8554 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA Primorski °Stnina plačana v Butovim neviuk ,^-3 plačana v gotovina r Abb. postale i gruppo Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 199 (9807) TRST, nedelja, 28. avgusta 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdoba - vcu pn tj°renji Trebuši od 18. septembra 1944 do 1. tnaja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POLITIČNI IN MORALNI VIDIKI AFERE KAPPLER ts ^th a?&eriev pobeg je še vedno Hqni‘ politični dogodek letošnje-n2°/etjd, čeprav trkajo na vrata Ze^° Tesn* problemi, ki bi l#|..euoli prednost v zanimanju i-javnosti in političnih de-Slo^Cov- Preiskovalni organi se še 0 dokopali do vseh podrobnosti JOa samega in še manj do za-ct!ili ozadij in povezav, ki so htj® omogočile. V poročilih o-O^ne0a m*n*s*ra Lattanzia par-(^en(u je lukenj kot v emental-sirit in kaj malo verjetno je, jj. bodo zapolnila pojasnila, ki julK delno že, daljno pa jih še bo, jt a dočinčeva žena Annelise, ki it* tr0ovsko žilico prodala svoj im.. ' selier» za precej milijonov nem bodo ie J’l° Pazila, da ne bi razkrila šir-tj^ejavnofti neonacističnih organi bi morda celo diplomatskih nemški agenciji. Zapolnila jih ° preprosl° za t0, ker bo . ^javnosti neonacističnih orga- HejJ°* * * * V’ ki so, kot se zdi skoraj te(j *n°. za vso to afero. Zdaj C bolj vse kaže, da se bo kljub Hj, eni javnosti in zahtevam de-irjj^čnih in antifašističnih sil v iti da pride vsa resnica na dan 'M lSe brivci za pobeg kaznujejo, °,nčalo tako, kot se na žalost sk°raj vse take zadeve — v labirintu razvlečenih pre-i, ^ in polemik, v razvodenitvi litij cno v arhivih nedognanih ali anih zadev. V * # * C ^ 4 e predstavlja Kapplerjev po-žalitev (nič manj huda ne isti °e bi vse njegove okoliščine itjJe nepojasnjene) za antijaši-lj 1,0 čustva in za žrtve boja pro-^ teističnemu okupatorju, pa 'je jjj demokratični svet zgovorno o-^rd tudi na nekatera, sicer ne neznana, dejstva. itf ^ffbodni Nemčiji so uspeh *o-tjt . je Kappler» pozdravili v vlad-jflj,"1 Političnih krogih s slabo prilit 1,1 zadovoljstvom, v Velikem de-i iškega javnega dela pa celo 'iiavT’kritim navdušenjem. Orga (u 'je starih in novih nacistov tU.,laj bi bilo po nekaterih po-tk. kakih 150 z okrog 75 tisoč %jVn*nii člani, in 100 tisoči pri-\V-' svojega delovanja sicer t ^/itJcolj skrivale, ker jim tega ni-Hjt' treba, so reagirale z zmago-^u>rn kr upom, ki se je bolj za-lojjJ!0 Prenesel tudi na večino za-lo “nem,šfce javnosti. Medtem ko »»Ir ac*i uniformirani nacisti ne-tjSlano Paradirali pred Kapplerje-*atočiščem v kraju Soltau, je Hipoteze sodnikov ? načinu bega bolnišnice — Vojaški sodniki, ki vo-L Preiskavo o «Kapplerjevevn OBJ *' so si včeraj več kot dve uri i„;, 0vali tretje nadstropje vo- )6ske bolnišnice Celio ter še po- v J'0 dolg hodnik, kjer 'je soba, D(C ateri je bil nacistični zloči-bjJ p° trditvah aretiranih karanih podčasnikov, Falsa in in ??e.ia. so bili v noči med 14. ku avgustom na tem hodni-str !ar trije stražarji: na eni tu"'11 hodnika, kjer je poleg Kap-je ?®Vega bila še soba, v kateri Vj, , 7 zaprt Arnos Spiazzi, t.j. v g*1 častnik, ki Je bil vpleten ^Bhesejev poskus «golpeja», dfj, hila Falso in Pavone, na ^ koncu, hodnika pa je bil ki straži neki tretji karabinjer, tfeJe nadzoroval vhod v sobo reil^°Ka zapornika, stotnika Peco-H),.’ jo prav tako vpleten v iS,0KUs državnega udara iz leta in Pavone sta bila na stfals° dvjB Piav blizu stopnišča in ie ™a' tako da ni mogoče — všhi ^ Ver.iamemo njunem izja-0|w ~~ da bi se Kappler ne-htVlen° oddaljil. Ob tej ugotovi . Da sta možni dve hipotezi: j« J® karabinjerja zapustila svo-obfj esfo in se sedaj v samo-bler ^^i lažeta, ali pa je Kap- i Tod Zaros zbežal skrit v kovčku, tijdj druga hipoteza — kot so tljuj.^od včerajšnjim pregledom vojaški zdravniki — trči atera nasprotna dejstva, bi ,dJ nemogoče je namreč, da 1» vaPelise Kappler lahko spravi-dvj * lk kovček v zelo majhno Dijg °> nato pa tudi sama sto-tlj ,vanj. Toda tudi v primeru, ko, ! i' to uspelo (verjetno ta-bi fjii® bi stopila na kovček), pa tkr0 lal(or ne mogla sama nesti kovjK 'r>h kilogramov težkega britij* *)Q stopnicah, ki vodijo iz HišnjVJa na dvorišče pred bol- policija s silo razgnala, nekaj desetin levičarskih mladincev, ki so hoteli izraziti svoj protest in obsodbo nacizma. Oglasili so se tudi pravniški tolmači zahodnonemške zakonodaje z izrazito herrenvolkov-sko tezo, da nima noben narod ali država pravice soditi kateremu koli nemškemu državljanu in da zato Kapplerja ni mogoče vrnili 1-taliji, če bi ga ta zahtevala. Za-hodnonemška vlada je v očitni zadregi šele osmi dan po dogodku dala uradno izjavo, v kateri je sicer obžalovala žrtve Ardeatinskih jam, ni pa niti z besedo obžalovala zlo-činčevega pobega in dejstva, da je j bila z njim grobo prekršena zakonitost druge, prijateljske države, katera je človeku, ki je zakrivil smrt 335 njenih državljanov, s pretirano humanostjo omogočila pogoje, ki normalno ne veljajo za nobenega obsojenca na dosmrtno ječo. Neprijeten odmev v svetu na tako reakcijo v Zahodni Nemčiji je končno nemške državnike in politike le nekoliko zaskrbel za «de-mokratičnh ugled države v očeh javnosti, ki še ni pozabila na nacistične grozote v zadnji vojni. Zdaj napovedujejo preiskavo o raznih neonacističnih organizacijah, na katere je vlado opozoril tudi bivši kancler Brandt. Toda kdo naj verjame v konkretne rezultate protinacistične preiskave v državi, v kateri je denacifikacija ostala le površinski formalistični akt, če je res, da živi v njej tudi na visokih položajih še več desettisoč vojnih zločincev in če je res, da je pribežališče razvpitih ustaških zločincev, po drugi strani pa z zloglasnim «berufsverbot» prepoveduje članom legalne levičarske stranke, da bi bili zaposleni v državnih službah. Kapplerjev pobeg, kot je to lahko paradoks, je po tej strani naredil svetovni demokratični javnosti celo uslugo, ker je opozoril na stanje in prevladujočo miselnost v javnosti Zvezne republike Nemčije, ki je resnično zaskrbljujoča in ki še zdaleč ni samo notranje vprašanje nemške demokracije. A fera Kappler je dala nekaterim priložnost za moralistično izpraševanje vesti o odgovornosti nacističnih zločincev za njihove zločine. Teza, da so bili samo izvrševalci prejetih ukazov, ko so streljali talce in ubijali ljudi v taboriščih, ni nova. Z njo so se zagovarjali vsi tisti, ki so prišli pred zavezniška sodišča in jo podpirajo tudi tisti, ki skušajo še danes zmanjševati krivdo posameznih nacističnih zločincev, kot da bi morilec, ki ubija po naročilu, bil manj ‘ kriv od onega, ki ubija z lastnega nagiba. Sicer pa za Kapplerja niti tako opravičilo ne prihaja v poštev, saj je znano, da je po lastnem nagibu ubil v Ardeatinskih jamah celo več talcev, kot je bilo sprva določeno — 10 za