153. štev. V [jam, ponedeljek 28. junija 1920. ' žM0,'"i- IIL leto. -,iW. r Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ■ . « K i80*—-:pol leta . . . celo leto jjO! leta. četrt leta la mesec K 240-— 120'— Za Ameriko: celoletno ... 4 dolarja polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici. Za inozemstvo Oglasi se zaračunajo po porabljenem proštom in sicer 1 mm visok ter 55 mm šli ok prostor za enkrat 2 K za večkrat popast. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ——. štev. 8. Telefon štev. 44. -- Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — ' Rokopisi se ne vračajo. .....................— univerzi. — Pred Prešernom. — Na ljudski veselici. SLAVNOSTNI DINER. Par ur po svojem prihodu v Ljubljano je priredil prestolonaslednik v. sijajni »stekleni dvorani44 vladne palače svečano večerjo, h kateri je povabil poleg dostojanstvenikov zastopnike najvažnejših narodnih organizacij. Regent je na ta način poča-stii v prvih predstaviteljih našega naroda ves narod. Udeležili so se di-nerja poleg fegenta in njegovega ožjega spremstva knezoškof dr. Jeglič, bivši tržaški škof dr. Karlin, poslanci dr. Kramer, dr. Ribar, Fr. Smodej, zastopniki časnikarjev, legijo-narjev, umetnikov. Glasbene Matice itd. Med večerjo je nagovoril regent svoje goste s sledečim pomembnim nagovorom: Ustanlmo za trenut, Gospodo, i zahvalimo Onoiae, kojl deli pravd« medju Ijudima i narodima na zemlju, što nam je, u neiz-mjeruoj milosti svojo] dodelio tu vellku src-ču, da smo se, zbratimljcnl I slobodnl, moxll sastatl u ovom domu I za ovom trpežen«, da je 1 ovim putem proslavimo naše 'iarodno ujcdinjcnje. - Slovenac, Hrvat 1 Srbin živeli su 1 do danas fcao brala; naša skoro petnaest-sto-Itfna povesnica nežna ni za kakvu borbu t/.niedju naša tri jednokrvna plemena. Ali to naše bratstvo ml do danas nismo mogli ul smeti javno ispovedatl, Jer to nije dopuščala t:idja sila. Naš trolmenl ali jednodušni narod nvidio je najposiije, da mu je, 1 da je svtara nama, spas samo u potpunom jedinstvu, 1 on je. zahvaljujull našim saveznlcima i prija-teljima, po najviše svojoj odločnosti i svojim divovskim naporlma stresao tudjinski jaram jednom za svagda 1 ujcdinlo se u našu kraljevimi, tvrdo rešen, da svoje jedlnstvo 1 svoju slobodu neguje i čuva nada svim na svetu. U vellkoj 1 teškoj borbi za obstanak, naši Slovenci su imali da izdrže besprimernc napore kroz sve vreme od kad su došli u ove krajeve. Vi ste, bračo moja, bili kroz punih petnaest stolječa na mrtvo] straži za našu zajedničku odbran« od najmočnijih napadala. Za to predugo vreme, VI ste bili prisiljeni napuštati stopu po stopu od svoje djedovlne; ali ste to činiii tek po cenu ljute borbe i velikih žrtava za napadala. U toj besprekidnoj borbi Vi ste se svakfm danom čelilill, te se spravom može tvrdltl, da je na taj način Vaša odporna snaga neprestano rasla. Ona je ojačala naročilo onda, kad su Vaši predel došll do jasne svesti, da je Vaš I naš opštl narodni spas u sporazumu 1 slozl s Vašom bralom Hrvatlma 1 Srblma. Tako je logično došlo, da su Kopitar I Miklošič, Prešeren I Gregorčič bili medju prvim i najubedjenljlm pobornlcima jugoslo-venske misli i da je rano preminuli Krek Iz-neo program našeg narodnog jedlnstva usred germanskoga Bela I na veliko Izne-nadjenjc Evrope, a u najkrltlčnljem trenutku svetskoga rata. Svetskl Areopag, kojl Je Imao prema svečano datlm obečanjfma, da zajamči slobodu malim narodima, I da Ib n pravima zjednačl z velikima, nije blo pra-vedan prema nama, najmanje prema Vama Slov encima. On Je dopustio, da pod tudjin-sfcim jarmom ostane jedan veliki deo naše najbolje brale. Pod tim jarmom ostaje za sad Još jedan znatan deo I Srba I Hrvata, ali s razmjerno najviše Slovenaca. Ta ne-pravda ne može biti medjutlm duga veka. Zalo nam jamči slična prošlost drugih delava našeg naroda. AH najpouzdanlje jamstvo zato Imamo da stvorlmo ral sami. A ml lemo ga pouzdano stvorltl, ako zajednički prilegnemo na posao oko što racljonalnljo sredjivanja naših polltičklh, prosvetnih I privrednih odnosa. Bogata I napredna, pro-avelena i uredjena Kraljevina Srba, Hrvata i Stovenaca, bit le ne samo