izvirno znanstveno deio UD K 564.3(497.12 Črni Kai) 
POL Ž CAMPANILE GIGANTEUM (LAMARCK, 1804) 
IZ SPODNJELUTECiJSKlH APNENCEV PRI ČRNEM KALU 

Vasja MIKUŽ 
doc. dr., dipl. inž. geologije, Katedra za geologijo in paleontologijo, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO 
PhD, doc, geoiogo, Dipartimento di geología e paleontología, 61000 Lubiana, Aškerčeva 2, SLO 

Rajko PAVLOVEC 
prof. dr., dipl. Inž. geologije, Katedra z a geologijo in paleontologijo, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO PhD, doc, geólogo. Dipartimento di geología e paleontología, 61000 Lubiana, Aškerčeva 2, SLO 
IZVLEČEK 
Opisan je Campanile giganteum iz spoclnjelutecijskih apnencev pri Črnem Kalu. To je doslej prva najdba te vrste in največji doslej najdeni polž v Sloveniji. 
Ključne besede: paleontologija (luknjičarke, polži) stratigrafija (eocen) 
Key words: Paleontology (Forarriinifera, Gastropoda), Stratigraphy (Eocene) 

UVO D 

V kamnolomu pri Črnem Kalu je bil v alveolinsko­numulitnem apnencu leta 1994 najden veliki polž, žal le njegovo kamnito jedro. To je prvi primerek tako velikega polža v teh apnencih, pa tudi največji doslej znani polž na Slovenskem. 
V kamnolomu se apnenec precej spreminja, tako da je zaradi močnih tektonskih premikanj težko dobiti ne­koliko daljši neporušen profil. Deloma so to sivi apnenci, v katerih so fosili redki ali pa jih ni. Deloma so aiveolinski apnenci, nekoliko svetleje sivi, v katerih je veliko alveolin. V teh je malo numulitov in operkulin, pač pa je v nekaterih horizontih precej orbitolitov. Tretji tip apnenca je numulitni apnenec, v katerem je veliko numulitov, precej operkulin in asiiin pa mnogo manj alveolin. 
Omenjeni različni apnenci so starostno nekoliko različni, vendar raziskave v tej smeri še niso končane. Razlike v favni so nastale tudi zaradi sprememb okolja. Ob cesti Črni Kal - Kozina se je nasproti gostišča blizu kamnoloma nekoč videl profil, v katerem so nekoliko starejši apnenci vsebovali vse polno alveolin, nato so se začeli horizonti s številnimi numuiiti in višje vse polno asiiin in operkulin. Žal je ta profil v nekdanjem cestnem zaseku uničen zaradi rekonstrukcije ceste. Spremembe v favni so nastale zaradi postopnega manjšega poglab­ljanja morja in s tem oddaljevanja od obale. Pogosto so alveoline in numulitine pomešane, kar kaže na prena­šanje s tokovi in valovi. V takšnih primerih imamo opraviti s tanatocenozo. 
Na poglabljanje morskega dna kažejo tudi redkejša giavkonitna zrna, ki jih najdemo v mlajših delih apnenca. 
Velik polž vrste Campanile giganteum je bil najden v sivem, nekoliko zrnatem apnencu v začetnem delu kamnoloma kmalu za drobilno napravo. Neposredno poleg polža ni bilo drugih fosilov. V sosednjih plasteh so predvsem numulitine, slabo ohranjene korone morskih ježkov in redkejše alveoline. Med numulitinami so šte­vilni numuiiti, manj pogoste so asiiine in operkuline. Za starost teh plasti so pomembne spodnjelutecijske As­silina ("Operculina") praespira Douviile, Assilina "istra­na" Pavlovec in A. aff. exponens (Sowerby), kakršno najdemo tudi v drugih spodnjelutecijskih nahajališčih v Slovenski Istri (Pavlovec 1963, 1969, 1993; Pavlovec & 
Vasja MIKUŽ , Rafko PAVLOVEC : POL Ž CAMPANILE CIGANTEUM (LAMARCK, 1004) IZ SPODNjELUTECUSKI H APNENCE V PRI ČRNE M KALU , 157-160 
Pavšič 1967). V kamnolomu Črni Kal je bilo prvič dokazano, da je Nummulites polygyratus Deshayes živel še na začetku lutecija in ne samo v cuisiju, kar smo ugotovili tudi v apnencu pod plastmi z rakovicami pri Cračišču (Pavlovec & Pavšič, 1987). Schaub (1981) omenja zelo podobno obliko N. aff. polygyratus iz Bas-Adour. Vrsto Assilina "istrana" pa je Schaub (1981) opi­sal kot podvrsto A. spira abrardi. 
V enako starih plasteh kot v kamnolomu Črni Kal so bile najdene pri Ospu (Pavlovec 1969) vrste Assilina istrana, A. aff. exponens in Nummulites millecaput Boubée ali njemu zelo podobna oblika. V Dolu pri Hra­stovljah so ugotovili vrste Assilina istrana, A. tenui­marginata Heim, A. aff. exponens, Nummulites poly­gyratus, N. aff. praelorioli Schaub, N. aff. gailensis (Heim) in Discocyclina sp. (Pavlovec 1981). Tudi pri Izoli je bil najdena v spodnjeiutecijskib apnencih vrsta 
Nummulites polygyratus. 