enega ubitega nacističnega vojaka. Zato je kaj malo važno, kako daleč je segala Kap-plerjeva odgovornost na čelu rimske SS-policije; dejstvo je, da je neposredno kot ukazovalec in izvrševalec kriv za pokol v Ardeatinskih jamah. Še hujše pa je namigovanje, da bi nacisti imeli celo razlog za svoj zločin v Rimu, češ ali je bil atentat na nemški tovornjak v Ul. Rasella (kateremu je sledil pokol nedolžnih talcev) moralno opravičljiv? Po tej logiki bi se mo rali, pravzaprav vprašali, ali je boj katerega koli naroda proti okupa torju, proti krotilcu njegove stm bode, moralno opravičljiv? Je to rej svoboda najvišji ideal posamez nika in naroda ali ni?1 Tako sprevračanje moralnih vrednot, za katere so morali zasužnjeni narodi Evrope, in slovenski med njimi, plačati tako velik davek, je naravnost nezaslišano, pa naj ga narekuje kakršen koli namen. Zdaj, pravijo, je Kappler na smrt bolan in po tridesetih letih zapora je kazen pravzaprav odslužil. Zdaj se mu lahko odpusti, naj konča svoje zemeljsko bivanje na prostosti. Pravico odpuščanja ima v tem primeru samo italijanski narod in v njegovem imenu njegovi sodni organi. Znano pa je, da mu italijanski narod ni odpustil, pa ne iz maščevanja, marveč prav iz tistih humanih razlogov, ki ne dovoljujejo, da bi strašni zločini nacistov nad človeštvom ostali nekaznovani. To je edini razumni moralni vidik a-j fere Kappler in to je oporoka žrtev I nacizma za danes in za prihodnost. PO TRDITVAH «L0VCA NA NAC1STE» SIMONA WIESENTHALA Člani dveh neonacističnih skupin pomagali Kappler ju iz bolnišnice v Slo naj bi za pripadnike organizacij «Eta» iz Frankfurta in «Freihe!t fiir Kappler» iz Munchna - V Bonnu zaskrbljeni zaradi reakcij v tujini RIM — Dve neonacistični skup’ni iz Zahodne Nemčije sta pomagali Kapplerjevi ženi, da je spravila moža iz rimske vojaške bolnišnice. To sta skupini «Eta» in «Freiheit fiir Kappler* (svoboda za Kapplerja), od katerih ima prva sedež v Frankfurtu, druga pa v Mtinchnu. Gornja trditev sicer ne predstavlja absolutne novosti, tokrat pa je še posebni) vredna pozornosti, ker je njen avtor pravi izvedenec v zadevah, ki imajo kakršnokoli zvezo z nacizmom: sam Simon Wiesen-thal, znameniti lovec na nacistične zločince. Pa tudi list, ki objavlja IVicsenthalovo trditev, je vse prej kot senzacionalističen, saj gre za demokrist ja liski tednik «La discus-sione». V daljšem intervjuju Wie-senthal pravi med drugim, da so najmanj tri osebe sodelovale pri sami izvedbi bega, seveda poleg Kapplcrjeve žene, dodaja pa, da bi Kapplerja lahko ustavili, ko bi beg pravočasno odkril’. Ravnatelj «centra za dokumentacijo nacističnih grozodejstev*, ki živi in deluje na Dunaju, je v intervjuju izrazil tudi resne dvome v verodostojnost zdravniških izvidov, po katerih naj bi bil nacistični krvnik smrtno bolan, saj bi v tem primeru ne mogel preži- veti tako hitrega potovanja iz Rima v Nemčijo. Wiesenthal pravi tudi, da glavna nevarnost sedaj ni morebitno poslabšanje odnosov med Italijo in Nemčijo, pač pa nadaljnje razraščanje neonacističnih gibanj v zvezni republiki. Prav uspešna operacija za osvoboditev zločinca bo namreč prinesla nacističnim organizacijam nove privržence. Vlada pa je pri tem nemočna, saj vladni stranki razpolagata skupaj s tako omejeno večino, da bi tudi samo majhna zguba glasov na prihodnjih volitvah lahko pomenila zanju katastrofalen poraz. Ko bi bonska vla- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiimiiuniiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiMiniuiiiiuiiiiiii Silen požar na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi da — to je Wiesenthalovo mnenje — razpolagala s ti-dno večino, potem bi lahko mnogo odločneje nastopila proti bivšim nacistom, v sedanjem položaju pa ne bo storila ničesar. Prav zaradi tega pa lahko svobodno živi v Zahodni Nemčiji na tisoče nacističnih zločincev, ki so odgovorni za najbolj o-krutna dejanja. Wisenthal izrecno omenja nekatere znane bivše nacistične voditelje, ki so bili obsojeni na mile zaporne kazni in nato osvobojeni, ali pa jim sploh niso sodili. Demokrščanski tednik objavlja o «Kapplerjevi aferi* tudi kratek komentar, ki ga lahko tolmačimo kot pojasnilo zahtevi Andreottije-ve vlade, naj Bonn s konkretnimi dejanji pokaže, da obsoja nacizem in njegove epigone. List namreč piše, da ni mogoče pričakovati, da bodo nemške oblasti izročile Kapplerja, upati pa je, da bodo vsaj sprožile proti njemu sodni postopek, ki naj se zaključi z nedvo: umno obsodbo. Tega ne zahtevamo za nas — dodaja «La discus-sione» — ampak za Nemce, zato, da bi si lahko spet pridobili spoštovanje, ki ga tako oni, kot tudi Evropa, nujno potrebujejo. Vse kaže, da se dejansko tudi v Zahodni Nemčiji najbolj odgovorni krogi začenjajo zavedati, da dvomljivo zadržanje bonske vlade ni koristno in da bi lahko privedlo do nove izolacije Zahodne Nemčije v Evropi. Dokaz te nove zaskrbljenosti je vest, da je zvezna vlada sklenila izvesti preiskavo javnega mnenja v številnih tujih državah, da bi preverila, kaj mislijo p sedanjem položaju v Nemčiji in o stanju demokracije v tej državi. Anketo bodo Izvedli v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Nizozemski, švedski, Danski in Grčiji ter bi jo morali zaključiti v teku letošnjega leta. Kot izhaja iz izjav vladnega glasnika Griine-walda, so v Bonnu zaskrbljeni po eni strani, ker prihajajo obtožbe na račun Nemčije ne samo iz I-talije, ampak tudi iz drugih zavezniških držav, kot na primer iz Francije, Velike Britanije in celo ZDA, ter ne samo iz levičarskih in napredriih krogov, pač pa tudi iz konservativnih vrst. po drugi strani pa, ker se kritike ne omejujejo več samo na Kapplerjev beg, pač pa na vse aspekte nemškega političnega sistema. Če je to zaskrbljenost občutiti v bolj odgovornih zahodnonemških krogih, so pa v nekaterih drugih ambientih prepričani — ali tako vsaj trdijo — da je sedanji plaz kritik na račun Nemčije in tamkajšnjega oživljanja nacizma le neka dirigirana kampanja; tako se je na primer izrazil prav včeraj neki krščansko socialni poslanec, Spranger po imenu, ki je tudi obtožil bivšega kanclerja Brandta, da je s svojim pismom Schmidtu o nacistični nevarnosti, sklenil zavezništvo z italijanskimi komunisti, (tm) Velike zamude vlakov zaradi stavke «avtonomnih» železničarjev čeprav sc je le .nizek odstotek železničarjev odzval pozivu »avtonomnih* sindikatov, naj za pol ure onemogočijo reden odhod vlakov s postaj, So bile posledice večje, kot so pričakovali. Tudi zaradi večjega števila izrednih vlakov, s katerimi se vračajo zdomci v Nemčijo in druge evropske države, je dobršen del vlakov nakopičil na daljših progah tudi 3 do 4 ure zamude. Na sliki: potniki na rimski postaji Termini čakajo na odhod vlaka. (Telefoto ANSA) ......................... PO DOLGIH TEMELJITIH IN