naša že- •! Ijena zajedničku Otadžbina; or.a le u Isto j vreme i u istoj meri biti i pouzdanija zaloga naše opšte još lepše i Još potpunlje narodni bttdnlnosd. Padimo prcdauo na torne velikom 1 uz-vlšcnom poslu. Kad u našoj užoj domovini pravila I sloboda budu podjednake za sve; knd.oai oral na njivi, radnik u tvornicl, o mestu da muzeja. G. Mantuani mu je razkazal muzej, zlasti arheološki in historična oddelka. Z zanimanjem je regent motril nekatere predmete, zlasti stara soho Rimljana, ki je bila izkopana na stavbišču sedanje komande dravske, divizije. Ko je regent dospel v soba, na katere steni visite sliki tržaškega okoličana in okoličanke ter v sredi Napoleonova »Ilirija oživljena44, je bil regent opozorjen na to zanimivost. S tem je bil dopoldanski program izčrpan. Avdijence. Od 3. da polu 5. popoldne so trajale v dvorani vladne palače avdijence. V tej avdijenci so se regentu poklonila po svojih zastopnikih vsa kulturna, politična in gospodarska društva, zavodi in zastopniki uradov. Poklonila sta se tudi zastopnika »Jugoslovanskih novinarjev44 urednik-Cenčič Viktor in Božo Vodeb in zastopnika lastnikov tiskarcn gg. Pesek! in Vakselj. Regent se je zanimal za Jukajšnjo novinarsko organizacijo,, »je Število članov, kakor tudi za pkolnost, če je društvo v zvezi s hr-, vatskimi novinarji. Veselica na Koslerjevem vrtu. Po sprejemu deputacij narodnega predstavništva, duhovništva, državnega in zasebneg;a uradništva, okrožnih županov, političnih društev, nar.-« obrambnih društev, organizacij svobodnih poklicov, industrijcev, trgovcev, obrtnikov, ženskih humanitarnih! in karitativnih društev, najrazličnejših prosvetnih, pevskih, telovadnih inj Športnih društev, družabnih društevj •in dijaških udruženj se je pod Tivolijem, na Koslerjevem vrtu razvila! javna veselica. Glavni veliki drevored košatih kostanjev Je bil spremenjen v veličastno sliko narodnih noš; Naval na veselico pa je bil velikanski. Z nepričakovanim navdušenjem je občinstvo pričakovalo regenta. Ka Je dospel, mu Je ljudstvo v narodnih5 nošah priredilo iskrene ovacije. Regent Je s svojini spremstvom obstat pred odrom, kjer so mu združena! pevska društva zapela veličastna4 »Morje adrijansko44. Globoko je segal vsakemu v srce s čustvom predna-šani sklep: »Tega kriv je tuji meč P Po končani pesmi so Škofjeločani pod vodstvom g. Thalerja priredili regentu »škofjeloško svatovanje44. 25 godbo na čelu so prikorakali v regentovo bližino, kjer je bila pa po-t stavljena »šranga44. Ko so se svatje Odkupili, je stopil k regentu ojač g. Thaler ter ga navdušeno v domačem narečju nagovoril, proseč ga ,da brani kmetovo pravdo. Ponudil je regentu pogače in kupico ruinega vina; Regentu prestolonasledniku je bi-* lo poklonjenih več šopkov, med drugimi tudi v imenu ljubljanskega narodnega ženstva. ki mu ga je z nagovorom izročila županja dr. Tavčar, jeva. V imenu Društva Jugosloven* $kih novinarjev v Ljubljani je izročila regentu hčerka urednika Emila ■Vodeba lep šopek in zbirko fotografij o predvčerajšnjem regentovem sprejemu in izprevodu. Regent se je izredno zabaval nad vrvenjem in gi-banjem ogromne množice ljudstva nh veselici, ki se je razvijala v najlepšem redu. Po veselici se je prestolonaslednik regent peljal s spremstvom V mesto in na ljubljanski grad, odkoder _ ]e občudoval krasno panoram mo bližnje in daljnje ljubljanske oksou lice in orjaške kamniške planine. Zvečer. % po diueju se je vršila v opernem gledališču gala predstava. Igrali so po 1 akt JRusalke", „Manon“ in ..Prodane neveste'1. Regent je bil tudi v gledališču predmet živahnih ovacij. S predstavami je bil zelo zadovoljen. Danes obišče regent zjutraj Dravsko divizijo. .Ogleda si vojaško parado na £leiweisovi cesti, nakar se odpelje y. avtomobilu na Oorenjsko. Ustavi se v Kranju, odkoder se poda mimo Radovljice na Bled, kjer ga poleg Blejčanov pozdravijo tudi Korošci. Zvečer se vrši regentu na čast koncert »Glasbene Matice" y Unionu. Pot iz Zagreba v Ljubljano. V ZAGREBŠKI OKOLICI. V petek pred odhodom v Ljubljano se le dopoldne peljal regent s spremstvom na avtu v zagrebško okolico. Vsepovsod ob poti je čakalo prebivalstvo vseh slojev