero potrjujejo z njihovim vedenjem. Pred nekaj dnevi je v OF sloviti Krstičevi družini v Lipicah po dolgi bolezni preminula hči Marica. Naši očetje pravijo, da kar oni pomnijo, so se v slučaju smrti v vasi v večernih urah vedno zbrali sosedje, sorodniki in drugi celo iz okraja okrog mrliča ter molili za njegovo dušo in zapeli par ža-lostink. Bi mogel kdo izmed
kristjanov verjeti, da se pri Krstiču to ni ponovilo. Na žalost moramo potrditi, da se je ta verski običaj po Titovih načelih spremenil v pravi „miting“. Mesto da bi oče molil rožni venec, kakor je do sedaj videl, slišal in izpolnjeval, je izrabil to priliko po njegovem „sestanek“ za razpravljanje o napredovanju rdečih armad, komentiranje »Partizanskega dnevnika", blatenje kralja Petra in vse kar je proti Titu ter za navduševanje navzočih za rdeče nakane. Razen harmonike, ki je tu ni bilo, je bil to v pravem pomenu »miting*. Da so boljše-viki res za vero, so naslednji dan potrdili še s tem, da na poslednji poti boljševiškega otroka ni potrebno spremstvo starišev. Vse tiste, ki jih resnica bode v oči, bo to laž in propaganda. Vsi ostali, ki se pa zgražamo nad temi in enakimi sadovi OF, zgrabimo še trdneje naše sredstvo za pobijanje te peklenske boljševiške preizkušnje in ne odnehajmo, dokler ne podleže poslednji krivec tega človeškega zla, ker samo takrat, ko bomo resno in svobodno izpolnjevali ter izražali običaje naših očetov, bo zopet mir in zadovoljstvo med nami.
Ljudska univerza
Drevi ob 18. uti bo na slovenski Ljudski univerzi predavanje o pisatelju Ivanu Preglju. Predaval bo dr. finton Kacin. Vabljeni vsi zavedni Slovenci !
Pomagajte nesrečnim Slovencem na Primsr-skem s tem, da kupite čim več
TABLIC
knjižnega sejma
Soc. prnnoa
JOSIP JURČIČ :
CVET IN SAD
„Cvet in sad“ je drugi Jurčičev roman. Pisal ga je deset let (1867:1877). Brž ko je dovršil svojega „Desetega brata", je začel snovati novo zgodbo, ki se mu je kmalu izoblikovala v obširno zasnovo s pisano družbo kmečkih in izobraženih ljudi na deželi. Dejanje je postavil v domačo pokrajino, katero je tako dobro poznal. Tudi ljudi je večinoma vzel izmed svojih kmečkih znancev. V glavnih junakih prof. Veselu in Ivanu pa je podal značilne poteze pesnika Jos. Stritarja in samega sebe. Zanimivo je, da je prvotni zaključek
romana tragičen. Pozneje je pa Jurčič našel iz bolne romantike pot na trda tla resničnega življenja ter je razmotal dejanje tako, da glavni junak ostane pri življenju in da pozneje še koristi narodu in domovini. Za Jurčičev duševni razvoj je ta roman kaj značilen, ker nam odkriva pot, katero je pisatelj prehodil od nizkošolskih let do časnikarskega dela. — nCvet in sad“ je izšel že večkrat, bodisi sam zase ali pa v raznih izdajah Jurčičevih zbranih spisov.
Lahko pa rečemo, da tako lepo opremljene in jezikovno skrbne izdaje še ni doživel, kakršna je izdaja, ki je izšla ob 100 letnici Jurčičevega rojstva v založbi Slovenske socialne pomoči za Primorje in ki je določena kot ena izmed mnogih knjig za letošnji knjižni sejem omenjene Soc. pomoči. Pričujočo izdajo krasi vrsta zeio posrečenih slik in vinjet prot. Saša Šantla. Dober knjižni uvod je napisal znani slovstveni kritik Božidar Borko. Tudi tiskarsko je knjiga prvovrstno delo. Manjkati ne sme v knjižnjici nobenega izobraženega Slovenca.
Knjige Gor. Mohorjeve družbe
so izšle. Vsak ud prejme štiri knjige in sicer i
1) Koledar za leto 1945.
2) Dr. Lovrenčič: Tri božje poti.
3) Stanko Jereb : Naše gozdne živali.
4) Griški: Vozniki.
Vse knjige so ilustrirane. Udnina znaša 30 lir. Č. gospodje poverjeniki naj jih dvignejo v upravi družbe ali pa naj spoiočijo, kako in kam Jiaj jih uprava pošlje.
» '"i <'ri' m -*i
Mestno županstvo Gorica
Ljudske kuhinje
Mestno županstvo naznanja, da se bo pri ljudskih kuhinjah, ki sla bili po prefektovi odredbi otvorjeni v goslil-nah „Pri parku" (na korzuJ in »Pri univerzi* (na Travniku), od 1. marca t. I. dalje dobivala tudi večerja.
Cena kosilu ostane neizpremenjena, namreč 6 lir; večerja pa bo stala 5 lir.
Ponovno se obvešča, da se morajo potrošniki obvezali, da bodo redno prihajati v ljudsko kuhinjo najmanj 8 zaporednih dni. Pri vpisu morajo oddati odrezke za zabelo, riz in tesfeni-ne, po predpisih, ki veljajo za goslilne.