STVARNIH» RAZGOVORIH Britansko-ameriški načrt za Rodezijo doživel v Lusaki precej mlačen odziv Za države «prve bojne črte» in osvobodilno gibanje Zimbabveja sta nujna odstop rasističnega premiera Smitha in razpust vladne vojske, težko sprejemljiva pa zahteva po istočasni razorožitvi odporniških sil LUSAKA — Britansko - ameriški načrt za mirno rešitev položaja v Rodeziji ni ob svoji prvi preizkušnji ne doživel poraza ne slavil zmagoslavja. Skopa poročila o sestanku med britanskim zunanjim ministrom Ovvenom in a-mer iškim zastopnikom pri OZN Youngom na eni strani ter med p-edslavnikohia osvobodilnega gibanja Zimbabveja Nkomom in Mu-gabejem se namreč omejujejo na ugotovitev, da slednja anglo-ame-riška predloga nista ne sprejela ne zavrnila. Sicer pa, je pristavil britanski uradni glasnik, ki je edini o srečanju nekaj povedal, namen sestanka, ki je potekal več kot dve uri in ne stalno v milem tonu, ni bil dosega takojšnjega sporazuma. Nkomo in Auugabe, ki predstavljata tiste «patriotične organizacije, ki se z orožjem v rokah borijo proti rasističnemu režimu lana Smitha, sta zahtevala precej pojasnil in želela za danes ponoven sestanek s prinositeljema «mirovnega načrta*. Vprašanju «poroka in varuha* mirnega prehoda od izredno diskriminacijskega političnega u-stroja države k demokratičnejše-mu, ključnemu trenutku novega MOSKVA — Na ameriškem veleposlaništvu v središču mesta jo predsinočnjim izbruhnil silovit požar, ki je docela uničil osmo in deveto nadstropje ter hudo poškodoval deseto. Dokajšnje razdejanje je tudi še v sedmem in nižjih nadstropjih, medtem ko se je streha deloma sesula. Kot je pojasnil sam veleposlanik Malcom Toon, ni šlo za cspvjetski mane ver*, temveč za nesrečo, ki naj bi jo povzročil kratek stik, saj so bila v teku dela za obnovitev električnega sistema. Delo gasilcev je trajalo 18 ur, osebje ambasade pa jih je poklicalo šele tri ure po izbruhu ognja. To pa zato, leer je najprej hotelo pogasiti zublje kar samo s pomočjo mornariških strelcev, ki stražijo zgradbo, da ne bi morda «nepridipravi» (sovjetski ognje-gasci) vdrli v sancta' sanetorum. Gre za 9. in 10. nadstropje, kjer so pisarne vojaških svetnikov s strogo tajnimi listinami, kot tudi sodobna telekomunikacijska e-lektronska aparatura, o kateri moskovske oblasti menijo, da jo Amerikanci uporabljajo za vohunjenje. Ogenj ni povzročil žrtev, ker so funkcionarji ambasade- poslopje pravočasno izpraznili (poleg uradov so tam tudi stanovanja uslužbencev oz. njihovih družin). Razdejana poslopja bodo vseljiva šele čez 3 - 5 mesecev. Veleposlanik je na tiskovni konferenci povedal, da elektronski aparati niso utrpeli škode, kakor tudi ne večina zaupnih dokumentov. (dg) Na sliki pročelje amhasatlc med gašenjem požara. (Tel.' ANSA) uiiiiiMiiMiiiiHiiiiMiiMimniiiiiiiiiiniiiiiiiiiMMiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiimmtiiniifiiiiiiiiiiiimiiMiiiuiiMiimmiiiiMiiiiiiinMmiiiiiiiiiiifiHmiiiiiiiiiiiiiii KPI o nujnosti boja za spremembo demokrščanskega načina vladanja Vladni ukrepi za okrepitev investicij po mnenju G. La Malte, Carnitija in Komite ne zadostujejo, če jim ne bo sledilo strogo gospodarsko načrtovanje RIM — S petkovo sejo vlade in povratkom političnih voditeljev t dopusta se je dejansko, po krat- kem premoru, obnovilo politično življenje v glavnem mestu. V ospredju zanimanja so, prej ko slej, škandal ob Kapplerjevem pobegu in gospodarski ukrepi vlade, ki naj bi olajšali predvideno zaostritev gospodarske krize v jeseni in pospešili dotok kapitalov za investicije. Ob Kapplerjevem primeru objavlja današnji «Unita» uvodnik izpod peresa člana vodstva Emanuela Mačalusa, ki opozarja na dejstvo, da bi bilo zgrešeno «škan dalistično* brskati zgolj po odgovornostih karabinjerjev, medtem ko se pred javnim mnenjem postavlja zaskrbljujoče vprašanje o globjih vzrokih tolikšne degeneracije demokratične občutljivosti državnega telesa. Macaluso tokrat brez vsakršnega ovinkarjenja opozarja na dejstvo, da Italija še vedno plačuje ceno zaradi zgodovinsko že ukoreninjenega »sistema vladanja KD», ki je s svojim protikomunizmom povzročila de- generacijo nekaterih državnih a-paratov Kdor je mislil, nadaljuje Macaluso, da bo dialog med komunisti in demokristjani lahek naj se zamisli ob zadnjih dogodkih, ki nasprotno kažejo, kako trnova je pot sicer neizbežnega soočanja. To razmišljanje pa vsiljuje nujnost spremembe mišljenja pri demokristjanih in drugih strankah, pa tudi v komunističnih vrstah. Samo če bo mogoče v prihodnjih mesecih rešiti nekatere ključne probleme delavcev in mladine, skratka spraviti družbeni razvoj Italije v tok ozdravljanja, bo demokracija trdnejša in bo z njo mogoče tudi premostiti sedanje zagrenjenosti in nasprotja. Komunisti se vsekakor resno pripravljajo na začetek jesenskega obdobja. V torek bodo na sedežu CK KPI v Ulici Botteghe Oscu-re sklicali pokrajinske in deželne voditelje stranke, katerim bo član tajništva Gianni Cervetti poročal o trenutno najbolj perečih nalogah članstva: izvajanje programskega sporazuma in zakona o za- poslovanju mladine. Prav tega pritiska se boji tudi KD. Njen podtajnik Giovanni Gal-loni je na primer v članku zapisal, da se mora tudi KD mobilizirati in obnoviti, sicer bo poga-žena in bo morala kloniti pritisku, naj sprejme zgodovinski kompromis z vsemi posledicami. Toliko o razpravah, ki zadevajo daljšo politično perspektivo. V Rimu medtem razpravljajo tudi o zaključkih zadnje vladne seje. Giorgio La Malfa (PRI) je, na primer, mnenja, da finančni ukrepi, ki naj sprostijo investicije ne zadostujejo, če jih ne spremlja strogo selektivna politika omejevanja državnih in drugih javnih iz-' datkov. Sindikalist Pierre Carniti pa je glede gospodarskih, perspektiv zelo pesimist in se sprašuje, ali ne bo zakon o zaposlovanju mladine postal pravi »detonator* nezadovoljstva, ko bo na stotisoče mladih uvidelo, da je bil ves birokratski postopek vpisovanja v sezname zaman in brez vsakršnega haska. (st.s.) rodezijskega, oziroma zimbabvejskega obdobja, je nujno treba posvetiti precej časa in še več pazljivosti ter stvarne presoje. Po britansko - ameriškemu načrtu, čeprav ga niso objavili so iz do-hro obveščenih krogov izšle o hjem dokaj verodostojne informacije, naj bi bila d"žava od odstopa rasistične vlade do splošnih volitev, ki naj bi prvič potekale po načelu «1 oseba = 1 glas* pod nadzorstvom mednarodnih sil OZN, upravne posle pa bi začasno opravljal britanski odposlanik. Britanci in Američani namreč v interesu »pravičnosti ih varnosti* predlagajo, da bi morale tako vladna vojska in policija kakor tudi osvobodilne enote ob sprejetju načrta odložiti orožje. Vendar bo narodno gibanje, ki se z orožjem bori za obstoj črnskega prebivalstva in države tako zvane «prve bojne črte* težko odobrile tak »recipročen* pristoj do nasprotnih