CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAI«. CESAR DIAZ 1657, XJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; pol leta S.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 10 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1939 Núm. (Štev.) 144 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Realna slovanska politika
Pod tem naslovom je priobčil dr. Branko Vrčon v reviji "Misel in delo" zanimiv članek, ki ga v glavnem prinašamo tudi našim čitateljem:
Ko piše Slovan o drugih Slovanih ali pripadnik ene slovanske države o drugi, ga snov navadno zapelje v enega izmed dveh enako nevarnih ekstremov: ali v slavospeve, ki morejo vplivati samo na čustva, ali pa, kar je še slabše, v neutemeljene predsodke, ki izhajajo iz nezadostnega spoznavanja dejanskih razmer. Razmahu slovanske misli, ki se lahko razvije samo iz realnega in pozitivnega pojmovanja slovanstva, nobeden izmed teh dveh ekstremov ne more služiti. Nasprotno, prav tema dvema nesrečnima ekstremoma v presojanju medsebojnih slovanskih odnošajev se moramo zahvaliti, ako slovansko misel prikazujejo njeni nasprotniki na eni strani kot čustveno navdušenje brez realne podlage, na drugi pa kot idejo, ki jo sproti pobijajo dejanja. Realno pojmovana slovanska misel, ki naj služi za izhodišče realne slovanske politike, se mora obeh teh dveh skrajnih zablod otresti, ako naj postane izhodišče praktičnemu, pozitivnemu in zares vsestranskemu koristnemu delu za poglobitev medslovanskih odnošajev.
Le, kdor se dokoplje do tega osnovnega spoznanja, more pravilno Presoditi in oceniti možnosti realne slovanske politike v današnjih težkih časih. Vse drugo, kar ne izhaja iz teh spoznanj, tej politiki prej škodi kakor koristi, kakor je na drugi strani res, da ne morejo ubiti slovanske misli vsi njeni dosedanji nasprotniki, ker njih kritika prav tako ne izvira iz spoznanj, marveč iz želj. Lažni kriticizem, ki se cinično roga napakam Slovanov in njih grehom, da bi z njimi dokazal ne spodobnost Slovanov za medsebojno sporazumevanje in sožitje, je prav tako slep in naiven kakor sentimentalno "hura-slovanstvo", le da je Povrhu še zloben in služi bogsigave-di kakšnim interesom, česar pa o čustvenem slovanstvu vendarle ne moremo trditi, pa naj bo še tako anti-Patično.
Kdor le količkaj pozna slovansko zgodovino, ve, da je neslovanski svet doslej spretno izkoriščal prav ta nezdrava in usodna slovanska ek-®trema, da pa je nasprotno vselej klonil — in to z največjim spoštovanjem — dejstvom, izvirajočim iz realne politike.
Ko je bil pred dvema letoma podpisan pakt o večnem prijateljstvu ^ed Jugoslavijo in Bolgarijo, ki ju Je v preteklosti marsikaj razdvaja-so nasprotniki tega sporazuma takoj pritisnili na oba registra, s ka-Jfrim so hoteli preplašiti ostali Balkan, odnosno zanesti zmedo med jugoslovanske - bolgarske odnošaje: ? aj so strašili s takozvanim "bal-
anskim panslavizmom", zdaj spet iuMali.s "prijateljstvom na papirji1 . ki da ga moti še obilo predsod-na obeh straneh. Ko pa je letos 2	po razgovoru med našim
ananjim ministrom Cincar-Marko-
ceni in bolgarskim ministrskim ^eclsednikom Kjoseivanovom izšel ciil .bleJski komunike, ki je potr-
aiu ¿ ° obeh držav P° nadaljevanju dosedanje politike prijateljstva p^0 njegovi nadaljni vsestranski ni rri ' 80 umolknili vsi nasprot-svet Vi" Tak0 se Je neslovanski je spraznil z dejstvom. In tako litiW .vselej. kadar slovanske po-ZRol? Ulso vodila samo čustva ali tirali &redsodki, temveč so jo dik-
slova^ljenski interesi prizadetih
more narodov ali držav. Kdo jejo? 0 trditi> da se ti nasprotu-
Italija in Balkan
ITALIJANSKO ČASOPISJE PROTI RUSIJI — BALKAN ITALIJI
NE BO
Italijanska vlada je te dni povedala svetovni javnosti, da hoče za vsako ceno ohraniti tradicionalni upliv na Balkanu in da se noče za nobeno ceno umakniti Rusiji. O tem je na široko pisal Mussolinijev '' G iornale d'Italia".
Čeprav so nekateri italijanski listi že prej pisali proti komunizmu, ki ga istovetijo s sovjetizmom, so vendar še Je sedaj uradni fašistični listi pričeli z direktnimi napadi proti Rusiji. Pišejo, da se Rusija hli-ni kot zagovornica miru, dasi ves svet zna, da je edini iskren zagovornik miru Mussolihi; sovjeti silijo vzpostaviti mirno sožitje v Podo-navju in Balkanu, v resnici pa hočejo vojno. Italijansko časopisje skuša naštevati Rusiji še celo vrsto grehov, ki jih je že zakrivila in ki jih namerava v bodoče, smatra pa predvsem komunistično ideologijo za nje največji greh, med tem ko italijanski fašizem ter njegovo prizadevanje za "mir" povzdiguje do nebes.
Nekateri menijo, da Italija zapušča Nemčijo ter se približuje Angliji. Lahko je na tem tudi nekaj resnice ali celo precej, kajti Italijani so vedno vodili le priložnostno politiko, vendar po našem mnenju Mussolini zaenkrat zasleduje nekaj
NASEDEL
drugega.
Kakor druge velesile tako tudi I-talija skuša v tej evropski konfuziji pridobiti kar največ za svoje faši-| stične-imperjalne interese. Največja nevarnost, da jo poženejo, ji preti s strani Podonavja in Balkana za katerim stoji na prvem mestu Rusija in šele na drugem Nemčija. Treba je vpoštevati, da tod prevladuje slovanski živelj, ki se vedno bolj zaveda potrebe skupnosti. Če pa bi enkrat do tega prišlo, kar bodo skušali na vsak način preprečiti, tedaj sta Nemčija in Italija ter vsak tuj vpliv popolnoma izrinjeni iz Podonavja in Balkana. Italija je sedaj udarila na stare že obrabljene komunistične strune. Upa, da bodo prisluhnili vsi ter javno pristopili na njeno stran, ki so protilcomunistično razpoloženi.
Balkanski narodi gotovo ne čutijo potrebe, da bi jih Rusija osrečila s komunizmom, ker ga bodo že sami vzpostavili, če bodo čutili za to potrebo, a še mnogo manj jim je pri srcu fašizem. V vsakem slučaju pa je za Balkan koristnejša Rusija nego Italija ali Nemčija. Tega se balkanski in podonavski narodi brez dvoma zavedajo in je vsled tega italijanski krik komunistične nevarnosti prazen zvok.
boljšalo. Odločne borbe z Nemčijo j ni vojni, borili za svojo narodno nočeta, ker nista še dovolj manjših svobodo, medtem ko bi oni zunaj v
narodov pahnili Nemcem direktno ali indirektno v naročje, ki bi se na življenje in smrt, kot so se v svetov-
svetu utrdili svoj gospodarski položaj in potem seveda tudi doma v Evropi.
DVAINDVAJSET LET B0LJŠEVIŠKE REVOLUCIJE
FRANCIJA IN ANGLIJA NOČETA NIČESAR SLIŠATI O MIRU
DOKLER NE IZVOJUJEJO SVOBODE ČEHOM IN POLJAKOM
Holandija in Belgija se baje čuti- Nekateri poznavalci razmer pa tr-
ta v nevarnosti pred Nemčijo. Tako vsaj tolmačijo nekateri, klic k miru belgijskega kralja Leopolda ter ho-landske kraljice Viljemine, ki pa je že v naprej obsojen na neuspeh.
Zato morata Francija in Anglija, tako trdita, napeti vse moči, da enkrat za vselej zaustavita nemško agresivnost in nevarnost. In ne samo to, marveč mora Nemčija popraviti vse storjene krivice, ki jih je zadala Čehom in Poljakom ter jim vrniti svobodo. V nasprotnem slučaju pa o miru ni niti govora. A Hitler o tem noče ničesar slišati, zato se bo vojna nadaljevala.
Neslovanski svet bo drugače sodil o Slovanih in bo prisiljen voditi glede njih tudi drugačno politiko, ko ga bodo dejstva, kakršno je na primer jugoslovansko-bolgarsko sodelovanje, prepričala, da se mi sami zavedamo življenskih interesov in v skladu z njimi usmerjamo tudi svojo politiko. To pa ni več niti pansla-vizem starega kova, niti po tujih uplivih obremenjeno gledanje na slovanski svet s predsodki, temveč samo dejanska, realna, pozitivna slovanska politika, ki pozna samo eno geslo: Skupno varovanje skupnih interesov.
K temu realnemu smotru pa vodi predvsem ena pot, pot medsebojnega spoznavanja. Ta pot je tako široka in tako dolga, da je na njej prostora za vse, ki hočejo doprinesti svoj delež k medsebojnemu razumevanju in trajnemu zbližanju. Samo tako delo ima trdne osnove in si lahko obeta sadov.
Mi bi še dodali k temu, da isto zbližan je in večno prijateljstvo, kot se goji med Jugoslavijo in Bolgarijo, bi bilo želeti tudi med vsemi ostalimi slovanskimi narodi: čehoslovaki, Poljaki in Rusi. Od tega nas ne smejo odvajati nobena posamezna čustva. Ničesar nam škodljivega ne more nihče vsiliti in ničesar dobrega odveti, če tega sami nočemo in smatramo za res dobro in koristno.
dijo, da je Nemčija direktno potom Belgije in Holandije hotela doseči od Francije in Anglije razgovor o
Sovjetska Rusija je te dni praznovala dvaindvajset let svoje revolucije. Ob tej priliki je govoril na rdečem trgu v Moskvi vojni komisar Vorošilov. ki je dejal, da so velike evropske velesile spet v vojni, ki jo povzroča kapitalizem, a Rusija se ji je izognila, hvala njeni mirovni politiki. Pripravljeni pa smo tudi za vojno, če bi nas v to razmere prisilile. Nadalje je dejal, da so se a-grarne in industrijske razmere silno izboljšale in tudi na kulturnem polju se beleži velik napredek. Nimamo brezposelnih in ne krize. Naši vojni oddelki se nahajajo na Estonskem, Letonskem in Litvanskem v svrho varnosti onih držav in naše skupno, a ne za vtikanje in motenje njih notranjih zadev.
Razvila se je velikanska povorka mimo Leninovega mavzoleja, kjer so bili prisotni s Stalinom na čelu vsi drugi vladni prvaki ter diploma-tje tujih držav. Za 50.000 vojakov izbranih iz vseh številnih ruskih dežel je defiliralo čez milijon civilnega prebivalstva. Namesto protifašistične propagande, kot prejšnja leta, so nosili protifrancosko-angle-ško, vendar s pozivom skupnosti delavstva vseh dežel.
*
Kakor je znano so prišli sovjeti na oblast leta 1917 s pomočjo Nemčije, Nemci so že takrat vedeli, da zu nanje Rusije ne bodo nikoli premagali, zato so jo hoteli notranje z revolucijo. Namen se jim je popolnoma posrečil. V Rusiji je nastala stra-
vzdržati i'cda ter ga je kmalu nadomestil Len\i, ki je prišel iz Švice v zaprtem vagonu preko Nemčije v Rusijo. Poslali so ga tajno Nemci. Nemčija se je s zanetenjem revolucije na Ruskem rešila gotove propasti. Francija in Anglija, katerih zaveznica je bila Rusija, sta spoznali nemško igro na življenje in smrt, ter sta morali napeti vse sile, da sta končno zlomili odpor Nemcev.
Nemčija tega poraza ni mogla nikoli pozabiti, tem manj ko so jih Angleži in Francozi še nadalje stiskali ter jim naložili velikanske vojne poravnave. Razmere so vrgle na površje Hitlerja, ki so ga Angleži nekaj časa celo podpirali, ko so mislili, da se bo zaletel proti Rusiji in tako razbil glavo, a se je Hitler do časa streznil ter obrnil ves srd proti Angležem, ki jih je že cesarska Nemčija smatrala za največje nasprotnike.
Romunija bi rada organizirala balkanski vojaški pakt
Romunski kralj Karol je predstavil zaenkrat Jugoslaviji, Turčiji in Grčiji načrt vojaške zveze na Balkanu, ki bi branila svojo neodvisnost proti katerikoli nebalkanski državi, če bi jo ogrožala. Kakor rečeno je zaenkrat predložen načrt samo zgoraj omenjenim državam. Pozneje, če bi se te sporazumele, pa bi isto ponudili tudi Bolgariji in Madžarski, ki nočeta o tem ničesar slišati, dokler jima Romunija ne vrne njenih manjšin.
Nemčija je razvila vse diplomatske sile in sposobnosti na Bolgarskem in Madžarskem, da se na ta način maščuje nad Turčijo, ki je sklenila znano vojaško pogodbo z Anglijo in Francijo. Bolgarija in Madžarska pa skušata to priložnost izrabiti, da dobita^ svoje izgubljene manjšine nazaj.
Zelo malo izgledov je, da bo romunski kralj Karol s svojim načrtom uspel, kajti prvič je prišel z njim zelo pozno in drugič je manjšinska vprašanja za vsako ceno treba rešiti. Načeloma pa ima romunski kralj popolnoma prav, a če se hoče doseči uspeh, je treba vse zadeve temeljito in določeno preštudirati.
Vaclavski trg v Zlati Pragi
miru ter da bo sedaj druge korake podvzela. Anglija in Francija pa skušata s trikom zagovornic malih narodov doseči izgubljene simpatije, kar se jima noče posrečiti, ker je le preveč še znano njih politično slepo-mišljenje, ki se ni še v ničemer
1z-
hovita revolucija. Nemci so tedaj pognali vse sile, ko so bili na vzhodu prosti, proti zapadu. Prvi uspeh se je pokazal pri Kobaridu, ko so morale italijanske čete bežati proti Piavi.
Kerenski, ki je bi' socialist in prvi revolucionarni voditelj, ni mogel
HITLER JE SPET GOVORIL V MONAKOVEM
Preteklo sredo je spet govoril Hitler v Monakovem ter je ostro nastopil proti Angliji in ji bral dolge levite njenih imperjalnih grehov. Dejal je. da se bo Nemčija vojskovala proti Angliji tudi pet let, če bo treba. V ostalem je dejal Hitler, da je angleški Bog zelo naklonjen, a samo Angležem, ker so z njegovo pomočjo spravili pod svojo oblast velike površine tuje zemlje in 480 milijonov ljudi, ki robotajo angleškim gospodarjem. Kar se tiče Čehov in Poljakov, je dejal, da Anglija toči o njih usodi samo krokodilove solze in da jih brigajo samo toliko, v kolikor bi jih mogli izrabiti sebi v prid.
Čeprav nismo simpatizanti nemškega nacizma je Hitler Angležem zelo pravilno povedal. Angleži so mnenja, da je ves svet njih gospodarski zelnik. Seveda ni to krivda toliko njihova kakor dotičnih narodov, ki se jim prostovoljno vržejo pod peto.
Argentinske vesti
üo^fe-ííKc:-^-^---	9B«i	:♦> :-5«< >ie<	>se<>:
Proslava Zedinjenja
Letošnja proslava našega največjega praznika — Zedinjenja, se bo vršila v soboto 2. decembra, z začetkom ob 9 uri zvečer v dvorani "Centro de Almaceneros", ulica Presidente Sáenz Peña 242 (blizu trga Congreso).
Za to proslavo se delajo že velike priprave, da se čim lepše in do-stojnejše praznuje ta pomembni in zgodovinski dan.
Proslava se bo vršila pod pokroviteljstvom ministra g. dr. Izidorja Cankarja.
OBLETNICA SOKOLA DOCK SUD - BOCA
V proslavo na triletnico svojega obstoja, priredi Sokol Dock Sud-Bo-ca 11. novembra, ob 9 uri zvečer, v poljski dvorani, ulica Billinghurst 1767 na Dock Sdu veliko prireditev.
