□RŽAVMO TOI1LSTVO v
Oftilo a lit 1332
SteV. 9. Pošhifna plačana r goiorfnf.
Ljubljana, 2. marca 1932.
_ krat
Leto XIIL
KMCT/KI tlJT
Izhaja vsako sredo. — Narofniua za celo leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za inozemstvo ca celo leto 50 Din. — Inserati po tarifi. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se t Ljubljani. — Uredništvo in uprava je ▼ Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št 14.194.
ftlaša bodoča gcspcdLav«
ska politika
Ta teden se je pričela v Narodni skupščini razprava o državnem proračunu, na podlagi vladnega proračunskega načrta in pa poročila, ki ga je izdelal finančni odbor.
Poročilo finančnega odbora vsebuje važne Ugotovitve, ki zaslužijo vso pozornost.
Finančni odbor je jasno izrekel v svojem poročilu, da je najtežje gospodarsko vprašanje za našo državo padec cen kmetijskih pridelkov. Ta ugotovitev sicer ni nova, važna pa je zaradi tega, ker je bila enkrat izrečena na najbolj me-rodajnem mestu.
Druga ugotovitev pove, da se dosedanji žitni režim ni obnesel in da bo v doglednem času odpravljen.
Tudi tretja ugotovitev ni nova, da je namreč razlika med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov pri nas prevelika. Ta silna razlika ima svoj izvor v tem, ker je industrija organizirana in celo kartelirana, kmetijstvo pa je brez prave organizacije.
Iz teh ugotovitev pa je treba izvajati posledice in finančni odbor se je izrekel vsled tega za znižanje zemljiškega davka z vsemi dokladami vred, potem za znižanje banovinskih in občinskih proračunov in pa za znižanje števila uradništva in za znižanje uradniških prejemkov.
V tem pravcu se bo zibala naša bodoča gospodarska državna politika.
Znižanje šievila uvttdnišivaL
V državnem proračunu je predvidenih za osebne izdatke, t. j. v glavnem za uradniške plače, okoli 5 milijard dinarjev (s pokojninami vred).
Jasno je, da je ta vsota za naše državno gospodarstvo silno težko breme in zato je nujno potrebno, da se ta vsota zniža ali s tem, da se število uradništva zniža ali pa da se skladno s splošnim padanjem cen živil itd. znižajo tudi prejemki javnih nameščencev, ali pa mora priti oboje: znižanje števila uslužbencev in ob enem znižanje prejemkov, kjer in kolikor je to mogoče.
Znižanje števila javnih nameščencev je trd korak, ki bo marsikoga hudo zadel, ampak povsod je treba začeti tudi z neprijetnimi stvarmi.
Tudi na kmetih in pri trgovinah se zgodi, da zaposluje ta ali oni po 10 do 20 uslužbencev, dokler mu gredo posli dobro — če pa se začno slabi časi, mu ne kaže drugega kakor da ljudi odpušča iz službe ali pa jim mora znižati prejemke.
Mi verno, da se bo zaradi teh nameravanih korakov vnela med prizadetimi ljudmi huda jeza na sedanjo vlado. Pa po krivici: Kriva teh razmer ni sedanja vlada, ker ni ona vseh uradov prenatrpala z uslužbenci, ampak so krive bivše strankarske vlade, ki so hotele vse svoje pristaše nagraditi z dobro preskrbo. Takrat se je začela bolezen, ki jo je pa treba kljub temu enkrat ozdraviti, čeprav bo bolelo.
Za znižanje banovinskih in občinskih doklad
Upravna razdelitev države na banovine je imela v glavnem ta namen, da se državna uprava kolikor mogoče razbremeni in da se prepusti banovinam in občinam skrb za vse zadeve, ki -niso splošno-državnega značaja. Stroške za vse banovinske in občinske naprave naj bi krile banovine in občine same s svojimi posebnimi dokladami.
Banovinske in občinske dokiade so bile odmerjene deloma na podlagi državnih dajatev, deloma pa so bile »samostojne« dokiade. Te dokiade pa so dosegale ponekod visoke vsote, ki nikakor niso bile v skladu s splošnim gospodarskim položajem prebivalstva.
Da pa se tudi višina samoupravnih dajatev primerno uredi, je predlagal finančni odbor Narodne skupščine, da je treba strogo pregledati vse banovinske in občinske proracSne in jih prilagoditi sedanjim gospodarskim razmeram.
Zborovanje Šumadinjcev
Prisotna dva slovenska poslanca
V Veliki Plani v Šumadiji se je vršilo veliko zborovanje, na katerem je nastopilo več narodnih poslancev. Čeravno vlada huda zima, se je zbralo na zborovanju nad 2500 ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem posameznih govornikov. S posebnim navdušenjem in dolgotrajnim ploskanjem so zborovalci pozdravili slovenska narodna poslanca in župnika g. Janka Barleta in g. Antona Cerarja, ki sta sporočila Šumadin-cem pozdrave Slovencev. Oba sta govorila slovensko. Ostali govorniki so razložili delo vlade in Narodne skupščine ter pozvali zbo-rovalce, naj tudi s svoje strani podpirajo delo za konsolidacijo prilik v državi. Ob koncu je bilo sklenjeno, da se pospeši delo za ustanovitev krajevnih organizacij nove politične stranke
UZaikcLf /e femci prišel v dolgove
(Dopis z dežele.)
Poglejmo: skoraj vsi kmetje smo bili V, svetovni vojni leta in leta. Doma smo pustili polne hleve živine in kar je nas prišlo domov — kaj smo dobili? Prazne hleve, orodje vse potrto, strehe razdrapane. Koliko nas je stalo denarja predno je bilo vse popravljeno? Po nekaj letih so nam povsod priporočali: dajte, kmetje, delati gnojišča in gnojne jame, kupujte umetna gnojila I Vse to smo kmetje lepo ubogali in vsa ta priporočila so nas kmete silnega denarja stala. Res so nekateri kmetje dobili v podporo nekoliko cementa, aji proti taki draginji, kaj je bilo to? Res, da smo kmetje nekoliko let dobro prodajali, £i smo svoje vsakdanje stroške komaj krili. — Začeli so nam priporočati: dajte vsi kmetje: nabaVfti tako in tako živino. Pri nas so pri« poročevali najbolj montafonsko pasmo in res, nekaterim se je dobro obnesla. Mlado živino so oddajali v južne kraje, pa to je trajalo le nekaj časa. Kupili smo montafonsko pasmo za 6, 7 ali 8 tisoč Din, a kaj velja danes? Komaj 1 ali 2 tisoč Dinl Poglejte, kako velika izguba je samo tukaj. Priporočevali so nam: dajte mlado živino rediti za južne kraje! Ubogali smo in danes imamo zelo veliko mlade živine. A kaj nam pomaga vse to? Kupca ni! Vsak kmet bi dobil več za teleta prej kakor sedaj za odraslo žival. Poglejmo, kaj je prašičja reja. Ali ni vsak kmet nekoliko doložil, da je kapital pokril, kolikor je dal za mladiče? A kje je krma, kje so drva za prašičjo rejo? Kaj koristi pa delo? Vsak hlapec, vsaka dekla, vsak najemnik dobi svojo plačo, a ubogi kmet mora zastonj garati. Kje so davki, zavarovalnina, obleka, obutev, kje so drugi vsakdanji stroški, kje so obresti in zraven tega še enega ali drugega zadene kakšna nesreča ali pri živini ali pri družini. Tukaj vidite, zakaj je kmet prišel v dolgove. Časopisje kriči: kmetu na pomoč — ali to kričanje je samo na papirju. Ni ga človeka, da bi prišel kmetu na pomoč. Sedaj smo skoraj brez izjeme vsi v nevarnosti. Polne hleve živine imamo, a kaj nam pomaga? Nič, ker kupca ni. Le eno tolažbo imamo še, tolažbo pri naših poslancih.
Na te se obračamo s ponižno prošnjo, da pridejo kmetu na pomoč. Ako ne bo pomoči od vas, propademo vsi, eni prej eni slej.
Volifvc na Jv&kem
Na Irskem je zmagal pri zadnjih volitvah voditelj irskih nacionalistov de; Valera. De Valera se bo opiral na Delavsko stranko.
SVala Mvljomsha šola
Samo človek, ki zre neutrudljivo dan za dnem v svet, jo uspešno absolvira. Njena učna snov je tako pestra, a trajanje njeno tako elastično, da se oboje ne da niti najmanj določiti. Najbližje zadenemo, če rečemo, da se v naši življenski šoli učimo vse in da jo pohajamo dokler živimo!
Ta življenska šola pa nas ne uči praktično samo to, kar je lepo in prav, temveč ona nam tudi vsak trenutek dokazuje kaj ni prav. Ne samo v dobrih, ampak tudi v slabih vzgledih se moremo marsikaj dobrega naučiti. Treba je Je, da imamo vedno bister pogled, oster sluh in čut, prožno roko kakor vedno sveži duh — in iz marsikake trde lupine bomo izlušili doslej nedosegljivo jedro. Marsikaj tega, kar in v čemer smo doslej videli le neprijetno zlo, bo postalo v trenutku naše trezne premotritve — nekaj temu nasprotnega — dobrega in koristnega.
Kakor je n. pr. znano, da brez prave zime ni dobre letine — tako utegne tekom časa postati splošno umljivo, da tudi brez sedanje splošne krize ne bi bilo kratkega pota k njej sledečemu splošnemu blagostanju!
Poglejmo samo v najmlajšo politično zgodovino. Hude in nevzdržne boje smo preživljali. Padale so dragocene žrtve ena za drugo in bojazljivec bi že mislil, da mora biti vsega kraj... Pa se je baš vsled tega pojavila močna roka Nj. Veličanstva — in pričelo se je postopno resno delo, katerega bi se v prejšnjih razmerah v podvojenem času ne mogli nadejati.
Pa v socijalnem pogledu. Ozrimo se v carsko Rusijo. V času, ko je... najtrše padala na pleča izmozganega mužika, je stri spone in črez noč postal enakovreden član človeške družbe.
In v narodnem primeru. Ali se nismo vprav takrat osvobodili, ko smo bili najpogostejše psovani z najostudnejšimi žaljivkami in ko smo bili najbolj zatirani ter zapostavljeni?
Tako nam tudi na gospodarskem polju kaže zgodovina, da se je tozadevni napredek stopnjeval predvsem v onih periodah, v katerih so se pojavljale razne težkoče. In nam tudi že današnja kriza nudi nekaj tozadevnih praktičnih dokazov. Tako vidimo, da se je zlasti v organizatoričnem pogledu storilo v enem letu več kakor preje celo desetletje. Res je, da n. pr. na našem mlekarskem polju še marsikaj pogrešamo, toda kar se je preje tolikokrat poizkušalo, se je v enem samem letu v veliki meri storilo; vsa naša banovina je domala organizirana v močno Ironto, ki čaka samo povelja. In Mlekarsko
društvo za ljubljansko okolico — ki je celo desetletje le životarilo — ali ni vprav zadnje dni sklenilo organizirati dobavo v obliki močne centrale!
Pa poglejmo naše poljedelstvo. Ali nismo še pred par leti n. pr. krompir prodajali po slepi ceni, letos — pa čeprav smo v ostrejši krizi — pa sta naši krepki organizaciji (ena na ptujskem polju, druga v kranjskem okraju) določili ceno, katero sta tako uspešno držali na višini, ki odgovarja dejanski potrebi, da smo jih po pravici prišteli k nepogrešljivim.
To vse pa je šele prva posledica današnje hude splošne depresije. Na marsikaj nam bo še misliti in pridno delati, da se načrti tudi praktično izvedejo. Saj so nam državne meje čedalje tesnejše priprte — vsled česar bo postala nadprodukcija marsikake gospodarske panoge čedalje usodnejša. Prepotreb-ne so nam sicer organizirane odpomoči, toda tudi posameznik bo moral (vsaj dokler nismo primerno organizirani) storiti vse, da bomo uspešno in brez težjih posledic prebrodili današnje težke čase.