strani. Predstavniki peterice držav »prve bojne črte*, ki so Zambija, Tanzanija, Angola, Mozambik in Bocvana, so bili včeraj drug sogovornik Owena in Younga. Kakor že v preteklosti so poudarili, da je kakršnokoli razgovarjanje o mirnih rešitvah v Rodeziji popolnoma nesmiselno, dokler bo v Salisburyju na oblati rasistični režim. Tanzanijski predsednik Njerere je odločno zatrdil, da sta Smithov odstop in razpust rasistične vojske nujna predpogaja. obenem pa merilo za ocenjevanje vsake anglo-ameriške pobude. Po teh «nepopolnih odobravanjih*, kakor se je o srečanjih izrazil britanski glasnik, se bosta Owen in Young srečala jutri z južnoafriškim rasističnim premierom Vorsterjem, v četrtek pa z njegovim rodezijskim kolegom Smithom. Težko je pričakovati, da bi bili izidi teh pogovorov kaj plodnejši, kajti, če so vesti o načrtu točne, naj bi Velika Britanija in ZDA Južni Afriki ter Rodeziji »ponujale* vsaj delni poraz njihove rasistične politike, (bp) UPPSALA — Švedski geofizikalni zavod je zabeležil nov močan potresni sunek v Indoneziji. Računajo, da je dosegel 7. stopnjo Richterjeve lestvice. Epicenter potreša je južno od otoka Sumba. Pravda o odnosih med SZ in SFRJ MOSKVA - Glasilo KP Sovjetske zveze »Pravda* je objavilo včeraj komentar o nedavnem obisku jugoslovanskega predsednika Tita v Moskvi. V njem je med drugim rečeno — kot poroča a-gencija TASS — da odnosi med obema državama temeljijo na «strogem spoštovanju načel neodvisnosti in enakopravnosti*. List dodaja, da si obe državi iskreno in v dobri veri želita poglobitev medsebojnega razumevanja in zaupanja in da medsebojni odnosi slonijo na »spoštovanju izkušenj drugega*. Glede samih pogovorov med Titom in Brežnjevom pa «Pravda» komentira, da je na njih prišla še posebno do izraza vloga socialističnih držav, ki se borijo za uveljavljanje načel miroljubnega sožitja, za preprečevanje nove svetovne vojne ter za krepitev mednarodne varnosti. Glasilo KP SZ zaključuje, da je Titov obisk odprl nove perspektive za nadaljnjo razširitev sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. VČERAJ V VIDMU Preiskava na sedežu izrednega komisariata VIDEM — Po nalogu sodstva iz Savone, ki se ukvarja s preiskavo o dejavnosti demo-krščanskega župana iz Maiana Bandere in Zamberlettijevega tajniku Balba, je videmski namestnik državnega pravdnika dr. Tesel naročil davčni policiji in karabinjerjem, naj začno preiskavo o vseh naročilih in operacijah za ureditev montažnih hiš v režiji vladnega komisariata. Skladno s tem naročilom so karabinjerji obiskali sedež vladnega komisariata za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu, v prostorih videmske davčne inten-danture, ter pregledali dokumentaciji). Očitno je. da sodniki iz Savone po zasliševanjih Bandere in Balba sumijo, da primer iz Maiana ni usumljen. Govori se, da so nekatere osebnosti zahtevale za naročila v zvezi s postavitvijo montažnih hiš 5-odstetne podkupnine. V krogih iigurskega sodstva se govori tudi o posredovanju novoizvoljenega poslanca Manfredi ia (KD), ki paj bi v lej dcri-.M »priporočal* posamezna podjetja. specializirana v gradnji montažliih objektov. ^brezplačno pokušnji GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA 29. 8. - 4.9.77 IZBIRAJTE MED IOOO VINI .PRIMORSKI DNEVNIK , P nmoriikldnevnik: TRŽAŠKI DNEVNIK 28. avgusta 1977 PO ZAKONU 0 ZAPOSLOVANJU MLADINE Na tržaškem uradu za delo je prijavljenih 1.465 mladih V okoliških občinah število prosilcev neprimerno manjše - Med prosilci kar 114 z visokošolsko izobrazbo Na vseh uradih za delo tržaške pokrajine ostanejo še za dalj časa izobešene točkovne lestvice mladih’, kj iščejo zaposlitev in katerih imena so zbrali na podlagi zakona štev. 233. Za sestavo lestvic so se poslu-žili zelo enostavnega statističnega postopka: vsakemu posamezniku so dali osnovnih 100 točk, nakar so število višali ali nižali glede na družinske, finančne in osebne razmere. Posamezni prijavljene! na tak način lahko sami preverijo točnost točkovanja. V primeru, da u-gotovijo nepravilnosti, so naproše-ni, da javijo to čimprej uradom za delo. Rok za prijavo ustreznih po pravkov zapade 30 dni po objavi lestvic. Nekatera podjetja že povprašujejo po mladi delovni sili, čeprav le za omejeni čas. Naj tu omenimo Pa suficio triestino, Snia Viscosa, razna špedicijska podjetja, trgovine z oblekami in druge. Na tržaškem uradu za delo se je prijavilo 1.465 brezposelnih, 782 mladincev (53,4 odst.) in 683 mladink (46,6 odst.), 17 prijav je neveljavnih. Miljski urad za delo je zabeležil ,94 prošenj (38 moških in 56 žensk), nabrežinski 49 (28 moških in 21 žensk), dolinski 19 (10 moških in 9 žensk), in zgoniški le 7 prošenj. Na tržaškem uradu za delo v Ul. Fabio Severo išče zaposlitev 114 brezposelnih z univerzitetno izobrazbo (7,9 odst.), 882 diplomirancev vseh višjih srednjih šol (61 odst.), 395 diplomirancev nižjih srednjih šol (27,2 odst.) in 56 mladih z osnovnošolsko izobrazbo (3.9 odst). Na dolinskem uradu za delo se je javil en študent, ki je doktoriral iz fizike, 9 diplomirancev višje srednje šole in 9 diplomirancev nižje srednje šole. Zgoniški urad za delo je sporočil, da išče zaposlitev 1 knjigovodja, 2 študenta z rii /lomn nižje srednje šole in 2 z osnovnošolsko izob"azbo, v reper^ tabrski občini pa 1 knjigovodja in 1 nižješo'ec. Iz Nabrežine, kjer je ufad za delo za devinsko-nabrežin-sko občino, pa so povedali, da je prošnje predložilo 26 mladih z niž, je šolsko izobrazbo, 16 z diplomo višje srednje šole in 1 dekle z doktorskim naslovom. 3 prosilci pa so brez študijskega naslova. Najvišje točkovanje (122 točk) na uradu za delo je dosegel Gerin Fe-derico, tehnični izvedenec, ki '«i se rad zaposlil le v tistem industrijskem sektorju, za katerega je pač študiral. 116 točk je prejelo 7 pri-javljencev, 112 točk eden, 110 točk 2, 106 točk 4, 104 točke eden, 103 točke 12 in 102 točki 30 prijavljen-cev. Osnovnih 100 točk je ostalo 1.188 mladim brezposelnim, od teh pa je največ tistih, ki so maturirali letos in sicer 214. Od 1.448 želi stalno zaposlitev 1.392 mladih, 887 bi jih rado opravljalo tečaj, ki je povezan z delom in ki ga bodo nudile občinske uprave, 1.109 mladih pa bi se rado zaposlilo v tistih strokah, za katere so se usposobili. Od teh je največ knjigovodinj, tajnic v podjetjih ter učnega osebja; so pa tudi primeri socialne delavke, prevajalcev, centralinistke, knjižničar- ke. izvedenke pri turističnih agencijah, tiskarjev, mehanikov, izvedencev pri opremljanju stanovanja, itd. Tržaška občina obvešča, da bo zaradi škode, ki jo je povzročilo nedavno neurje, Rižarna zaprta še do srede, 31. t.m. Mnogo kave v tržaški luki Trst je znan kot glavno sredozemsko središče za trgovino s kavo. Letos pa je to dejstvo povzročilo pristaniški ustanovi nemalo skrbi. Skladišča so bila polna, vedno