Na sporedu so tri enodejanke, de-klamacije in ples.
Razpored proslave Zedinjenja
Jugoslovenski priseljenci bomo tukaj v Buenos iAresu proslavljali Zedinjenje s sledečimi . prireditva-
j boj potnike, meso in druge potreb-; ščine.
Kdaj odplujeta proti Evropi francoska parnika "Lipari" in "Masi-lia" pa še ni znano. Lipari bi imel že pred dnevi odpluti, pa je krenil proti La Plati, da nakrca tam meso.
Pričakovati pa je v teh dneh, še dva angleška parnika: Upwey Gran-ge in High. Monarch.
Iz Italije pa je na potu sem "Av-gustus''.
Kakor je razvidno, je postalo gibanje parnikov zadnje čase bolj živahno. Temu je pripisovati vzrok ta, ker je angleška in francoska mornarica nemške podmornike že precej iztrebila in patrulirajo njihove edi-nice po vsem morju.
Z ozirom na varnostne odredbe združene admiralitete, je gotovo, da bo pomorski promet še živahnejši.
mi:
18. NOV. — Ilustrovano predavanje o Jugoslaviji ob 9 uri zvečer v jugoslovanski šoli, ulica 25 de Mayo 1484 na Dock Sudu.
2.	DEC. — Proslava Zedinjenja katero prirede jugoslovanska društva ob 9 uri zvečer, v dvorani Centro de Almaceneros, ulica Pte. Saenz Peña 242, pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Izidorja Cankarja.
3.	DEC. — Zahvalna maša ob 10 uri v pravoslavni cerkvi, ulica Bra-zil 315 in ob 10 in pol v katoliški cerkvi Santísimo Sacramento, ulica San Martin.
Po izvršenih cerkvenih obredih, do 1 ure, bo g. minister dr. I. Cankar sprejemal na poslaništvu čestitke.	. v
Ta dan ob 4 uri popoldne zaključna šolska svečanost, izpiti in razstava del v šoli, ulica 25 de Mayo 1484
na Dock Sudu.
10. DEC. — Svečano odkritje spominske plošče blagopokojnega kralja Aleksandra I. v pantheonu na Chacariti in sicer ob 11 uri dopoldne.
Tega dne bo tudi ob 4 uri popoldne skupna šolska prireditev šol Dock Suda in Paternala.
ANGLEŠKA KRIŽARKA V BUENOS AIRESU
V ponedeljek dopoldne je priplula v tukajšnje pristanišče angleška križarka "Ajax", spadajoča k edi-nicam, ki imajo svojo bazo na Mal-vinah, in ki ima nalog, da vodi stražno službo po Atlantiku.
Križarka je smela ostati 1 dan čez določen čas v Buenos Airesu, kateri čas so mornarji porabili, da so si ogledali mesto ter posetili angleška društva in udruženja. V sredo ob -l uri pa je križarka zopet zapustila pristan.
MOKRI DNEVI
Vreme se še nikakor noče ustaliti. Če je en dan brez dežja, pa drugi dan dežuje. In skoro ga ni dneva, da bi bilo brez dežja, če ne tu-i kaj pri nas v mestu ali kje v bliži-j ni, pa v kaki bolj oddaljeni provin-' ci. Mnogo dežja je padlo tudi v provincah kjer bolj redko dežuje. V oktobru je padlo toliko dežja, da že od leta 1884 ga ni padlo toliko in še ne kaže, da bi postalo vreme stanovitno brez dežja.
GIBANJE PARNIKOV
Prispel je v nedeljo v tukajšnje pristanišče po dolgem času zopet francoski parnik "Masilia". Razen potnikov je pripeljal tudi precej po-šte.
Kakor vsi angleški parniki, je bil tudi ta oborožen s topovi in strojnicami.
V ponedeljek dopoldne je priplul italijanski motornik "Oceania", ki je pripeljal več kot 800 potnikov, veliko korespondence in drugega tovora. Ta dan popoldne je dospel tudi parnik "Pssa. Giovanna".
Oceania bo odplula nazaj proti Evropi 10. t. m. Za Psso. Giovanno pa dan odhoda še ni določen.
Angleška parnika "Hig. Patriot" in "Avila Star" sta krenila v petek nazaj proti Angliji. Vozita s se-
RADIKALI V CORDOBI SE PREPIRAJO
Med radikali v Cordobi vlada ostro nasprotstvo. Če ne bo vodja dr. Alvear pomiril duhove, znajo radikali v svoji provinci doživeti poraz pri prihodnjih guvernerskih volitvah. V laseh so si Sabatinisti in skupina "Hipolito Irigoyen".
VELIKE VOJAŠKE VAJE V CORDOBI
V torek so se končale v La Faldi, provinca Cordoba, velike vojaške vaje, katerih so se udeležile vse edi-nice na kopnem.
Zaključnim vajam je prisostvoval tudi državni predsednik dr. Ortiz, ki je bil z uspehom vaj zelo zadovoljen ter je častništvo in vojaštvo sploh laskavo pohvalil.
MALVINSKI OTOKI
Kvropsko zmedo, v katero je močno vpletena tudi Anglija, so vpo-rabili nekateri "patrioti" v to, da so začeli pogrevati vprašanje mal-vinskega otočja, ki je v angleški oblasti, a si Argentinci lastijo sebi, kar je tudi čisto naravno, saj so. ti otoki popolnoma v območju Argentine.
Ti patrioti so si sestavili tudi odbor, kateremu predseduje Antonio Gómez Langenheim ter je imel te dni v hiši socialističnega senatorja
Naznanjamo potrtega srca, da je po dolgi zavratni bolezni 5. novembra zatisnila za vedno svoje trudne oči hči, žena, mati in sestra
MARIJA S0PČIC
Pogreb nepozabnfe se je vršil v ponedeljek 6. novembra iz bolnišnice Muñiz na pokopališče v Floi-esu.
Buenos Aires, dne 6. novembra 1939.
Žalujoči OČE, OTROCI, BRATJE in SESTRE ter OSTALO SORODSTVO
Alfreda Palaciosa sejo, na kateri je pretresoval to vprašanje.
Kakor rečeno, ti otoki gotovo pri-tičejo Argentini, toda dvomljivo je, če ta odbor dela za priključitev teh otokov k Argentini iz čistega patrio-tičnega nagiba, posebno, če se vzame, da temu odboru predseduje kak "Langeheim", ki prav gotovo ni pristen Argentinec, ampak prej Nemec.
BRAZILJSKA ŽERBA-MATE V ITALIJI
V Italiji primanjkuje kave, pa delajo ta čas veliko propagando, da bi ljudje namesto kave pili brazilsko žerba-mate, ki jo imenujejo brazilski čaj. Pišejo, da je uspeh dober.
BEG "NADEBUDNIH" FANTI-ČEV
Iz poboljševalnice, ki se nahaja v Marcos Paz, je prejšnji teden pobegnilo 8 teh "dobrih" fantičev.
Čuvaja, Santosa Ledesmo, starega 37 let, so nenadoma napadli: Sebastian Descalzo, star 17 let, Máximo Pereyra, 19 let, Sabino Fernandez, 18 let in Carlos Herrera, 19 let star ter mu odvzeli ključe in nato pobegnili.
Odprta vrata in nezmožnost čuvaja, ker je bil močno ranjen, sta dala priliko, da so zleteli v zlato svobodo še drugi štirje taki "ptički".
Policija, ki jih vneto išče, da jih pripelje nazaj, a jih še ni zasledila.
DOMAČE VESTI
OTROKA V DOBRO OSKRBO SPREJME
Družina v Buenos Airesu sprejme v oskrbo otroka, fantka ali deklico proti mali odškodnini.
Otrok bi bil kar najboljše negovan ter pod stalnim nadzorstvom.
Kdor bi tedaj želel oddati otroka tej družini v oskrbo naj se obrne za naslov na uredništvo Slovenskega lista.
SLUŽBO DOBI
Dekle ali mlada žena, ki bi bila za kuharico in druga hišna dela, dobi dobro službo pri pošteni družini.
Vprašati je: Paraná 275, Piso 4, Depto. 7. — U. T. 38 (Mayo) 5523.
AVTOMOBILSKA NESREČA
V soboto je s svojim avtom zelo naglo vozila iz tukajšnjega mesta proti Mar del Plati Maria Rabonde-lli, stara 32 let. V bližini mosta čez potok Tapera, je hotela prehiteti kamijon, ki je vozil spredaj. Radi male razdalje in velike brzine pa ni mogla dobro obvladati vozila ter se je z avtom z vso silo zaletela v mostnico. Sunek je bil tako silen, da se je avto popolnoma zdrobil, pri tem pa so bile tudi človeške žrtve. A. Laudo, star 65 let in Ramondelli-jeva 7 letna hčerka sta bila takoj mrtva. Antonio Ramondelli, star 51 let, Maria .Raomndelli, Maria Delfi-no, stara 31 let, Dora Lando, stara 30 let pa so bili vsi težko ranjeni in spačni, katera znamenja bodo nosili vse svoje žive dni, če bodo ostali pri čivljenju.
Nesrečni žrtvi sta bili prepeljani v Buenos Aires, kjer so ju pokopali. Ranjenci pa se nahajajo v tamkajšnji bolnišnici.
BELA ŽENA
Po dolgi in zavratni bolezni je v nedeljo 5. novembra zatisnila za vedno svoje blage oči, naša rojakinja, doma iz Gradaca v Beli Krajini, gospa Marija Sopčič, stara 36 let. Tu zapušča moža Janeza in štiri nedorasle otroče: Zofka 14 let, Ivan 13, Marija 9 in Anton 7 let. Nadalje zapušča tu brata Jožeta, ki se nahaja v Bahiji Blanki, odkoder je prišel i na pogreb. V domovini pa zapušča očeta Antona, brata Franceta in sestri Anico in Nežko.
S svojim možem in 2 otrokoma je prišla v Argentino meseca januarja 1930 leta. Z velikim trudom sta si v Mataderosu zgradila lastno hišo, katero pa je morala tako zgodaj zapustiti. Umrla je v bolnišnici Muñiz. Pokopana pa na pokopališču v Flo-resu. Na nje zadnji poti jo je pospremilo mnogo rojakov in rojakinj. Pogrebne obrede je izvršil izseljenski duhovnik Jože Kastelic.
Naj ji bo lahka tuja zemlja. Preostalim pa naše iskreno sožalje!
ZAHVALA
Družina Sopčič ter brat pokojne Marije se vsem srčno zahvaljujejo, ki so na kakršenkoli način pomagali v tej bridki uri zgube dobre ma-
tere, žene in sestre ter prosijo za oproščen je one, katere niso mogli v tako kratkem času obvestiti o zgubi drage pokojnice.
Družina Sopčič in Jože Pezdirc
Z OCEANIJO SO DOSPELI IZ EVROPE
Z motornikom Oceania, ki je dospel v Buenos Aires 6. novembra, je dospelo okrog 1500 potnikov, med katerimi je bilo tudi precej Slovencev, največ pa Židov iz Nemčije in menda okrog tisoč.
Med drugimi Slovenci so dospeli s Primorskega: gospa Šinigojeva iz Cinco Saltosa, Viktor Ličen, njegova žena Ana in hči Viktorija. Iz Jugoslavije pa so dospeli mlad pater frančiškan Gabrijel Arko, doma iz Ribnice ter Franc Kolšček in Franc Cerkvenik, ki bosta odšla na svoje posestvo v San Basilio v kordobski provinciji.
SLOVENSKI MORNARJI V ITALIJI POŠILJAJO PO ZDRAVE
Slovenski mornarji pri italijanski vojni mornarici, ki bo kmalu eno leto, ko so se mudili v Buenos Airesu ob priliki potovanja okrog sveta, pošiljajo pozdrave uredništvu Slovenskega lista ter potom njega vsem slovenskim priseljencem.
SLIKE IN RAZGLEDNICE JE PRINESEL IZ LJUBLJANE
Naš rojak Franc Cerkvenik, doma iz Trsta, ki se je bil pred petimi ponovno prišel v Argentino, je prileti vrnil v domovino in je sedaj nesel uredništvu Slovenskega lista sto slik pokojnega Bratuža iz Gorice, ki je bil fašistična žrtev kot smo svoj čas podrobneje pisali ter dvesto drugih slik, med katerimi so najznačilnejše one, ki nosijo verze našega goriškega slavčka Simona Gregorčiča: Bog združi vse Slovene pod streho hiše ene. Slike se dobijo v razprodaji na uredništvu našega lista ter stane vsaka 30 ctv. Po pošti 5 ctv. več. Kdor si jih želi nabaviti za spomin, naj nam takoj javi osebno ali pismeno.
HOTEL LLAO-LLAO
Koncem tega meseca bodo ponovno začeli graditi hotel v Nahuel Huapi, kjer je pred kratkim požar uničil krasen hotel Llao-Llao.
ZAPLENJEN PARNIK
Nemške vojne ladje, ki so krožile po Baltiku, so pred kratkim zajele in odpeljale v Stotin, letonski tovorni parnik "Arica", ki je vozil iz Rige semenski krompir, les, obloč-nice, ribe in druge izdelke v Buenos Aires.
Argentinska vlada je potom svojega zastopnika v Berlinu, dr. Ricarda Oliverja pri nemški vladi radi te zaplembe protestirala in zahtevala pojasnila.
IŠČE SE
Uršič Jakob, rojen dne 6. junija 1882 v Drežnici štev. 21 pri Kobaridu v Julijski Krajini. Išče ga njegova sestra Apolonija poročena Čes-nik v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21, Jugoslavija.
Izselili se je 13. novembra 1929 v Argentino, Buenos Aires, Tupunga-ta No. 2460 in mi je od tam pisal dvakrat in sicer meseca januarja ter februarja 1930. leta, potem pa nič več. Ker ima tukaj nekaj premoženja ga prosim v lastnem interesu, da naj setakoj javi na moj naslov, da bom vedela za naprej postopati.
Ker pa se bojim, da se mu je pripetila kaka nesreča prosim vsakogar, kdor bi kaj vedel o njem, naj bi bil živ ali mrtev, naj mi takoj sporoči na moj naslov.
Česnik Apolonija, Ljubljana .- Cerkvena ul. 21 Jugoslavija
CAJA NACIONAL
--DE -
AHORRO POSTAL
I.	— VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:
1.°	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000.
2."	Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000.
3."	Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país.
4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
II.	— VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes:
1.°	Garantía de la Nación sobre todas las operaciones.
2."	Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias.
3.'	Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales.
4.'	Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Ijas primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante.
5."	Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "céduli. para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan.
6."	Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.
7."	Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés.
8.'	Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejadfls entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500.
9."	Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5.
10.v Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas.
Vesti iz organizacij
V razmišljanje našim priseljencem
POMEMBEN GOVOR PREDSEDNIKA SLOVENSKE PATERNALSKE ŠOLE
V imenu paternalskega pododbora Jugoslovanskega osrednjega šolskega udruženja imam prijetno dolžnost in čast pozdraviti Vas, cenjene rojakinje in dragi rojaki, ter se Vam zahvaliti, da ste se odzvali povabilu naših malčkov, ki so se hoteli posloviti od Vas v tekočem šolskem letu s to prireditvijo. Poseben pozdrav in toplo zahvalo izrekam v imenu paternalske šole gospodu ministru dr. Izidorju Cankarju, ki je s svojo navzočnostjo blagovolil po-veličati to slavje naše mladeži. Pozdravljam tudi zastopnike Centralnega šolskega odbora in predstavnike bratskih društev ter se zahvaljujem Slovenskemu Domu, dock-sudski šoli in našim vrlim dekletom za nesebično sodelovanje na prireditvi.