Plasti z velikim polžem v kamnolomu Črni Kal so torej spodnjelutecijske. 
SISTEMATSKA UVRSTITEV IN OPIS 
PRIMERKA S ČRNEGA KALA 

Classis: Gastropoda Cuvier, 1797 
Subclassis: Prosobranchia Edwards, 1848 
Ordo: Mesogastropoda VVenz, 1938 
Superfamilia: Cerithiacea, Fleming, 1822 
Familia: Cerithiidae Felming, 1822 
Genus: Campanile Bayle, 1884 
Species: Campanile giganteum (Lamarck, 1804) 

1824 Cerithium giganteurn Lamarck - Deshayes, 300, T. 2, Pi. 42, Fig. 1, 2 1911 Campanile sp. cf. giganteum Lamarck -Boussac, 283, PI. 17, fig. 53, 54 1911 Campanile defrenatum de Gregorio - Boussac, 284, PI.17, fig. 78. 1915 Cerithium (Campanile) giganteum Lamarck -Dainelli, 584, Tav. 52, fig. 11 1938 Campanile (Campanile) giganteum (Lamarck, 1804)-Wenz, 772, Abb. 2232. 
Nahajališče: Črni Kal 

Material: V alveolinsko-numuiitnem apnencu kame-no jedro najmlajših zavojev z vidno zadnjo stranjo, sprednja stran je v kamnini. 
Opis: Ohranjeni so najverjetneje zadnji štirje zavoji kamenega jedra stolpičaste evolutne hišice. Ti zavoji predstavljajo približno polovico hišice. Zavoji so precej široki, razmeroma nizki in rahlo konkavni. Loči jih globoka sutura. V zgornjem delu zavojev je spiralna odebelitev, ki daje kamenemu jedru stopničast videz, zadnji najmlajši zavoj ima ustje na sprednji strani v kamnini. Manjkajo vsi številni starejši zavoji. 
Pripomba: Opisani primerek uvrščamo v vrsto Cam­panile giganteum po osnovnih značilnostih, obliko­vanosti, velikosti, višini in širini zavojev, s komparacijo primerka s Črnega Kala s primerki iste vrste iz pale­ontološke zbirke Katedre za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani ter po razmeroma veliki pogostosti primerkov te vrste v srednjeeocenskih plasteh nekaterih nahajališč v Evropi in drugod. 
Dimenzije: višina celega kosa = 20.2 cm 
širina celega kosa = 15.0 cm 

višina 1. zavoja = 2.5 cm višina 2. zavoja = 3.2 cm višina 3. zavoja = 3,8 cm višina 4. zavoja = 8.5 cm višina vseh ohranjenih zavojev = 18,0 cm 
širina 1. zavoja = 6.2 cm 
širina 2. zavoja = 8.3 cm 
širina 3. zavoja = 10.6 cm 
širina 4. zavoja - 12.3 cm 