ta mu prirejalo viharne ovacije. Ponekod so se vrgli kmetski fantje na cesto, drugje so zopet naredili šrajtgo preko ceste, samo da so prisilili regentov avto, da je obstal, nakar je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo prestolonaslednika in mu Izražalo razne proi-uje. V trgu Samoboru, ki Je bil sijajno okrašen se je zbralo vse prebivalstvo s trškimi društvi in čakalo na sprejem. Ko je regent dospel, Je nastalo vihamo vzklikanje, k! Je trajalo dolgo časa. V bnemi celega okraja Je pozdravil jrogenta zastopnik Kosina, v Imenu trga pa župan Kloščič. Nato Je zapelo pevsko društvo »Jeka« »Pozdrav Hrvstskl« In neka deklica Je Izročila regentu šopek cvetja. Ogrorrma množica zbranega ljudstva, ki je bilo v veliki večini kmetsko, Je neprestano vzklikala Aleksandru. Regent Je HI Izredno ginjen nad tem sprejemom, kar se je poznalo Iz nagovora, ki ga jc imel na občinstvo. Ko se Je razgovarjal z zastopniki trga, ga je ban dr. Laginja opozoril, da so se ravno v tem kraju sestali prvi naši Iliri, predhodniki ideje narodnega ujedinjcnja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po sprejemu je regent krenil peš v sredo ljudstva, da obišče kraje samoborskega ta Jaščanskega Okraja. Potem se Je vrnil v Zagreb, kjer Je Okoli 11. ure sprejel zagrebške časnikarje. SLOVO OD ZAGREBA. Se preden Je dospel regent Iz zagrebške okoHce, se Je že začelo zbirati ljudstvo po zagrebških ulicah. Ob polenajstlh je dospela celokupna vojaška garnizija in odkorakala v ulice, po katerih bi se moral voziti regent, to je od konaka do kolodvora. Ob pol 13. Je sedel regent na voz ta se odpeljal proti kolodvoru, celo pot pozdravljen in obsipavan s cvetjem. Na Jelačičevem trgu so bfll zbrani častniki zagrebške garnizije, pred kolodvorom, v poslopju In na peronu so stali zastopniki civilnih, vojaških la cerkvenih oblasti. Regent Je korakal skozi špalir ter podal vsakemu dostojanstveniku, ki Je stal v prvi vrsti, roko. Ustavil se Je tudi pri rektorja zagrebške univerze dr. Poliču ter mu naročil, naj v njegovem imenu ponese vsej Jugoslovanski mladini njegov srčni pozdrav In zahvalo za njeno neumorno delovanje pri sprejemu. »Poslednja moja misel, ko odhajam iz belega Zagreba, je namenjena naši mladini.« V dvorni čakalnici Je slepa gospodična Petričeva recitirala Aleksandru pesem, zloženo njemu na čast, in mu podala kito cvetja, kpr Je vse prisotne zelo ginflo. Potovanje regenta Iz Zagreba v Ljubllano je bilo res nekaj nenavadno veličastnega. Vsa dolga proga Je bila takorekoč V špalirju, toliko se je nabralo naroda, ki jo pozdravljal regenta, mahajoč z robci, zastavicami, z zelenimi vejicami ta cvetlem. Vse hiše ob progi in vse postaje so bile dlvno okrašene. Skozi manjše postaje Je vozil vlak počasneje, ker se je povsod zbralo ogromno število naroda, ki Je burno pozdravljal Aleksandra, ki Je stal skorb edo pot pri oknu svojega vagona ta prijazno od* zdravljal. Pri vseh postajah Je množica vlak, ko je peljal počasneje, obsipavala s cvetjem. * VZAPRESIČU. V Zaprešiču Je po oflcfjdreaa sprejemu regenta stopil pred prestolonasledniku stari Seljak Krkač s svojimi vnuki in ga s solzrml V očeh pozdravil, rekoč, da Je to tiailepši dan njegovega življenja. Stopil je pred regenta tudi kmet Nikola Skledar In ga navdušeno pozdravil. Potem Je šel regent skozi špalir mladine. Naposled se mu Je dr. Ante Pavelič v fmenu naroda prisrčno zahvalil za čast, ki jo je Izkazal teinu kraju. Sedaj Je stopil pred regenta hrvatskl lan dr. Matko Laginja ta se mu s ginjenimi ta prisrčnimi besedami zahvalil za vse In mtf rekel, da so bili dnevi njegove prisotnost! v Hrvatski ta Slavoniji, zlasti v Zagrebu, dnevi veselja In radosti, ki bodo ostali neizbrisni v srcih naroda. On pa naj bo uverjen, da so tl dnevi rodili ta sad, da bo dalje raslo, cvetelo in se krepilo narodno edin-stvo. Potem mu je podal roko in vzkliknil: »Potujte srečno!« Enako se je regent poslovil od dr. Potočnjaka ta vstopil v vlak. Nato so se zopet ponovile burne ovacije. Ob vsej poti so bili tudi najmanjši kraji veličastno okrašeuL Skozi slavolok z napisom: »Slava Karagjorgjevlčem!