Rekel sem že, da je to poslednja, poslovilna prireditev v tem šolskem letu. Zato bo gotovo primerno, če o naši izseljenski šoli povemo nekoliko več, nego je ob takšnih prilikah navada. Marsikaj se v naši šoli dogaja, o čemer širša javnost nič ne ve. Če bodo moje besede mogle
in Jugoslovan, ne more biti vseeno, ali bodo naši mlajši, ko dorastejo, pošteni, delavni in značajni možje ter dobra dekleta in žene, ali če bodo postopači, lenuhi in "atorrantes", kakršne proizvaja ulica. Vrline našega naraščaja bodo nam vsem v ponos in zadoščenje, in njihove slabe lastnosti bodo nam vsem v žalost in sramoto. Samo onemu, ki je popolnoma zatajil jezik svoje matere in se popolnoma izneveril krvi svojega očeta, samo takšnemu izgubljenemu sinu našega naroda more biti vseeno, kako se vzgaja naš naraščaj, kako raste in kaj bo iz njega.
Naše izseljensko šolstvo pa vrši tudi važno socialno funkcijo, ki prihaja posebno v paternalski šoli prav lepo do veljave. Paternalska šola, s svojim internatom, predstavlja za nekatere naše družine rešitev njihovega najbolj nujnega problema: rešitev vprašanja njihovega vsakdanjega kruha. Vemo za slučaje družin, ki se vkljub marljivim ' rokam njihovih poglavarjev niso mogle izkopati iz stisk. Skromen in nereden
Paternalski šolski otroci v prizoru "Kmetje" s petjem in plesom
šilih slučajih ne sprejemajo tujih otrok iz človekoljubja, marveč zaradi lastne materialne koristi. Takšni tuji in interesirani rejevalci otrok niso najboljši vzgojitelji in ponajvečkrat so tudi predragi za našega človeka, preprostega delavca. Internat naše paternalske šole je že nekateremu pomagal tudi v takšnih težkih slučajih. Za skromno odškodnino se takšni otročički sprejemajo v internat, kjer jedo, spijo, se uče in zabavajo pod skrbnim in naravnost materinskim vodstvom naših predobrih šolskih sester. Z upravičenjem smemo torej reči, da postaja naša izseljenska šola vsak dan bolj tudi važna socialna ustanova naše izseljenske skupnosti.
Šola vrši r»a tudi važno narodno-vzgojno nalogo. Ohraniti hoče naš naraščaj našemu narodu, kar je važno ne le za ohranitev obstoječih kulturnih in drugih društev našega iz-seljeništva, marveč sploh za bodočnost vse naše skupnosti. Naša kolonija bo čez dvajset, trideset ali več let drugače izgledala, če se bodo sinovi naših izseljencev, bodoči argentinski zdravniki, advokati, inžener-ji, industrijalci, politični možje itd. zavedali, da imajo v svojih žilah našo kri, čeprav že v naprej vemo, da bodo obenem tudi dobri in koristni člani argentinske državne skupnosti. Kakšna neprecenljiva škoda je za vso jugoslovansko kolonijo, da se ji je, radi pomanjkanja izseljenskih šol v preteklosti, popolnoma odtujil naraščaj, iz katerega so izšli odlični možje, katerih delo je v čast Argentini in katerih sloves sega tudi daleč preko argentinskih meja. Žarki njihove slave ne ogrevajo našo kolonijo, s katero so ti odlični argentinski delavci, sinovi našega naroda, izgubili vse vezi.
Dragi rojaki! Ali je torej res ali ni, da je naše izseljensko šolstvo važna zadeva za nas vse? Ali je res ali ne, da naše izseljensko šolstvo
"Slovenski dom"
PRVO POMLADANSKO ZABAVO
ki se bo vršila v NEDELJO 12. NOVEMBRA v društvenih prostorih GRAL. CESAR DIAZ 1657, na Paternalu.
Začetek ob 4 uri pop.
Domače zabave v Slovenskem domu se vršijo vedno v najlepšem družinskem razpoloženju, kakor je vsem obiskovalcem naših prireditev znano. — Pridite tudi sedaj vsi in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance.
Nasvidenje torej v nedeljo 12. NOVEMBRA v društvenih prostorih, Gral. Cesar Diaz 1657, ki se nahajajo 3 kvadre od Ave-nide San Martin po Dto. Alvarez proti Gaoni.

no: da ukvarjanje z zadevami, ki niso naše in na katere mi vplivati ne moremo, ni imelo nobenega smisla, ni nam prineslo nobene koristi, ni rodilo nič dobrega, marveč je pomenilo veliko škodo za vso našo skupnost zaradi izgube dragocenega časa, zaradi nepotrebnih zdražb in slabe krvi, ki jo je povzročalo. Ta šola nas mora nekoliko izbistriti.
Dragi rojaki! Pustimo zadeve,, ki se nas ne tičejo, in ogrevajmo se za ono, kar je našega; za ono, na kar moremo vplivati s svojo besedo, s svojim delom in s svojimi sredstvi. Pustimo tuje stvari in navdušujmo se za naše izseljenske ustanove, med katerimi je, in gotovo ne v zadnji našo nacionalno in socialno ustano-vrsti, patenalska šola. Podprimo to vo ne samo s tem, da se parkrat v letu udeležujemo njenih prireditev, marveč tudi s tem, da vstopimo v Jugoslovansko šolsko organizacijo kot njeni člani. To smemo storiti z zavestjo, da se bodo sadovi našega dela poznali in bodo naši izseljenski skupnosti koristili. Ogrejmo se za naše malčke, ker vse, kar storimo zanje, bo padlo na rodovitna tla, v hvaležna srca.
Pozdravljeni!
vzbuditi zanimanje za naše izseljensko šolstvo tudi pri takih, ki doslej niso preveč pokazali, da razumejo, kakšno veliko važnost ima ta izseljenska ustanova za vso našo skupnost, bo moj namen v obilni meri dosežen.
Iz skromnih početkov se je naša poternalska šola — pod skrbnim vodstvom čestitih šolskih sester, katerim ne bomo nikoli dovolj hvaležni — razvila v važno, vsega našega spoštovanja in vsenaše pomoči vredno ustanovo, v kateri se vzgaja 48 naših otrok in v kateri sijajno uspeva tudi internat. Število njenih gojencev se je doslej stalno večalo in prepričani smemo biti, da bo v prihodnjem šolskem letu spet narastlo.
Šola vrši važne vzgojne, socialne in nacionalne funkcije. Kot vzgojno središče si prizadeva odtegniti naš naraščaj škodljivemu vplivu ulice, ki je gotovo najslabša vzgojiteljica, že zaradi tega samega namena zasluži ta naša ustanova, da jo vsi Podpiramo po svojih najboljših močeh. Nikomur, ki je član naše izseljenske skupnosti, ne more biti vseeno, kako se vzgaja deca naših izseljencev. Nikomur, ki je Slovenec
zaslužek ni zadostoval za potrebe doma; mati ni mogla nič prispevati, ker je morala biti doma, da je otroke varovala, jim stregla in jih vzgajala. Internat je prinesel rešitev: oče in mati sta se zaposlila kot "matrimonio" — kakor tu pravijo, o-troke pa sta oddala v rejo in vzgojo paternalski šoli. — V drugih družinah omogoča naša šola materam, da s svojim delom in zaslužkom v tujih hišahi, pomagajo vzdrževati dom, ne da bi radi tega trpela vzgoja otrok, ki jih zgodaj zjutraj oddajo v pa-ternalsko šolo ter jih zvečer, ko se vračajo z dela, pridejo iskat. Kakšna sreča in kašna tolažba so naši tečaji za take pametne starše, ki vedo, da otrok ne smejo prepuščati ulici, če nočejo pozneje občutiti pogubnih posledic njenega slabega vpliva, in dobro vedo, da smejo svojo deco — svoj največji zaklad — z mirno vestjo zaupati naši šoli. — Imamo pa med našimi malimi pen-zionisti v internatu tudi take, ki jim je kruta smrt ugrabila mamico. Oče mora podnevi služiti kruh. Kdo naj tem sirotam kuha, kdo naj jim pere in lika, kdo naj jih vzgaja? Ali naj jih oče odda tujim ljudem, ki v tak-


iS
JaPonaki ples "Gejš", ki so ga izvajale učenke na nedeljski prireditvi
zaradi svojega dela in svojih uspehov na narodnem, vzgojnem in socialnem polju zasluži naslov najvažnejše izseljenske ustanove in radi tega tudi v največji meri našo pomoč ?
Trošili smo v preteklosti mnogo energij mnogo črnila in mnogo besed za stvari, odkaterih nismo imeli nobenih koristi. Cepili smo se, prerekali in se včasih celo sovražili zaradi zadev, od katerih ni odvisna sreča naše kolonije. Vodili smo v naši izseljenski skupnosti vojsko zaradi političnih barv in se delili v tabore, ki se niso gledali s prijaznimi pogledi. Danes z odprtimi ustmi gledamo, kako se različne barve, ki so nam delale toliko preglavic, mešajo na tako neverjeten način, da bi bili še pred nedavnim proglasili za blazneža vsakega, ki bi nam bil skušal dopovedati, da je kaj takega mogoče : da se rdeča barva zmeša prav tako lahko tudi s črno kakor s katerikoli drugo. Danes gledamo in strmimo in ne moremo doumeti. Nekaj pa, mislim, je danes nam vsem jas-
\
Z ŠOLSKE PRIREDITVE
Tako lepe otroške prireditve, kot smo jo imeli priliko videti v nedeljo, gotovo še ni bilo v Buenos Airesu. Poleg Slovenskega doma, ki je zapel tri pesmi, so izključno ves program izvajali naši malčki. Vse točke so bile lepe, nekatere pa naravnost dovršeno in umetniško podane. Posebno je ugajal ples Japonk, balet Irene Vidmarjeve in "Stare in mlade", ki je izzval med občinstvom mnogo smeha ter so ga morale učenke ponoviti. Nadvse lep in zanimiv je bil tudi ostali del sporeda.
Igra Trnjulčica je tudi vsem zelo ugajala, samo so bili morda vmesni prividni plesi vil nekoliko predolgi in monotoni, vsekakor pa zelo simpatični.
Z eno besedo: ves program je bil zelo lep in zanimiv in bi želeli kaj takega še mnogokrat videti. Izvajan je bil spored v lepi kulturno-vzgojni ter vzajemni povezanosti dečkov in deklic, ki bodo, ko dorastejo, zdrav in kreposten naš izseljenski narod, na katerega bomo lahko ponosni.
Lepo je povedal o pomenu in namenu slovenske šole, predsednik iste dr. Kjuder, katerega govor prinašamo v celoti na drugem mestu.
Moralni uspeh prireditve je bil torej sijajen, ne pa tako materjalen, kajti dvorana ni bila popolnoma zasedena.
Rojaki in rojakinje! Bodimo odkritosrčni: Kaj imate res tako malo razumevanja za našo stvar? Ali je res tako velika žrtev z malenkostno vstopnino podpreti katerokoli naših prireditev, ali se zgolj iz lenobe ne odzovete tudi taki prireditvi kot je šolska? Mi si vprašanja nikakor ne znamo tolmačiti. Medtem ko se naši doma s trdo žilavostjo in neizprosno voljo borijo za svoj obstoj, za svoj biti ali ne biti, mi pa tukaj kot klade ležimo in smo brezbrižni celo za lastne koristi in bodočnost. Ne zadenejo vseh te besede, a kogar zadenejo brez opravičljivega vzroka, naj si jih brez zamere vzame k srcu.
Rojaki in rojakinje! Pokažimo več samozavesti in ponosa in več kulturnega ter vsestranskega zanimanja za naše skupne zadeve. Kdor nima smisla za skupne koristi, bodisi v katerem koli pogledu, mu bodo tudi lastne zelo skromno odmerjene.
BOŽIČ IN NOVO LETO
Ne pozabite na vašo obitelj v starem kraju.
ZNANA BANKA, VAS STARI PRIJATELJ
Vam je na razpolago za dostavljenje Vašim hitro točno denarno nakazilo brez kakih stroškov in s po vratnim potrdilom prejemnika, s katerim se zamoret uveriti, da je bil Vaš nalog najhitreje in točno izvršen Od tega je odvisno, da bo imela Vaša obitelj srečn praznike.
Jugoslovanski Oddelek
áü Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Centrala:
Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo.
Podružnica za Bs. Aires CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
Za Vaše prihranke v naši HRANILNICI plačamo obresti 4 krat letno
Plovba na morjih oživljena
Po prvih dneh nervoznosti, ko je zastala vsa plovba na morjih, se je sedaj plovba spet začela oživljati. Takoj po izbruhu vojne so se zatekle v dalmatinska pristanišča vse jugoslovanske iadje, ki so bile v Sredozemskem morju. Nekatere je vojna napoved zalotila sredi oceanov, pa se je vsem posrečilo priti na varno. Kapitani pripovedujejo, da Angleži pri izvrševanju nadzorstva ne delajo takih sitnosti in ne ravnajo nevljudno, čeprav tako trdi tuja propaganda. Vse jugoslovanske ladje, ki so morale skozi Gibraltar, so bile pregledane, a se je ves ta posel opravil hitro in vljudno. Ko se je sedaj spet nekoliko zjasnilo, so skoraj vse ladje odrinile na odprto morje. Večina jih prevaža blago po Sredozemskem morju, nekaj pa jih je tvegalo pot celo čez Ocean. Ladje morajo imeti na najbolj vidnem mestu znake svoje državne pripadnosti, ponoči pa jih morajo z reflektorji obsevati, da bi se izognile slučajni katastrofi. Pač pa vozijo angleške ladje večinoma ponoči in še takrat plujejo z zastrtimi lučmi.
ODREDBA CELOVŠKEGA POLI CIJSKEGA RAVNATELJSTVA
Celovški policijski ravnatelj je odr edil, da se dekleta letnikov 1920-1921 javijo k obvezni delovni službi. Prepovedano je pripravljanje kislega mleka, jogurta in sličnih mlečnih izdelkov. Ovčjerejci smejo odslej od striže ovac ohraniti 5 kg neoprane ali 2 in pol kg oprane volne za lastno uporabo, ostalo pa oddajajo zbiralnicam. Siadkorčki, umetna strd in druge slaščice se dobijo odslej le v omejenih količinah, prodaja čokolade, kakaoa in kave pa je trenutno ustavljena.
gimnazijo odlikovali za ta jubilej z redom sv. Save I. razreda.
NEMŠKA GOSPODARSKA DELEGACIJA V BEOGRADU
Nemška gospodarska delegacija, ki se je pogajala v Beogradu za novo trgovinsko pogodbo med našo državo in Nemčijo, je želela v največji meri doseči, da bi se izvoz surovin iz naše države v Nemčijo povečal. Zlasti se Nemčija zanima za naše rude in rudne koncentrate, ki jih potrebuje za svojo industrijo. Prav tako je nemška delegacija izrazila željo, da bi se povečali izvozni kontingenti življenskih potrebščin. 1: oktobra so imeli delegati pi'ost dan, ki so ga Nemci porabili za to, da so obiskali grobnico Kara-djordjevičev na Oplepcu in tam položili venec na grob kralja Aleksandra.
Stalna .jugoslovensko-nemška trgovinska komisija, ki že štiri dni zaseda v Beogradu, je razdelila svoje delo na posamezne komisije, ki se bavijo vsaka ločeno s posameznimi vprašanji. Razpravljajo o ureditvi tovornega prometa in o posameznih vrstah blaga, katerega bi mogla naša država prodajati Nemčiji. Do danes bodo te podkomisije končale svoje delo in se bo pooldne zbral plenum komisije, da spreči sklepe polkomisij. Zlasti se Nemci zanimajo za naše kmetijske proizvode in za naše rude. Življenskih potrebščin bo naša država prodala Nemčiji toliko, kolikor jih bo mogoče, ker mora pri tem upoštevati tudi ostale države, katerim dobavlja to blago in ima z njimi podobne pogodbe. Glavno vprašanje pa je to, kako bo Nemčija dobavljeno blago plačevala.
NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA
Novo železniško progo od čačka do Banjaluke bodo začeli v kratkem graditi, železniška uprava je razpisala liietaeijo za prve dele te nove proge. Cela proga bo veljala 68 milijonov din.