Tako je n. pr. velika napaka, siliti ob poplavah mleka s poslednjim litrom mleka na trg ali mlekarno — doma pa zalivati družino z dražjim a slabejšim čajem ali kavo. In morda bo vprav oni zadnji liter mleka, ki ga tiščimo na trg — znižal ceno vsem drugim desetim ali dvajsetim, ki ga drugače oddajamo? Zato bomo storili dvojno škodo! Nič boljše ni pri živinoreji. V časih, ko smo imeli več odjemalcev za našo živino, smo na naših večjih in srednjih kmetijah mislili, da brez govejih kolin ni predpusta; danes pa, ko imamo za domači konsum preveč blaga, v inozemstvo pa ž njimi ne moremo, pa se nam zdi potrata jesti ceneno meso — kupujemo pa dražje tuje proizvode. Tudi v tem slučaju dvojno grešimo; ne uživamo cenejšega in boljšega domačega — in tiščimo na trg z večjo množino živine kakor pa jo potrebuje kupec. Posledice tega je ob sebi umevno poslabšanje cen...!
Odprimo torej oči in napnimo naša ušesa! Spoznali bomo, da nas tudi vse zgorajšnje uči naša življenska šola. In ko bomo izluščili tudi te lupine, bomo zopet prišli do slajših jeder, in njih okus bo v znatni meri ublažil grenkobo sodobne gospodarske krize. Ko bomo pa — kot stari očanci — kramljali novi generaciji tako-le ob zimskih večerih pri topli peči, pa jim bomo dejali: Da takrat je bila res huda kriza — a nas je marsikaj naučila v našo in vašo korist...!
1.	Izvozniška podjetja, protokolirana v kraljevini Jugoslaviji, ako se bavijo z izvozom živine, živinskih proizvodov in predelav;
2.	zadružne zveze, poljedelske in živinorejske zadruge, ako izvažajo proizvode svojih zadrngarjev;
3.	proizvodniki in živinorejci, ako sami ali pa to v svrho združeni izvažajo svoje lastne proizvode;
4.	industrije mesnih proizvodov in klavnice.
Podjetja, zadruge ali osebe, ki bodo hotele izvažati živino, živinske proizvode ali predelave v okviru kontingentov, se bodo morale registrovati v uradu za nadzorstvo nad izvozom živine. Prijava naj vsebuje sledeče podatke oz. listine: ime in naslov podjetja, zadruge ali osebe, dokazilo o protoko-laciji oziroma o registraciji, kadar gre za zadruge ali zadružne zveze, pri poedincih pa potrdilo občine in prvostopne upravne oblasti, da je živina, namenjena izvozu, njihova last, oznaka živinske vrste (govedo, krave, voli, junci, biki teleta, konji, svinje, suhljate ali mastne, ovce in koze) in države, kamor žele izvoziti, izvleček iz knjig ali druga listina o tem, koliko je podjetje izvozilo 1. 1925 oziroma od kasnejše ustanovitve pa do prijave vsak mesec in pa kam. Vse to po vrsti živine in po količini.
Kontingenti rano blago je treba opremiti z izvoznico, izdano od urada za nadzorstvo nad izvozom. Pravilnik navaja obrazec take izvoznice. Urad bo izdajal te izvoznice v 4 izvodih. Tri izvode bo treba priložiti tovornemu listu, četrtega pa bo postajenačelnik nakladalne postaje poslal uradu za nadzorstvo nad izvozom živine. Izvoznice morata pri nakladanju potrditi še državni veterinar in dotični postajenačelnik. Izvoznice je treba kolkovati s posebnimi taksnimi znamkami po posebnem pravilniku o izvoznih taksah.
Razdelitveni ključ za izvozna potrdila v okviru kontingentov kakor tudi registracijo bo določal in vodil urad. Izvozniki bodo pravočasno obveščeni o dodeljenem kontingentu. Za vsako tržišče jim bo izdano posebno izvozno dovoljenje. Izvoznik mora najkasneje 11 dni pred nakladanjem prijaviti količino nameravanega izvoza, tržišče in tržni dan, drŽavo, kamor bo izvozil in pa kupca.
Na koncu vsakega meseca mora izvoznik poslati uradu poročilo o izkoriščenih izvoznicah, nakar prejme izvoznice za prihodnji mesec. K poročilu mora priložiti prepis komisi-jonarskega računa o prodaji za notranjo porabo urada. Vsak izvoznik bo moral izvoziti dodeljeni mu kontingent. Kdor tega ne bo mogel storiti, bo moral o tem v določenem roku brzojavno obvestiti urad. Prestopki se bodo kaznovali. Urad bo po potrebi določal kakovost in težo živine, namenjene v kontin-gentirani izvoz. Izvoznik se mora izkazati še s posebnim veterinarskim potrdilom o zdravstvenem stanju svoje živine.
XIV. dražba kož divjadi se vrši dne 21. marca t. 1. v prostorih Ljubljanskega vele-sejma. To je druga letošnja dražba »Divje kože«, ki se v tekočem letu ne bo več ponovila. Kdor ima še kaj kožuhovine, naj jo pošlje takoj ali najpozneje do 15. marca t. 1. na lovsko prodajno organizacijo »Divja koža«, Ljubljana-velesejem. — Naša letošnja januarska dražba je navzlic težkemu položaju, ki ga povzroča gospodarska kriza in denarna stiska, dobro uspela. Blago, prodano potom dražbe, je doseglo za 20 in še več odstotkov boljše cene, kot pa kože, ki so jih poedinci prodajali v prostem trgovanju. To je tehten dokaz, kako važna je naša skupna, organizirana prodaja. Zato se naj vsakdo po-služi te ugodnosti in pošlje kože »Divji kožic, ki je in bo najbolje varovala vaše koristi.
Hrcdiicv izvoza živimo
Ustanovitev nrafla za nadzorstvo kontingentiranega izvoza živine in živinskih proizvodov
Minister za trgovino in industrijo je v soglasju s poljedelskim ministrom predpisal pravilnik o nadzorstvu izvoza živine, živinskih proizvodov in predelav. Pravilnik se naslanja na zakon o organizaciji in nadzorstvu izvoza živine, živinskih proizvodov in predelav paragrafa 1., točka b) z dne 14. decembra 1931.
Glavne določbe tega pravilnika so:
% Nadzorstvo nad izvozom živine, živinskih proizvodov in predelav bo po navedenem zakonu opravljal »Urad za nadzorstvo nad izvozom živine«, ki se ustanovi pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Naloga urada bo skrbeti za upravno in tehnično izvajanje pogodbenih določb o kontingentiranem izvozu živine, živinskih proizvodov in predelav. Pri uradu bo ustanovljen strokovni odbor z
nalogo, da nadzira in razporeja kontingente živine za izvoz, kakor bo predlagal urad na podlagi registriranih prijav. Odbor bo nadalje pregledoval vpis izvoznikov in register.
Člane strokovnega odbora bodo imenovali deloma minister za trgovino in industrijo, deloma druga ministrstva in za razna strokovna društva. Odbor bo smel šteti največ 15 članov.
Podjetje ali osebe, ki botlo pooblaščene, da v okviru kontingenta izvažajo živino, živinske proizvode ali predelave, bodo prejele posebna »izvozna potrdila«. — Izdajal jih bo urad za nadzorstvo nad izvozom.
Z izvozom živine, živalskih proizvodov in predelav v okviru kontingentov, določenih s trgovinskimi pogodbami, se bodo smela baviti:
Vseučilišče v Ljub* liani ostane
Glede vseučilišča v Ljubljani so se že pred tedni začele širiti govorice, da bo ali v celoti odpravljeno ali pa bodo vsaj nekateri oddelki ukinjeni. Te govorice so povzročile mnogo razburjenja med ljudmi, čeprav nihče ni vedel povedati nič natančnega in jasnega o tej zadevi.
Finančni zakon pa, ki je predložen sedaj Narodni skupščini, ne predvideva prav nič o kaki ukinitvi vseučilišča v Ljubljani, ampak določa samo znižanje nekih postavk za razne institute. To se pravi z drugimi besedami: Vseučilišče v Ljubljani bo ostalo, kakor je.
Poučna pa je ta zadeva v toliko, ker nam dokazuje, koliko so vredne razne čenče, ki jih je zlasti v Ljubljani več kot preveč.
POMLADNO
ZDRAVLJENJE
Pomlad torej prihaja in že se začenjajo odpirati popki. Sedaj je čas misliti na zdravje, ker kakor sok v stebelcu tako tudi kri prenaša večjo akcijo cirkulacije, ki zamore dovesti do težjih posledic. Zaradi tega je treba očistiti telo od v njem nakopičenih škodljivih tvarin. Zato izvajajo sedaj spomladi pri nas kot v inozemstvu vsi izobraženi ljudje s člani svoje rodbine, naj so stari ali mladi, 6—12 tedensko pomladno zdravljenje. V to svrho se poslužujejo našega prirodnega in po vsem svetu poznanega in priznanega „PLANINKA"-ča.ja, ki je pripravljen po večini iz najbolj zdravilnih zelišč, ki rastejo po slovenskih planinah.	i
Pričnite tudi vi še danes s pomladnim zdravljenjem, toda zahtevajte v lekarnah
izrečno pravi PLANINKA - ŽHJ - BfcHOVEC
ki se ne prodaja odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20"— in z napisom izdelovalca:
Lekarna Mr. Ph. L. BAHOVEC, LJUBLJANA
Gener. depot asa Avstrijo: Hell. Geist-Apoikeke, Wien I, Operngasse 16. „	» » Madžarsko: Mr. Bokor Ferencz, gy6gyazert4r, Kaposvar.
„	» » Italijo: Farmacla Mlzmn Trieste.
„	„ „ U. S. A.: Vlado Premru, 27 South Maln Street South Norwalk Conn.
Zaključitev 6-tedenskega zimskega kmetijskega tečaja na Muti, srez dravograjski
6-tedenski kmetijski zimski tečaj, katerega Je priredila kr. banska uprava v Prevaljah, je trajal od 19. januarja do 21. februarja t. 1. Tečaj je vodil sreski kmetijski referent g- Zdolšek Alfonz. Na slovesen način je tečaj zaključil sreski podnačelnik g. Milač Ivan, ki se je s primernim nagovorom najprvo zahvalil vodji tečaja, kmet referentu, kot organizatorju, kakor tudi vsem ostalim predavateljem, ki so pripomogli, da je tečaj dosegel svoj namen. Zahvalil se je vsem vztrajnim obiskovalcem tečaja in jim polagal na srce, da ohranijo v trajnem spominu vsebino predavanj. Zlasti so pokazale veliko zanimanje za tečaj občine: Muta, Gortina in Sv. Primož na M. p. Povprečna udeležba na tečaju je znašala na dan 40 oseb. Ob priliki zaključitve tečaja je sreski podnačelnik poročal udeležencem, koliko podpor je naklonila kr. banska uprava v letu 1931. v svrho pospeševanja kmetijstva, posameznim kmetijskim korporacijam. Nadalje je poročal o delovanju sreskega kmetijskega odbora, v prid okraju, na kar je prečital program kmetijske potovalne razstave, katere se bodo vršile tudi v tukajšnjem srezu. Glede omenjene razstave je g. sreski podnačelnik spodbujal udeležence, da se razstave polnoštevilno udeleže.
Uspele kmetijske prireditve v Kranju in v Žabnici
Kmetijsko kino-filmsko predavanje, ki se je vršilo v Kranju v ponedeljek 22. februarja t. 1., je izpadlo prav dobro. Obiskovalo je predavanje preko 100 kmetovalcev, med njimi delegati okoliških kmet. podružnic. Predvajana sta bila dva poučna in ob enem zabavna »Trik-filma«, velepoučni film >0 naprednem kmetovalcu«, končno pa še izredno instruktivni film o sadnih škodljivcih. Uvodno in pojasnjevalno predavanje je imel kmet. referent g. Sustič, špe-cijalni film o škodljivcih pa je pojasnjeval tajnik kmetijske družbe g. Kafol. Obiskovalci so z izrednim zanimanjem sledili živim slikam. Vidi se, da je te vrste pouk posebno učinkovit.
Tudi v Žabnici se je vršilo v nedeljo 21. februarja dopoldne v Gasilskem domu kmetijsko kinofilmsko predavanje. Ljudje so z zanimanjem opazovali nazorno pokazano moderno obdelovanje zemlje, uspeh gnojenja z umetnimi gnojili itd. Kinoaparat je upravljal požrtvovalni Tavnatelj agrikulturnega urada v Zagrebu gosp. Konrad Pučnik, predaval in podrobno razlagal pa je agilni sreski kmetijski referent g. Sustič. Predavanja se je udeležilo okoil 160 mož in lantov,
Zapoge. 7. februarja je predaval pri nas g. Kafol o sadjarstvu. Predavanje je bilo razmeroma dobro obiskano. G. predavatelj je prav poljudno raztolmačil vsa dela v sadovnjaku. Z dobrim sadjarstvom si posebno tudi posestniki lahko mnogo pomagajo in bi bilo želeti, da bi imela taka predavanja čim več uspeha.
