Decentralizacija skladiščne službe
Zaradi ¦dccentralizacije skladi-~šLa so l>i!i v nekem podjetju dose-ženi pomembni tpirihranki na ias\i in osd>;u.
V nekem mkijhnem podijetju, T kaferem jc za.pos!enah 265 delav. cev, imajo v osrednjem sikladišču sitmo splašne zaloge, ki so name-njene neposredni por.rašnji. Za shrambo surovin in rezervnih dc-lov je po drugi slran.i rezerviran
proslor v samih delavnicah, ki obdelujeijo ali vdoiujejo.
Ta orgajnizad]ja funikcionira takole:
PripraFjjen je proizvodni pro-gram za 4 niescce na.prej. Iide-!al ga je šef proizvodnje v sode-lovanju s prodaijnim oddelkom. Ta iprogTam pregledajo vsaki me-sec.
Določeno -delo je raideljeno med delavnice Jiar oimogoča poslovo-djom da pravočasno pripravijo zalrteve in da v naprej določijo količino materiaila, ki naj ga vsi<i!ad:iščfjo  pri  rejiJi.
Sprejemna služba za opredeii-tcv vseli materialov, ki prihajaio. Te napolijo lakoj po opravljcni sprojcmni kontroli v delavnice -poirošnike. V številnih primerih opravijo   iztovarjentje   neposredno
iz tovornih avtomobilov ali zabo-jev dobaviteljev.
Pos-lovodje sprcjemajo količin-sko tc materiaJe in so odgovojni za niihovo praviino uporabo.
Ta novi sistenr fuakcionira pri-bližno leto dni. 2e v samcm za-čelku je pokazal, da je zelo učin-kovil Ln ekono-mičen. TaJio sodo-segli:
1.  ure delavcev  na  enoto  pro-izvodnega  izdeika  so bi!c zmaraj-šane za 14 odstotkov;
2.  od   osmih   sk!adiJčnii<ov   so jih 6  preslavili  na dni.^o delo;
3.  namesto  štirih  viličarjev  po-trebujcjo scda] samo dva;
4.  zaloge biaga  so  bile  zmanj-Jane za 20 odstotkov;
5.  ker so bi!i seznami polrebnc-ga maicriala ukinicni in jih ne pi-še')O več pnflovo-dje n'nnio nota-nega dopisovanja  vcč s skladiščl.