SLOVENSKI
KMET NA KOROŠKEM
Glasilo koroških Slovencev "Koroški Slovenec", ki izhaja v Celovcu, prinaša v številki od 4. pr. m. u-vodni članek o slovenskem plemstvu v zgodovini, nakar sklepa: "Devetnajsto in dvajseto stoletje pripravlja novo slovensko plemstvo: slovenskega kmeta. Če so bili nekoč kosezi in za njimi mali vitezi vidni nositelji slovenskega življenja, jih v novi dobi nasledujejo slovenski kmetje. V njihovem okrilju je slovenska narodna usoda, nosilci so slovenskega kulturnega življa, branilci slovenske narodne pravice. Slovenski kmet postaja slovenski plemič po svoji krvi, in po svojem zdravem duhu. Državna postava o dednih kmetijah jih ustoličuje, naša zgodovina imenuje in sedanjost potrjuje."
DELO NOVOSADSKE OBČINE
Dva milijona dinarjev je odobrila za gradnjo zavetišč proti zračnim napadom novosadska občina na svoji seji. Z gradnjo zavetišč so takoj začeli. Obenem so občinski očetje sklenili, da se bo ustanovilo novo mestno gospodarsko poslopje, ki bo obsegalo vsa mestna podjetja. Končno so sklenili darovati bolnišnici precejšen stavbni prostor, ker si na-merava bolnišnica postaviti štiri nove paviljone.
STOLETNICA BEOGRAJSKE MOŠKE GIMNAZIJE
100-letnico svoje ustanovitve je slovesno proslavila 1. beograjska moška gimnazija, ki se ponaša še s tem, da se je v njej šolal tudi pokojni kralj Peter I. Osvoboditelj. K proslavi so prišli kraljev zastopnik, prosvetni minister Maksimovic, ravnatelj vseh ostalih beograjskih srednjih šol veliko število nekdanjih u-čencev gimnazije, ki so se v javnem življenju visoko povzpeli. Med temi učenci je bilo veliko število vseuči-liških profesorjev in znanstvenikov ter politikov, kakor na primer stari Ljuba Davidovic in predsednik srbske akademije dr. Belic. Nagovor je imel nanje tudi svoječasni ravna-ter te gimnazije, ki je v pokoju že 30 let. Kraljevski namestniki so
POSVETITEV PRAVOSLAVNE CERKVE NA SUŠAKU
Pravoslavni patriarh dr. Gavrilo je v nedeljo 1. oktobra posvetil novo pravoslavno cerkev na Sušaku. Ko se jepatriarh peljal skozi Zagreb, ga je tam pozdravil tudi ban banovine Hrvatske dr. Ivan Suba-šič in mu izrekel dobrodošlico. Patriarh se je zahvalil za pozdrav in izrazil svoje veselje nad bratstvom Hrvatov in Srbov, ki se je začelo spet poglabljati. Pri posvetitvi pravoslavne cerkve je zastopal baria dr. šubašiča tamkajšnji okrajni glavar. Patriarh je 2. oktobra posvetil pravoslavno cerkev tudi na Reki.
Velikodušnost tovarnarja
Dober zgled za ostale tovarnarje .¡e dala tovarna salam Gavrilovič i/. Petrinje. Poboljšala je delavcem plače od 7—15%, obenem pa jim .je zagotovile plačane dopuste 14 dni. Vsi delavci dobe kosilo v tovarni, oženjeni pa dobe meso in mast za 15% ceneje kakor pa so tovarniške cene. Delavske plače bodo znašale mesečno od 900 do 2200 din. Tako ugodno pogodbo je izposlovala delavcem hrvaška delavska organizacija, ki je del dr. Mačkovega gibanja.
PAMETEN NASVET
Glasilo Kmečke zveze "Orač", je v zadnji številki prinesel važen članek, kjer med drugim kmetom svetuje te-le stvari: Nihče naj ne prodaja svoje kmetije! Če vse drugo pade, kmetija ostane! Naj bi ljudje tudi ne držali svojega denarja, če ga kdo kaj ima, brez potrebe doma. Ta denar je odtegnjen skupnemu slovenskemu gospodarstvu. Dalje naj ljudje v teh razmerah ohranijo mirno kri, ker razburjenje največ škoduje. Čim bolj bomo mirni, tem manj škode bo. čimveč bo razburjenja, tem večja je nevarnost za vse. V časih, ko ljudje izgube v razburjenju svojo glavo, imajo razni špekulanti lahko delo na škodo ljudskega premoženja, razni agenti pa sejejo v takih razmerah nalašč med ljudi še večjo zmedo, da imajo potem sovražniki poštenega ljudstva lažje delo. Torej mirno kri in zdravo pamet! Saj lahko vidimo, da nam ni treba imeti nobenega strahu, ko pa je naša država nevtralna in je zdaj dolžnost nas vseh, da to nevtralnost podpremo. Ljudi begajo z raznimi govoricami le tisti, ki bi radi, da bi se naša država kam zapletla. Taki so sovražniki ljudstva in države, zato jim stopite na prste!
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
KONGRES VOJNIH INVALIDOV V ZAGREBU
S. oktobra je bil v Zagrebu kongres vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije. Po pozdravnem govoru so bile prirejene kralju velike manifestacije. Izvoljeno je bilo predsedstvo kongresa. Potem je povzel besedo poveljnik IV. armadne oblasti, general Nedeljkovic. Njegov govor -UC	, : UlO^ipjZA ■/ JUOUOij aj' as
goslovanska vojska!" Nato so bili odposlani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, predsedniku vlade g. Cvetkovicu, podpredsedniku dr. Mačku, vojnemu ministru gen. Nediču, socialnemu ministru dr. Budisavljeviču in banu banovine Hrvatske dr. šubašicu. Nato je dr. Krpan v imenu tovarišev iz banovine Hrvatske izjavil, da izstopajo iz skupnega društva ter osnujejo svoje posebno društvo s sedežem v Zagrebu. Predsednik Nedic je obžaloval ta korak ter se je obenem hrvatskim delegatom zahvalil za sedemnajstletno sodelovanje. Nato se je izvolila nova uprava z Božidarjem Nedičem na čelu. Za podpredsednika sta bila izvoljena Miljutin Mrva-Ijevic in Dragoljub Jurekovic.
POLJSKI PRIDELEK V JUGOSLAVIJI
Okrog 250.000 vagonov pšenice in 400.000 vagonov koruze pridela vsako leto naša država. Okrog 30.000 vagonov pšenice preostane za izvoz v tujino, koruze pa okrog 50.000 vagonov. Koruza se večji del porabi doma, kajti kmetovalci je ne rabijo za ljudsko prehrano, temveč tudi za krmo živine, zlasti pa svinj. Največje težave pa so bile doma zaradi tega ker nismo imeli velikih skladišč, v katerih bi shranjevali vse viške našega pridelka. Šele sedaj se grade primerni silosi v žitorodnih krajih, v drugih krajih pa potrošniški magazini, pa ne samo za žito in koruzo, temveč tudi za sadje. Taka dva silosa za shranjevanje žita in sadja bosta zgrajena tudi v Ljubljani in Mariboru; prvi bo za žito, drugi pa za sadje. Za gradnjo silosov je bila že pred nekaj meseci ustanovljena družba s kapitalom 220 milijonov dinarjev, katere so vplačali državni denarni zavodi, in sicer Hipotekama banka, Poštna hranilnica, Privilegirana agrarna banka, Privilegirana izvozna družba in končno država Sama, ki je vložila v to družbo 60 milijonov dinarjev.
VOJNI DAVEK NA KOROŠKEM
Na Koroškem glede novih davkov zaenkrat še ni zadostnega pregleda. Trenutno so povečane javne dajatve pri plačah nad 234 mark mesečno za 50%. Uveden je tudi poseben vojni davek za letnike 1916 do 1920. ako niso bili vpoklicani k vojakom.
IZKAZNICE NA GOSTE IN ABONENTE NA KOROŠKEM
S l. oktobrom so bile na Koroškem uvedene nakaznice tudi za abónente in goste v gostilnah. Vsa jedila v gostilnah se bodo v bodoče dobivala samo na nakaznice. Poleg čem. navadnih izkaznic so še tako imenovane "potovalne nakaznice", ki jih izdajajo občinski uradi v zameno za navadne. V vsaki gostilni pa se do->i po ena jed tudi brez nakaznice. Uredba o živilskih nakazanicah govori tudi o osebah, ki se same preživljajo. Deli jih v tri skupine: 1. kmetje, ki se sami oskrbujejo: 2. osebe, ki se delno same oskrbujejo in 3. osebe v bolnišnicah in drugih javnih zavodih. Kdor se polno oskr-buje sam, ne dobi nakaznic za živila, razen za sladkor, marmelado in | kavna nadomestila. V zadnjih dneh j je bila ustavljena prodaja čaja, popra, cimeta in drugih koloni.jalnih proizvodov. Tudi kava in kakao se ne smeta več prodajati, čokolade za nekaj časa no smejo več prodajati. Meso se sme v bodoče prodajati samo s kostmi. Teža kosti lahko doseže pri svinjskem mesu 20%, pri govejem 25% in pri telečjem 30%. Ovčje meso se sme prodajati izničilo samo z vraščenimi kostmi. Od svinjskih glav, pluč in jezikov so vračuna 50% na nakaznici določene količine, od govejih, telečjih in ovčjih glav pa 25%.
SPLOVITEV TORPEDOVKE "LJUBLJANA"
7. oktobra dopoldne je bila v Splitu lepa mornarska slovesnost. Poveljstvo jugoslovanske vojne mornarice je prevzelo v našo mornarico novo zgrajeno torpedovko, ki nosi po slovenski prestolnici ime "Ljubljana". Nova torpedovka je povsem enaka dvem že izgotovljenim torpedovkam "Beograd" in "Zagreb". Slovesnosti so se udeležili visoki zastopniki vojaških, mornariških in civilnih oblasti. Mesto Ljubljano je zastopalo posebno odposlanstvo na čelu z županom dr. Adleši-Dr. Adlešič je ob tej priložnosti izročil torpedovki kot dar mesta Ljubljane krasno zastavo z ljubljanskim mestnim grbom. Imel je lep nagovor, v katerem je poudaril med drugim, da naj torpedovka "Ljubljana" pod to ponosno zastavo pomoga obvarovati mir. Pozval je mornarice, naj ohranijo dediščino, ki so jo prejeli po svojih slavnih prednikih, ter naj obvarujejo sebe in svojo čast ter to častno bojno zastavo. Po blagoslovitvi zastave se je poveljnik ladje kapetan fregate Josip Ahlin v izbranih besedah zahvalil za krasno ¿larilo ter izrazil pripravljenost posadke, da bo branila zastavo in naše morje. V imenu kr. mornarice .je spregovoril še kon-treadmiral Marjaševič, nakar so med sviran.jem državne himne potegnili zastavo na ladijski drog.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja * pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	. SUIPACHA 28
r----=-
IOI
U
O
D
o
aoDoc
MODERNA KROJAČNICA
Peter Capuder
izdeluje moderne obleke po zmernih cenah. AYACUCHO 975 — BS. AIRES §	U. T. 41 - 9718
ffT"-	.................iflP
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelie MARKO RADALJ
i
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD

Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke.
NE ODLAŠAJTE
V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Pripo-* roča se DANIEL KOSIÓ Ul. Calderón 3098 Villa Devoto
PROSVETNA ZVEZA NA KOROŠKEM SME POSLOVATI
Kakor znano, je Slov. prosv. zveza v Celovcu dobila letošnje poletje od državnega komisarja za društva dovoljenje, da smejo vsa pri njej včlanjena društva nadaljevati svoje kulturno delo med slovenskim ljudstvom. Pač pa je bila za to dovoljenje določena upravna taksa v višini 1000 mark, s -čimer bi bile krite tudi takse pri SPZ včlanjenih društev. Tekom poletja pa so tudi posamezna društva začela dobivati posebne plačilne naloge v znesku 5 mark za društvo. Kakor sedaj izhaja iz poziva Slov. prosvetne zveze, je dunajski društveni komisar odredil, da se slovenskim kulturnim društvom pomotoma predpisani pri-spjevek 5 mark črta. Iz omenjenega poziva tudi izhaja, da so morala slovenska društva vložiti nova pravila, ki bodo predvidoma odobrena mogoče že tekom oktobra, nakar se bodo lahko vršili društveni občni zbori.
Obvezna delovna služba v Nemčiji
Letos je bila po vsej Nemčiji uvedena obvezna delovna služba za mlada dekleta. S 1. novembrom so vpoklicana tudi vsa koroška dekleta letnikov 1914 do 1922. Izvzeta so dekleta, ki so v poklicih vsaj od 22. septembra 1939 in imajo v dokaz zaposlitve svojo delovno knjižico, dalje dekleta, ki se šolajo poklicno kot Učenke, praktikantije in volonterke, ali pa se nahajajo v strokovni šoli, dalje vsa dekleta, ki obiskujejo kakšno javno šolo in končno dekleta kmečkih in podeželskih delavskih družin, ki so za delo doma nujno Potrebna.
HITLER ČASTNI OBČAN VELIKOVCA
Mesto Velikovec. je imenovalo kanclerja Hitlerja za svojega častna občana. Kancler se je za to ^eriovanje zahvalil pismeno.
nili svoje avtomobile v garaže za ne- ¡ določen čas. V zvezi s tem je izšla odredba, da je treba oddati vse pnevmatike, ki niso na vozilih s posebnim dovoljenjem za nadaljni promet, na razpolago državi. Vozila, ki smejo tudi v bodoče v promet, so prejela posebno oznako v obliki V. Če bi se pojavilo na cesti vozilo brez tega znaka in brez izrecnega dovoljenja oblasti, bo zaseženo, lastnik pa bo občutil kaznovan. Za tovorni promet pa veljajo drugi predpisi. Druga važna odredba je uvedba vizuma na potne liste. Za vsako ¡/.potovanje iz Nemčije kakor tudi za pripotovanje v Nemčijo se odslej zahteva poseben vizum, ki stane 8 mark. Isto velja za tuje državljane, ki hočejo v Nemčijo. Vizum za jugoslovanske državljane stane 144 din. Zaradi vidiranja potnih listov so težko prizadeti jugoslovanski delavci, ki so prišli v Nemčijo še v rednih razmerah in se sedaj vračajo domov. Večina sploh še ni bila obveščena, da so potrebne vize. Ko so prišli na mejo, so bili zavrnjeni, kar je imelo za posledico nepotrebne stroške. V nekaj primerih so prišli delavci ob prihranke, ki so jih zaslužili s težkim delom.
Dr. Laza Markovic, jugoslovanski minister pravde
ATENTAT PROTI HITJERJU
Kmalu potem ko je v sredo zvečer Hitler zapustil pivovarno Buerge-brau v Monakovem, je eksplodirala v njej bomba, ki je povzročila šest mrtvih in (50 ranjenih.
Brez dvoma je bil atentat namenjen Hitlerju, a je bomba četrt ure prepozno eksplodirala. To je že tre-jtji atentat na iHtlerja.
Apel primorskih beguncev v Jugoslaviji
krajev
Poleg živilskih nakaznic na Ko- j , roškem povzročajo velike skrbi na- DrobilC VCStl IZ kaznice za obleko, perilo, tkanine i. dr. Samo v izjemnih primerih kakor pri porodih, bolezni, smrti in ob ureditvi novega gospodinjstva so dovoljene izjeme, da je mogoče dobiti reči brez posebnih nakaznic. Trgovci so še posebej v skrbeh, ker se stare zaloge hitro praznijo, do-čim na nova naročila ni zadostnega doliva.
VOJNOSTANJSKE ODREDBE NA KOROŠKEM
V zadnjem času je bila izdana na Koroškem cela kopica novih uredb ln predpisov, ki počasi uvajajo v deželo vtis vojnega stanja. Vsako--dnevni zatemnitvi mest in vozil so Se ljudje že precej privadili. V zad-?Vjih dneh so v tem pogledu nastopila majhna olajSanjáa. Tako so najpametnejše ulice zopet za silo raz-SVetljene, da v sredini mesta niso v.eč potrebne zatemnjene žepne svečke, ki so bile pred kratkim reden P°jav na mestnih ulicah. Z 20. septembrom je bil dejansko ustavljen zasebni avtomobilski promet, .amo v izjemnih primerih se izdaja-•1° posebna dovoljenja, ki dovoljuje-Uporabo zasebnega voza tudi v ?°doče. Zdravniki, živinozdravniki Nekateri funkcionarji stranke in °"lasti ter konzularna zastopstva so laed izjemami, vsi ostali pa so shra-
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Vene reas
A^ALxze urina brezpla5n0- Analizo krvi.