nove in nove ladje natovorjene s kavo so pritiskale na pristaniške zmogljivosti. Vsega tega pa ni bilo krivo tržaško pristanišče, temveč špekulativni manevri trgovcev s kavo. Letos se je cena kave po prejšnjih poviških nekoliko ustalila, zato so jo trgovci nakupovali v velikih količinah. V prvih šestih mesecih so' izkrcali toliko kave, kot v celem letu 1976. Ker pa je kasneje cena kave nekoliko padla, so jo grosisti zadržali v skladiščih v pričakovanju novih poviškov. To stanje se je v avgustu nekoliko izboljšalo, kava nadaljuje sv^o pr' v Evropo. Ameriški gospodarski mesečnik »F i >evn apriculture* pa objavlja vest, da je Brazilija nakupila večjo količino kave (300.000 vreč) v Srednji Ameriki in na Madagaskarju, da bi dvignila ceno kave na mednarodnih tržiščih. Brazilija in Mehika se tudi potegujeta za ustanovitev posebnega sklada za kavo, ki bi nakupoval previške kave in s tem obdržal nivo cen. V ZGONIŠKI OBČINI Socialisti za spremembo regulacijskega načrta Na zadnji redni seji aktiva socialistične sekcije Zgonik - Repentabor so med drugim ugotovili, da bo treba na sestanku s krajevno sekcijo KPI čimprej preveriti programske obveze in analizirati dosedanje sodelovanje pri vodenju zgoniške občinske uprave. Beseda je tekla tudi o urbanistiki. konkretno o perečem položaju nekaterih mladih domačinov, katerih zemljišča niso vključena v zazidalna področja in se jim zato odpira perspektiva selitve. Zato se socialisti strinjajo, da se s sodelovanjem vseh dejavnikov izdela smotrn pro gram in da se sproži postopek za izdelavo morebitnih variant k regulacijskemu načrtu. — bs — POBUDA LETOVISCARSKE USTANOVE Petnajst «glasbenih srečanj» v nekaterih tržaških cerkvah / v Zn otvoritev slovenski duo Mlejnik-Setinc (violončelo-klavir) v baziliki sv. Silvestra V sredo, 31. t.m. se bo s prvim komornim koncertom v baziliki sv. Silvestra (androna dei Grigioni) začel ciklus petnajstih »glasbenih srečanj. v tržaških cerkvah, za katerega je dala pobudo Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova. Celotni program obsega osem komornih koncertov (v baziliki sv. Silvestra, v katedrali sv. Justa, v Marijanskem svetišču na Vejni, v srb-sko-pravoslavni cerkvi sv. Spiridio-na in v cerkvi «Madonna del Mare*) ter tri orgelske koncerte Bachovih skladb v cerkvi «Madonna de' Mare*. Pri izvedbi komornih koncertov se ustanova poslužuje tehničnega in organizacijskega sodelovanju mestnega »Združenja glasbenih srečanj*. Kar zadeva zborovski del je koledar koncertov naslednji: v soboto, 3 sept., v katedrali sv. Justa zbor «Anto.nio Hlersberg*; v ponedeljek, 12. sept., v crkvi »Madonna del Mare* koncert »Gruppo Incontro prof. Rite Susovsky; v soboto, 17. sept., v srbsko-pravoslavni cerkvi sv. Spi-ridiona zbor «Coro voci della citta di Trieste* Edde Galvano: v nedeljo, 2. okt., v Marijanskem svetišču na' Vejpi polifonski zbor «SNIA». Orgelski koncdH Bachovih skladb pod vodstvom očeta Gabriela bodo v cerkvi »Madonna del Mare* v sredo 23. sept., ter v soboto, L, in v torek, •MiiiimniiiiiiiiuiimmiiiniitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiMrtmitinimiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiirtiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiik tJA FJSTIVALU KOMUNISTIČNEGA TISKA NA PROSCKU' Sinočnja okrogla miza potrdila pomembnost osimskega sporazuma Na Opčinah praznika Slovenske skupnosti in «Noi donne» Na Proseku se nadaljuje festival komunističnega tiska, ki ga organizira sekcija s Proseka in Kon-tovela.. Sinoči je bila okrogla miza na temo »Vaščani vprašujejo - komunisti odgovarjajo*, na kateri sta sodelovala tržaški občinski svetovalec Fausto Monfalcon in predsednik kraške gorske skupnosti Miloš Budin. Pozdravne besede je i-mel Ravel Kodrič, nato sta komunistična predstavnika odgovarjala na vprašanja prisotnih. Najprej je Monfalcon govoril o pristojnosti občine pri reševanju vaških urbanističnih problemov, konkretno — k%j je treba storiti, da bi občina asfaltirala ceste in [»pravila prostor pri kontovelski mlaki. Nato je Miibš Budin odgovarjal na vprašanje, ali osimski sporazum in prosta cona res koristita Slovencem, saj bodo le ti izgubili svojo zemljo in je s tem v nevarnosti ves naš obstoj na tem delu sveta. Budin je dejal, da je osimski sporazum vsekakor pozi tivno dejanje, saj se bo na njegovi osnovi končno uresničil zakon o globalni zaščiti manjšine. S tem se bo rešilo vprašanje slovenske šole na ozemlju, kjer Slovenci v Italiji živimo, zagotovljena bodo delovna mesta in dvignila se bo gospodar ska vloga Trsta. Budin je govoril še o mnogih perečih problemih, ki jih osimski sporazum rešuje. Na koncu debate je Ravel Kodrič povzel zaključke in se zahvalil govor nikoma. Danes zjutraj bo počastitev spo- menikov NOB na Proseku in Kon-tovelu, popoldne pa nastop proseš-ke godbe in koncert pevskega zbora «Vesna» iz Križa. Sledilo bo zborovanje, na katerem bosta spregovorila Stojan Spetič in Ezio Marto-ne, sledil bo ples ob zvokih ansambla »The Lords*. Na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah se je sinoči pričel tudi praznik Slovenske skupnosti. Prire jata ga sekciji Slovenske skupnosti z Opčin in Repentabra ob dnevu vaškega patrona sv. Jerneja, čeprav niso bile vremenske razmere najboljša fift Pazniku zbralo precejšnje število občinstva, ki je z zanimanjem spremljalo nastop plesne skupine, Robo iz Kopra, ki se .je predstavila v vrsti izvirnih modemih ritmičnih plesov. Za njo je nastopil še ansambej Galebi. Za danes je napovedana osrednja prireditev z nastopom pevskih zborov, godbe iz Nabrežine in ansambla Taims. Slavnostni govor bo imel dr. Drago Štoka. V okviru praznika «Noi donne*, ki ga prireja Zveza žensk Italije v Prosvetnem domu na Opčinah, sta bili predvideni za včeraj zvečer dve zanimivi točki: ob 19. uri bi morali časnikarji deželnih dnevnikov in revije «Meridiano» ob okrogli mizi razpravljati o temi: »Žene in časopisi*, a slabo vreme, in s tem seveda premajhna udeležba občinstva, je organizatorjem prekrižala načrte. Kasneje bi morala nastopiti Saviana Scalfi s svojo skupino s 18. MEDNARODNI TEČAJ 0 PREVOZIH V EGS Promet s trajekti ima v Sredozemlju najboljše pogoje za dolgoročni razvoj le nekatera pristanišča bi morala prilagoditi naprave novim prevozniškim tehnologijam Včerajšnji predavanji sta zaključili tehnično - gospodarski ciklus 18. mednarodnega tečaja o organizaci-' ji prevozov v EGS. Najprej je podal svoje poročilo o kombiniranih prevozih po morju komercialni direktor dpužbe Transfracht iz Frankfurta na Maini Giinter Mudeman. Svoje izvajanje je podkrepil z izkušnjami, ki jih ima Transfracht v odnosih z nemškimi zveznimi že leznicami. Ta družba je osnovana v celoti s kapitalom nemških železnic in se ukvarja pretežno s kontejnerskim prometom. Družba sodeluje s sever-nonemškiml