« je ob zvokih himne »Bože pravde« privozil dvorni vlak na % mlaji, girlandaral ta zastavami v državnih In narodnih barvah Okrašeni kolodvor v Brežicah, na katerem se Je bila zbrala ne-brojna množica naroda Iz vsega brežiškega okraja. Prihod vlaka Je pozdravljalo burno vzklikanje. Regenta je pozdravil gerent mesta Brežice, nakar se le prestolonaslednik razgovarjal z došliml deputacflaml, kmečkimi župani In zastopniki duhovščine. Ob burnem poedravljanju Je vlak odpeljal proti Krškemu In Rajhenburgu. OD BREŽrC DO LJUBLJANE. Vožnja prestolonaslednika od slovensko* lirvatske meje pri Brežicah po slovenskem ozemlju do Ljubljane Je bfl triumfalen pohod vladarja, katerega narod ljubi ta v katerem vidi v prvi vrsti simbol svojega osvo-bojenja ta ujedinjenja. Na vseh postajah železniške proge od Brežic preko Zidanega mosta, v premogovnem revirju, v Hrastniku, Trbovljah ta v Zagorju ta naposled v Litin se je zbrala množica naroda, povsod s šolsko mladino, z gasilskimi, pevskimi ta godbenimi društvi ta deputacijaml oblastev, kmetov ln prosvetnih organizacij. Povsod slavoloki, vse postaje okusno in bogato okrašene z zelenjem ta zastavami v narodnih barvah, po posameznih krajih skupine z aranžmani, ki so govorili o enačaju kralja Lepo okTašen Je bil premogovni kolodvor v Trbovljah. V Hrastniku Je bH za velikim slavolokom z napisom, »Pozdravljen prvi iugoslovenskl vladar!« postavljen lep. aranžma simbolov rudarstva, prekrižana kladiva. Za temi sta bila na preprogi sestavljena iz drobcev premoga in belega kamna, dva piedestala iz blokov premoga, na katerih sta stala kipa dveh podzemskih škratov. Regentu Je vrlo ugajala ta okusno sestavljena skupina ta »1 Je ogledal od blizu mata škrata, ki sta vzbudila splošno veselost, ker sta dva dečka, ki sta predstavljala škrata, markirala mrtvi kip In se nista dala zavesti niti ko jima Je regent prožil roko. Povsod se Je regent prijazno pomešal med narod in se s priprosto govorico obra čat na šolsko deco, na učiteljstvo, na gasilce in rudarje ter posebno zastopnike kmečkega prebivalstva. V Zagorju se je regent razgovarjal s skupino rudarskih delavcev, Id so se v svoji slikoviti knapovsld modi s svojim orodjem predstavili regentu. Knapu, ki je nosil na rami veliko tn težko kladivo, je regent vzel Iz rok težko orodje ln 6am poskušal težo kladiva. Zelo slikovito je bil postavljen špalir na postaji LltljL V sredi pod slavolokom okrašena estrada, na kateri sta župan Brezelj ta šolska deklica pozdravila regenta s kratkim nagovorom. Ob estradi ženslvo v narodnih nošah, za katere se Je regent povsod zelo zanimal. Na desni strani J« bil postavljen Sokol, na levi Orel, V obeh skupinah zbrano članstvo In naraščaj obojega spola, ob straneh ta v ozadlu pa druge organizacije, gasilci ln ostali na-« rod. Prijazno je regent nagovoril tukaj narodnega prvoboritelja 941etnega notarja Svetca In soprogo ln se čudil njegovi krep-kosti vzllc veliki starosti Na vseh postajah Je bil čas postanka zelo kratko odmerjen, vendar Je regent povsod našei priliko, da je stopil v neposredni stik z narodom, ki mu Je Izražal svoje veselje In navdušenje nad prvim obiskom v Sloveniji. sr Čičerinov ekspoze o zunanji politiki Rusije. Kakor se poroča iz Moskve, Je pedal ljudski komisar za sunanje posle čičerki v centralnem Izvrševalnem odbora ekspoze o zunanji politiki sovjetske vlade, člčerin poudarja dvoreznost angleškega imperijallzma, ki boče uverltl Krastaa, da H soudeležen pri poljski ofenzivi, kakor tudi ne pri ofenzivi generala Wrangla, dočim Istočasno PošHJa orožje na Poljsko ta na Krim. Pravtako Je nelojalno postopanje francoskih Imperffafl-* Btov proti sovjetski RusttL Malo tolerantnejša ali Istotakp lažnjhr« Je politika Italije ta Nemčije, ki st Iz obzfcro« do naših neprljateljev no upajo stopiti v 41« ploraatske ta trgovsRd odnošaje k nmnV Dalje Je govoril Čičerta o napredovanja re» votacljonarnega gibanja na Vj$o4tl ta. * .uspehih pogajanj * Latiika la Končne Je karakterlzlral še enkrat zunanjo politiko sovjetske Rusije ln poudaril neprestano prizadevanje Rusije za mir z vsemi narodi. Po podanem ekspozeju se Je razvila dlskuzlja, katere se Je udeleževalo več zastopnikov. Sprejeta