SCptt't',0 m°d°rn0 zdravljenje.
J-Us v VRoh oblikah. Popolno zdruv-RÓSaÍ0 l'a Podlagi krvno analizo (914)
1\ rnnAnl	>«tr.n aI mir I T-7 Tin.
Na Koroškem je v vrsti novih odredb treba omeniti tudi nekaj pozitivnih. Med drugim so odgodene vse ekspedicije, konkurzi in sodnijske obravnave pri osebah, ki so bile vpoklicane v vojsko. Prisilne prodaje so izključene tudi pri onih, ki še ne služijo v vojski. Nadalje je izšla odredba, po kateri proti razsodbam v procesih do 500 mark ni priziva na višje deželno sodišče. Pri-zive, ki se tičejo vrednosti nad 500 mark, rešuje višje deželno sodišče v Gradcu. Končno je poenostavljeno tudi kazensko postopanje. Porotnih sodišč ni več; v prvi instanci sodijo poedini sodniki, v drugi pa kazenska zbornica deželnega sodišča, ki sestoja iz treh sodnikov. Proti razsodbam kazenskih sodnikov so možni samo še prizivi proti sodbam kazenske zbornice pa so mogoče tudi ničnostne pritožbe. Zločinci in hudodelci bodo sojeni hitro in ostro. Za vse zločine in prestopke sme državni pravdnik zahtevati posebno sodišče, ki sodi takoj in ostro. Proti razsodbam posebnih sodišč ni pritožbe.
ŽUPNIK KONFINIRAN
Osp v Istri. — Župnika Malalana ko konfinirali za tri leta. Vzroka niso navedli nobenega. Znano je samo, da je bil zelo dober z našimi ljudmi v Istri ter jim je šel v vseh Zadevah na rodo. Malalan je doma iz Barkovelj pri Trstu.
lvrončni izpahi, mozoljčki. Izpa-Zl^Jj? Ultiavioletni žarki.
0 StLO: zdravimo liroz brez opera-
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
'lani
Po
ŠIBKOST: Hitra roRcneracija
' Cic«eUiju.
sn, BOLEZNI: Ncvrastenija, izguba in Šibkost.
C* IZEM: kila' ntl(lun> f?ottt- SU>
8r°a> zdravimo piv modernem nem-
KnSolj, Šibka pljuča, colitis, razfiirjenjo, k ron i in a za-
ow,NOS' USES A, vnetje, polipi: brez bolečln-
Í^Aftííí0 OZDRAVLJENJE $ 30.-
aav i P0 $ NA TEDEN «m . 8 svojimi modernimi naprava-
«KUhT. z Izvrstnimi SPECIJAUCSTI .1«
Eajajj,,0 Trste v Argentini. — LeCenj
\ DhS ~~	tedensko ln me-
0 WaCevanje.
, -12 OR NEDELJAH OD 8—12
'vadavia
PLAZA ONCE
3070
Poslužujte ?e
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"

Franc Lojk
VILLAREOEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094
Trst. — Pod avtomobil je prišel 33 letni kurjač Valentinčič Ivan. Njegovo stanje je zelo nevarno, ker si je prebil lobanjo. Nesreče je kriv sam, ker so ugotovili, da je bil pijan.
*
Rihemberg. — Tatovi so vdrli v stanovanje Franca Vidmarja, starega 39 let, stanujočega v Cvetrožu. Odnesli so mu 830 lir, ki jih je imel v Skrinjici pod posteljo. Karabinerji
še niso izsledili tatov.
*
Postojna. — Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen Ivan Achille, star 43 let doma iz Postojne na 3 leta in 4 mesece zapora, ker je lansko leto težko ranil Danila Zafreda, s katerim je bil navzkriž zaradi politike. Dejanje je izvršil v popolni pijanosti poleg tega pa je še razsajal po gostilnah in kavarnah.
*
Trst. — Policija je aretirala prodajalca sadja Ivana Saksido, ki je ranil z ostrim nožem dečka, ker mu je ukradel eno breskev. Saksida bo"
zaradi tega kaznovan.
*
Prosek. — Zaradi slabe ceste sta se prevrnila 40 letni Pertot Josip in njegov 17 letni sin Ladislav, ko sta se peljala na motornem kolesu proti Trstu. Zaradi dobljenih ran se bosta morala zdraviti 4, tedne.
Trst. — Sodišču je bil predan S. Žagar star 27 let, ker je v občinskem gozdu Igorca imenovanem posekal drevo. Poleg tega je bila denunci-rana tudi njegova mati, ki je stražnika, ko je zapisoval sinove podatke, težko ozmerjala.
HUDA AVTOMOBILSKA NESREČA V soboto, 23. septembra zvečer se je bliskovito razširila po Gorici razburljiva vest, da se je na Majnicah v bližini ločniškega mosta na desnem bregu Soče pripetila strašna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. Kmalu se je dognalo, da sta pri nesreči izgubili življenje gdč. Gabrijela Luke-žič, uradnica v tiskarni Luchessi (Lukežič) in 14 letna Elvira Bres-san iz Ločnika. Gospodična Lukežič se je popoldne odpeljala s svojo nečakinjo na sprehod proti Sovod-njam. Ko se je pozneje vračala s svojo družbo preko Zagraja proti Gorici, jo na Majnicah pridirjal nasproti neki luksuzni avtomobil. Nesreča je hotela, da je v isti smeri kot kolesarji vozil tudi kmečki voz. naložen s sirčjem, ter je otežkočil u-mikanje in pogled. Drveči avtomobil je zadel ubogo Gabrijelo z blat-nikñom in jo z vso silo treščil na cesto. Z razbito glavo je obležala mrtva. Hip na to je trčil še v 14 letno deklico Bressan, ki je bila v bližini, jo podrl na tla in ji prizadejal take poškodbe, da je kmalu umrla. Z Lu-kežičevo družino sočustvuje vse mesto. Večni pokoj obemn mladenkama !
"Sedejeva družina" v Ljubljani, je v svojem društvu udružila Slovence, katerih usoda je bila podobna vsem po vojni izobčenim manjšinam, ki so pripadale različnim jezikovno nesorodnim narodom.
i eznja vseh manjšinskih povojnih pokretov je bila, da združi razkropljene delce svojega naroda, ki je pod silo razmer, bil prisiljen, zapustiti rodno grudo in je nehote vezan za drugo jezikovno njemu enako domovino. V tem primeru je Slovenija druga domovina našim izseljencem iz Julijske Krajine.
"Sedejeva družina" je ognjišče, okoli katerega se zbirajo vsi naši zavedni ljudje. To društvo nima izrazito političnega značaja. Društvene težnje so bolj socialno-kulturne-ga pomena. Društvo podpira v prvi vrsti tiste naše ljudi, ki so v najbed-nejših okolščinah iskali zatišja v Sloveniji. Društvo jim mora v tem pogledu iti na roko in jim potom svojih zvez skuša tudi dobiti zaposlitve. Razumljivo je, da je naš narod, narod delavca in kmeta, in če je bil prisiljen ta zapustiti svojo rodno grudo, je prišel praznih rok v nov svet. "Sedejeva družina" skuša našim ljudem gmotno pomagati, kar pa je tudi za samo družino v teh težkih ekonomskih časih tudi zelo neugodno in mora svoje sile na vse strani upregati, da si pridobi denarnih sredstev. Res je, da ima družina poštenih in vestnih članov, ki redno plačujejo skromno članarino, vendar so potrebe naših ljudi večje, kakor so pošteni, skomni dohodki društva. S prirejanjem različnih predavanj, socialnih, kulturnih, ekonomskih in dr., dobiva društvo skromne prejemke, a vse to tudi še ne odtehta potreb naših brezposelnih in kruha potrebnih ljudi. ,
Namen tega našega informativne-' ga članka je v prvi vrsti pozdrav ¡ vsem našim izseljencem, prisrčen pozdrav našemu slovenskemu ljudstvu v tujini, obenem pa tupdi želimo opozoriti naš solvenski živelj v Južni Ameriki, katerega gmotno stanje je najbrže boljše, kakor je stanje našega begunca od Adrije in Soče, ki živi v svobodni Sloveniji.
Slovenci v zadnjih letih skušamo združiti vse naše slovenske sile do-v tujini in za mejami, ker se za-
celega našega naroda. Od umetnika preko obrtnika, uradnika, čevljarja do trgovskega vajenca. Okoli tega ognjišča se zbira naš živelj, ki si je postavil za cilj pomagati našemu človeku-brezdomcu in našim bratom in sestram onkraj meje, v polni zavesti, da bodo nehanja in biti našega društva vendarle rodilo končne zaželjene sadove, kličemo amerikan-skim bratom: Spomnite se nas!
Priznanje in naročilo
o
našemu rojaku
"Sedejeva družina" je izdala sledečo odhodnico našemu rojaku Francu Cerkveniku:
Ob priliki, ko nas zapuščate in odhajate v Ameriko, se Vam v prvi vrsti napjepše zahvaljujemo za Vašo požrtvovalnost in sodelovanje za dosego naših \ljev, ki smo si jih postavili za pomoč našim bednim emigrant om-brezdomcem od Adrije in Soče in za odrešitev naših bratov in sestra z onkraj meje.
Želimo Vam srečno pot in prosimo Vas, da sporočite naše najlepše in najprisrčnejše pozdrave našim izseljencem v Južni Ameriki.
Znano nam je, da obstojajo v Južni Ameriki razna slovenska društva, ki imajo iste cilje in namene kot mi in radi tega Vas prosimo, da nam omogočite stopiti v stike z njimi v svrho skupnega sodelovanja za naš tako preizkušeni slovenski narod.
Predsednik: Kamušič;
Tajnik: Pahor.
ma,
vedamo svojega slovenskega enotnega sožitja. Slovenci se zavedamo, da smo družina enega naroda ne glede na to, če smo razkropljeni na sever ali jug, na vzhod ali na zahod. Družiti nas mora duhovna povezanost, pomagati nam mora bratska dobrosrčnost in zavedati se moramo slovenske skupnosti, in naše bodočnosti. V teh zgodovinsko pomembnih časih, ko preživlja Evropa svoje velike usodne dni, se ravno mi Slovenci čutimo bolj strnjeni, kot kdaj prej. V tem evropskem ozračju, ki vpliva malodušno ravno na male narode, ko je zgodovina začrtala tudi našim bratskim narodom žalostno, usodo, nezasluženega suženjstva, čutimo mi Slovenci potrebo po moralni moči, katera pa žalibog brez ma-terijelnih pogojev, nima pravega uspeha.
Ko seznanjamo ameriško slovensko javnost s "Sedejevo družino", upamo, da bo ta naša slovenska javnost razumela našo bratsko besedo, tokraj velike luže in ji v tem oziru šla, ne samo moralno, pač pa tudi gmotno, na katerikoli način na roko.
"Sedejeva družina" je skupina naših ljudi, ki ne združuje samo delavca in kmeta in tudi ne samo advokata. njeni udje so ljudje iz vrst
Zanimanje v Jugoslaviji za primorsko manjšino
Četudi se v dnevnem časopisju zelo malo ali nič ne zanimajo za primorsko manjšinsko vprašanje, kar je seveda v danih okoliščinah precej razumljivo, se vseeno v Jugoslaviji zelo zanimajo za to vprašanje ter čakajo samo ugodnega trenutka rešitve. Tako nam je zatrdil naš rojak Franc Cerkvenik, ki je sedaj prispel iz Ljubljane ter razmere od blizu gledal. Dejal je, da ljudstvo zelo upa na pomoč ruskega naroda, ki jo bo gotovo ob ugodnem trenutku nudil.
^j^mismmmmr^mmKmhvm^
S FOTOGRAFIJA S
} "LA MODERNA"!
$ VELIK POPUST PRI jb FOTOGRAFIRANJU
>t< Ne pozabite	$
FOTO "LA MODERNA" |
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 $ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
$ xeieion; uo-ooas - jos. ¿uxes £
Ana Ch
r pova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182
i
Najnovejše blago za leto 1939-1940
3	SUPERLAN in CAMPE R
g	dobite v zalogi v krojačnici
I	"PRI ZVEZDI"
H
W	Ugodno prilko nudim svojim klijen-
o	tom s plačevanjem na mesečne
S	obroke. — Obiščite me in se bodete
o	sami prepričali
pL4
M	Cene nizke.
¡*s	Za obilen obisk se priporača
M	rojakom
®	STANISLAV MAURIč
4	TRELLES 2642 U. T. 59 -1232
Se<5«t09B< MK 99K :-<«< <♦> •»> HNK9MSe«MMMNMMMI

V Cankarjevi rojstni hiši
Že več let sem se odpravljal na Vrhniko. Ne iz radovednosti turista, ampak s pobožnim občudovanjem in spoštovanjem izrednega duhá ter z ljubeznijo do tovariša pisatelja, do sina istega naroda. Letos sem imel srečo in nekega sončnega, smehljajočega dne sem poromal v Cankarjev rostni kraj.
S popotnimi tovariši sem prišel od Logatca sem. V senci košatih jagne-dov smo jo v gosjem redu mahali po kameniti, strmi bližnjici z verdske postaje. Že tu sem čutil prisotnost vélikega duhá, oživljajočo samotno pot in ukazuj očo tišino ter raz-mišlanje. Kolikokrat je njegova nemirna popotna noga tlačila to poljsko pot? Morda je posedal prav tod, na tem ponujajočem se ploščatem kamnu in je z otožnimi, zasenčenimi, obtožujočimi očmi zrl na Vrhniko, ta "prečudni kraj", na svojo solzno zibel in potno Kalvarijo.
Suhi, zevajoči izviri Ljubljanice niže doli so kakor podobe Cankarje ve tragične življenske poti. Tudi ta je pritekla izpod pritiskajoče teže kamnitnih skladov z osvežujočo vodo življena in se je pred svojim viškom posušila v vročini in sopari neumevanja. Toda če se na obzorju zbirajo vihar prinašajoči oblaki, se. v novem obilju izlijejo izpod nemili kamnov zakopane vodé življenja.
Skozi senčni drevored Močilnika smo se nad kipom sv. Antona, postavljenega v skalno votlino, bližali mestecu. Ko smo prispeli na véliko cesto, so drugo za drugim drvela mimo nas obsebna in tovorna vozila, ki govoré, da se je življenje tod v zadnjih dveh desetletjih zelo razgibalo.
Na robu mesteca nam je s hriba kimal beli stolp Svete Trojice. Ko smo prišli na glavni trg, smo nenadoma uzrli v nekem oglu bronasti spomenik Ivana Cankarja na visokem polkrožnem kamnitem zidu, ki mu tvorijo ozadje pagnedi. Uboštvo tega kota zelo pristoja Cankarjevi preprosti, ljudski osebnosti. Desnica mu je oprta na prekrižani nogi in podpira kuštravo glavo, ki se otožno ozira na novo življenje, ki vrvi okoli njega in ki mu je bil on eden najbolj poklicanih, najbolj daljnovidnih duhovnih borcev. Žal, da temno zi-dovje ozadja uničuje obrise sedeče postave, kar zelo kvari tudi razglednice tega spomenika. Zelo neprijetno nas je dimilo med tem, ko smo spoštljivo in kinjeno stali pred spomenikom, da se je mahoma zbral okoli nas kup otrok, ki so z mačjo spretnostjo splezali na podstavek, prijemali kip za brke in lase — ne da bi se kdo Vrhničanov zmenil za to . . . Ali vrhniška domača in "uradna" vzgoja res ni mogla doslej vzbuditi v otrocih spostovanja do Cankarja in njegovega spomenika?
Z glavnega trga smo zavili na levo in kmalu stali pred pisateljevo rojstno hišo. Ulični napis govori
"Na klancu 1". Spreletelo me je' to je bila prva postaja tiste Kalva-rije, na katere trnjevo pot ga je poslada od tod Previdnost, da je prenašal bedo, borbe in skupno usodo prerokov, vidcev: neumevanje ...