Svečina. V preteklem letu se je pri nas ustanovilo poleg že nad eno leto obstoječe CM podružnice tudi Sokolsko društvo. Vsa društva prav pridno delujejo. Da vlada zanimanje za ta društva, so pokazali občni zbori, kateri so bili prav dobro obiskani.
Sodražica. V noči od sobote na nedeljo 21. t. m. je umrl ugledni posestnik in lesni trgovec v Žimaricah g. Franc Pire v starosti 56 let. Blagi pokojnik zapušča žalujočo vdovo in 10 še živih sinov v starosti 8 do 32 let. Pokojnik je bil najboljši soprog in najskrb-nejši oče svojim otrokom. Kot umen napredni gospodar in preudaren lesni trgovec, si je pridobil vsestranski ugled in spoštovanje. Bil je občinski svetovalec, član nadzorstva Posojilnice in ustanovni član Gasilnega društva v Sodražici ter načelnik gasilnega društva v Žimaricah, kjer so se povsod uvaževali njegovi stvarni nasveti in tehtni predlogi; posebno pa se je udeleževal tudi v prosvetnem gibanju domačega kraja.
Lož pri Rakeku. V nedeljo 21. februarja t. 1. se je vršila druga smučarska tekma pod šolskim vodstvom v Starem trgu na daljavo 12 km, pri kateri so tekmovali starejši člani in izvežbani smučarji iz ložke doline. Prvi je dospel po 58 minutah g. Čebohin, učitelj v Starem trgu, in po 59 minutah g. Jožef Kropin, Stari trg, a ostali iz Ložke doline.
Tukajšnja občina (mestno županstvo) je naročila potom Kmetijske družbe v Ljubljani 1.200 kg umetnega gnojila »Nitrofoskak, Ruše.
Pomoči pasivnim krajem je deležna tudi tukajšnja občina in bo dobila 500 kg brezplačne koruze.
TUladtimuL
»Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani« opozarja vsa svoja društva na poslano Zvezino okrožnico in prosi, da se vse edinice točno po njej ravnajo. Posebno priporoča na« ročitev novih društvenih legitimacij, ki so zelo lično opremljene. Društva naj takoj skli-čejo letne občne zbore in vršitev istih vedno pravočasno javijo Zvezi. O že izvršenih pa prosimo takojšnjih izčrpnih poročili — Za »Zvezo kmet. fantov in deklet«: Kreft Vladimir, tč. tajnik.
Tovariši kmetje, obrtniki in delavci, ne pustite se od uprave opominjati za tiste 3 kovače, ki stane Kmetski list za celo leto, temveč jih nakažite čimprej se vam nudi za to prilika, ter delajte na to, da pridobite listu najmanj enega novega naročnika. Ali veste koliko nas bo, če vsi storimo svojo dolžnost?.
Kmetijski pouk v radiu v prvi polovici marca 1932.
V	četrtek, dne 3. marca t. 1. ob 18. uri 30 minut predava g. ing. Viktor Novak o gozdarstvu in sicer o prirastku lesa v gozdu.
V	nedeljo, dne 6. marca ob 8. uri zjutraj predava g. ravnatelj ing. Lah o poljedelstvu in sicer o prvih pomladanskih delih na polju.
V	četrtek, dne 10. marca ob 18. uri 30 minut predava g. ravnatelj ing. Lah o poljedelstvu in sicer o pravilnem spomladanskem gnojenju.
V	nedeljo, dne 13. marca ob 8. uri zjutraj predava g. Jože Štrekelj o vrtnarstvu in sicer o ureditvi domačega vrta.
Razen teh predavanj se vrše še poljudna predavanja o mlekarstvu ob nedeljah ob 15. urL
V	nedeljo, dne 6. marca ob 15. uri govori g. Franc Pavlica o predmetu: »Kako pridelujemo sir iz manjših količin mleka«.
V	nedeljo, dne 13. marca ob 15. uri govori isti predavatelj o predmetu: »Kako dvigniti potrošnjo mleka in surovega masla«.
Opozarjamo, da se od sedaj naprej vrše kmetijska predavanja ob četrtkih pol ure pozneje, t. j. ob 18. uri 30 minut
Mogoče se Vas tiče ?
Večina naših zvestih starih naročnikov je naročnino za tekoče leto že poravnala. So pa nekateri med njimi, ki s pošiljatvijo naročnine še vedno odlašajo. Zato prav vljudno naprošamo vse prizadete, da naročnino vsaj do konca tega meseca poravnajo, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom redno pošiljatev lista ustaviti! Potrebno položnico smo priložili vsakemu naročniku v novoletni številki Kmetskega lista. Kdor jo je slučajno zgubil, dobi lahko drugo pri svojem poštnem uradu za 25 par.
domače vesfz
Upokojitev. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta na predlog predsednika ministrskega sveta upokojena dr. Oton Frangeš in Ilija Trilunovič, minister na razpoloženju.
Koliko je Južna Srbija dobila za tobak. Po vesteh iz Beograda so kmetje Južne Srbije prejeli za lanski pridelek tobaka nad 150,000.000 dinarjev.
Velik požar v Sarajevu je nastal v tovarni testenin, ki je last Luke Jurjeviča. Škoda je cenjena na 750.000 Din. Tovarna je bila zavarovana.
Cerkev pogorela. V vasi Bili pri Livnu je požar uničil cerkev sv. Franje. Domneva se, da je požar nastal ponoči od goreče sveče. Cerkev je pogorela do tal; uničeni so tudi vsi cerkveni inakiti. Škoda znaša približno 100.000 Din. Zavarovana ni bila ne cerkev ne nakiti.
Še ena milijonska dedščina. Siromašen no-vosadski ključavničar Ferdinand Bonnet bo baje podedoval po vicekralju Indije Edvardu Bonnetu, ki je umrl leta 1931, milijonsko premoženje.
Ali si poravnal, kar dolguješ za Kmetijski koledar? Če še nisi, stori to takoj po poštni položnici, ki si jo prejel skupno s koledarjem!
jGesene hiše
Pri nas se zanima skoro vsa gospodarska javnost v prvi vrsti za ugodno rešitev dveh gospodarskih vprašanj: za pocenitev stanovanj in pa za dosego boljših cen za naš les.
Žalostna resnica je, da so stanovanja dandanes pri nas res razmeroma zelo draga,' ne samo v večjih mestih, ampak tudi v njihovi okolici. Vzrokov, da so stanovanja draga, je več: visoka obrestna mera za hipoteke, razmeroma visoke javne dajatve tudi od novih hiš, potem pa drag stavbni materija!.
Vsi ti razlogi silijo ljudi k razmišljanju, kako bi prišli vendarle do cenejših hiš oziroma do cenejših stanovanj. V tem oziru se obrača splošna pozornost vedno bolj ha les.
0 lesenih hišah in njihovih prednostih piše v tehnični prilogi velikega nemškega lista »Frankfurter Zeitung« dr. ing. W. Jo-seph prav obširno. Ker utegne ta sestavek tudi naše Obrtnike te stroke zanimati, objavljamo ta spiš v izvlečku:
»Povsod, kjer raste les, daje lesena hiša prebivalcem že od pradavnine svoje zavetje. Lesene hiše imajo Skandinavci, potem v vseh gozdnatih delih Nemčije, v Alpah, v Rusiji in na Poljskem. V Ameriki pa se je gradnja hiš iz lesa razvila tako, da stanuje od 135
Nadzorstvo nad izvozom živine. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča, da se je včeraj setal strokovni odbor urada za nadzorstvo nad izvozom živine. Člane tega odbora je imenoval minister za trgovino in industrijo.
Grozen zločin pijanega fanta. V petek zvečer se je odigrala v vasi Erdut blizu Osijeka pretresljiva tragedija. Sin premožnega kmeta Jakob Matoševič je zahteval od očeta vedno več denarja, ki ga je sproti zapil po gostilnah. Oče je svaril sina, naj se spametuje, češ, da denarja ne pobira na cesti. V petek zvečer je prišel sin iz gostilne pijan in zahteval je, naj mu oče izplača njegov delež. Ker pa oče njegovi zahtevi Bi hotel ugoditi, je pograbil sin puško in dvakrat ustrelil vanj. To mu pa še ni bilo dovolj, temveč je pograbil sekiro in udaril očeta še trikrat po glavi, da je obležal mrtev.
Posledice mraza. Iz Sarajeva poročajo o nenavadnih posledicah letošnje hude zime. V selu Faletičih pri Sarajevu so večjemu številu drobnice zmrznila noge. Neki seljak je moral zaldati 18 koz, ker so jim pozeble noge* Ista nesreča se je pripetila na Romaniji volu nekega tamkajšnjega posestnika. Vola so morali na vozu pripeljati na se]em.
Dete na snegu sredi gozda. Družba lovcev je odšla v ponedeljek iz vasi Kupčina blizu Jastrebarskega na lov na divje svinje. Psi so se razbežali po gozdu, pa so se kmalu vrnili, lovci so šli za njimi in psi so jih vodili v sredino gozda v goščavo, kamor redko stopi človeška noga. In tam so našli lovci na snegu polletno dete, ki je krčevito plakalo. Zavito je bilo v pernice in pokrito s cunjami. Sneg se je bil pod nesrečnim otrokom že stajal tako, da je nastala jama. Lovci so obvestili oblasti, ki iščejo brezsrčno mater.
Smrt na plesni zabavi. Kolo srbskih sester v Srebrnici je preteklo soboto priredilo plesno zabavo. Na zabavi je nenadno umrla predsednica omenjenega društva gospa Leposava Popo-vičeva, žena prote Save Popoviča.
Prvo letošnje žrebe na Dolenjskem. Ponovno odlikovana plem. kobila Lipicanka, last posestnika Bučarja Lavoslava v Kostanjevici na Krki, je y!noči od 28. na 29. februarja povrgla kragno žrebe moškega spola po žrebcu »Princ-u Dillon-u«. Žrebiček je kostanjeve barve z lepo liso od čela doli in je prav lepo rašen.
milijonov prebivalcev celih 80 milijonov v lesenih hišah. V Ameriki zgrade po uradni statistiki na leto po 100.000 novih lesenih hiš. Da so se v Evropi začeli ljudje manj zanimati za lesene hiše, je vzrok gromadenje ljudi v velemestih, kjer so prisiljeni stanovati v ogromnih »Zins-kasarnah«, dočim so lesene hiše preračunane navadno le na 1 ali 2 družini za stanovanje, za nadstropja pa lesene hiše niso prikladne.
Proti lesenim hišam pa so je pojavili še razni — danes že zdavnaj neutemeljeni — predsodki, ki jih je najbolj utrjevala stavbena policija. V najnovejšem času pa opazujemo temeljito izpremembo: lesene hiše povsod kar oživljajo! Vzrokov za to je več: danes se zidajo zopet male hiše v okolici mest (ker so prometne zveze ugodne), za male hiše je pa les pripravnejši kakor opeka ali celo kamen in je tudi cenejši. Nadalje pa zahteva tudi gozdno gospodarstvo večjo uporabo lesa. Moderna tehnika razpolaga dalje tudi z raznovrstnim izolirnim materijalom, tako da lahko rečemo, da lesene hiše dandanes niso noben nadomestek več, ampak so nekaj popolnoma samostojnega.
Toplota v lesenih hišah.
Največja prednost lesenih hiš je v tem, ker je les slab prevodnik toplote. Komaj 7 cm debela lesena stena nas varuje mraza tako kakor 53 cm debel zid iz opeke. Stena iz ope-
V reko je skočil. Progovni čuvaj Ivan Mar-kovič, ki je čuval železniško progo blizu Kak-nja, je pravil domačim, da si bo končal življenje. Pred tremi dnevi je brzojavil svoji tašči v Zenico, naj takoj pride, češ, da mu je žena zbolela. Tašča je prišla in zet jo je prosil, naj skrbi za svojo hčer, ker si hoče končati življenje. Domači so pazili nanj, toda v noči od četrtka na petek je odšel iz hiše in se ni več vrnil. Šele zjutraj so ribiči potegnili njegovo truplo iz Bosne.
Bogat ribolov. Splitski ribiči so imeli te dni izredno srečo. Neka ribiška družina iz Omiša je nalovila 1000 kg tunina, neka druga pa tudi nad 1000 kg.