Je bila sledeča resolucija: Politike delavcev ta kmetov, ki temelji ha pravici samoodločbe narodov, popolnoma odgovarja interesom delavskih mas Rusije ta zveznih sovjetskih republik. Izvršilni odbor pooblašča svet sovjetskih komisarjev In komisarja za zunanje zadevat, da aapuejo, kakor t erošiostl taka tudi v bodočnosti vse sile za to, da se čtanprei vzpostavi mir. MADŽARSKA SE POGAJA Z MED-NARODNO ZVEZO STROKOVNIH ORGANIZACIJ. DnnaJ, 27. junija. (Izvirno poročilo.) Po posredovanju državnega kaucelarja dr. Rcol-nerja se začno Jutri na Dunaju pogajanja zaradi bojkota proti Madžarski. Pogajanj se bodo udeleževali trije zastopniki mednarodne zveze strokovnih organizacij In trije zastopniki madžarske vlade. Madžari si od pogajanj mnogo obetajo ta upajo, da se bo dosegel sporazum ta končal bojkot, Id Je spravil Madžarsko že v težko neprlllko. Avstrijsko socljatao-demckratično časopisje nasprotno dvomi, da bodo pgajanja privedla do kakšnih rezultatov. NOYI BOJI MED ALBANCI IN ITALIJANI PRI TIRANI. LDU Beograd, 27. Junija. »Balkan« poroča, da so se razvili pri Tirani boji med Albanci ta Italijanskimi četami ta da števHe beguncev lz teh krajev narašča. ČEŠKA VLADA ŽELI SPOZNATI PRAVILA »SREDIŠNJE ZADRUGE«. LDU Beograd, 26. junija. Vlada češkoslovaške republike je zaprosila, naj bi sl ji poslala pravila središnje zadruge, ker. hoče osnovati podobno ustanovo, GRŠKA OFENZIVA PROH TURŠKIM VSTAŠEM. LDU Pariz, 25. Junija. Po poročita, ki Jo je prejel »Journal des Debata« od grškega poslaništva, Je grška armada včeraj začela ofenzivo proti četam Kemal-paše. Operacije potekajo ugodno za Grke. LDU Carigrad, 24. JunJja. Grška armada, ki je začela ofenzivo na smlrnskl fronti. Je zasedla pristaniško poglavarstvo ta turško poštno poslopje v Smirni. LDU London, 25. junija. Kakor se glase vesti lz Smirne, Je Imela grška ofenziva proti turškim nacionalistom tako! v začetku precaj uspeh*. Tur M ki w se zbrali pri Akliissarju, 15 milj severno vzhodno od Smirne, so bili prisiljeni se v neredu umakniti. Grki so zasedli Akhlssar, napredovali proti severu In napadli Sallhll. BORZA. LDU Dunaj, 26. junija. Device: Berlin 430, Bukarešta 0, Curlh 2790. Valute: Nemške marke 426, švicarski franki 2765, francoski franki 1200, angleški funti 580, a eri-škl dolarji 145, Zagreb 209—229, madžarske žigosane krone 92—102, Praga 368—388, £e-hoslovaške krone 369—394, novi dinarji 850—900. LDU Curih, 26. Junija. Devize: Berlin 14.85, Newyork 549, London 21.78, Pariz 45.25, Milan 33.75. Praga 13.10, Zagreb 7.60, Budimpešta 3.90, Varšava 3.70, Dunaj 3.85, avstrijske žigosane krone 3.90. LDU Praga. 26. junija. Devize: Beograd 237. Dunaj 26.25, Zagreb 58250. Valute: Jugoslovenski dinarji 233, avstrijske krone 25.25. ata tiv&nsko Matico! IZVRŠEVANJE STANOVANJSKE NARED-BE ŠT. 166. (Uradno poroči’e J Loper odpovedi stanovanj po naredbi št 166 od ljubljanskih stran!« vložene prl-zlve je poverjeništvo za socialno skrb v predpisanem roku (do 15. t. m.) rešilo kakor sledi: Izmed oseb, katerim Je bilo stanovanje odpovedano na podlagi 3 L točka 1 citirane naredbe (milijonarji) je posebna komisija na podlagi zanesljivih podatkov in Informacij odbrala najpremožnejše. Njihovi prizivi — (skupno 47) —- to se definitivno zavrnili. Od teh strank, od katerih nima v Ljubljani nobena svoje hiše, se bo v prvi vrsti zahtevalo, da se brezpogojno odzovejo določbam naredbe št. 166. Seveda ni mišljeno, da bi morale vse te osebe zidati nove hiše, kajti vsaka izmed njih je dolina preskrbeti le sebi novo stanovanje. Tistim, ki bodo zidali nove hiše, v katerih bo več stano-vanl, se bodo vrfod tega lahko pridružili tudi drugi, kojih prizivi so bili zavrnjeni ter sami nebi lahko zidali, dočim bodo brez težave prispevali k novi stavbi, bodisi z razpoložljivimi denarnimi sredstvi, stavbl-ščem ali na drug tak način. Vsekakor pa Je smatrati stranke, kojih priziv se Je definitivno zavrnil, za podlago, na katero se bo oprla cela stanovanjska akcija, kolikor gre prt tem za zasebnlke-mHIJonarJe. Poleg omenjenih 47 slučajev »6 J« Hi* čelno zavrnilo le 31 nadaljnffi prizivov, W so Jih vložili manj premožni zasebnlkl-ml-UJonarjl. Ta