Hišica je naslonjena na hrib in je od cestne strani nadstropna. Preprosta črna marmornata plošča1 naznanja, da se je v tej hiši narodil dne 10. maja 1876 Ivan Cankar. Ne nasprotujem preprosti plošči, kakor ne smemo nasprotovati ničemur, kar spominja na Cankarjevo preprostost. Toda del plošče zakriva trtino listje, tako da moreš komaj prebrati napis. Ta podoba je sicer romantična, a je ne odobravam. Končno je vsaka spominska plošča postavljena za to, da obvešča mimo gredoče ljudi na spomina vredna dejstva. V tem primeru Cankarjeva spominska plošča nikakor ne more vršiti svojega namena.
Hiša in njena okolica je dovolj oskrbovana. Znotraj pa žali obiskovalčev čut zanemarjenost dvorišča,
nilo ta prostor in to hišico v muzej, posvetilo jo v romarski kraj vsega slovenskega in izobraženega svetá. Mislil sem, da bom v hiši našel vse, kar spominja na Cankarja, kar bi kar spominja na Cankarja, kar bi moglo spoštovanje in ljubezni zbrati v dvajsetih letih po njegovi smrti. Toda zadovoljiti sem se moral s praznimi besedami čevljarja in njegovim klejnatim orodjem, ki je — sledeč zapovedim snovnega življenja — izrinilo od tod propotno palico in torbo apostolovo! . . .
Premišljal sem, da bi bilo 50.000 din največ, kar bi bilo dati za to hišo. To je tako neznatna vsota v primeri s tisto denarno neizrabljivo vrednostjo, ki jo ima za slovenstvo, južnoslovanstvo in slovstveno bogastvo vsega človeštva ta hiša, da ne morem doumeti, zakaj narodova hvaležnost še ni odkupila tega svetega prostora. Če ni za to javnih sredstev, se zberimo vsi in odkupimo s svojimi groši to prvo postajo Cankarjeve pisateljske Kalvarije narodu in človeštvu! Prepričan sem, da bi bila potrebna vsota v dveh tednih
v..............•-.-.- - •---- •• ••• •-■-■•:■---- - ' ' - ;..... . .... ........ ;	' ' " ' • .......
>"■' - - V <	* -< ^ - - x %	- v y	i
'V*	<Vs " > • - X	»i-»V" '< ,	, J
N.........SS.....SSsssss&S	........SSS................ ...............................>..........................J
stopnišča in na dvorišče obrnjene ^>rana, kojñ seje ^do^srcemopri sobice. Skozi kuhinjo smo prišli v
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
notranje prostore. Sedaj stanuje v hiši star čevljar, ki nas je rade volje vodil po njej. Prvo moje vprašanje je bilo: v kateri sobi se je narodil Cankar? Na moje največje začudenje tega ni vedel. Ugibal je in končno smo domnevali, da v prvi obcestni sobi ob kuhinji; on pa je menil, da najbrž v kamrici proti dvorišču. Toda dokaza ni imel. Stal sem tedaj v Cankarjevem rojstnem domu, ne da bi vedel, kje mu je tekla zibel.
Moje drugo vprašanje je bilo, čigava je sedaj ta hiša. Še bolj sem osupel, ko sem zvedel, da je njegova, čevljarjeva.
—	Ali ste Cankarjev sorodnik?
—	Nisem.'
—	Od koga ste kupili hišo?
—	Za Cankarjevimi sem jaz tu že tretji gospodar.
—	Ali ste poznali Cankarja?
—	Seveda! Zelo dobro sem ga poznal. Tu je niegova slika!
In res sem videl na steni poleg druge slike zaprašeno Cankarjevo fotografijo.
—	Kaj bi mi mogli povedati o Cankarju?
—	Samo to, da je bil zelo dober človek, Pravijo, da je pisal zelo zna-mive knijge in da tudi dobrega vinca ni zanemarjal.
—	Pa drugega ničesar ne veste o njem ali njegovih?
—	Oh, da! Njegov brat je kano nik v Sarajevu. Zelo fin gospod.
To je vse, kar moreš danes izvedeti o Cankarju in njegovi rojstni hiši.
Vse kote sem pregledal, tudi vz-dano stolico v kuhinji pri vhodu. Gotovo je dostikrat tu čepel in se grel v naročju svoje poveličane matere, ko je prišel iz šole, bodisi iz resnične, bodisi iz enajste šole pod mostom.
Moje navdušenje je vedno bolj prehajado v nevoljo in zagrenjenost. Nisem se mogel pomiriti spričo te-jga, da sem v Cankarjevi rostni hiši in ne vem, v katerem kotu je zagledal luč svetá.
—	Recite mi, ali je tu še kak ostanek pohištva, ki so ga imeli Cankarjevi?
—	Ničesar ni. To je že vse moje. Bog vedi, kod je že vse tisto. Pa saj tistega itak ne bi mogli več rabiti.
Tako je izjavil čevljar o resnični vrednosti minljivih stvari in jaz sem se neizrečno sramoval. Mislil sem, da je spoštovanje že davno izpreme-
jel dela! Saj smo si dvajset let po Cankarjevi smrti v glavnem že vsi edini v ljubezni, spoštovanju in vrednotenju niegovega dela.
Treba pa je tudi poskrbeti za vzdrževanje te hiše, zbrati vse spomine, ki se nanšajo na pisatelja, zakaj Cankarjev muzej mora stati na Vrhniki. Na klancu št. 1! Nekdo bo moral biti stalno na razpolago obiskovalcem in oskrbovati hišo, kar bi naj vzela v svojo skrb Vrhnika sama ! To je njena dolžnost in čast!
Ko bo pa urejen Cankarjev muzej, tedaj naj se pa prične narodno romanje! Da ne bo v Sloveniji šole, ki bi ne privedla sem svojih učencev ! Kako je razvita v Sloveniji turistika! Prav Notranjska je še dokaj zanemarjena od obiskovalcev — koliko ljudi pa je sploh med nami, ki so obiskali v življenju Cankarjevo rojstno hišo Na klancu št. 1?
Kakor je slovenski narod na prelep način rešil Prešernov dom v Vrbi in ga v velikem številu obiskuje, enako se naj zgodi s Cankarjevim domom!
Narod se nikoli ne more dovolj oddolžiti svojim velikim duhovom. Mnogo je bilo v tem pogledu storjenega glede Cankarja. Ni ga mesta v Sloveniji, ki bi ne imelo po njem imenovane Ulice. Kritična izdaja njegovih zbranih spisov je bila mujno in častno dejanje. Toda še vedno je preveč strankarskega in svetovno nazornega krika ob Cankarju. Vedeti moramo vendar, da spisi velikih duhov niso strankarski katekizmi, marveč splošno veljavne življenske resnice in zahteve. Naj preneha končno sovraštvo, očitanje in prilaščanje ob grobu tistega, katerega pero je — mimo vsega človeškega, osebnega obsojanja — vo-
Tovarna pohištva "Los Andes"
Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami!
VINKO ROGELJ
Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires
AKO HOČITE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- $ VORNEGA ZDRAVNIKA	$
zatecite se k	§
Dr. A. GODEL	8
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ¿ ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH |
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI	h
ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO	1
Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
2ARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
naunwimw" m¡m. juui iammmmmmmMmmmmmmmmmmmmmmm
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Zgodovinski Karlov grad na Češkem
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
MODRA SOVA
Za najmodrejšo ptico velja na svetu sova. Ali si je to slavo pridobila s pravico ali z bahavostjo, tega res ljudje ne vemo. Vemo pa, da je v svoji častihlepnosti ustanovila šolo, ki so hodile vanjo razne ptice in živali, da se nauče sovine modrosti.
In sova je učila pod starim votlim gabrom, kjer je imela v duplini svoje gnezdo ter razbirala modrosti iz slavčki, psi, lisice, zajci, in celo bele lilije z mestnih vrtoh so se ukradle od doma ter prišle v gozd pod stari gaber. To je bilo lahko. Mestna gospoda je ogledovala lilije v vrtu samo podnevi, ponoči se nihče ni brigal zanje. Sova pa je učila samo ponoči, podnevi ni nihče mogel govoriti z njo. Tedaj se je zarila v svoje gnezdo er razbirarla modrosti iz velikih knjig. In teh modrosti je ponoči ličila svoje učene.
Pa je neke noči hotela ugotoviti, koliko so se njeni poslušalci naučili, pa je vprašala kar takoj:
"Zakaj sije ponoči mesec? Zakaj nam je mesečina?"	,
Odgovoril je slavec: "Zato, da v njeni lepi svetlobi lahko ves zamaknjen pojem vso noč svoji lepi, prelepi roži, ki jo ljubim.
Odgovoril je zajec: "Mesec sije zato da je zjutraj več rose na travni-
dila vselej in najprej ljubezen. Ljubezen do ponižanega naroda, neznanega njegovega jezika ini vsakdanjih, brezimnih junakov njegovih.
Naj si nihče ne prilašča Cankarja v sebične namene, marveč prilastimo si vsi soglasna vsaj — Cankarjevo rojstno hišo, kjer naj bo njegov muzej za nas vse! Priznanje kutur-nega svetá bo spremljalo to dejanje — dokaz naše narodne in kulturne zrelosti, samozavesti! Dr. A. P.
Opomba uredništva. Prinašamo ta članek, ki ga je napisal odličen slovenski človek, tudi pesnik, ki živi v tujini in ga je prijela želja obiskati Cankarjevo domačjo. Morda čas sedaj ni ugoden za kakšne podobno narodne zbirke, toda ideja, ki jo je sprožil s tem člankom, mora zaživeti v nas, da jo ob prvi priliki rea-lizramo.
kih, da se je lahko napijem za ves dan."
Odgovorile so lilije: "Zato sveti mesec, da se naši lepi cvetovi ponoči razcveto, da jih zjutraj lahko ogleduje siromašna deca, ki hodi mimo ograje našega gosposkega vrta."
Odgovorila je lisica: "Mesec sveti zato, da vidim tudi ponoči, kje so skrite putke, da jih lahko napadeni ter použijem."
Odgovoril je pes. "Mesečina mi pomaga nadzorovati hišo. V mesečini tako opazim vsakega tatu, ki bi hotel okrasti mojega gospodarja."
"Dovolj je zdaj!" je zakričala modra sova. "Na nebu sveti samo en mesec in vi bi ga radi napravili za svojega sužnja, da bi svetil tem« tako in drugemu drugače, kakor pač komu bolj prija in koristi. Samo vaše osebne zadeve so vam važne. Na svojega bližnjega ne mislite! Sama sebičnost govori iz vas. Poberite se!"
In sova je razpustila svojo visoko šolo modrosti.
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega
konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
R
o i a
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
CENE ZMERNE
NOGASTA 5 231 Villa Devoto
T I
KROJACNICA "GORICA"
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postrežem.
Imam na razpolago tudi prvomodne srajce i» kravate ter druge moške potrebščine.
Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni-
Priporoča se:
Franc Leban
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Nasproti postaje La Paternal
Skozi \Vilde v Sarandi
Wilde. .. Sedaj pa menda že ne smem več napisati, da so kje mlake in žabe. .zato pa tudi ne bom popisoval, kako se mi je oni dan zgodilo, ko sem si hotel pot okrajšati čez nek travnik. Kdor hoče kaj bolj natanko zvedeti, naj kar Lešnjaka Jerneja vpraša, ki živi v Wilde in ki mi je čevlje osnažil. . . Sicer pa ste brali, da je bila v tistem kraju velika poplava.
Rajé naj povem, kje je to in kaj je tam.
Wilde je na potu proti Quilmesu ua višini od 5000 do 7500 Av. Mitre, ki teče iz Puente Barracas proti La Plati.
Pred leti je cesta tekla med zanemarjenimi pašniki, danes pa jo obdajajo že skoro sklenjene hiše in tudi marsikak naš rojak si je tamkaj zgradil svoj dom. Naših ljudi ne najdeš mnogo skupaj. To je pa res, da jih najdeš iz vseh slovenskih dežel.
Dolgo že sem bil namenjen k Še-hmletovim, ki živijo v Villa Gonet, to je na višini 6400 av. Mitre. Ta družina je iz Prvačine. Nedaj so i-meli na Paternalu pekarijo.
Ravno ob 1 uri je bilo, ko sem stopil iz tramvaja in krenil proti cilju.
Gospod nune! sem slišal za sabo.
Ozrl sem se in glej prav za mano znane obraze.
Čudno prečudno, kako smo se ujeli- Prav tisti trenutek sta prihajali tudi dve hčeri: Slavica, ki se je omožila pred letom v Renolagh in Pepea, ki tamkaj služi pri neki družini.
Veste gospod nune, da je mama .iako slaba?
Bolna je?
Sinoči so nama sporočili in sedaj-le greva gledati, kaj je z njo.
Kar na jok jima je šlo.
Kaj bi ne bilo hudo človeku. Ma-ttta je samo ena na svetu.
Kakih 5 kvader je pota in kmalu smo bili na mestu.
Kmalu smo videli, da sta bili hčeri mnogo bolj v skrbeh kot je bila bolezen nevarna. Saj je že minilo »sto, kar je bilo najhuje in je ostala le sitna dieta. Na hrano je treba Paziti; tako pač, kakor to zahtevajo ledvične bolezni.
In tole malo tukaj! »Poglejte go-8Pod, to je moja skrb.
Da, čigavo pa je.
Sirotica je. Mama njena je v umobolnici in so nas prosili, če bi mogli pri nas imeti dete.
I, tako je na svetu. Če ne bo siromaku pomagal siromak, kdo mu pa bo.
Pa še naši ljudje so. Iz Istre sta doma oba. Saj on ima vsak čas priti. Dela pri tramvaju.
Kmalu sem ga imel pred očmi.
Kaj se vam zdi, gospod?, tako je tožil. Tri imam. Tale ima šele eno leto, en fantek ima prav sedaj ošpice.. . Vsega tega ni bilo nič treba.
Treba al ne. Toda sedaj je križ tukaj in ga je treba nesti.
Pa pravim, da prav po neumnosti. Pomislite gospod,, tako je prišla njegova izpoved, imam tri otroke, ki niti krščeni niso.
In cerkveno ste poročeni, sem vprašal.
Tudi ne. In to je ravno tista neumnost. Imam svaka tukaj. On je vedno pravil, da bo za pričo pri poroki, da bo za botra otrokom in kaj vem kaj vse. On je brat moje žene... Zaradi njega, ki ni bil nič prida, so stvari tako le čakale in pred letom, ko je on nekaj zakrivil, da ga je iskala policija, so napravili premeta-čino tudi pri meni, ki sem tedaj živel na Avellanedi. Iskali so njega. To je ino j o ženo tako potrlo, da se ni mogla več pomiriti... in tako sem sedaj v tej nesreči in imam težave z, njo v bolnici, ker nisva cerkveno poročena, težave s temle otrokom, ki ga ne morem oddati v bolnico ... in vse to samo zaradi onega svaka....
Sa mste si pa še najbolj kriv! Kaj ste ga posušali in čakali.
Sedaj vidim in vem! in vas prosim, da mi pomagate, da se stvari urede kot treba. Sram me je in žal mi je, da je bilo tako. Ko bi ne bilo dobrih ljudi, ki mi gredo na roko, bi moral obupati.
In koliko je takih, kateri kar nič ne mislijo na posledice svoje zanikr-nosti in brezvernosti tedaj ko se ženijo. Pa kar nobeden se ne izmakne posledicam. Prej ali slej prinese vsak v mlin.... Če je Bog tako dober, da čaka....
Zastran krsta nič ne bodite v skrbeh. Kar do župnika stopite, pa mu povejte, kako je s stvarjo. Vam bo že uredil. Težje je sedaj radi poroke, ker je pri takih boleznih treba mno-
go več formalnosti, da se poroka more izvršiti. Toda tudi to se bo uredilo in tem bolj lahko, ker so v umobolnici v Melchor Romero hrvaške sestre, ki vam bodo rade volje pomagale.