Za usta in zobe dnevno par kapljic blagodišečega Fellerjevega Elsafluida v kozarec vode, to je vžitek in obenem tudi preizkušena zaščita proti mnogim obolenjem grla in vratu, proti bripi itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 344, Savska banovina.
Prvi razred v potniških vlakih bo baje odpravljen. Sarajevska direkcija državnih železnic je že storila sklep, da s 15. marcem 1932, odpravi vse vagone 1. razreda pri potniških vlakih na vseh progah njenega območja. Prvi razred bodo imeli samo brzovlaki.
Kmečki upor zaradi elektrovoda. Novosad-ska električna družba je pričela napeljevati vod proti Beočinu. To je dalo poved razburjenju med kmeti, ki so najprej zahtevali odškodnino, nato pa stavili vse mogoče zahteve. Ko so delavci družbe, spet odšli na delo, so jih napadli kmetje, ki jih je bilo okrog ICO in so bili vsi oboroženi s puškami, sekirami in s kosami. Delavci so opustili delo in se umaknili nazaj v mesto. Iz Novega Sada pa so odposlali močan oddelek policije, ki je spočetka kmete mirila, kar pa ji ni uspelo. Kmetje so policiste napadli s kamenjem in šele, ko so aretirali 10 kmetov in jih odpeljali v zapore, je nastal mir.
Izginil je pod ledom. Pri železniški postaji Janjina v Bosni se je predvčerajšnjim odigral tragičen dogodek. Preko zamrzle vode so se podali trije moški. Držali so se za roke. Dva sta srečno prišla na drugo obalo, pod tretjim pa se je vdrl led in je nesrečnež izginil pod ledeno skorjo. Z glavo je še v bližini razbil led, potem pa ga je. tok odnesel pod ledom naprej. Trupla še niso našli.
ke tehta okroglo 700 kg, enakovredna stena iz lesa pa 35 kg. Temeljno zidovje lesene hiše naredimo torej lahko mnogo šibkejše. Steno lesene hiše pa še lahko prevlečemo z izolirnim materijalom in z votlinami, kar toploto še bolj drži. »Votlo« 10'4cm debela lesena stena, ki obstoji iz treh plasti lesa po 48 mm in treh izolirnih plošč, greje tako kakor 1 m debela stena iz opeke. Jasno je torej, da je poraba kurjave v leseni hiši znatno manjša, kar pride pri ceni stanovanja prav znatno v poštev, posebno v krajih, kjer imajo kar po pol leta zimo. K temu pa pride še to, da so lesene hiše v obče poleti prijetno hladne, pozimi pa tople. Kjer toplota ne more noter, tudi ven ne more.
Izkoriščanje površine.
Pri lesenih hišah dosežemo varstvo proti mrazu z znatno tanjšimi stenami kakor pri zidanih hišah. To lahko izkoristimo s tem, da »zazidamo« lahko znatno manjši del stavbenega prostora kakor pri zidani hiši. Lesena hiša, ki ima 67'5 m2 uporabne ploskve, potrebuje 74'5 m2 sveta, kot masivna hiša pa 88 m2. Zazidana ploskev je torej pri zidani hiši za 18 procentov večja kot pri leseni. To razmerje je treba tudi vpoštevati, če primerjamo stroške za zidane in za lesene hiše.
Nagla izgotovitev.
Lesene zgradbe pa imajo Še to prednost, da lahko vse gradbene sestavine in konštruk«
Schiclitov
pere sam
__
3 R 1/32
hitrejše in belejše in preprosto kakor A-B-C
A- Raztopi Radion v mrzli vodi.
B.	Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut
C.	Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi.
in..
Za mrtvega proglašeu. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Valentin Šuster, stanujoč nazadnje pri Sv. Lovreaou pod Prožinom. Pred 24 leti je krenil Suster nekam proti Zagrebu in od takrat ni več o njem duha ne sluha.
Samomor zaljubljenega osmošolca. V splitski okolici je v četrtbk zvečer našel železniški čuvaj Petar Vlašič na progi truplo povoženega mladega moškega. Ugotovilo se je, da je ponesrečeni mladenič osmošolec splitske gimnazije. Pri njem so našli pismo, naslovljeno na starše, v katerem izjavlja, da ga je gnala v smrt nesrečna ljubezen.
Gozdarski muzej v Sarajevu. Direkcija za gozdove in rudnike v Sarajevu bo ustanovila lasten muzej, v katerem bo razvidno stanje bosanskih gozdov. Zbran je že precejšen materija! o šumskih škodljivcih.
Domače delo svetla točka v krizi. V današnjem oglasnem delu opozarjamo na ponudbo tvrdke: DomaČa pletarska industrija, Josip Kališ. Maribor. Trubarjeva ulica 2. Pletilni stroj »Regentinja« pomeni za delavoljne novo stalno možnost mesečnega zaslužka.
Vesli iz svefa
Zdravniško spričevalo pred poroko. Francoskemu senatu je predložen zakonski osnutek, ki predvideva uvedbo obveznega zdravniškega spričevala pred poroko. Spričevalo bosta morala ženin in nevesta predložiti uradniku, ki ga bo zavrnil, če bo starejše kakor štiri tedne.
Dnevnik brezposelnega. Zavod za narodno kulturo v Varšavi je razpisal večjo nagrado za najboljši dnevnik brezposelnega človeka. Na ta razpis je prejel nad 700 pošiljatev. Posebna komisija bo zdaj začela prebirati dnevnike, odbrala najboljšega in ga dala natisniti v obliki knjige.
Smrt in reklama. Na Dunaju so te dni delili letake z naslednjim besedilom: Boj za Sang-haj je dosegel višek. Japonska izkrcava nove čete. To pa naj nas ne ovira, da ne bi vsak dan poslušali v točilnici X. izvrstnega jazzbanda. Vina v odprtih steklenicahl Nizke cene! Odprto do 4. ure zjutraj.
Sobota — ameriški praznik? V newyorški poslanski zbornici je predlagal poslanec Britton, naj bi predsednik Hoover napravil soboto za postavni praznik. S tem bi se delovni teden v Ameriki oficielno skrčil na pet dni, kar bi tudi nekoliko ublažilo sedanjo krizo brezposelnosti.
cije izdelamo doma v delavnici čisto neodvisno od vremena in jih lahko v kratkem času na določenem prostoru montiramo. Kratka gradbena doba pa omogoča lastniku mnogo točnejši pregled stroškov in pa mnogo brže izkoriščanje v hišo vloženega kapitala.
In ker je les že od narave rad suh, zato ni treba lesenih hiš še posebej osuševati. To je velik dobiček v primeri s hišo iz kamena I
Trajnost lesenih hiš.
Trajnost lesene in dobro oskrbovane lesene hiše je skoraj neomejena. Mi poznamo lesene hiše, ki stoje že stoletja in bodo še stale. V Nemčiji poznamo lesene hiše iz 13. stoletja! Pa tudi novejše hiše v Ameriki so stare že po 100 let. Nemške »norme« zahtevajo za leseno hišo trajnost najmanj 80 let. Vzdrževanje lesene hiše pa ni nič dražje kakor vzdrževanje zidane hiše; treba je le skrbeti za vnanji omet, ki pa drži pri dobrem materijalu in solidnem delu po več let.
Varnost pred ognjem.
Edino, kar bi se dalo lesenim hišam očitati, je to, da niso dovolj varne pred ognjem.
Pri tem očitku pa radi pozabimo, da so tudi pri zidanih hišah stropi, tla, podstrešje, stopnice itd. navadno iz lesa. V nemških »normah« je dovolj določb, ki jamčijo za popolno varnost lesenih hiš pred ognjem. Raz-
Pivo iz vina. Iz Brindisija poročajo, da se je ondotnemu kemiku dr. Rafaelu Fornaru po dolgotrajnih poskusih posrečilo napraviti svetlo pivo iz belega vina. S tem je baje najden izhod nadprodukciji vina v južnih predelih Italije, kjer bodo delali iz njega pivo.
ne votline napolnimo lahko z negorljivim ma-terijalom, pa tudi les sam napravimo lahko z raznimi procedurami skoro negorljiv.
Stroški.
Na vprašanje o stroških se ne da odgovoriti na splošno. Rečemo pa lahko, da so lesene hiše vendar nekaj cenejše kot zidane, zlasti tam, kjer je les poceni. Ozirati se je pa treba na to, da se da lesena hiša hitro postaviti, da se vanjo lahko takoj vselimo in da potrebuje mnogo manj kurjave kakor zidana hiša. Računati ne smemo seveda le stroškov za leseno zgradbo, ampak tudi stroške za druge rokodelce, za razsvetljavo itd.
Važno pa je za določitev cene, ali dela podjetnik le eno hišo ali pa cele serije. Tozadevni nemški odbor je izračunal, da se znižajo stroški pri izdelavi 12 hiš za 2, pri 24 hišah za 6'4, pri 60 hišah za 11, in pri 120 hišah za 16 procentov.
Jamstva.
Nemške »norme« za izdelavo lesenih hiš dajejo gospodarju, policiji, zavarovalnicam itd. popolno jamstvo za dobro kakovost lesenih hiš. Hiše morajo biti varne pred mokroto, pred ognjem, za toploto, za trajnost in za izdelavo. Jamčijo tudi za materijal.
Pristopajte k Kmetijski Matici.
Huda zima v Bolgariji. Na Bolgarskem pritiska zadnje dni hud mraz. Ponekod so merili 29 stopinj pod ničlo. Snega je mestoma do lfiO centimetrov.
Na Madžarskem se dvigajo kmetje proti iz* žemanju od strani države. V vasi Pača je bilo zarubljene mnogo živine in bi se morala prodati na javni dražbi. Financarji in orožniki so prišli izvrševat dražbo. Kmetov pa se je zbralo čez 1000 in so jih napadli s kamenjem. Orožniki so steljali. Dva kmeta sta bila ubita, mnogo pa ranjenih.
Snežni plaz je zasul na Gornjem Štajerskem
v Gaishornu člane tamošnjega športnega društva, ki so priredili smuško partijo na Gaishora, Medtem ko se je večina članov rešila, sta se učitelj KSberl in Geier pod snegom zadušila.
Poljski rudarji so pričeli te dni stavkati. Skupno število stavkujočih v Dombrowi in V Krakovu je 35.000- Priredili so velike protestna demonstracije.
Beg iz Rusije. Iz Bukarešte poročajo, da je več moldavskih kmetov v zadnjem času pribežal® na rumiinsko ozemlje. Pribežali so čez reko Dnjestr. Baje je skušalo uiti čez mejo 60 kmetovi skupaj, toda 40 jih ni moglo prekoračiti reke in so podlegli mrazu in drugim neprilikam na prehodu.
Plaz zasul 30 delavcev. V bližini Niče je plas zemlje zasul 30 cestnih delavcev. Pet delavcev je bilo ubitih, dva sta pa težko ranjena.
Novo pristanišče t Ljeningradu. »Pravda« poroča, da bo sovjetska vlada zgradila v Ljenin« gradu novo pristanišče. Namenjeno bo izvozu losa. Pristanišče bo opremljeno z vsemi potrebnimi napravami in bo največje te vrste na svetu*
70 ljudi utonilo. Pri prevozu čez indsko reko Hooghly se je razbil velik splav, na katerem so je vozilo nad 100 oseb. 70 potnikov Jo utonilo^ ostali pa so se rešili s plavanjem.
Število brezposelnih v Franciji, ki so uradno podpirani, je naraslo na 283.000. Lani ob tem času jih je bilo 36.000.
Hiše na Dunaju so v zadnjem času v ceni znatno padle; vseeno je pa malo nakupo-valcev.
Avstralija je odpravila uvozne prepovedi za 43 blagovnih vrst, med njimi pivo, cigarete, nekaj poljedelskih strojev itd.
Prvi ruski zrakoplov. Kakor poroča neki ruski emigrantski list, je bil te dni dograjen prvi ruski zrakoplov, ki bo v kratkem pričel svoje poskusne polete nad Evropo.
Uvoz svinj t Francijo. Uradni list prinaša sklep francoskega kmetijskega ministrstva, da francoski uvozniki svinj iz Jugoslavije lahko uvažajo svinje v Francijo samo na podlagi potrdila jugoslovanskih oblasti po določbah uredbe o kontingentiranju francoskega uvoza.
Cestno razsvetljavo s kavo so pričeli uvajati v Braziliji. Iz kave napravijo zelo močen svetel plin in ga porabijo za razsvetljavo cest. Pri nas pa kavo drago plačujemo.
Uvoz v Grčijo hočejo glede vseh predmetov, ki niso za življenje važni, omejiti ali pa popolnoma prepovedati., da se omeji devizna potreba.