m bo šele naknadno po zaslišanju prizadetih strank končno določilo, kakšen pačjn bodo morale sodelovati pn jctft4bl PJ.tJSlaoiM uav&. ItaaovenJ. AVSTRIJSKA vladna kriza. LDU Dunaj, 25. junija. Državni tajnik dr. Lčwenfeld-Russ Je danes dopoldne Javil državnemu keneolarju, da vztraja pri svoji detnlsljl kot državni tajnik ta da prosi, da ga kancelar odveže dolžnosti državnega tajnika. Državni kancelar Jo vzel to prijavo 1 na znanje in prosil državnega tajnika, da vodi nadalje prehranjevalne posle, iier no smejo biti niti trenotek brez vodstva. Te posle naj vodi toliko časa, da se izreče odločitev, ki bo sledila v najkrajšem času. Tem strankam Je Ha f* način ‘dana mbžnčgf, da sl same Izberejo isti način sodelovanja pri stanovanjski akciji, ki jim bo povzročil najmanj škode. Posebna pozornost se bo obračala na one slučaje, kjer se nudi prilika, ds se s prezidavo (zlasti dvlgnjenjem) že obstoječih stavb z razmeroma majhnimi stroški in malo vporabo stavbenega mate-rijala pridobi kako stanovanje. To je važno zlasti radi tega, ker se bodo take prezidave lažje dogotovile v predpisanem roku kot nove stavbe in ker je treba delati ne to, da se s čim manjšo vporabo stavbenega materijala pridobi kar največ stanovanj. Prizadete stranke lahko v tem oziru koristijo sebi In olajšajo delo stanovanjskemu uradu ako so lz lastne inicijatlvc zavzamejo za. vse take prilike, ki bi se dale Vgodno Izkoristiti ter stavijo stanovanjskemu uradu tozadevne konkretne predloge. Od prizivov, ki so jih vložile banke, zavarovalnice In druga večja gospodarska podjetja (9 1, točka 2 ta 3 naredbe 166) se jih Je zavrnilo 94. Tudi tl prizivi so se z*-vmfl! samo načelno. To pa radi tega, da se da prizadetim strankam enako kot privatnikom prilika, da si s konkretnimi predlogi zmanjšajo neizogibne stroške, ker se bodo njihove želje po možnosti vpoštevale. Jasno pa je, da od načelne zahteve, da mora vsako Izmed navedenih podjetij brezpogojno sodelovati pri zgradbi ozirom ' prireditvi »ovili stanovanj ne bo mogoče v uofrenem slučaju odnehati. O pametni rahi vseh prilik za prezidavo te adaptacije ter s primerno kooperacijo različnih podjetjih, ki sama nt sebi ne morejo zidati no- vih stavb'. Se bo dalo to vprašanje brez, prevelikih težav ugodno rešiti. Vsi drugi prizivi so ostali nerešeni, kU! 80 V zmlslu 8 2 naredbe 166 smatra za ugodno rešitev. Poverjeništvo za socialno skrb bo s pomočjo pristojnih oddelkov dež. vlade storilo vse potrebne korake, da se bo po možnosti olajšala dobava stavbnega materijala, ter bo tudi pri vseh drugih ozirih skušalo prizadete stranke kolikor mogoče podpirati. Ako ve računi, da bo vsako podjetja sezidalo, oziroma priredilo za svoje uslužbence povprečno tri stanovanja, se na podlagi navedenih številk lahko približno presodi, kakšen naj bi bil vspeh letošnje stanovanjske akcije. Precej strank so je že do sedaj Izjavilo, da bodo zidale, da pa se tudi pri ostalih isto doseže In da se bodo ta zagotovila v polnem obsegu izvršila, bo treba končne odloke, s katerimi se 'bo strankam v najkrajšem času definitivno določil obseg ta način njihovega sodelovanja pri gradbi, oziroma prirejanju novih stanovanj z vso doslednostjo Izvajati. Vsak odpor v tem oziru se bo moral brezpogojno ta brezobzirno zlomiti. Edino na ta način se bo letos doseglo, kar se da in tudi utora doseč!, kajti potreba, da se stanovanjska beda do prihodnje zime Vsaj za silo omeli, je skrajna. Fizična in moralična škoda, ki jo trpijo vsled pomanjkanja najskroir.nejših stanovanj srednji In revnejši sloji je tolika, da je ne otehla nobena materijelna žrtev, Poverjeništvo za socijahio skrb. Dnevne vesti. — Državni praznik — Vidov dan se obhaja danes 28. t m. v celi Jugoslaviji kot spomin na bitim na Kosovem polju leta 1389. Takrat so zadali Turki Srbiji smrtni udarec Sledila so nato stoletja ponižanja ta tlačenja srbskega naroda pod krutim turškim go-spodstvom, dokler se leta 1839. Srbom ni posrečita otresti se turškega jarma. Od takrat naprej je rastla moč in slava srbskega naroda. V balkanski vojni leta 1912. Jo bilo maščevano tudi Kosovo polje. Čimbolj Je rastla mo. Srbije, tem večje upanje