Saj pravim, kako velika sreča je to. Sem že govoril z njimi in bo že kako..,. Kaj hočemo. Tako je v življenju, da mora vsak pojesti kašo, ki jo skuha.
Škoda, tako je menila bolnica, da je z nami tako narobe. Jaz v postelji, on pa tudi brez pravega dela in Sin prav tako. Tako rada bi šla v Lujan. Sedaj pa moje zdravje ne prenese take vožnje in še za denar so skrbi. Odkar se je vstavila fabri-ka, ne najde on nobenega stalnega dela.
Kaj pa pri vas, Slavica. tako sem se pozanimal.
Dobro. Ne morem se potožiti. Naši delajo opeko. To nedeljo so pa bili v Rosariju. Vedno je pravil Jakob, da mora enkrat tja, ko je pi'e-biral tisto, ko ste vi pisali o rosarij-skih ceglarjih. To zadnjo nedeljo so pa šli s svojim kamijonom in prišli jako dobre volje. Da so igrali na ba-lince in jedli asado. ..
Saj res, sem se domislil. Saj se je bralo, da ima društvo Triglav tekmo balincarjev. Šmenta. To bo, da. Oni so prišli prav na to tekmo...
Škoda, da ni očeta doma, je menila bolnica.
Saj ga bo gospod nune počakal, je menila Pepea.
To pa ne bo mogoče, ker moram danes še mnogo hiš obiskati. V Lujan pa le pridite. Se bomo tudi fil-mali in bom pozneje nesel film v Evropo. Pa z Bogom in na svidenje.
Iskal sem neke "Triestinos", pa ni živa duša zanje vedela.
Le Poljakov sem našel.
Če Bog da, bom pa našel Stankova Bezga. On je velik, bo že imel tudi hišo tako, da bo vidna.
Kmalu sem ga imel pred očmi. Z malim lončkom v roki je stal na pragu. Pa ni pil mate, kot sem si mislil temveč....
Moram biti za malar ja. V lastni hiši je vedno kaj dela, tako je menil Stanko Bezeg, ko me je sprejel.
Tukajle smo sedaj. Kaj se vam zdi?
Kaj ? Kjer je človek, tam mora biti doma, tega se jaz držim, tako sem menil. Če le ni drago bo že prav.
Drago pa ni. Samo po 6 $ na mesec plačam zemljo pa je 54 m dolga
parcela. Poglejte! Letos bom jedel domač krompir, tako je pokazal po obdelanem vrtu.
Kmalu je prišla tudi Pavla, njegova žena.
Zares: v Wilde je vse. Sosedje poleg so od Trsta, Stanko je iz Rákit-ne, to je blizu Ljubljane; parr kvader proč žive Štajerci iz Šent Lovrenca pri Ptuju, malo v stran je Jernej, doma od Vrhnike, Da, da. Zato imam pa prav malo časa in sem se moral kar hitro posloviti, da obi-ščem še druge in sem našel še mnoge. Res v Wilde je zastopana vsa Slovenija. Samo iz Koroške nisem še nikogar našel.
Jernejeva žena je iz Trnovega pri Reki, Jagrovi, ki žive v Villa Dominico, so iz Hruševja pri Postojni, Lozar Favstin je od Gorice, menda iz Renč, Štajerci, ki imajo almacén, in so cela družina tukaj, so iz Sevnice ob Savi, Vene je iz Rake na Dolenjskem, Koopič in Svetec, Šte-sel in še drugi so Prekmurei...
Le kdo bi mogel obiskati vse in najti vse, ker nimajo vsi še svojih domov.
Tako sem hitel dalje in dalje. Povsod je bilo takoj kaj na ponudbo, a pri vsem tem sem pozabil, da sem bil še brez kosila in ko mi je pri Kor-piču zadišalo pečeno asado, tedaj sem se pa kar živo domislil, da tisti dan še nisem gorkega jedel. Zato so mi pa kar takoj postregli z dobro pečenko...
Ko bi mi le mogli tudi čas podaljšati.
Tako zelo sem hitel, da bi prišel tudi do Ribničana.
Da, nikar se ne čudite! Malo je Ribničanov v Argentini, toda od tistih redkih eden je Samsa, ki živi v Sarandi.
Moral sem reči lahko noč. Wilde pa stoji še naprej in še to so povedali, da ni naše ljudi povodenj oni dan kar nič prizadela, ker stanujejo vsi na bolj dvignjenih krajih.
Upam pa, da se bomo že pozneje videli na našem romanju v Lujan. Tedaj se bomo pa srečali Slovenci iz vseh vetrov.
Kdo si pač ne želi na Sveto Goro ali na Brezje— Kdo tudi ne bi želel, da ga pošljemo domačim v filmu, ki ga bomo ob tej priliki snemali in ga bom ponesel s seboj, ko bom potoval v domovino, da bodo imeli oni tam doma priliko videti svojce žive pred seboj.
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
12. novembra: Maša na Avellanedi za Jožefa Budin. Molitve na Paternalu ob 4.30 uri.
19. novembra: Romanje v Luján. Maša ob 10 uri. Molitev ob 4 uri.
Romarski vlak odhaja iz Pl. Once (vhod iz Bart. Mitre). Pazite na to, da ne boste iskali vlaka v subterránea). Odhaja namreč iz postaje same in bo nosil napis "peregrinación Eslovena'
Ura odhoda je 7.40. Vstavi se na Floresu in v Liniersu, kamor pridite tisti, ki vam je bliže.
Bodite točni, ker vlak ne bo čakal- nikogar.
Vozne listke si preskrbite naprej.
Za povratek odhaja vlak ob 5.30 uri in bomo ob 7 uri že doma.
Prosim vse rojake, da se vdeleži-te romanja s skupnim vlakom, kjer bo potovanje najudobnejše in tudi najlepše.
Ob tej priliki boste gotovo opravili spoved.\Če le mogoče, opravite spoved preje. V Floresu bo prilika v soboto 18. novembra od 4 do 7.30 zvečer. V nedeljo pa tudi od 6 do 7 ure zjutraj.
Kdor bi se želel vdeležiti skupnega kosila, naj to prijavi preje. V restavraciji Trieste bomo imeli kosilo za 1.80 $.
Za dan romanja pričakujemo tudi g. Doktoriča.
V Lujanu nam je na razpolago tudi dvorana, v kateri bomo imeli tudi nekaj svetogorskega spomina.
Videli bomo ob tej priliki spet naš svetogorski film.
Kar bo pa še prav posebno zanimivo :
Ob priliki romanja bomo spet napravili nov film.
Zato pač ne bo nihče izostal, da bomo imeli tako lep spomin, ki ga bomo pozneje poslali domov.
Potrudite se torej, da kar najbolj številno prihitite na to naše romanje, ki nam bo ostalo v filmu kot veden spomin.. ..
Janez Hladnik
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 162
Katarina, pojdi med svoje urad-ruke, pa boš videla, da je to velika tplpa razbojnikov in tatov! Glej tem ljudem na prste, pa boš videla, da Se brigajo le za svoj žep, da skubi-narod in da ti slabo služijo! Pomagaj narodu, ki je dober, je Pa reven, — reven radi slabe uprave. Evo ti polja dela, carica, evo ti lvljenjskega cilja: Živi za svoj na-rH ki je zaslužil, da živi boljše in
Cenejše!
>l1;i ljubezen naj bo v tvojem srcu, Katarina, to je ljubezen, ki te naj
osreči.
Ubogi deklici pa pusti njeno ljubezen, — pusti Elizabeti Potemki-Hu!
Sedaj pa Gianettino, zapo j še eno Pesem!
s Komaj je Potemkin izrekel te be-.e.de, ki seveda z njegovim doseda-JUn govorom niso bile v nobeni ' ezi, je gondolier že razumel dogo-°|>n0 geslo.
začne odločno veslati in pri-•)(i gondolo k bregu, v ^ Potemkin, oh Potemkin! — za-
1(;1 carica, poslušaj me! j,-i?". Seda j sem govoril s teboj zad-fte a lt V NV°jem življenju, — odvr-,ol Aleksander Potemkin in skoči na
gondole
Pa retlu^ek Je stal še na robu, nato bi* skočil z velikim skokom na
j® 111 odrine gondolo z nogo. b;i|M lna ladjica se je nevarno zazi-CvV;-nutek je izgledalo, da se bo
čak^0 ,n so Je zgodilo tako nopri-
*ici 4?rocpj čnsa, prodno se je ca , ' «-atar' duha.
. 1 ol)al0
je stal Potemkin, potem
°vano i,, tako hitro, da Jé'ml-ce,'
atarini zopet povrnila prisot . >a.
,zl>uljenimi očmi je strmela na kjer "
pa je zavpila, kakor da bi se ji omračil um:
—	On odhaja, — beži, — Aleksander, usmili se, — usmili se me, ti moraš biti moj, če hočeš, da bom živela — Aleksander — Aleksander,
—	ostani, umrla bom, če boš odšel.
—	Življenje za življenje, — odvrne Potemkin, — občuti še ti, kar je morala čutiti Elizabeta.
In Potemkin je izginil med drevjem.
Gianettino pa je zaveslal in pripeljal gondolo na sredino jezera.
Voda se jepenila pod udarci njegovih vesel, majhna ladjica pa se je vedno bolj odniikala od obale.
144. POGLAVJE Gondoliere in carica
Katarina je sedela kakor omamljena.
Z rokami se je držala za glavo, njeni rdeči lasje pa so se razpleli in ji padali do pasu.
—	Gianettino, — je vzkliknila Katarina naposled, ko se je zopet malo zavedla. — Gianettino, odpelji me na obalo! — Obrni, gospoda, ki je skočil iz gondole, moram dohiteti!
Gianettino pa je veslal dalje in se ni niti zmenil za njeno povelje.
—	Benečan, ali ne slišiš, kaj ti ukazujem? — je jezno zavpila carica, istočasno pa je pristavila:
—	Ah, govorila sem ruski, ti pa tega ne razumeš!
Potem; pa je rekla gondolierju italijanski :
—	Gianettino, odpelji me k obali! .
—	Ne morem, madona, — odvrne gondolier.
—	Ne moreš? — Kaj pomeni to. Saj se ne voziva z jadrnico, da bi bilk najina vrnitev odvisna od vetra! Ti imaš vendar vesla!
_ Da, da, — odvrne Gianettino
mirno in hladnokrvno, — toda vesla niso moja !
—	Niso tvoja? Ali govoriš v za-gonetkah ?
—	Ne govorim v zagonetkah, lepa madona. — Ta vesla pripadajo gospodu, ki je pravkar skočil iz gondole na obalo. Toda bolje je, da bom pošten, ker nočem lagati: ne smem vas peljati k obali, ker sem obljubil da tega ne bom storil, za to pa sem dobil mnogo denarja!
Katarina zavpije.
Sedaj je spregledala Potemkinov načrt. Opazila je, kako je gondola že daleč od obale.
—	Poslušaj, Benečan, — reče Katarina, — dala ti bom tri tisoč rabljev, če me takoj odpelješ tja!
—	Ne morem, lepa madona!
—	Pet tisoč!
—	Niti za sto tisoč rubljev! — vzklikne Gianettino. — Gianettino je pošten človek!
—	Človek, mar ne veš, kaj delaš?
—	nadaljuje carica Katarina in stopi k njemu, — ali se hočeš upropa-stiti, ker se ne zmeniš za moja povelja?
—	Ta človek je znorel! — zavpije Katarina. — V svoji naivnosti in nevednosti se drzne delati česar se nobeden ne bi upal: meni ne pusti, da bi šla, kamor se mi zljubi!
Ko je Katarina govorila te besede, je hrepeneče gledala proti obali.
Tam se je Potemkin brez dvoma že nahajal v Elizabetinem objemu. Katarina se je stresla od jeze, ko je pomislila na to...
—	Ukazujem ti, da obrneš! — je zavpila Katarina in jezno udarila z nogo ob tla čolnička. — Na obalo, ali si me razumel.
—	Madona, ali želite, da bi vam zapel katero benečansko pesmico?
—	vpraša Gianettino.
—	Molči, predrznež! — Ali veš, kdo sem?
—	Lepa dama ste in o tem ne bi nihče dvomil!
—	Poslušaj mladenič, — izgubil
boš glavo, — — — če me ne ubogaš, napraviš s tem zločin, ki ga kaznujejo s smrtjo. Govori, veš-li, kdo sem?
—	Ne vem, madona ! — odgovori Gianettino.
—	Tedaj vedi in trepeči, nesrečnež, in uvidel boš, da te je človek, ki ti je ukazal, da se z menoj šališ, pogubil, kajti jaz sem Katarina, carica ruska.
Gianettino je sedaj potegnil vesla iz vode in se počasi vzravnal ter vstal.
Dolgo je gledal carico Katarino, potem pa je hladno odgovoril:
—	Če pa ste zares carica Katarina, potem se prav gotovo ne boste več vrnili na obalo!
Carica ni razumela smisla njegovih besed.
Ali je ta človek znorel, da se je drznil tako pogovarjati s Katarino, s carico rusko?
Mar ta nesrečnež ni vedel, da je treba carici reči samo eno edino besedo in vrgli ga bodo v najglobljo rusko temnico, iz katere ne bo nikdar več prišel?
Ali je morda še dvomil, da ga lahko ena sama njena beseda privede na niorišče?
Kaj je dalo temu mladeniču toliko poguma, da se je upal tako govoriti ?
Ta Gianettino je stal pred njo in jo meril s skoraj sovražnim pogledom. Njegove oči so se divje svetile, skrčil je pesti, kakor da bi hotel planiti na to lepo in zapeljivo ženo.
—	Carica torej? — reče Gianettino s takšnim glasom, da se je Katarina nehote stresla. — Zares, carica Katarina, tista ženska, ki si je osvojila prestol s prevaro, z umorom in z izdajo?
Priznati moram, da že dolgo nisem več veroval v Boga, kajti pripetila se mi je strašna nesreča :, izgubil sem edino bitje, ki sem ga
! imel na svetu in ga! ljubil z vso silo svoje duše! Sedaj pa vidim, da je le napravil čudež!
Sedaj vidim njo, ki sem jo doslej zaman iskal!
Hahaha, — slučaj si je dovolil z menoj majhno šalo — sedaj stojiš pred menoj!
Ah, razen tega pa ni poleg naju nobene priče, — mar bi moglo nebo prisluškovati najinemu pogovoru?
—	Jezero, ali imaš ušesa, da bi naju slišalo ?
Ne, ne — črni Gianettino je sam, popolnoma sam z mogočno rusko carico Katarino, — sedaj — sedaj
—	sedaj prične lahko najin ples!
—	Norec! — zavpije carica. — Ukazujem ti, da me takoj odpelješ na suho! Takoj! Če pa me takoj ne ubogaš, .i.
—	Da bi te ubogal? — odvrne Gianettino in se sklone kakor tiger, preden plane na svojo žrtev, — jaz Gianettino — misliš, da bi te jaz ubogal. ■ •
Ilahahaha, ti me še nepoznaš!
Odkar živim, nisem še nikogar u-bogal, razen Boga in svojih staršev,
_nihče na svetu ni imel še pravice,
da bi mi kaj ukazoval!
Poglej, Katarina, jaz sem siromak, — kljub temu pa sem tisočkrat bogatejši od tebe!
Vi bogataši sploh ne morete biti svobodni, paziti in ozirati se morate na sto tisoč stvari, tisoč neumnosti vas veže, da ne morete živeti tako, kakor bi hoteli. Če pa človek ničesar nima, ne more tudi ničesar izgubiti.
Jaz nimam ničesar — zato pa nosim v srcu svobodo — to pa sem vedno tako čutil, vedno sem bil svoboden --— radi tega nisem jaz
ubogi Gianettino, ti pa mogočna carica Katarina, ne, jaz sem mogočnejši od tebe —--— jaz sem tisti,
ki bo ukazoval, ti pa, Katarina, sé boš tresla pred mojimi ukazi — tre-
SL
lf Eli S
I
LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
.Pahič Stanko — dijak: ZA ZMAGO
I
Mladinski kotiček
Branko je bil vnet kolesar in strah in groza vsem na Poljanski cesti. Drvel je po ulicah, da so se dvigali za njim oblaki prahu in so se mu daleč umikali ljudje.