Ker so zadnji štirje zavoji približna polovica hišice, lahko sklepamo, da je imel primerek iz kamnoloma blizu Črnega Kala od 36 do 40 cm visoko hišico. 
Primerjava: Določene značilnosti opisanega primer­ka kot sta višina in širina zavojev se skladajo z dimen­zijami primerka Deshayesa (1824), s primerki Dainellija (1915) in VVenza (1938), nekoliko manj s primerkoma Boussaca (1911). Nekaj skupnih značilnosti pa ima pri­merek s Črnega Kala tudi s primerkom vrste Camparw7e defrenatum De Gregorio (Boussac 1911). 

Stratigrafska in geografska razširjenost 

Vrsto Campanile giganteum so našli v paieocenskih skladih v indiji in Pakistanu, razmeroma pogosta je v spodnje- in srednjeeocenskih skladih v Italiji, Indiji in Pakistanu, ugotovljena pa je tudi v zgornjeeocenskih plasteh v Armeniji (Piccoli 1984). Opisano vrsto so našli tudi v srednjeeocenskih skladih v Franciji, Somaliji in Etiopiji (Piccoli ef, al. 1986). Posamezne primerke so našli v podobno starih kamnih tudi na Hrvaškem in Madžarskem, Dva primerka vrste Campanile aff. giganteum sta opisana iz eocenskih kamnin nahajališč Čuljina in Gluvača pri Drnišu (Pavlovec 1959), V na­hajališču Lukavac v Hercegovini so tudi ugotovljeni pri­merki vrste C. giganteum (Pavlovec 1959). 
Sicer pa so rodovi poddružine Campanilinae ozi­roma družine Campanilidae še Diozoptyxis Čossmann, 1896, katerega vrste so živele od cenomanija do stampija; Campanilopa iredale, 1917, od santonija do stampija, Campanile Bayie, 1884, od lutecija do danes in rod Mrhilaia Pervinquiere, 1912, s samo ceno­manijskimi vrstami (Piveteau 1952). 
Vasja MIKUŽ, Rajku PAVI.OVEC: POLŽ CAMPANILU C!CANTIUM (LAMARCK, 1804) IZ SPODNJELUTECUSKIH APNENCEV PRI ČRNEM KALU, 157-1 ftO 
.jS^^ _ 

1 cm 
Slika 1. Zadnja stran kamenega jedra vrste Campanile giganteum (Lamarck, 1804), Naravna velikost (Foto: Marjan 
Grm) 
Figure 1. The posterior part of the internal cast (steinkern) of the species Campanile giganteum (Lamarck, 1804). 
(Photo: Marjan Grm). 

VasjaMIKUŽ , Rajko PAVLOVEC : rOl. Ž CAMPANILE G1GANTEUM {LAMARCK, 1804) ÍZ SP0DN|ELUTEC11SK!H APNENCE V PR! ČRNE M KAÍ.U, 157-160 
Danes živita dve razmeroma redki vrsti rodu Cam-symbolicum Iredale (Abbott & Dance 1991) in C. laeve panile ob zahodni obali Avstralije v globinah do 10 Quoy et Gaimard (Piveteau 1952). metrov in z okoli 20 cm visoko hišico. To sta vrsti C. 