smo gojili Jugoslovani, da končno tudi nam s srbsko pomočjo zasije solnce svobode. Svetovna vojna nas Je osvobodila. Ker Je bilo osvobojcnje nas nekdanjih avstroogr-Bkih Jugoslovanov odvisno veuno le od n sode Srbije, zato ni Vidov dan samo srbski, temveč sploh Jugoslovanski praznik. — Odlikovanja. Na predsinočnjem dineju je regent podelil knezoSkofu dr. A. B. Jegliču in deželnemu predsedniku dr. Brejcu red sv. Save L razreda. Ljubljana. = V Imenu sindikata Jugos!. založnikov sta se poklonila regentu Aleksandru gg. Anton Pesek in Fran Vakselj, solastnika založbe »Zvezne tiskarne" v Ljubljani in odbornika »Sindikata jugoslavenskih izdavača" v Zagrebu. Poklonila sta mu krasno vezani knjigi: Poezije Simona Gregorčiča in v usnje vezani faksimile rokopisa poezij Franceta Prešerna. Prestolonaslednik jima je podal roko in se za poklonjeno prijazno zahvalil. — Sokolska župa Ljubljana I. se udeleži današnje telovadbe ljubljan** skega Sokola korporativno v kroju. Zbirališč« točno ob 16. pred Mestnim domom. Odhod ob 16.15. — Župno predsedstvo. = Regent posetl danes ob 7. url zjutraj dravsko divizijo. Maribor. Nemški napisi sa moralo odstraniš!. V smislu S 44 o. r. se naroča vsem obrtnikom, da napravijo napise v državnem jezika, L J. v slovenskem, brvatskem ali pa srbskem. Poleg imena ta priimka je naznačitl tudi »a-tančno vrsto obrata. Odstraniti J« tudi vsako pretirano ta kričečo reklamo v nemškem jeziku. Naročilo Je izvesti nemudoma. Prestopki se bodo kaznovali v smislu o. r. Slovensko mestno gledališče. Danes 23. t m. Je slavnostna ta poslovilna predstava. Ob tej priliki počasti Maribor s svo-Kri prihodom največja Jugoslovanska umetnica markiza Strozzi-Ruiička, ki nastopi kot gost v vlogi Majke Jugovičev. Gledališče proslavlja ta večer Vklov dan * uprizoritvijo »Smrt majke Jugovičev« In zaključi letošnjo sezono.. Mariborski trgovski gremlj naznanja da so danes 28. t ra. trgovine odprte. Šport in toristika, Vzpored za 3. (vozno) in 4. (ga-lopno) dirko, ki »e višita v' torek ‘dne 29. Junija t 1 na vojaškem vež* bališču. Začetek ob 15. (3.) uri popoldne, a) vozna d*rka. 1. Enovprežna za toplokrvne konje. Ameri-kanci In njih potomci izključeni. Dirkalni voz prepovedan. Vozijo kmetje ali ljubi lanski izvoščeki. Daljava 1600 'm. Štiriletni konji 30 m odpusta: v Sloveniji rejeni kor,}! 50 m odpusta. K 6njJ, M 80 pridirjati več kot 500 K, 2 Foovprež.ia tk loolc,krvne konje Daljava ‘»•'00 tn Konji ki so že ondi'kali 3^00 K, za vsakih 500 K. in od 3000 K naprej za vsakih 1000 K 15 m doklade. Konii ki še niso pridirkai: It00 K 15 m otipus’a in za vsakih 5C0 K po 15 m. V Sloveniji rojeni ko-r.ji 150 m odptism Vloga 100 K. Do-tr.ki: 1500 K 800 K 600 K. 3. Enovprežna za mrzlokrvne konic: Dirkalni voz prepovedan Daljava 800 m Triletni konji in konji, ki so v Slo-. \ eniji rojeni, po 30 m odpusta Vloga »0 K. Dobitki: 1000 K, 600 K, 400 K, 4 Dvovprcžna za toplokrvne kenj.*. Daljava 2-100 m. Konii. !;: so že pri-dirkall 3000 K, za vsakih 500 K in od 6000 K nanrej za vsakih 1000 K 15 m doklade Konji, ki še niso pridirkai: 1000 K. 15 m odpusta in za vsakih J? '0 K po 15 m odpusta. V Sloveniji io:em konji 200 m odpusta. Vloga 100 K Dobitki : 1500 K, 500 K. 600 K. 5. Prva cestna di-ha v Ljubljani za eno-jii dvovprežno vozove. Amerikanci in njih poiomci izključeni. Dirkalni voz prepovedan. Daliava približno 24 km iti sicer oi starta na dirkali-Lču k savsk;mu mostu pri Tacnu, ol *ara nazaj k ciliu na dirkališče Pot sl izbere voznik poljubno. V Tacnu sa . javi pri sodniku, ki bo stal na lužnem bregu Save, dobi od njega potrdilo in se vrne po odmoru 10. minut. V Sloveniji rojeni konii imajo 10 minut odpusta. Vloga 100 K. Tekmovalci se odpuste v presledkih 5 minut. Pobi-k:: l. častno darilo in 1003 K II *00 K. Hi 600 K. b) Galopnj tf.rka. fi. Kmečka dirka; polnokrvni konii in konji, ki so bili v katerikoli galopdirki plasirani 1.1.1., 2. ali 5, so liključeni. Daljava 1200 m. Brez zaprek in brez izenačenia težine. Vloga 50 K Dobitk:*. 800 K. 600 K. 403 K. 7. D5rka./ zaprekami za častnike 'Dravske divizijske oblasti in člane slovenskega d!rkalnega kluba na la-smih konjih. Daljava 3000 m, 10 zaprek. Teža’ 4-ietni 70 kg, 5-letni 7-1 kg, 6-letni in starejši 78 kg. Dobitki: 1. II. In lil. častno darilo. 