pristanišči, zlasti s Hamburgom in Bremerhavnom. Skupni imenovalec tega sodelovanja je iskanje ekonomičnosti upravljanja, prožnosti in uspešnosti poslovanja. Te rezultate so dosegli s pomočjo kompjuterizacije vseh informacij, ki pravočasno poskrbijo za osebje, prevozna sredstva in vse potrebno. Dr. Franco Delle Piane, general ni direktor pomorske družbe Adria tiča iz Benetk, pa je predaval o kombiniranih prevozih v sredozem skih pristaniščih. Nagel ritem razvoja prevozov je postavil sredozem ska pristanišča pred težke izbire, saj so morali in še morajo načrtovati nove naprave, bodoči izgledi pa so šele v obrisih. Dve sta prevozni tehniki, ki sta v zadnjem desetletju vplivali na razvoj in metodologije dela sredo zemskih pristanišč, in sicer kontejnerji ter blagovni trajekti «ro-ro». Ti dve tehniki sta spremenili lice modernih pristanišč, saj so potrebni ogromni parkirni prostori in hitri cestni dovozi do operativnih o- bal, ker se «ro - ro» in kontejnerske ladje zadržujejo le malo časa v pristaniščih. Glede kontejnerskih pristanišč i-mamo na severnih obalah Sredozemlja primerna pristanišča od Španije do Trsta, južna in vzhodna obala pa nimata ustreznih pristanišč in naprav. Glede prevozov «ro-ro» pa moramo ugotavljati, da Sredozemlje nima nobenega sodobnega pristanišča, če izvzamemo redke primere, ko so stare operativne obale v naglici preuredili za trajektna prista-jališča. In prav ta sistem im najboljšo bodočnost v trgovskih odnosih med sredozemskimi državami. Po skoraj sramežljivih začetkih se je blagovna trajektna služba postopoma raz širila tudi na daljše proge (Evropa - Afrika - Bližnji vzhod). Ko bodo zgradili in asfaltirali transsa harsko pot, bo Sredozemlje postalo most za promet med Evropo in državami ob Gvinejskem zalivu. Trajektni promet ne zahteva dra gih pristaniških naprav, le ogromno prostora in cestne infrastrukture; pristaniški upravitelji morajo zato razumeti, da nove tehnologije ne zahtevajo več kilometrskih operativnih obal s pomoli, temveč primerne parkirne prostore. V Italiji se zadnje čase ogromno razpravlja o prostorih, o dvi- galnih napravah, itd., niso pa še izdelali študije o uporabi kompju-terjev in drugih elektronskih na prav za izboljšanje pristaniškega dela. Nad 500 otrok v občinskih poletnih centrih Nad 500 otrok je bilo v obdobju od julija do avgusta gost poletnih centrov tržaške občine. Letošnja pobuda je premostila poskusno obdobje in je bila vsestransko uspeš na. Otroci so letovali v šoli s celodnevnim poukom pri Banih, v otroškem vrtcu «Torcucherna», v nek danjem zavodu »Sergio Laghi* in v šoli s celodnevnim poukom v Naselju Sv. Sergija. V vsakem poletnem središču je delo koordinirala socialna delavka in psihologinja občinske šolske službe. Za počutje otrok pa so poskrbele skupine/animatorjev. V avgusti so poskrbeli tudi za letovanje slovenskih otrok. Prav tako so vključili v poletno dejavnost tudi handikapirane otroke. Poletna središča so imela tudi prevozna sredstva, s katerimi so si otroci ogledali zanimivosti naše pokrajine. predstavo «Pusti me samo*. Zaradi nenadne bolezni treh predstavnikov omenjene skupine je tudi ta predstava odpadla ter so jo prenesli na kasnejši datum. Za danes pa je predviden nastop folklorne skupine iz Rezije, ki bo ob 19. uri zaplesala pred občinstvom. Za 21. uro pa je predvideno predvajanje filma: «Splav: žene spet v boju proti prostim strelcem*. Na prazniku delujejo kioski z je dačo 'in pijačo, v dvorani Prosvetnega doma pa se tudi danes nadaljuje prodaja knjig o ženskih problemih) občinstvu je. na razpolago srečolov, v dvorani pa so izobešeni lepaki, kj ponazarjajo žensko pro biematiko. Za plesalce pa bo v. noč*-nič urah zaigral ansambel »The Kisses*. V OKVIRU SINDIKATA CGIL Proučili možnosti za prcosnovo pokrajine Te dni so se sestali člani pokrajinskega tajništva sindikata delavcev krajevnih in zdravstvenih ustanov CGIL in predstavniki odbora pokrajinske ustanove. Na sestanku so razpravljali o problemih, ki jih bo porajala preosnova tržaške pokrajinske uprave. O preosnovi govori že dokument, ki ga je izdelala ustrezna svetovalska komisija in o katerem so tri sindikalne federacije kritično izrekle svoja mnenja in pomisleke v pismu, ki so ga naslovile upravi konec junija. Potreba po preosnovi ne izhaja iz kakih zgolj tehničnih in funkcionalnih razlogov, temveč iz točno določenih političnih zahtev, za katere se sindikat delavcev krajevnih in zdravstvenih ustano’- CGIL bori že leta. Preosnovo pokrajinske uprave je zato potrebno analizirati iz tega zornega ko ja; omejeno in enostavno izvrševanje institucionalnih nalog ni dovolj. Ker je v prihodnosti pred videna decentralizacija krajevne oblasti, je potrebno, da poteka preosnova v tej smeri, kajti tudi na vsedržavni ravni se decentralizacija oblasti vedno bolj uveljavlja in je eden izmed bistvenih instrumentov za izhod iz gospodarske krize in za resnično demokratizacijo države. Ob koncu sestanka so se predstavniki delavcev odločili, da se bodo posvetovali še z ostalima sindikalnima federacijama, da bi tako nato skupno izdelali dokument; ki ga bodo dali v razpravo delavcem, političnim in družbenim silam tržaške pokrajine. 4. okt., ko se bo ciklus tudi zaključil. Teh osem komornih koncertov bo torej predstavljalo osrednji del te pobude. V sredo bo v cerkvi sv. Silvestra nastopil slovenski duo Mlejnik - Šetinc (violončelo - klavir). Izvajal bo Boccherinijevo Sonato v li-duru, Brahmsovo Sonato v e-mo-lu op. 38, Lipovškovo »Ballato*, Ma-yuzimovo «Burauku» za violončelo solo in Debussyjevo Sonato v d-molu V isti cerkvi bo 7. sept. koncertiral violinist Franco Mezzena (pri klavirju Maria Maddalena Giese), v sredo, 14. sept., mladi nemški baritonist iz Berlina Cristoph von Siche-rer s koncertom spevov (pri klavirju Francesca Fuga, pri nas poznana kot organistka); v ponedeljek, 9. sept., duo Giorgio Blasco-Enmo Silvestri (flavta in klavir). V katedrali sv. Justa bo 21. sept. solistični koncert violončelista Libera Lane, v soboto, 24. sept., pa violinista Cristiana Rossija, ki bo izvajal vrsto zanimivih cerkvenih sonat za violino in orgle (Sevarino Tonon od »Tria veneziano*). V ponedeljek, 26. sept., bo v Marijanskem svetišču na Vejni koncert komomeg, orkestra «Ferruccio Busoni* pod vodstvom dirigenta Alda Bellija. Izvajal bo izključno Vivaldijcva dela. Kot solisti bodo nastopili violinista FVrnan-da Selvaggio in Giorgio Selvaggio ter violončelista Nereo Gašperini in Janko Kichl. Zadnji komorni koncert bo v cerkvi sv. Silvestra v petek, 30. sept., pianistom Romanom Zancanom. Vsi koncerti se bodo začeli ob 21. uri, kolikor pa bi prišlo do sprememb, bodo pravočasno javljene. Vstop je povsod prost. Nadaljuje se revija Francoski film 70. let V okviru revije »Francoski film sedemdesetih let* bo danes popoldne ob 18. uri na Gradu sv. Justa srečanje s francoskim režiserjem Renejem Feretom, ki je med najbolj zanimivimi sodobnimi filmskimi u-stvarjalci. Po srečanju bo, kot običajno, ob 21. uri predstava dveh filmov, in sicer «L’Affiche rouge* režiserja Franka Cassentija, ki obravnava na poseben način francoski narodnoosvobodilni boj proti nemškemu okupa torju, ter film »Tre amici, le mogli e, affettuosamente... le altre* režiserja Clauda Sauteta. V glavnih vlogah nastopajo Yves Montand, Mi-chel Piccoli, Serge Reggiani, Ge-rard Depardieu in Antonella Lualdi. V ponedeljek pa 1' bO$ta 'šlgdeči predstavi: «France Soči e tč Anonv-me» in »Le Gueule ouverte*. ______t.. it-v; i-irj „Ik» • V Seregnu bo 18. septembra deseto mednarodno tekmovanje pianistov. Prvi trije uvVščeni bodo 26. septembra nastopili v milanski «Sca-li», poleg -tega pa so predvidene še bogate denarne nagrade. Prva nagrada je UiOO.OOO lir in vrsta koncertov. 