Naše vino je šlo eelo na Kitajsko. Enološka postaja v Bukovu pri Negotinu je poslala oddelku za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva poročilo o količinah leta 1931. izvoženega vina. Po tem poročilu se je leta 1931. izvozilo s področja enološke postaje v Bukovu v Italijo 9 milijonov 402.258, v Češkoslovaško 1,048.188, v Avstrijo 807.825, v Švico 771.922, v Francijo 70.149, v Nemčijo 15.374, v Belgijo 658, v Gdansk 219, na Kitajsko 210 in ostale države 100.000 1 vina. Skupno se je izvozilo 12,216.803 1 vina.
Nova tovarna sladkorja v Jugoslaviji bo nastala v bližini Smedereva; in sicer se bo preselila tja ogrska tovarna sladkorja Stummer, ki sedaj ne dela.
Fuzija nemških bank. Fuzija med Danat-banko in Dresdner-banko je izvršena. Nova banka bo razpolagala z lastnim kapitalom 200 milijonov mark, od tega 20 milijonov rezerv.
Italija in češkoslovaška sta v ostrem sporu zaradi češkoslovaških deviznih predpisov; pri-, čela se bodo zadevna pogajanja in upajo na uspeh.
Tudi Egipet in Amerika sta se udarila; ker
vlada v USA ni hotela ugoditi želji Egipta po znižanju bombaževe carine, je egiptovska vlada sklenila zvišati carino na nekatere vrste ameriškega uvoznega blaga.
Vsi tobačni izdelki ▼ češkoslovaški bodo po-draženi; s tem in s skrčenjem provizije trafikantom upa dobiti vlada na leto 150 milijonov Kč več dohodkov.
Mesto pod snegom. Rudarsko mestece Sil-verton v Coloradu je že poldrugi mesec tako zasneženo, da ga je zima popolnoma odrezala od »veta. 24 t. m. so prebivalci sporočili Ameriki, da imajo samo še za 10 dni živil. Mestno načel-stvo je brzojavilo po pomoč v najbližjo naselbino, ki leži 51 milj od Silvertona. železniška uprava se trndi že več tednov, da bi očistila progo z železniškimi plugi, vendar se ji doslej to še ni posrečilo. Ker je verjetno, da bo mogoče vzpostaviti promet z mestom šele v aprilu, razmotrivajo Američani vprašanje, ne bi li kazalo poslati v Silverton živila z letali.
Beračeva oporoka. V Brixenu je umrl neki čudak iz Bonna na Renu. Pokojnik, z imenom Heinrich Basse, je živel že več let v Brixenu. Hodil je okrog v zelo revnem stanju in se je izdajal za berača. Posmrtna preiskava pa je dognala, da Je Basse samo hlinil siromaštvo in revščino. Zapustil je v oporoki poldrug milijon lir v gotovini, za dediča pa je postavil kitajsko ljudstvo, kateremu naroča v poslednji volji, naj porabi denar za boj proti Evropeem. V Briien so že prispeli Klani kitajskega poslaništva iz Rima, da uvedejo potrebne korake za Izročitev denarja kitajski vladi.
Izgon inozemskih delavcev ii Bolgarije. Direkcija za delo je te dni izdala stroge ukrepe proti delodajalcem, ki imajo inozemske delavce brez potrebnega dovoljenja te direkcije. Vsi ti delavci bodo morali zapustiti Bolgarsko.
Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica najboljšo olajša/o. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo oddajajoča »Franz Josefova« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah in špecerijskih trgovinah.
Smrt vdove bivšega kitajskega cesarja. Vdova po bivšem kitajskem cesarju Tungših je umrla v nekem pekinškem samostanu stara 76 let. Zadnja leta je prebila popolnoma osamljena. Po smrti kraijice-vdove bodo Japonci gotovo skušali pregovoriti pokojničinega posinovljenca Hsuantunga, naj bi sprejel cesarski prestol v Mandžuriji.
Tudi žrtev krize. Ena največjih francoskih delniških družb za trgovanje z živili »Societč des Economats du Centre«, ki ima centralo v Clermont Ferrandu in 1200 podružnic v vsej Franciji, je prišla v plačilne težave in zaprosila oblast za dovolitev poravnalnega postopanja. Pasiva družbe znašajo 50 do 60 milijonov frankov. Družbi je predsedoval v zadnjem času Jean Defrados, ki ga je oblast že poklicala na zagovor.
Romani na kile. Neko pariško podjetje je objavilo v listih naslednji oglas: Več tisoč ton romanov na prodaj! 1500 avtorjev, 1500 različnih del, novi, nerazrezani zvezki, močni 200 do 400 strani. Na 100 kg pride 425 knjig. Zelo priporočljivo kot nameček pri prodaji drugega blaga- Cena: 120 frankov za 100 kg.
Raziskovanje ekvatorja Raziskovalec Afrike in Azije dr. Paul GrStz dela načrt za veliko ekspedicijo, ki naj bi raziskovala ravnik. Njegovemu pozivu za sodelovanje se je odzvalo že 78 narodov po svojih zastopnikih. Ekspedicija bo najmodernejša od vseh, kar jih doslej pozna zgodovina. Sodelovalo bo 32 velikih letal najrazličnejših tipov.
Gripa na Bolgarskem. Po vsej Bolgariji se je razširila močna epidemija gripe, ki je bila prenešena iz Carigrada. Zdravniki so ugotovili celo vrsto težkih možganskih in drugih bolezni, ki bazirajo na gripi. Ministrstvo narodnega zdravja dela z vsemi silami, da se bolezen omeji. Prosvetni minister je poslal vsem šolam v državi okrožnico, v kateri predpisuje korake, ki jih je treba ukreniti za preprečitev bolezni.
Trgovci s sladkorjem na debelo dunavske-ga banata so sklenili kartel v obrambo proti tovarnam sladkorja in konsumentom.
Volitve na Bolgarskem. V vse mestne občinske zastope na Bolgarskem, izvzemši glavno mesto Sofijo, so prinesle volitve vladni stranki sicer večino, vendar dosti manjšo, kakor pri sabornih volitvah.
Pri drsanja utonili. V Biitlingenu, okraj Ltineburg, Nemčija, so se pred nekaj dnevi trije dečki v starosti 3, 9 in 11 let, sinovi nekega posestnika, drsali na vaškem ribniku, pri čemer se je led udri in so vsi trije utonili.
Strašen zločin pobesnele matere. Strahovit zločin je bil 11. februarja izvršen v pariškem predmestju Antony. Neka 34 letna vdova je v kleti svoje hiše s sekiro ubila svojega 5 letnega sinčka, 3 letno hčerkico je obesila, nakar je še sama izvršila samomor z vrvjo.
Roparji v ielezničarskih uniformah. Ko je vlakovodja na progi Pariš—Ventimiglia s svojim vlakom ravnokar zapustil Marseille, sta skočila nanj dva roparja, oblečena kot železničarja, ki sta bila skrita v službenem vozu, ga zvezala in zaprla v omaro. Nato sta pobrala 10.000 frankov iz blagajne In pobegnila.
Zaprtje ali zapeka. Po izkustvih, ki so jih dosegli na klinikah za notranje bolezni, je naravna Franc-Jožefova grenčica izredno do-brodejen pomoček.
Bojkot predrage elektrike. Poljska mesta Censtohova, Petrokov in Radom so sklenila naj-ostrejši boj proti draginji električnega toka. Po več burnih zborovanjih, katerih so se udeležili vsi odjemalci električnega toka, je bilo sklenjeno, da se bo boj proti visoki ceni elektrike izvajal z vso strogostjo. Posledice bojkota so se kmalu pokazale v konkretni obliki. Od 7000 odjemalcev električnega toka jih je 3000 odpovedalo tok in uvedlo namestu električne luči stare petrolejke.
Nobile gre v Rusijo. Iz Berlina poročajo, da se je bivši general Nobile, vodja ponesrečene italijanske odprave na severni tečaj, vrnil v soboto iz Moskve, kjer je s pristankom Mussolinija sklenil s sovjetsko vlado pogodbo za pet let-V Rusiji bo vodil gradnjo zrakoplovov. Nobile bo že v aprilu zapustil Italijo in se nastanil v Moskvi, kjer mu je zagotovljeno mesto vodilnega konstrukterja zrakoplovov. Obenem se je Nobile zavezal udeležiti se ruske arktične ekspedi-cije v deželo Nikolaja II. Ta odprava se bo vršila letos in jo pripravlja Arktični zavod v Ljenin-gradu.
V sicilijanskem rudniku Caltanisetta se je
dogodila eksplozija jamskih plinov, ki je zahtevala veliko žrtev. Dosedaj so izkopali 5 mrtviV in deset težko ranjenih.
F. P.:
Ne odtrgujmo deci mleka
Splošna gospodarska kriza ne prizanaša niti našemu malemu mlekarstvu. Ko so odpovedale vse kmetijske panoge, je pobožna želja mnogih, naj bi mleko nadomestilo vir dohodkov v gospodarstvu.
Pred vojno je bilo to mogoče, ker smo imeli največje odjemalce mleka v Trstu in Reki. Po vojni pa smo ostali na enkrat osamljeni in moramo računati s stanjem kakršno je danes. Za to pa ne kaže oživljati ali celo ustanavljati mnoge mlekarne, to pa zlasti tam, kjer ni nadprodukcija mleka. Sedaj se morajo boriti s težkočami za obstoj celo starejše do sedaj dobro stoječe mlekarne. Zaloge sira kakor tudi masla se kopičijo, na nasprotni strani pa je konzum prav malenkosten. S pocenitvijo mesa je resno zadeta produkcija mlečnih izdelkov. Na kak izvoz takih izdelkov preko meje pa ni misliti za enkrat; ker so zaenkrat tudi inozemski trgi založeni s prav dobrim in cenim blagom.
V tej krizi nam preostane še edina rešitev v lastni samopomoči. Povečati je treba v prvi vrsti konzum mleka. To pa ne samo v mestih, ampak tudi na deželi. V mestih bt se lahko mnogo kave, čaja in druge umetne brozge zamenjalo z mlekom. Marsikateri lu« ksus in razne kino karte bi se lahko omejile, pa bi imela deca dovolj mleka. Pri ubogih pa naj se upelje mesto podpore vsaj delno karte za mleko, ker bo tako deca še najboljše podprta.
Iz dežele prihaja glas o takozvani mlečni nadprodukciji. V gotovih krajih se je količina mleka v kratkem času skoro podvojila. Ali smo mogoče res v enem letu že izboljšali mlečnost naše živine? Ali je bila mogoče lanska letina krme tako dobra? Niti eno niti drugo ni resi Denar je demon, ki vleče v potrebi in tako gre poslednja kaplja mleka v mlekarno. Kako je prizadeta pri takem ravnanju zlasti deca, vedo tisti, ki slušajo tarnanje teh siromačkov, ki pijejo mesto mleka čaj s saharinom. Vzporedno z deco so prizadeta seveda tudi teleta, ki se prehitro od-stavljajo. Je to prav žalostna pot, ki bo imela slabe posledice za splošno gospodarstvo.
Ne ustvarjajmo torej mlekarske krize po nepotrebnem, saj je produkcija mleka v naši državi pravzaprav tako malenkostna, da ne bi imeli vsi prebivalci niti mleka za zajutrek. Prvo zadostimo domači potrebi in šele odvi-sek oddajmo v mlekarno 1
Vse zaupnike, ki so prejeli od uprave Kmetskega lista pole za zbiranje naročnikov, prosimo tem potom, da iste po možnosti iimpreje vrnejo!
V prava.
Cbvestilca.
Bolgarski državni dolg. Po poročilu bolgarske Narodne banke je znašal bolgarski državni dolg lani 27.408,428.000 levov. Od tega pride na zunanje dolgove 2.233.6 milijonov levov, od katerih je 1.701.3 milijonov konsolidiranih, 588 milijonov pa ne konsolidiranih, dočim odpade 4632 milijonov na račun reparacijskega dolga. Notranji dolg znaša 6235 milijonov in sicer 2497 milijonov konsolidiranih dolgov, 3741 milijonov pa nekonsolidiraniii.
>Medern«< oroije Kitajcev pri Šangaju.
Angleški dijaki znamenite Sole ▼ Etonn se vojaško režbajo.