RIASSUNTO 
Nel calcare alveolino - nummulitico délia cava di pietra di Črni Kal e stato ritrovato il núcleo roccioso di un gasteropode deila specie Campanile gigantea m (Lamarck, 1804). Si traita del gasteropode fossile di maggiori dimensioni scoperto finora in Slovenia. In questi strati troviamo ancora Assilina ("Opercuiina") preaspira, Assilina istrana (~Ass.spira abrardi), Ass.aff.exponens, Nummuiites polygyratus. Negli strati délia medesima epoca nei pressi di Ospo troviamo Assilina istrana, Ass.aff.exponens ed una forma analoga alla specie Nummuiites míllecaput. A Do! presso Hrastovlje sono presents Assilina istrana, Ass.tenuimarginata, Ass.aff.exponens, Nummuiites polygyratus, N.aff.praelorioli e N.aff.gallensis. Tutti questi strati appartengono a! piano geologico del luteziano inferiore. 
LITERATURA 
Abbott, R.T. & S.P. Dance. 1991. Compendium of Seashells. A color Guide to More than 4.200 of the World's Marine Shells. Charles Letts & Co. Ltd., 411 pp., London. Boussac, J. 1911. Etudes paléontologiques sur Le Nummulitique Alpin. Texte, Atlas. Mém. Carte Géol. France, 1-437 pp., London. Dainelii, G. 1915. L'Eocene Friulano. Monografía geo­lógica e paleontológica. Editrici le "Memorie geogra­fiche", 721 p., Tav. 1-56, Firenze. Deshayes, P.G. 1824. Description des coquilles fossiles des environs de Paris. Tome second. Mollusques. 814 pp., Paris. 
Deshayes, P.G. 1837. Description des coquilles fossiles des environs de Paris. Atlas. Tome 2, Pl. 1 -101, Paris. Pavlovec, R. 1959. Zgornjeeocenska favna iz okolice Drniša. Razprave SAZU, 4. razred, 5, 349-416, Ljubljana. Pavlovec, R. 1963. Stratigrafski razvoj starejšega pale­ogena v južno-zahodni Sloveniji. Razprave SAZU, 4. razred, 7, 419-556, Ljubljana. Pavlovec, R. 1969. istrske numulitine s posebnim ozi­rom na filogenezo in paleoekologijo. Razprave SAZU, 4. razred, 12, 153-206, Ljubljana. Pavlovec, R. 1981. Middle Eocene Assilinas and Ope­
rcultnas in the Dinarids. Zbornik radova, Znan. savjet za 
naftu JAZU, sekcija prtmj. geol., geofiz., geokem., A 8, 
67-76, Zagreb. 
Pavlovec, R. 1985. Numulitine iz apnencev pri izoli (JZ 
Slovenija). Razprave SAZU, 4. razred, 26, 219-230, 
Ljubljana. 
Pavlovec, R. 1993. Unterlutetische Operculinen der 
Äusseren Dinariden. Zitteliana 20, 295-300. 

Pavlovec, R. & J. Pavšič. 1987. Biostratigrafija plasti z 
rakovicami v Istri. Geologija 28/29, 55-68, Ljubljana, 
Piccoii, G. 1984. Cenozoic molluscan associations of 
Mediterranean and South-East Asia: a comparison. 
Mem. Sei. Geol., Mem. ist Geol. Min. Univ. Padova. 
36, 499-521, Padova. 

Piccoii, G., S. Sariori & A. Franchino. 1986, Mathe­matical mode of the migration of Cenozoic benthic 
Molluscs in the Tethyan belt. Mem. Sei. Geol., Mem. Ist. 
Geol. Min. Univ. Padova. 38, 207-244, Padova. 
Piveteau, J. 1952. Traité de Paléontologie. Tome 2. 
Brachipodes, Chétognathes, Annéllides, Géphyriens, 
Mollusques. Masson et C ie , 790 p., Paris. 
Schaub, H. 1981. Nummulîts et Assilines de la Téthys 

paléogene, taxonomie, phylogenese et biostratigraphie. 
Schweiz, pal. Abh., 104-106, 1-236, tab. 1-115, Basel. 
Wenz, W. 1938. Gastropoda, teil 1, Allgemeiner Teil 
und prosobranchia, Fiandbuch der Paläozoologie, ßd. 6, 
Verlag Gebrüder Borntraeger, 1200 s., Berlin.