Pojasnuje se še, da bodo ti odrezki veljavni iudi za večerjo in ne samo za kosilo, kakor do sedaj.
Priglasi se sprejemajo na uradu mestne policaje t Via Mazzini 7); tam se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. •
Žitni pridelek Švice let03 ne bo ustrezal pridelovalnemu načrtu, ker so v jeseni posejali z ozimino samo 80 000 hektarov in ne 130 000 hektarov kakor prejšnje leto. Po načrtu bi morale letos vse žitne kulture v Švici obsegati 240.000 hektarov.
Odgovorni urudnlR : Or. Milan Koma? - Goric®
Or. Joži mulil:
!
24
Z
CODOVINA SLOVENSKE BESEDE V POSOČJU
Ko je v Gorici, mestu sredi planjav, iskal učenosti, je ob njegovem planinstvu vzrastla še druga ljubezen, ki se je dotlej ni zavedel: ljubezen do slovenstva in njegovega ozemlja, v onih letih krepko dramečega se in zahtevajočega svojih pravic. Slišal je o letu 1848 in 0 slovenskih zahtevah po Zedinjeni Sloveniji, slišal
o	prvem slovenskem društvu v Gorici, poslušal Solarja, ki ga je učil slovenščine in ga navduševal za slovensko stvar in knjigo, vedel je o Lavriču in ga poznal, saj je imel na gimnaziji za dijake govorne vaje in jih vnemal za domovino, slišal je o dijaških večerih, na katerih so slavili mladi domorodci slovenske pesnike, slišal o prvem zborovanju deželnega zbora in o neustrašnem nastopu Jakoba Filipa Kafola, kako se je slovenski zavzel za enakopravnost slovenščine, slišal je, kako se zbirajo najboljši možje v novih društvih — čitalnicah, kjer na besedah vzbujajo v ljudstvu narodno zavest in ga seznanjajo s pravicami, ki bi jih morali imeti tudi Slovenci, doživljal je veličastnost narodnega prebujenja na taborih in planinska ljubezen je prešla v domovinsko in se razvnela v njegovem srcu v plamen, ob katerem so se pozneje ogrela srca ne samo ob Soči, temneč tudi ob Savi in Dravi in Muri...
V	tem svetu in v tem obeležju so se vkresale v mladem študentu prve »Iskrice domorodne", ki jih je priobčil 1804 v novembrski in decembrski številki ce-
lovškega Janežičevega „Slovenskega glasnika." Takrat je po sedmi šoli ob koncu leta 1863 prvič javno nastopil v tolminski čitalnici s pesmijo pngodnico, ko so goriški študentje, njegovi tovariši Anton Rojic, J. Červ, J. Furlani, Prešern, Nik. Tonkli, Andrej Skrt, Grossmann, Janez Golia, Franjo Smrekar, Janez Stres, Toma Rutar, J. Peternel, Nace Gruntar, Lojze Juh, Janez Mihelič, Jož. Mlekuž in Jakob Velikonja — skoraj vsi pozneje pomembni možje — priredili besedo z lepim vzporedom. Tedaj so jih Tolminci sprejeli s slo-vensko zastavo že pri mostu čez Sočo, jih spremljali v čitalnico, kjer jih je dr. Lavrič ves navdušen pozdravil in bodril mlade domorodce za narodno delo. Aii m '	verjetno, da je pod tem doživetjem nastala tudi
1	„Iskrica“, ko je prišel domov in se vzpel na Krn in
dal izraza svojemu domorodnemu čustvovanju:
Ni še vstala rujna zarja, jaz pa vže na goro spetn; polno nad srce mi vdarja,
'po domovji se ozrem.
Oh, moj dom še megla krije, megla narod moj mori; iz oči mi solza lije, tuga mi srce topi.
Beži, megla, mrak izgini, da zazrem premili dom, da po dragi domovini sine slavske videl bom.
Njim sporočal bom z vjšave:
Kmalu mine mrkia noč, kmalu dan napoči Slave, kmalu zmaga solnca moč!
Iz tega časa in obeležja je klical „Pridi zvezda naša, pridi", tedaj je pozival brate v kolo, pa naj jih
... Soča je zibala,
Dravski ali Savski tok, vendar le v Slovenji stala zibka vseh je nje otrok!
Tedaj je želel, da bi škropili njegovo srčno kri, ’z katere bi pognalo cvetje domovinske ljubezni, te<* J je hotel z zvezdnim vencem oveniati Slavo in je Pr^ ’ da bi se narodu zjasnile temne zvezde, nai bi pripeljala domovini dneva žar, in je bil žalost« > o se sedmero z\ezd slovanstva ne druži v en°'’ .. Je prisegal, da bo le eno devo ljubil, ki je Slo ja, a on Slave zvesti sin.	.
V	tem domorodnem zavzetju je dožlvel Prvo osebno bridko tragiko — žrtve. Sanjal je. “dKo bi za narod delal, kako bi vzgajal mladino m ° navduševal kot profesor, a se je po maturi 1864 vdii želji staršev in šel v bogoslovje, da je čez tri leta napravil svojim domačim najleDŠi dan ko je pod Krnom na Libusnjah pel novo mašo.	(DglJe)