Vas brez otrok
Angleška vas Andligfleet je bila deležna do najnovejšega časa redke slave, da se v nji oelih deset let ni rodil noben otrok. Vas šteje nekaj nad 360 prebivalcev, otrok pa skoraj sploh nima. V vasi je sicer šola, kamor pa hodi 6amo 12 otrok in še ti so iz okolice. Od leta 1922 so eioer krstili v vaški cerkvici nekaj novorojenčkov in jih tudi vpisali v matrično knjigo, toda šlo je v vseh primerih za otroke, rojene izven upravnega območja vasi tako, da se vaško prebivalstvo sploh ni množilo.
šele te dni je vas naenkrat zaslišala jok novorojenčka, ki so ga seveda sprejeli z velikim navdušenjem. Vsa vas je proslavila ta radostni dogodek. Srečnim staršem so vsi čestitali, novorojenček je dobil mnogo daril in vsa vas se ;'o udeležila svečanega krsta tako, da je bila cerkvica nabito polna. Deklica, ki so jo tako navdušeno sprejeli na svet, je dobila pri krstu ime Dona — darovana.
Zastrupljenje t alkoholom v deželi prohi-bicije. Tekom leta 1930 je v Newyorku umrlo 1500 ljudi za zastrupljenjem z alkoholom.
Plaz porušil dve hiši. Na gori Cigani se je utrgal plaz in porušil dve hiši. Razvaline so zasule 30 ljudi. Sest trupel so že odkopali, ostale žrtve pa še iščejo.
Enodnevni tečaj o cepljenja vinske trte in o trsničarstvn sploh se vrši v ponedeljek 21. marca t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Zadruga krojačev in krojačic za sodni okraj Lož in Cerknica v Ložu je imela pod vodstvom načelnika zadruge g. Franfi Škrbca, posestnika in župana v Ložu, svoj redni občni zbor dne 21. februarja t. 1. v Žerovnici pri g. Remžgarju. Kljub zelo ostri zimi je bilo udeleženih 2 krojačev in krojačic. Vseh članov zadruge je 65.
Vložitev prijav za draginjske doklade drž. upokojencev. Dravska finančna direkcija razglaša: Ker premnogi državni upokojenci, upokojenke ter vdove in sirote po upokojencih, ki prejemajo pokojnino od te finančne direkcije, doslej še niso predložili predpisanih vnovičnih prijav za draginjske doklade, se s tem vsi po-novno opozarjajo, da morajo najkasneje do 1. marca 1932 vložiti te prijave. Predpisani obrazci se dobe pri »Društvu državnih upokojencev« po .1 Din komad. Dobe se pa tudi pri tobačnih zalogah in vsaj v eni trafiki povsod, kjer s« sedeži okrajnih sodišč.
Pašniška zadruga. Leta 1931 meseca julija se je ustanovila v Ložu pašniška in gozdna zadruga za podelitev gozda in pašnikov in zaprosila za dodelitev primernega kompleksa šum in zemljišča od veleposestva Sch5nburg-Waldenburga.
Dobro toaletno milo
ne sme samo prijetno dišati, temveE tudi po svojih' sestavinah v medicinskem smislu delovati očišJSujoče na kožo. Samo tako lahko koristi pri negovanju telesa. Ravno zato so Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote tako cenjena. Paket s 5 vrstami mila za Din 52*— brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg štev. 844, Savska banovina.
Veter namesto premoga
Zaloge premoga v zemlji se izčrpavajo hitreje, nego nastaja nov premog. Zato so začeli ljudje že davno razmišljati, kaj bi moglo nadomestiti premog in dajati človeštvu energijo* ki jo črpamo zdaj iz premoga. Vode, ki je tudi bogat vir energije, nimamo vedno v tolikih množinah kot jo potrebujemo. Vodna sila bi lahko dopolnila premogovno energijo, ne mogla bi je pa nadomestiti. Premog nam pa služi tudi 7« pridobivanje plina, metilovega alkohola, ogljikovodika itd- Kaj bo, kadar premoga ne bo več?
Nemški inženjer Horeff, ki vzbuja s svojimi načrti veliko zanimanje, se peča z mislijo izkoriščati silo vetra, ki piha v višjih legah, da nadomesti iz premoga črpano energijo. Zgraditi namerava 250 metrov visok stolp, ki bi imel na vrhu nekakšen mlin na veter. Veter bi gonil to napravo, energija bi se pa prenašala v stroje ob vznožju stolpa, tako da bi ne bilo treba kuriti kotlov za pridobivanje pogonske sile. Inženjer Horeff je proučeval smer in moč vseh vetrov, da bi bil točno informiran o novem viru energije in da bi prilagodil konstrukcijo svoje naprave tako, da bi obratovala nepretrgoma.
Za kratek čas.
Na Škotskem. Kmetica svojemu možu: »Sosedova krava je zašla na naše dvorišče.
Kmet: »Zapri vrata in pomolzi jo, predno Jo Izpustiš«,
De Valera,
novi predsednik vlade na Irskem.
Tujski promet v Jugoslaviji je nesel v preteklem letu jugoslovanskemu gospodarstvu več kot 950 milijonov dinarjev dohodkov; dohodki države iz tujskega prometa so dali 270 milijonov dinarjev.
Pregled tisočdinarskih bankovcev. Na osnovi sklepa finančnega*ministrstva vrši Narodna banka od decembra minulega leta dalje pregled ti-soodinarskih bankovcev v svrho kontrole pravilnosti rosete in žigosanja. Od 1. marca t. 1. dalje prenehajo biti nekontrolirani tisoodinarski bankovci zakonito plačilno sredstvo v privatnem prometu. Lastniki imenovanih bankovcev po tem roku lahko pošljejo bankovce v zamenjavo Narodni banki.
Vinska razstava v Ljutomeru. Vinarski podružnici v Ljutomeru in v Gornji Radgoni priredita 9. marca (v sredo) 1932 vinski sejem in razstavo vina v dvorani g. Julija Stras-serja, gostilničarja v Ljutomeru. Na poskuš-njo bodo vina iz celega ljutomerskega sreza, pa tudi sosedni ormoški okoliš kot del ptujskega sreza bo zastopan. Ljutomer je po svojem starem slovesu kot center ljutomerskih goric in v novejšem času tudi kot križišče železnic za tako prireditev zelo pripraven. Zaradi tega obstoja za vinski sejem in razstavo v tem mestu veliko zanimanje med vinogradniki ter tu- in inozemskimi kupci. Vabijo se vsi vinogradniki iz ljutomersko-ormo-škega, gornje-radgonskega in štrigovskega vinskega okoliša, da razstavijo svoja vina, kajti na ta način jih bodo vinski kupci mogli poskusiti ter se prepričati o izvrstni kakovosti letošnjega ljutomerčana. Vinski producen-ti v omenjenih okoliših, ki žele razstaviti svoja vina, naj to prijavijo najkasneje do 25. februarja 1932 v pisarni mestne občine Ljutomer. Istotam se sprejema vino za razstavo, ki se mora poslati do 5. marca 1932 in sicer od vsake sorte 3 steklenice po 7/io 1. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pri mestni občini Ljutomer, kjer se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila. Na izbiro bodo izvrstna vina iz mešanih nasadov, kakor tudi sortirana vina in vse vrste najfinejših specijalitet iz celega vinskega okoliša. — Opozarjamo vse interesente - vinske trgovce, gostilničarje in druge, da si ogledajo vinsko razstavo ter se sami prepričajo o izborni kakovosti tukajšnjega letošnjega pridelka in enako tudi o zelo ugodnih cenah.
Za oiniljenje brezposelnosti v U. S. A. je na novo določenih 375 milijonov dolarjev, s čimer se skupni kredit za to svrho zviša na 750 mil. dol. Z novo vsoto bodo gradili ceste.
Vina v Italiji so pridelali v preteklem letu 33,265.000 hektolitrov proti 36,342.000 hI v letu 1930.
Carinski dohodki Jugoslavije so padli v mesecih april—december, to je v prvih treh četrtletjih tekočega proračunskega leta, od 1141 na 856 milijonov Din, in sicer vsled manjše uvozne trgovine, povzročene po gospodarski krizi.
Trgovina t Perziji je že skoraj vsa podržavljena, zlasti je ves izvoz in uvoz pod državno kontrolo. Sedaj je prepovedan tudi vsak odhod državljanov iz Perzije, gotovo zato, ker nosijo denar ven.
Rekordna produkcija vina r Algeriji. Alge-rija je med najbolj vinorodnimi deželami sveta. Ni še dolgo, ko je producirala na leto ca 4 milijone hektolitrov vina, torej približno toliko kot ga producira Jugoslavija. V zadnjih letih je pa produkcija rapidno rastla; leta 1929 je bilo pro-duciranih 12,830.000 hI vina, leta 1930 13,600.000, lani pa 15,857.000 hI. S to produkcijo je stopila 'Algerija na četrto mesto dežel, ki vino produ-cirajo; pred njo so Francija, Italija in Španija. Na čelu produkcije je okraj Oran s 7.833.000 hI proti 6,618.000 hI v letu 1930.
TEDENSKI KOLEDAR
6.	marca: nedelja — Fridolin.
7.	marca: ponedeljek — Tomaž.
8.	marca: torek — Janez od B.
9.	marca: sreda — Frančiška.
10.	marca: četrtek — 40 muč.
11.	marca: petek — Konstantin.
12.	marca: sobota — Gregor.
SEJMI
6.	marca: Sv. Peter pod Sv. gorami.
7.	marca: Unec, Zalog.
8.	marca: Vel. Loka, Pilštanj.
9.	marca: Brezovica.
10.	marca: Raka, Rakitna, Smuka, So-dražica, Sv. Jurij ob Taboru, Peklo., Kapela, Sp. Polskava, Dol pri Hrastniku, Kostrivnica.
11.	marca: Račna, Gradac, SI. Bistrica.
12.	marca: Drnovo, Kotedrež, Vesela gora, Radovljica, Turjak, Sp. Logatec, Sv. Jurij ob juž. žel.
»Mi moramo skupaj držati/«
Predsednik češkoslovaške republike, Ma-saryk živi silno skromno in kar ne more prenašati tistega zunanjega sijaja, s katerim se morajo obdajati državni poglavarji vsaj ob slovesnih prilikah. Ravnotako tudi ne more videti stražnikov in orožnikov, ki imajo težavno nalogo, da skrbe za njegovo osebno varnost.
Posebno hud je gospod predsednik, Če opazi, da ga »zasledujejo« njegovi varuhi takrat, kadar prebiva na dopustu. Da se izogne temu večnemu zasledovanju, se je predsednik Masaryk dogovoril s predsednikom policije, da ga smesta na dopustih »varovati« le dva orožnika na konjih, ki pa mu morata slediti vsaj 300 metrov daleč za njim.
Orožniki so se ravnali strogo po tej določbi. Nekega dne pa je odšel gospod predsednik v gozd na sprehod in glej — orožnikoma, ki sta mu sledila po predpisu, je kar naenkrat izginil izpred oči! Orožnika sta bila v silni zadregi. Jezdila sta sem, jezdila tja in gledala na vse strani, toda o predsedniku ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Mrzel pot je začel oblivati že oba iz strahu pred hudo kaznijo, ko je eden od orožnikov zagledal nenadoma v daljavi neko nejasno postavo. Odjezdila sta v določeni smeri in kmalu je stal pred njima star, razcapan potepuh.
Tudi potepuh se je nekoliko stresel, ko je opazil divjati dva orožnika proti sebi. Ker pa ni mogel več uiti, je obstal.
»Ali si videl tu nekje kakšnega starega gospoda?« — je vprašal orožnik potepuha.
»Nikogar nisem videl« — je odgovoril potepuh. Orožnika sta žalostna in pobita odjezdila dalje...
Potepuh je šel naprej svojo pot. Čez nekaj časa pa je res srečal starega, prijaznega moža, ki pa tudi ni bil posebno lepo in elegantno oblečen.
»Ti, prijatelj,« je ogovoril potepuh tujca, »glej da izgineš! Orožniki te iščejo. Ravnokar sta mene izpraševala dva orožnika, če sem videl kje kakšnega starejšega moža. Jaz ti to povem, ker moramo tudi mi skupaj držati«.
Potepuh je nato naglo nadaljeval svojo pot, predsednik Masaryk pa, ki ga je bila med vojno avstrijska policija prav temeljito zasledovala, se je globoko zamislil...
Oborožena Rusija.
Takoj po razpadu caristične Rusije se je začela sovjetska Rusija znova oboroževati in znani sovjetski prvak Trockij je bil tisti, ki |e sovjetsko armado — baje s pomočjo nemških oficirjev — popolnoma preustrojil.