8. Dirka za masiram.- za podčastnike dravske d vizijske oblasti na d, žavuih konjih. Daljava 5-'r0 m. brez izennče-nta težine Jezdeci v unhormi. Do* bitki: 800 K. 600 K. 500 K 400 K. Posebna določila: !. Prijave se morajo • poslati do 25 jun'Ja 11 na Sloven skl dirkaln' klub v Ljubljani Prijave se pa lahko tudi po 26. juniju, vendar 18 prot> dvakratnemu plačila vlaga —> 2. Prijava mora vscho'’;it; o iuic In bivališče postni -> t>' popis konja (im«- ln rodovnikT c) u 1 . u pridlri kal d) spušča!'u !•>.♦ tfuih. ki s daljBOBltdob mikroskopov. mihegi orodja, dalji vsakovrstnih ir iIjIoIm in srebrnine. Električni obrat Ceniki brerplačno. Pivovarna »Union Ljubljana - Spodnja Slika priporoma Bvoje izborno pivo "v sodcih in steklenicah. Dobe se tudi tropine in sladne cime, ki so kot živinska pida zelo priporočljive. ^ Telefon št 311. Brzojavni naslov: Plyovarna, Ljubljana. Industrija žeste d. d. ZAGREB, Boškovičeva ulica 7. C ir se Je* St Spiritunindustrlja. Telefon Intcrurban 4-M. tirade u Ljubljani sklactISte flneg raftnlranog Iplrita kod: »SOLKAN11 trgovska sped. in komi«, dolnlika drulba, t« dobavlja iz svojih tvornica surovi špirit za tvomice oda I denaturirani špirit na veliko. Nanidžbe prima glavni zastopnik NIVRO P ti R S T, Ljubljana, Sodna ulica Mav. S. 963 Bencin 7251748 v železnih sodih po 400 kg po ceni 39 kron kg loko Ljubljana prispe v približno == 14 dneh. Naročila prevzame: ii tehn, industr. podjetje, (L z. o. LJUBLJANA, Gradišče št 9. PROMET u..- Kolektivu! oglas OGLASNE OPPKAVB „J A D R A II** MAMBO«. I Prodam v Mariboru 1. Stavbene parcele za industrijsko podjetje tik tovornega glavnega kolodvora na Teznu ob državni cesti m’ 23 K; za vile v mestu stavbene prostore m2 K 35'— 2. 4 enonadstropne hiše in rodbinsko hišo ob mestu. 3. 3 vinogradna posestva in 2 gospodarski posestvi v okolici. KARL TROHA, zemljiščna posredovalnica v Mariboru, Slovenska ulica 2. Kolektivni oglas (.»LASNE ODPRAVE „ J A D K A N “ MABIBOB. Pneumatike, aulo in kolesa Tolefc-n 4*0. po najnižjih cenah. — Vsakovrstne žico za električno napeljavo. M. Kuštrin, Uallaaa, Danajita cesta M. 1 Telefon 470. novih delnic Ljubljanske kreditne banke XI. emisij’e 1. 1920/IL Vsled sklepa občnega zbora delničarjev Ljubljanske kreditne banke z dne 8. maja 1.1. v to pooblaščen, je sklenil upravni svet istega dne provesti zvišanje delniške glavnice od SHS E 30,000.000— na SHS K 50,000.000'— 50.000 novih delnic po SHS K 400’— nom. v skupnem znesku SHS K 20,000.000 m sicer 1. subskribcija novih delnic se vrši od 25. juniia do 25. julija 1920. a) pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Borovljah, Celju, Gorici, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Trstu ter pri ekspozituri v Ptuju. b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku. c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Čehoslovaški in d) pri podružnici Živnostenske banke v Wien-u za Nemško Avstrijo. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi 2 starih delnic po 1 novo delnico a SHS K 400’ nem., po SHS K 900°— tel. quei, plačljivih naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo. — 3. Nove delnice so deležne dobička od 1. julija 1920. 4. Pri supskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic ali začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 5. Od ažijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije, SHS K 1,000.000' pokojninskemu zakladu bančnega osobja, SHS K 1,000.000'— rezervnemu zakladu za bančne zadolžnice, ostanek pa pripade ažijskemu rezervnemu skladu banke. 6. Nove delnice se izroče subskribentom po 1. februarju 1921, proti izročitvi začasnih potrdil, oziroma obračunov o sub-skribiranih delnicah. Uspeh emisije je zajamčen po posebnem sindikatu. Ljubljana, meseca junija 1920. Uisfolfanslsa kreditna tenis®. 2Rgwa«garagygwesw Mariborska lo na subskripcilo Upravni svat iMSafiS*©rgka eskomptno banka in..-.™ ju«.P [Tiska »Učiteljska tiskarna" y Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Pesek,