Za svoj rojstni dan je prejel Branko od babice lepo knjigo.
"To knjigo pa," ulu je dejala babica in vzela iz predala drugo knjigo, "to knjigo ti podarim, ko boš zmagal na tekmi s kolesi. Vedno se ustiš, da si izvrstem kolesar, zdaj se izkaži!"
Branko je uvaževal njene besede in je hotel postati lastnik druge knjige. V ta namen je zbral okoli na Poljanski cesti vrstnike, ki so imeli kolesa.
'' Dajmo, priredimo kolesarsko tekmo za naslov prvka naše ceste!" jim je dejal.
"Zakaj pa ne! Kje bo cilj?" je vprašal Mirko, Brankov najboljši prijatelj.
Določili so cilj pri začetku Poljanske ceste. Odtod bi dečki vozili do vasice Brdo in čez Gradišče nazaj. Vsa pot bi trajala kake pol ure.
Babica je imela nadzorovati tekmo. Udobno se je namestila v naslonjaču, ki so ji ga prinesli na cesto. Živahno je kimala Branku, ki je postavljal tekmovalce v vrsto.
Počil je tekmovalni strel in fantje so zdrveli po cesti Oblak prahu se je dvignil za njimi, dokler niso izginili za ovinkom.
Že od pričeka je Branko zmagoval. Daleč pred ostalimi je vozil kar so mu dale moči. Mirko ga je proti koncu že pričel dobivati, skraja po malem, potlej vedno hitreje. Branko je vozil na žive in mrtve in skoraj zavriskal bi bil, ko je ugledal pred seboj Poljansko cesto in cilj. A v tem trenutku je začutil, da mu pojemajo moči. Pričel je omagovati.
Mirko je opazil, da Branko oma-guje in ga je vedno bolj dohiteval. Toda Branka je imel v žepu nekaj drobcev stekla, nevidno jih je vrgel na cesto. Namera ni bila zlobna, a učinkovala je strašno. Mirko je naletel na drobce, ki so v trenutku izpraznili prvo kolo. V velikem loku je poletel s kolesa.
Ostali tekmovalci so zakričali in hiteili promagat Mirku, ki se je ves krvav v obraz dvigal iz prahu. Tekma je bila pozabljena, le Branko je nemoteno zvazil na cilj in šele odtod hiteli pomagat Mirku, ki se je ves ga in ga spravili domov.
Tekma je bila končana, Branko je prejel od babice darilo, a ga ni bil nič kaj vesel. Težila mu je darilo tovariševa kri in brž se je potuhnil domov.
Drugi dan je Branko potrkal pri Mirkovih. Ti so ga skoraj nejevoljno sprejeli in ga poslali k Mirku.
Plaho je stopil Branko v Mirkovo sobo. Temačno je bilo v njej in v mraku je razločil v postelji obrise Mirka. Morda je spal? Potilioma se mu je približal, a prav tedaj je Mirko odprl oči. Samo tih vzklik se mu je izvil iz ust, skritih nekje pod obvezami.
"Ali te hudo boli?" ga je sočutno vprašal Branko, "nekaj sem ti prišel povedat. Nesreča se ti je zgodila včeraj in zaradi nje moraš trpeti. Odpusti mi, Mirko, tvoje nezgode sem kriv jaz."
"Branko, ti?" se je zavzel Mirko in se zganil.
"Da, jaz sem bil tako podel, da sem ti za ceno zmage nastavil drobcev. Nistem mislil tako hudo, saj mi
odpustiš ?''
"Kar je, je, in midva sva prijatelja," je odgovoril Mirko.
"Še nekaj," je Branko nadaljeval, včerašnje darilo pripada tebi in ti ga prinašam, saj si ti zmagovalec. Tu imaš knjigo, jaz se nisem vreden."
Mirko se je zahvaljujoče nasmehnil, kajti bolečine mu niso dale govoriti.
"Na svidenje, Mirko in ne zameri, da me je moč zmage tako daleč zapeljala," se je Branko poslovil in odšel z mirno zavestjo, da je vsaj delno povravil svojo grdobijo.
KITAJSKI ZID
Gotovo ste že slišali o njem. Marsikdo morda misli, da obstoja "kitajski zid" samo v pravljici. Ne, o-troci moji, kitajski zid obstoja v resnici. Je najogromnejša obrambna naprava sveta in oklepa stoletja in stoletja ves severni del Kitajske. Kitajci so ga sezidali v obrambo proti roparskim upadom mongolskih, nomadskih narodov notranje Azije, zlasti proti Iiunom, pred katerimi so trepetala ljudstva že 1300 let pred Kristusovim rojstvom.
Kitajski zid se vije kakor ogromna kača po grebenih bora, se vzpenja čez skalnate strmine, pada po bregovih v globoke doline. Nenadoma
se skrije očesu za vrhove gora, potem ga pa spet lahko zasleduješ ure in ure.
Kitajski zid je res čudovita tvorba človeških rok. Njegove ogromnosti se zavemo, če premerimo dolžino zidu. Če bi ga postavili preko vse Evrope bi segal od Pariza do Leningrada, saj je dolg 2450 km!
Menda je zid že nad 2000 let star. Že slavni cesar Tsin-Ši-Huangti, iz tretjega stoletja pred Kr. je pričel z zidavo, obrambnega zidu, ki pa je bil le iz ilovice. Svojo poznejšo obliko je dobil šele pod Ming dinastijo v 15 stoletju po Kr. Višina in širina zidu je različna; v ravnini in na gorskih prelazih, tam, kjer je bilo Mongolom prodiranje lažje, je močnejši in višji. Znotraj in zunaj .je obložen z granitnimi ploščami a7mes-ni prostor pa je izpolnjen z gruščem. Na lažjeprehodnih mestih je 11— 12 m, včasih celo 16.5 m visok in 8 m širok. Po vrhnem robu je obložen s kvadri ali žgano opeko. Vrh zidu je bil nekoč udobna 5—6 m široka cesta, ograjena z zidkom, kjer so se vrstile v gotovih presledkih line. Danes je ta cesta hudo razpadla; prav tako štirivoglati čuvajni stolpi, ki se vrste vsakih 100—200 m. Nekoč je stotistoče vojakov čuvalo zid in stolpe, na tisoče topov je prežalo s svojimi žreli na Mongo-
le. Danes leže topovi razpadli in zarjaveli na zidu, skriti pod bohotnimi plevelom in drugim zelenjem.
Od leta 1644, ko je zasedla kitajski prestol Mandšu-dinastija so zanemarili zidovje, ker je postalo nepotrebno ; odtlej razpada bolj in bolj.
Herodot poroča da je pri Clieop-sovi piramidi, ki obsega 2V<¿ milijonov kubičnih metrov zidovja robo-talo 100.000 ljudi celih 20 let. Koliko milijonov ljudi je moralo zidati Kitajski zid, ki obsega več kot 300 milijonov kubičnih metrov, to je toliko materijala, kolikor bi obsegalo 150 Cheopsovih piramid?
OBIŠČITE KROJAČNICO
Leopolda Ušaj
Danilo Paškulin, ki se vneto udej-stvuje pri godbi Slov. doma, je v družbi svojih staršev, sorodnikov in prijateljev paznoval svoj god.
Tudi Branka Dreosijeva, hčerka našega rojaka, ki ima svojo čevljarsko obrt v ulici Centenera 1140, je praznovala te dni svoj god.
Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE
Pridite k meni, kjer boste najboljše postreženi.
G ARMENDIA 4 9 47
Buenos Aires La Paternal
pétala boš, kakor morda nisi še nikdar v svojem življenju trepetala!
— Oh, Bog, z norcem se nahajam sredi jezera! — zavpije carica Katarina.
Gianettino odpelje carico še dalje od obale, čeprav se tam ni nahajal noben človek, nikjer ni bilo žive duše. Okolica jezera je bila kakor izumrla. Noč je bila tiha.
Katarina si zakrije obraz z obema rokama. Ona ni bila strahopetna in se ni bala nevarnosti.
Mnogokrat se je nahajala v skrajno nevarnem položaju, — nesreča je prežala nanjo od vseh strani.
Ljudje so jo že premnogokrat poskušali ubiti, že večkrat je slišala, kako so ji krogle žvižgale okrog glave, kljub temu pa ni trepetala.
Sedaj pa se je lepa vladarica tresla.
Bila je prepričana, da se nahaja v gondoli s človekom, ki je neumen. — Benečanski gondolier je bil po njenem mnenju brez dvoma neumen !
Toda, ali ni sam priznal, da ga je Potemkin najel? Ali se ni namenoma tako obnašal?
Zakaj pa jo je peljal na sredino jezera?
Zakaj ji je dejal, da se več ne bo vrnila na obalo, ker je carica Katarina?
Katarina ni ničesar razumela. Nekaj časa je premišljevala, če bi ne bilo boljše, če bi se vrgla v vodo. Bila je dobra plavalka in ne bi utonila.
Toda vedela je, da je bilo jezero v Carskojem selu zelo globoko. Le malokateri plavalec se je rešil iz valov tega jezera kajti voda je bila vedno izredno mrzla, tako da je mraz vsakomur preprečil plavanje.
Katarina je torej morala ostati v
gondoli.
Nahajala so je v pesteh skrivnostnega gondolierja.
Gianettino je še vedno sedel na svojem mestu. Počasi je veslal, njegove ustnice so se premikale, — vendar pa se je Katarini zdelo, da ne govori, temveč da tiho poje neko pesem.
Ni gledal carice, ki je sedela njemu nasproti. Gledal je preko njene glave na površino jezera. Mladi Benečan se je prav dobro zavedal, da mu žrtev ne more pobegniti.
Obala okrog jezera je bila prazna, okolica pa, kjer sta se nahajala, je postajala vedno bolj romantična. — Skoraj do sredine jezera so kipele proti nebu mogočne skale, — ki so jih imenovali "Črne skale".
Med narodom so bile o teh skalah razširjene najrazličnejše pripovedke, — najbrž radi tega ker je odtod skočil že marsikateri samomorilec v vodo in v globočini je našel smrt.
Carica je vztrepetala, ko je videla, da je skrivnostni gondolier u-smeril gondolo proti "Črnim skalam".
—	"Nazaj! — je zavpila carica Katarina. — Nazaj, — ukazujem ti! Ne razumeš?
Gianettino pa se je samo porogljivo zasmejal.
Pazljivo je motril pečine, kakor da bi se hotel prepričati, če mu carica z drznuim skokom ne more pobegniti.
Toda gondola je že bila daleč od obale, razen tega pa so bile skale tako strme, da bi nihče ne mogel po njih splezati na suho.
Ko se je prepričal, da je beg carice popolnoma nemogoč, je poteg nil vesla iz vode in ju položil v gondolo.
—	Sedaj sva sama, —reče gondo-
lier, vstane in stopi k carici, — sedaj pa bodi tako dobra, mogočna carica ruska, in me poslušaj nekaj minut.
Kajneda, takšne avdijence nisi še nikomur dovolila?
Nisem dolgo prosil, nisem čakal na avdijenco ,temveč sem si jo kar enostavno vzel, dvorana pa prav gotovco ni tako lepa, kakor tista, v kateri po navadi sprejemaš svoje goste.
Pa se le pomiri, tvoje dvorane v Petrogradu in v Oarskojem selu ne morejo biti večje in veličastnejše, — te skale naju lepše obdajajo kakor tvoji zidovi, ta okolica je lepša od vseh tvojih dvoran.
Carica se je medtem umirila.
Vedela je, da je hladnokrvnost najboljše sredstvo, bo odvrnilo norca od njegove namere.
Katarina je zbrala vse svoje moči in mirno rekla:
—	Dobro torej, dajem ti avdijenco, za katero si me prosil. Ali pa ne poznaš dvornih običajev? Tisti, ki prosi, da bi se pogovarjal z rusko carico, ne stoji, temveč kleči!
—	Potemtakem bom pač jaz prvi človek, ki si je dovolil, da stoji pred teboj, — odvrne gondoliere, — toda zagotavljam ti, da me boš kljub temu zelo dobro razumela.
—	Govori torej!
—	Zelo sem radoveden, carica Katarina, — reče Gianettino po dolgem molku, —i radi tega te bom nekaj vprašal.
—	Vprašaj, toda končaj naposled že enkrat s tokomedijo, — reče Katarina jezno.
—	Komedijo. — Le počakaj, Katarina ruska, ta komedija se izpre-meni lahko še v tragedijo.
Katarina vztrepeta.
—	Radoveden sem, — nadaljuje Benečan, — in zato bi rad vedel, kaj se je zgodilo z neko osebo, ki je še-
le pred nedavnim prispela v Rusijo, v Petrograd.
—	Moj dragi prijatelj, — odvrne Katarina, — če pa bi rad to zvedel, ne smeš tega vprašati mene, — kako naj bi jaz poznala vse tiste ljudi, ki prekoračijo rusko mejo? — Obrni se na policijsko ravnateljstvo v Petrograd, tam ti bodo lahko povedali vse, kar bi rad vedel.
—	Ne, mogočna Katarina, tam mi ne bodo ničesar povedali, tvoji u-radniki so molčeči, posebno pa še tedaj, če jim človek ne prinese zli ta in srebra. Ah ti, Katarina, veš sama najbolje, kaj se je zgodilo s tisto osebo, tvoji uradniki tega najbrž niti ne vedo.
—	Kdo je tista oseba?
—	Neka dama, — neka deklica, — lepa in dražestna, — na celem božjem svetu bi ji človek ne našel enake.
—	Od ljubezni je znorel, — reče Katarina tiho, — potemtakem to ni nevaren norec.
—	Ta dama, — nadaljuje Gianettino, — ni prišla v Rusijo po svoji lastni volji, v tvojo državo so jo od-premili na zelo čuden način, — ti si jo poklicala.
—	Jaz? — vpraša Katarina začudeno.
—	Da! — Ti, — pri tej priliki si se poslužila svojega krvnega sovražnika, — čakaj, — kako se že imenuje, — nh, da, — poslužila si se kneza Orlova.
—	Ne vem, koga misliš, — odvrne Katarina, — v Rusijo nisem povabila nobene damo.
—	Tvoj spomin pa je zares zelo slab, toda jaz ti bom pomagal. Še ni dolgo tega, ko se je knez Orlov nahajal z malo mornarico v Benetkah! Ali ni tako?
Carica prebledi.
Če bi ne bilo tako temno, bi bil Gianettino opazil, da je Katarina v
tem trenutku prebledela kakor smrt.
— Zdi se mi, da si me sedaj že malo razumela, — reče gondolier Gianettino.
V Benetkah je živela neka dama, vsi so jo ljubili in spoštovali. Bila je lepa, dobra in plemenita.
Imenovala se je grofica Klarisa Pineberg.
Trdila je, da ima pravico do ruskega prestola, ker je bila hčerka kojne carice Elizabete.
Bila je v zvezi z mnogimi visokimi osebnostmi, ki so jo podpirale v njenem prizadevanju.
Tebi je bilo seveda neprijetno, da bi imela tako nevarno nasprotnico, — ti si imela dovolj vzroka, da si jo sovražila!
Doslej si vedno znala spraviti s poti ljudi, ki so bili nevarni tvoji slavi in tvojemu častihlepju, vedno se ti je posrečilo, da si se rešila teh ljudi in radi tega tudi nisi prav nič dvomila, da bi se ne mogla iznebiti te nove sovražnice, ki se je pojavil'1 tam daleč na jugu.
Knez Orlov je moral odpotovati mornarico v Benetke, na tvoj ukaz je moral odigrati podlo komedijo» — prizadeval si je na vse mogoč« načine, da bi si osvojil grofico, go* voril ji je o Rusiji in nekega večera jo zvabil na svojo admiralsko ladjo.
Tam jo je prijazno sprejel, povabil jo je na večerjo, ko pa se j® hotela vrniti v Benetke, je izjavi' da je ujeta in vrgel jo je v temnic" svoje ladje.
Bravo, Orlov, svojo nalogo si lZ' vrstno odigral!
Gondolier umolkne.
Carica se z obema rokama prim® za glavo.