Za vojaške namene je izdala Rusija že leta 1923. nad 244 milijonov zlatih rubljev, štiri leta kasneje pa je znašal ruski vojni proračun že skoro
700 milijonov rublje*, kar znaša v našem denarju okoli 36 milijonov dinarjev — torej trikratni naš celoletni državni proračuni*
Leta 1931. pa je štela sovjetska armada po uradnih podatkih 562 000 mož mirovnega stanja; od teh ie bilo pri pehoti in konjenici 504.000 mož, pri letalstvu 29.000 mož, pri mornarici pa 30.000 mož. Vojnih ladij ima Rusija — uradno — 54, letal pa 750.
To za tako veliko državo kakor je Rusija še ne bi bilo nič posebnega, kajti Rusija ima 160 milijonov prebivalcev. V resnici pa znaša ruska vojaška sila mnogo več in če računamo, da postavi v slučaju vojne le 10 odstotkov prebivalstva pod orožje, potem ima Rusija na razpolago takoj 16 milijonov oboroženih vojakov.
Velik sovražnik pošte
Angleški bogataš Reginald Bray je silen nasprotnik pošte in nagaja pošti, kjerkoli in koderkoli le more. Mož pozna vse poštne določbe in predpise prav natanko, a to svoje znanje izkorišča samo za nagajanja.
Tako n. pr. ne stoji nikjer zapisano, da morajo biti pisma napisana le na papirju. To ve gospod Bray čisto natančno in zato piše svoja .pisma" na stare ovratnike, piškote in celo na podplate copat in meče ta .pisma" v nabiralnike. Kakor hitro pa ugotovi g. Bray, da pošta kakšnega takega .pisma" ni dostavila, uloži takoj tožbo proti poštni upravi.
Letos za novo leto pa si je dovolil g. Bray šalo, da je namesto običajnih novoletnih voščil poslal nekaj tisoč ljudem po 1 vinar po poštni nakaznici. Koliko dela je s tem napravil poštnim uradnikom, si lahko mislimo.
Kmalu nato pa je oddal na pošti otroški voziček z otrokom vred, naj ga pošta dostavi na označeni naslov ...
Poštna uprava je sedaj naročila nekemu višjemu uradniku, naj izdela nov pravilnik, da bodo take pošiljatve nemogoče. To pa gospoda Bray-a nič ne moti, pač pa grozi, da bo prihodnjič pripeljal na pošto slona, da ga pošljejo na določeni naslov, naslov bo pa slonu zapisal na zob*
Zanimivi poklici v Angliji
Anglija, posebno pa njeno glavno mesto London, slovi po tem, da najdeš tam najbolj starinske šege in običaje še dandanes ohranjene poleg največje modernosti.
Tudi pri nas je še dandanes ponekod navada, da določena uradna oseba ob nedeljah po maši pred cerkvijo .kliče". Ta navada je ohranjena tudi v Londonu še danes. Kdor n. pr. kaj izgubi, najame »klicarja" in ta kliče po celem okolišu, ki prihaja v poštev, da se je izgubil n. pr zlat prstan, ki ga naj pošten najditelj odda na ta ali ta naslov.
Angleži dajo tudi zelo mnogo na dobre ma-nire. Če prirede kakšno veliko slavnostno pojedino, je treba natanko vedeti, kdo naj sedi na bolj odličnem prostoru in kdo ne. Teh stvari pa ne ve vsak. Zato si pomagajo z ljudmi, ki take stare manire poznajo in te ljudi prav dobro plačajo, samo^da se izognejo družabnim napakam.
Ženske, ki morajo biti vsestransko izobražene, zaslužijo lep denar kot družabnice. Tako žensko najamejo za par ur popoldne ali pa za celo popoldne. Njena naloga je, da zna kratkočasiti čmer-ne stare ljudi, da se ne udajajo preveč svojim otožnim mislim. Znati morajo pett, igrati na klavir, kartati itd., samo da čmernežem mine čas In da jih spravijo v dobro voljo.
Ženske, ki imajo dober nos, zaslužijo tudi prav dobro s tem, da pomagajo bogatinkam vohati razne dišave (parfeme). Tiste pa, ki imajo občutljiv okus, hodijo pokušat jedila in te določajo, če je treba kakšni jedi dodati n. pr. še kaj popra.
Posebnost pa so ženske, ki hodijo po hišah nalagat potne kovčeke, seveda za dobro nagrado. Tako je neka ženska nedavno v enem samem dnevu znosila okoli 500 kovčegov in si s tem zaslužit« v enem dnevu prav lep denar.
Raketna poštna letala.
Navadna pogonska sita za letalo je motor. V novejšem času pa so začeli delati poskuse z novo pogonsko silo, namreč z raketo.
Nemški industrijalec Opel je izdelal in preizkušal raketni automobil. Poskusi se še niso obnesli, dokazali pa so, da se da z raketno pogonsko silo doseči nenavadna brzina.
Na Štajerskem (pri Semriochu) pa je poskušal neki dijak graške tehnike aparat, ki ga poganja raketa, in je ž njim odposlal z visokega hriba proti bližnji pošti več kilogramov pisem. Poskus se je popolnoma posrečil in pošta je pisma takoj odposlala dalje.
Tehniki računajo, da bi bilo mogoče s takimi raketnimi aparati pošiljati pisma iz Evrope v Ameriko v dveh urah.
Tudi drugod ne gre boljše!
Sedaj je predpust in predpust je čas veselja in zabav že od njega dni. Vendar pa je med nekdanjim in današnjim predpustom velik razloček.
Nekdaj so ljudje, ki so obiskovali razne predpustne zabave, tudi precej denarja zapravili, ker niso samo plesali, ampak so tudi precej jedli in še več pili, in to le boljše in dražje stvari. Dandanes pa tega ni več. Vprašajte, kjerkoli hočete, v Ljubljani, v Mariboru, v Celju ali kjerkoli že, povsod vam bodo povedali, da z letošnjim predpustom ni nič. Ljudje jedo kvečjemu le obložene kruhke ali pa skromne klo-basice (hrenovke), plesalec pa je že itak kava-lir, če kupi svoji »dami« čašo malinovca, limonade ali pa čaja...
Ni pa tako samo pri nas — tudi drugod ni nič boljše. Tako poročajo iz Berlina, da prihaja na veselice sicer precej ljudi, toda ti so jako zmerni in skromni. Šampanjca, ki je nekdaj tekel v potokih, ne vidiš nikjer več; kdor pa si privošči čašico dobrega žganja, je že »gospod baron«. Včasih so pripravili za take zabave cele bregove jedi, sedaj pa imajo pogrnjenih na največjih veselicah komaj nekaj mizic...
Tako se pozna in kaže gospodarska kriza na vseh koncih in krajih po vsem svetu in ne samo pri nas. Pri nas je v deželi vsaj dosti hrane, drugod pa še tega nimajo!
Majhne in velike ure
Med najmanjše ure, kar jih je kdaj izdelala človeška roka, spada brez dvoma ura, ki jo je izdelal neki urar v ženevi (v Švici). Ura meri v premeru komaj 1 centimeter, debela pa je cele 3 milimetre. Plošča, na kateri so narisane številke, meri v premeru 5 in pol milimetra, kljub temu pa kaže plošča 60 delov (za minute). Kazalec za minute je dolg 4 in pol milimetra, za ure (mali kazalec) pa meri 1 in eno tretjino milimetra. Cela ura tehta komaj 1 gram! Ura pa gre 28 ur nepretrgoma; navijajo jo z malim ključkom, ki ima komaj eno četrtino milimetra v premeru. Uro cenijo na 70.000 dinarjev. Lahko si mislimo, koliko časa je potreboval urar, da je iz-gotovil to urico in kako fino je moralo biti orodje, s katerim je delal.
Ogromna pa je ura na cerkvi sv. Romolda na cerkvenem zvoniku v mestu Mechelu. Stolp te cerkve meri 99 metrov. Ura meri v premeru 12 metrov, obok ure pa, kjer so zaznamovane številke, meri nad 36 metrov. Od številke do številke na kazalu je po 3 metre razdalje. To uro so dogotovili 1. 1527. Ura poganja tudi 45 zvonov in zvoncev. Ura tehta 35.000 kilogramov. Nekoliko manjša ura se nahaja v Ameriki in sicer na mestni hiši v Filadelfiji. Danes poganja obe ogromni uri elektrika.	.:;:>•.. V.': i -..v';- J
Pii-ji,
bivSi kitajski ccear, sedaj predsednik nove republike Mandžurije.
»Ljubezen do domovine« — v praksi
Na daljnem vzhodu divja vojna. Kitajci in Japonci se ljuto bijejo in neštete žrtve padajo iz ljubezni do domovine... Tako vsaj pravijo.
To »ljubezen« pa osvetljujejo v silno čudni luči poročila angleških in amerikanskih časopisov o raznih vojnih nabavah za eno ali drugo stran. Dočim beremo v političnem delu raznih listov o raznih »protestih« Anglije in Amerike na japonski ali pa kitajski naslov, beremo v istih listih na drugi strani, kako spretno znajo fabrikanti orožja v Angliji in Ameriki preskrbovati obe vojskujoči se stranki z orožjem in strelivom, kljub vsem političnim protestom svojih vlad. To se pravi z drugimi besedami: Težka industrija, zlasti industrija orožja pozna samo dobiček in dobiček in zopet dobiček! Kaj je tem ljudem »ljubezen do domovine«! Za to ljubezen naj se navdušuje bedasta in nevedna mladina in nepoučene ljudske mase, za izdelovalce orožja pa pridejo v poštev le svetli, zlati milijoni!
Tako kakor je danes je bilo pa že od nekdaj in tudi v svetovni vojni je bilo tako.
Pisatelj Artur Soternus je napisal knjižico z naslovom »Težka industrija pred vojno in po vojni«. V tej knjižici navaja naravnost sijajne primere velike »domovinske ljubezni«, kakor jo razumejo izdelovalci orožja.
Bilo je leta 1866. Takrat se je pripravljala vojna med Avstrijo in Prusijo. Pruski vojni minister je tedaj skrivaj opozoril nemškega izdelovalca topov Kruppa, kaj se pripravlja, in
ga je naprosil, naj ne dobavlja več svojih topov Avstriji, da ne bodo Avstrijci streljali na Pruse 8 pruskimi topovi. Krupp se za to prošnjo niti y sanjah ni zmenil in Avstrijci so leta 1866. res streljali na Pruse s Kruppovimi (pruskimi) topovi...
Leta 1898. se je Nemčija, odločila, da zgradi mogočno vojno brodovje, zlasti veliko število težkih oklopnic. Jeklene plošče take velikosti pa je izdeloval v Nemčiji edino le Krupp. Nemški državi je Krupp dobavljal take plošče po 2300 zlatih mark za tono — iz same domovinske ljubezni seveda —, tujim državam pa po 1900 mark, samo da je mogel uspešno konkurirati z drugimi podjetji in — zaslužiti!
Statistika pove, da je Kruppova tvotiiica izdelala do leta 1911. nad 58.000 topov. Od te množine pa jih je ostalo v Nemčiji le 27;000, ostalih 36.000 pa jih je šlo večinoma v dežele, ki so bile Nemčiji sovražne.	r '
Tudi angleška orožarna \Vickerš je raviiala tako kakor Krupp. Za časa vojne z južnO-afri-škimi Buri se je čudil ves svet, kako to, da na stotisoče angleških vojakov ne more premagati na mah peščice Burov. To skrivnost pa so razjasnili kmalu po vojni, ko so dognali, da je angleška fabrika za orožje Wickers dobavljala Burom najmodernejše orožje s pomočjo Nemčije.
Med svetovno vojno so hotele angleške vojne ladje prodreti skozi Dardanele v Črno morje. To se jim ni posrečilo, ker so Turki uspešno cdbili vsak napad. Lepo število angleških vojnih ladij se je namreč zadelo ob mine in zletelo v zrak — mine pa so dobili Turki — iz. Anglije!
Tako izgleda »ljubezen do domovine« pri nekaterih ljudeh v praksi!
Turki — brez kave
Splošno znana stvar je, da so prinesli kavo k nam v Evropo iz vzhodnih dežel. K nam so jo prinesli Turki, ki so bili tedaj gospodarji tistih pokrajin (Arabije). Turki so tudi začeli pripravljati kavo na poseben način in tudi pri nas, posebno v mestih, je danes že dobro znana »turška kava«. Turki so bili znani po vsem svetu kot veliki čestilci kave in »Turka« si kar nismo mogli misliti brez črne kave in cigarete.
V kratkem pa se bodo morali pravoverni Turki, ki prebivajo v današnji Turčiji, kavi odreči. Pokrajine namreč, kjer raste kava, so Turki po svetovni vojni izgubili in zato so morali doslej kavo ovažati. To je pa veljalo mnogo denarja, ki Je romal iz dežele. Zaradi varčnosti je torej sedanja turška vlada sklenila prepovedati uvoz kave in Turki bodo pili kavo lahko le, če si jo bodo — vtihotapili...
Slik* boj« med Kitajci ia J&poiiei r Šangaja
»Kralj gumija za žvečenje« — umrl.
V Ameriki je umrl te dni »kralj gumija za žvečenje« Viljem Wrigley. Doživel je 71 let.
»Gumi za žvečenje« ni pravi gumi, ampak je le gumiju podobna tvarina, ki sestoji iz parafina, iz jelove smole in iz nekega soka »chicle«, ki ga pridobivajo v Mehiki. To maso zgnetejo v obliko bonbonov in bonbone žvečijo, kakor žvečijo pri nas nekateri ljudje tobak.
Wrigley je začel delati za ta svoj izdelek silno reklamo. Hvalil je svoje blago na vse mogoče načine po vseh časopisih in je res dosegel, da si danes pravega Amerikanca težko mislimo brez »gumija« v ustih. Pravijo, da je ta »gumi« zdrav; če je to res ali ne, je koncem kmcev vseeno, vsekakor pav pliva na človeka nekako pomirjevalno kakor na kadilca cigarete.
Wrigley je s svojo obsežno reklamo za svoj izdelek zaslužil ogromne milijone; bil pa je tudi radodaren kakor večina ameriških bogatašev in je žrtvoval posebno visoke vsote za kopališča.
Druga petletnica v Rusiji
Na veliki konferenci vodstva danes v Rusiji vladajoče stranke je predsednik izvršnega odbora stranke Molotov naštel nekaj zanimivih podatkov o novi »petletnici« (pja-tiljetki), ki jo namerava izvesti Rusija.
Ruska vlada bo potrošila, tako je rekel Molotov, v prihodnjih 5 letih za izgraditev velikih gospodarskih naprav 150 miljard rub-ljev. Elektrarne bodo povečali tako, oziroma bodo napravili toliko novih, da bodo imeli na razpolago 6 krat toliko elektrike kot je imajo danes, t. j. 100 miljard kilovatnih ur.
Izdelovanje strojev hočejo potrojiti, premoga pa hočejo pridobiti 2 in polkrat toliko kakor ga nakopljejo dandanes.
železa hočejo izdelati 22 milijonov ton, novih železnic pa bodo zgradili nad 10.000 kilometrov.
Za izvedbo teh del pa bo potrebovala Rusija mnogo tehnikov in izučenih rokodelcev, ki jih namerava dobiti iz inozemstva.
Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 26. februarja j© bilo prignanih 53 svinj. Ceno so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari 80 do 100, 3—4 mesece stari 150 do 200, 5—7 mesecev 300 do 350, 8—10 mesecev 400 do 450, 1 leto stari 700 Din. Za 1 kg žive teže 5 do 6-50, mrtve teže 7-50 do 8-50 Din. Prodanih je bilo 26 komadov.
Dunajski prašičji sejem. Prignanih je bilo 8527 pršutarjev in 5023 špeharjev, iz Jugoslavije 209 pršutarjev in 2554 špeharjev. Cene: špeharji najboljši 1-34, I. 1-30—1*32, II. 1-27—1*28, kmetski 1-25—1-35, pršutarji 1-40—1-80, najboljši 1-85. Tendenca: špeharji so se pocenili za 5 grošev, pršutarji pa so ostali pri isti ceni. Neprodani so ostali 104 špeharji.
Dunajski goveji sejem. Prignanih je bilo 2314 goved, iz Jugoslavije 116. Cene: voli najboljši 1-80 do 1-83, I. 1-40 do 1-65, II. 1-20 do 1-30, III. 0-80 do 1-10, krave I. 090 do 1, II. 0*70 do 0-85, biki 0-72 do 1-30, klavna živina 0*42 do 0'72. — Tendenca: mirna, oene za vole, kravo in klavno živino so ostale neizpremenjene, za bike pa so bile za 2 do 3 groše višje.
Mesec nizkih cen
-r V Prešernovi ulici 5% fpeleg kavarne Slon)
se prodaja za velikonočno sezono raznovrstno pomladansko manufakturno blago po neverjetno znižanih cenah — in sicer! Blago za moške obleke in površnike, češko in angleško
30% do 40% ceneje
Blago za damske plašče, obleke, svile za obleke, pralne svUe, Sifoni, cefirjl, svile za perilo, platno za rjuhe, gradi za žimnice, odeje, moške srajce, moške in damske nogavice, žepni robci itd.
20% do 30% ceneje
Vse blago je s veže, direktno iz najboljših tovarn. Izkoristite ugodno priliko,gotovo se VamizplačalOgledneobvezen! Prepričajte sel
Prešernova ul. 5% Josip Jvančič
Cpefec in
vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovsklh opekarn
ILOVAC
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino
»EKOMOM« UIIBIJAIA, KOLODVORSKA 7

Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in
posestvih daje svojim članom
„JUGRAD"
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št 48
Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne nre od 8. do 12. in 14. do 18.
[V vsako kmetsko hišo Kmetijsko Matico!
SPpcm&tni zavod za premog d. d. £jubljana
prodaja po najugodnejših cenah SAMO NA DEBELO
domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
Kovašhi preznogr ™th Kohs,
livarniški, plavžarski in plinski
Brilteče
Prometni zavod, zet premog <2. d., Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 15/L
AAAAAAAAAAAAAAA
ff1	i	Telefon
janatonj 2358 v Mariboru
Gosposka ulica 4 9
Lasšnšf* in vofSja:
primati! S. Ccroič
specijalisf za Lšrurgijo
Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinsltin soJncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; ionizaiorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; Jiaicimijo za električno pregrevanje in električo izži-ganje; žarnico »bala« za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocIeaner"jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju ln za splošni telesni podvig.
Dnevna oskrba: prvi razred 120, drogi 80" retji 00 Din.
in vse v stroko spadajoče blago ku-
£azzenc olje Hrnež
Cmaljno in pit^0brt0-
solidno in
cslalelalte zm0r;
nih cenah
Oljnate bavve pri faziene fropizie
DIC-ZANKL
Me
o. z o. z. Tovarne olja, firneža, lakainbarv
LJUBLJANA-MEDVODE-DOMŽALE
Ekspozitura Beograd
PotaŽRlfii Maribor, Novi Sad. Ustnik; Franjo Medie
Ol
je
za posnemalnike in modelčke za maslo kupite najceneje v Mlekarni Krištof, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60
OGLASI. »Kmetskem listu"
imajo siguren U5P£|jj

OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V lJUBIJANI
nudi po najnižjih cenah vse Trste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
M
- sPSP
v ,>r' ■
■S •"■ -Vi	1
-	C>; jfeis;
Velika zaloga vseh vrst umetnih guojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa
olodvorska ulica $ t e v. 7
L Mllcuš
Uubliana, Mestni trs 15
OtteaMljeM
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5
VELIKA ZALOGA suknenega blaga za moške in ženske obleke Leoa izbira svilenih rut in različnih šerp
Krojači in Šivilje, piHte po vzorce!
|gg Nov poklic
za dame in gospo de z ureditvijo strojnega pletiljstva doma. — Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din mesečno, ker odjemljemo naple teno blago, plača mo delo za plete nje in dobavimo prejo za predelovanje. Pišite še danes po brezplačne
prospekte na: Domača pletarska industrija štev. 87,
JOSIP KALIŠ
MARIBOR Trubarjeva ulica Z.
Pristopajte hKmetllskl Matici 1
Vaša korist
je, ako še danes pišete po novo, veliko kolekcijo sukna in kamgarna za fine moške in fantovske obleke. Izbira ogromna in cene že od Din 34'— naprej. Obleke se izgotavljajo tudi po meri v lastni krojačnici.
Trgovski dom Stermecki Celje št. 63
Cenik in vzorci zastonj 1
Pri krompirju, pesi m koruzi
se splača uporaba
Nitrofoskala-Ruše
nad
Pridelek: 500 q krompirja oziroma 600 q pese na 1 ha.
Na 1 k. jutro je potreba 250 do 300 kg nitro-foskala.
Kmetovalci, naročajte skupno preko svojih zadrug, Kmetijskih podružnic ali občin pri
Tvornici za dušik d. d., Ruše
Priznano najbollšl
TRBOVELJSKI PORTLAND-CEMENT
vedno v zalogi pri
EKONOM« osred. gospodarski zadrugi v Ljubljani, r. z. z o. z.
Denar naložite najbolje in naj-
K	varneje pri domačem zavodu
mefiski hranilni in posojilni dom
v Llubli.ani
Tavčarjeva (Sodna) ulica 1
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Račun pošt. hranil, št. 14.257
_ __ Brzojavi: »KMETSKI DOM"
VLOGE na knjižice in tekoči račun	JHI	Telefon Štev. 28-47
se obrestujejo po 5 V,0/« brez odpo-	' ™ :
povedi, pri trimesečni odpovedi po 7*/. brez odbitka davka na rento
Stani« vlog nad 35,000.000 dinarjev // Rezarve nad 900.800 dinarjev
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE UrfE: Ob delavnikih od 8-12 V, in od 3-4•/„ le ob sobotah in dnevih pred prazn.H od 8-12 /,
Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru. Slomškov trg 3
Trudimo se na vso moč, da omogočimo nabavo obutve vsem stanovom celo za polovico dosedanje cene. Ne samo obutvi, temveč tudi nogavicam smo znižali cene, da bi s tem postregli še več in še popolneje. Znižujemo cene. Odstranjujemo nezaposlenost. Pomagamo kupovaleem. Podpirajte naše delo! < mmi	a
PREGLEJTE NAŠE NOVE CENE.	mW
Vrsta 9875-01
Soliden in eleganten čevelj Iz laka, potreben vsaki dami za na ulico In družbo. Znižana cena Din 149'—,
Vrsta 2842-05
Če ima otrok nove čevlje, gre ponosen v šolo. Zato smo napravili te čeveljčke iz najfinejšega laka ali boksa velikosti 27—34 samo za Din 69'—, da Jih lahko vsak*- * _ .
Vrrtp 3967-22
Udoben čevelj široke oblike ln močnega boksa z zbitim usnjatim podplatom aH z gumijastim podplatom za isto ceno. Prej par Din 169'—, sedaj samo Din 1291—.
Vrsta 3635-181
Za na trg in mesto ter za vsakodnevno nošenje rabite te udobne čevlje na zadrgo z nizko peto,
Vrsta 2945-111
Čevlji iz črnega boksa. Praktični in elegantni. Ravnotaki iz laka za nedeljo in praznik za ceno DinJ.49'—.
Vrsta 9637-2V
Eleganten, soliden čevelj iz finega boksa v črni ali rjavi barvi z usnjatim podplatom za Din 199 —. Iz laka znižana cena od Din 229 — na Din 199-—.
Ženske nogavice:
Bemberg prej Din 49
sedaj „	35
svilene prej „	35
sedaj „	25
flor prej „	25
sedaj „	19
bombažne prej „	15
sedaj „	9
Moške nogavice
Svilene prej Din 25'
sedaj „	15
flor prej „	15
sedaj „	9
iz sukanca prej „	9
sedaj „	7'
bombažne prej „	7'
sedaj „	4'
*	Vrsta 2947-al
Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške štev. 22-26 Din 39-—, štev. 27-34 Din 49"-. Ženske št. 35-38 Din 59'-. Moške št. 39-46 Din 69'-.
Vrsta 1845-01
Udobni in lahki čevlji iz laka z nizko peto, ravnotaki in brez zaponke samo za Din 149- —,
iz semiša za Din 169'—
Račun pošt. hranilnice št. 10.680
;	sedaj
Hranilnica Dravske banovine
Ljubljano, Knafljeva ulica št. 9.
Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke.
Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Denar se pošilja lahko tudi po poštni hranilnici. - Najvarnejša naložitev denarja. Najvišje obresfovanje.
%	r
Uredniki MiUn	JnUjAtoljj I rta PngalJ. « Tisk« tiskam* Merkur (gredatavmlk Utk&rae; 0. MiohAUk), I^ibljaa«,