2. nagrada znaša 700.000 lir, tretja 500.000 lir, četrta 300.000 lir. petg 200.000 lir. Interesenti se lahko prijavijo na tekmovanje do 31. avgusta. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega znanstvenega in klasičnega liceja »France Prešeren* v Tistu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo dne 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski. šolsko skrbništvo sporoča, da je ministrstvo za javno šolstvo brzojavno sporočilo, da je v zvezi z ministrsko uredbo z dne 15. marca 1977 spremenilo datum izpitov v šolah z,a vzgojiteljice otroškoh vrtcev in sicer bo 7. septembra italijanščina, pismeno. 8. septembra pedagogika in 9. septembra slovenščina. Jesenski rok izpitov bo od l, do 14. septembra. Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene malice bo od 1. do 13. septembra v tajništvu šole v Ul. R. Manna 29, telef. 418-605, vsak dan od 10. do 12. ure razen ob sobotah. Dosedanji gojenci naj potrdijo vpis do 7, septembra. Pričetek pouka v četrtek, 15. septembra. Slovensko gospodarsko združenje vabi svoje člane, ki so utrpeli škodo ob nedeljskem neurju, da se javijo v uradih za vse informacije. • Tržaška občina sporeča, da zaradi pomanjkanja delovne moči, bo od jutri dalje občinska knjižnica delovala za občinstvo vsak delavnik od 8.30 do 13.30, Vso srečo m novi življenjski poti VLADIMIRU WILHELMU in LIVIJI TROBIC želi odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. ŠD Polet želi svojemu odborniku Vladiju Wilhelmu in njegovi družici Liviji Trobic mnogo sreče na- skupni življenjski poti. Na novi življenjski poti želi veliko sreče IGORJU in VESNI klapa iz Pašmana. Spremembe na avtobusnih progah Konzorcij za prevoze iz Trsta spo roča, da delujejo po novem v avtobusih na progah št. 42, 43, 44, 45 in 46 avtomat za vozovnice, k. na domeščajo dosedanjega sprevodnika V vsakem avtobusu je namešče.. avtomat za vozovnice za en ods avtobusne proge ter avtomat za dva odseka. Za vozovnico, kjer pridejo v poštev trije odseki, pa mora potnik poti-miti v avtomat kar tri kovance ali pa si nabaviti v trafiki ali prodajalni časopisov abonmajsko izkaznico. V avtobusih bodo U nekaj časa na razpolago sprevodniki, ki bodo dajali potnikom ustrezne informacije. Vodstvo TPPZ opozarja vse pevce in orkestraše, da bo v petek, 2. septembra, ob 21. uri generalka za nastop v Gradišču, ki bo naslednji dan, v soboto, 3. septembra ob 21. uri. V mesecu septembru bo zbor gostoval , še 17. v Codroipu in 25. v Dolu pri Doberdobu ne odkritju spomenika padlim. Istočasno obveščamo javnost, dg bo urad TPPZ redno odprt od L septembra dalje vsak dan od 10. do 12. ure razen ob sobotah. Odbor KOTALKARSKA REVIJA IZLET KMEČKE ZVEZE NA DOLENJSKO Kmečka zveza prireja tudi letos dvodnevni tradicionalni poučno turistični izlet za svoje člane. V soboto, 17. in nedeljo, 18. septembra se bodo tržaški kmetje odpravili na Dolenjsko. Prvi dan dopoldne je predviden ogled Ljubljanskih mlekarn, nato kosilo v hotelu UNION v Ljubljani. Po kosilu ogled kmetijske zadruge v Gabrovki ter večerja in prenočitev v Novem mestu. Drugi dan obisk cvetličarskega centra v Čatežu in muzeja v Brežicah, nato povratek v Novo mesto za kosilo. Popodne postanek na Otočcu pri Ljubljani in kasneje v Postojni za večerjo. Vpisovanje sprejemajo uradi Kmečke zveze do 3. septembra vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. člani, ki se želijo vpisati, morajo prinesti s seboj veljaven potni list ali osebno izkaznico. v nedeljo, 4. sept., ob 17. uri 25. JUBILEJNE MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Danes, 28. avgusta, ob 20. uri (razprodano) m ob 22. uri Petan-Crnčevič-Zec: POLITIČ- NA BAJKA Satiričko kazalište »Jazavac*. Zagreb. Jutri, 29. avgusta, ob 20. uri, poletno gledališče (v prodaji stojišča) Grgič-Kabiljo: JALTA, JALTA Komedija Zagreb. Torek, 30. avgusta, ob 20. uri, poletno gledališče LJUBLJANSKE FOLKLORNE SKUPINE France Marolt, Tine Rožanc, Emona. Sreda, 31. avgusta, ob 20. uri, poletno gledališče SLOVENSKI OKTET. Vstopnice v prodaji pri blagajni Festivala v Križankah Mali oglasi DKlvLE, VEŠČE STREŽBE V RE STAVRACIJI sprejme v službo Hotel Bled 'v Rimu. Hrana in soba na razpolago. Ponudbe na upravo hotela: ROMA, Via S. Croce in Ge-rusalemme 40, tel. 06 / 777-102. ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, so botah popoldan in ob nedeljah do poldan. Tel. 295923. »CITROEN)) -- mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittma.ver 4/a. KUPUJEM sladki janež, rože. Bre zar - Ul. S. Michele 22 — tel. 796061, POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, za prt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102. MAESTRAL 18 - gumijasti čoln -brezhiben —■ v garanciji prodam. Informacije na telefon dopoldan 061/315697 ali popoldan 061/44702. PRODAM FORD Transit Diesel predelan v kamper za 5 oseb; avtoradio. Telefon 797197. SEKCIJA KPI NA PROSEKU - KONTOVELU vabi na PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA danes na Proseku Program: Danes, 28. 8., zjutraj: poča- stitev spomenikov NOB na Proseka in Kontovelu. Popoldne: nastop proseške godbe, kriškega zbora VESNA in govornikov tov. Spetiča in Martoncja. Razstava slik iz zbirke tov. Ivana Sardoča: «Iz vaške preteklosti*. Domače jedi in pristna kapljica. Ples s skupino »The Lords*. Sekciji Slovenske skupnosti Opčine in Repentabor vabita na prireditev NAŠ PRAZNIK za Jernejevo na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah. Narodna št. 89. Danes, 28. avgusta, ob 17. uri: cerkveni zbor in zbor Tabor z Opčin, zbor Slovenec iz Boršta, godba na pihala iz Nabrežine in ansambel Taims. Govornik: dr. Drago Štoka. Deloval bo bifč z domačimi specialitetami K® 4. SEPTEMBRA 7. SLIKARSKI EX TEMPORE pri LAJNERJIH nad ROJANOM (UL. MOLINI 16) Žigosanje platen od 7. do 13. ure Društvo slovenskih izobražencev v Trstu DRAGA 77 Petek, 2. septembra, ob 18. url tiskovna konferenca v dvorani «J. Peterlina* v Ulici Doni-zetti 3. Sobota, 3. septembra, ob 17. uri začetek ' študijskih dni na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah. Razna obvestila M1RAMARSK1 PARK: »buči in *evoii'| Predstavi: ob 21.00: »Der K®)56.., traum von Mirarpar* (v nemščini' ob 22,15 «11 sogno imperiale di r ramare* (v italijanščini). Pre^°z. , motornim čolnom od pomola Au ce do grljanskega portiča (ob • m 21.20). Po predstavi iz grljans»F VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina, ki jih imajo more biti še v kleti (oziroma so jih imeli čeprav že prodane) 31. avgusta. najkasneje do 6. septembra trošarinskemu uradu občine v kateri bivajo. Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan z globo od sto tisoč do milijona lir. Tajništvo KZ bo članom izpolnjevalo prijave do 3. septembra in jih potem oddalo pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze ga portiča dva povratka. me®0 Ariston 21.30 »Non rubare. . . a che non sia assolutamenle neC sario*. George ' Segal, Jane I01' Mignon 15.00 «La terza mano*, povedan mladini pod 14. Barvni film. Nazionale 16.30 «La cuginetta ingl®8®" Prepovedan mladini pod 18. ' Barvni film. jj Grattaciclo 16.00 «La compagna banco*. Lilli Čarati. Barvni f’{?' Excclsior 16.30 «Schock». Daria lodi. Prepovedan mladini P°d letom. Barvni film. Eenice 16.30 «11 colosso di fu0 Barvni film. ,u. Eden 16.00 «Le strabiglianti avve re di Superasso*. Evel Knel Jene Kelly. Barvni film. Ruj Ritz 16.00 «Piu forte ragazzi*. Spencer, Terence Hill. Barvni 1 Cristallo 16.30 «Emanuelle nera Prepovedan mladini pod 18. le Barvni film. ^ Aurora 16.00 «Suspiria» Daria ta. J. Harper, A. Valli. Prepov mladini pod 14. letom. Barvni 1 „ Capitol 16.00 »Una farfalla d, pijanskih socialistov v Trstu*. LnJegovem posegu je predvidena Piskusija. °D PONEDELJKA DALJE ^rk vile «Prinz» občinstvu v ll^i P^ncnleljek zjutraj bodo odprli 5 jjtvu park vile «Prinz» na Gre Reditev parka je zahtevala ^esečno delo, očistili so podra-1^’,. Ravnali travnate površine, za ijJ1 nova drevesa in popravili zu-irJ? °8rajo. Dosedanji stroški za V*znašajo skoraj 20 milijo-Sa'1'- v bližnji bodočnosti bodo -tj klopce in peskovnik z vse-teUtoomocki za razvedrilo naj- of'h- 0°v° in uporabo vile ter ure-t« o sPcdnjega, najbolj zaraščenega parka, so začasno odložili. Rozalija in Vincenc Gustinčič slavita danes zlato poroko * Pobudo pokrajinske uprave tokovna pomoč ** vinogradnike ^ *!^nj° jesenjo namerava trža-j»HI babrajinska uprava, v sodelo-Sin ,°bč‘nskimi upravami in po-Nfti m kmetijskim nadzorni-'«v,5 začeti s programom za stro-Pomoč vinogradnikom. Pro-Se bo oblikoval v treh sme- ,J*)Sredno pred trgatvijo v vi-dakradniškilp krajih samih pre-l^apja enologoč. ki jih bo naje-bokrajinska uprava; \ Presunljivo slovo domačinov od Ivanke in Robersa Pregarca Prav prijetno je, ko zakonca po I Ljubljani ter še mlada preselila v deset'ctjih skupnega živl jenja slož-' naše mesto. no obujata spomine ičTpodoživIjata Slavljenca sta v zakonu imela tri otroke, ock katerih sta-še živa sin, Marijo in hčerka Marija. Vzgojila sta ju v napredna in poštena delovna človeka, saj se je sin Marijo, še pred osvoboditvijo, takrat komaj 16-letni, z veliko vnemo vključil in sodeloval v naših organizacijah. Mati Rozalija' pa je bila vedno prisotna na naših prireditvah in če le more, kljub svojim 81 letom, še dandanes od časa do časa obišče kako našo prireditev. Slavljenca sta že od vsega začetka zvesta čitatelja našega dnevnika. Čestitkam njunih otrok, sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi s’avljenca preživela še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih skupnih let. M.M. vse, kar sta lepega VMrvela na skupni življenjski poti. Res je, da ni bilo vse s cvetjem posuto in med lepe spomine brez dvoma kane tudi kakšna grenka kaplja, toda tudi to pomiri in zakrije prijateljstvo in dobrosrčnost svojcev in znancev. Tako bosta tudi današnja zlatopo-ročenca brez dvoma danes občutila dobrosrčnost sorodnikov in prijateljev, ko jima bodo čestitali k temu lepemu jubileju. Kajti p -av na današnji dan pred 50 leti, in sicer 28. avgusta 1927, sta si Rozalija Stopar in Vincenc Gustinčič obljubila večno zvestobo v škedenjski cerkvi pred takratnim slovenskim župnikom Macarolom. Slavljenca se nista rodila v Trstu, toda pri Sv. Ani ju dobro poznajo, spoštujejo in ju imajo za svoja, saj živita v tem kraju že več kot 60 let. Vincenc Gustinčič se je rodil v Šempetru na Krasu, današnji Pivki, v kmečko-delavski družini. Že kot mladenič je odšel v Ljubljano, kjer se je izučil za lončarja in tu je tu di spoznal mlado Rozalijo. Ko je bil star 20 let, se je preselil v Trst k Sv. Ani in se zaposlil v železarni v Skednju, kjer je ostal do zaslužene upokojitve. Rozalija Stopar pa se je rodila v Odslej tudi ženske na pristaniških pomolih? Nad 900 kandidatov, med katerimi jih je tudi precej z univerzitetno izobrazbo, se udeležuje natečaja za 12 mest uslužbenca pri tehtnicah, ki ga je razpisala tržaška pristaniška ustanova. Med 900 kandidati je tudi 20 žensk in to je prvi primer, da se ženske udeležujejo natečaja za delo na pristaniških pomolih. ‘ V četrtek so v Bol juncu pokopali Ivanko in Robersa Pregarca, žrtvi tragične prometne nesreče na cesti Ljubljana - Zagreb v bližini križišča za Novo mesto, do katere je prišlo v nedeljo, 21. avgusta dopoldne. I-vanka Pregare je namreč vozila svoj fiat 500, y katerem sta bila še njena sinova, štirinajstletni Robers.in desetletni David, ko se je nenadoma I zaletel vanjo avtomobil znamke tau I nus. Trčenje je bilo tako silovito, da sta voznica in starejši sin Ro- ! bers bila pri priči mrtva, medtem ko je bil mlajši sin David precej hudo ranjen. . Pogreba se je udeležila velika množica ljudi ne samo iz Boljunca, ampak tudi iz vseh okoliških vasi in še iz drugih krajev. Posebno številno je bila zastopana mladina, kajti 14-letni Robers je bil član tržaške skavtske organizacije ter se je precej udejstvoval v mladinskem športu. Pogrebni sprevod je krenil iz Mladinskega doma v Boljuncu, kjer sta bili krsti pokojnikov od jutranjih ur izpostavljeni, tako da so se lahko od njih poslovili vsi, ki so to želeli. Od tu je žalni sprevod krenil proti cerkvi; belo Robersovo krsto, ki so jo nosili slovenski tržaški skavtje in temnejšo Ivankino krsto, ki so jo nosili domači možje, so za kratek čas položili pred domom Pregarčeve družine, kjer jima je zapel žalostin-ko domači pevski zbor PD «F. Prešeren*. Pogrebni obred v cerkvi in na pokopališču je opravil boljunski župnik Marij Gerdol ob asistenci dolin skega župnika Albina Grmeka in mačkoljanskega župnika Vončine, ki je tudi v izbranih besedah prika zal lik in osebnost pokojnih. Iz cerkve se je dolgi sprevod usmeril na pokopališče, kjer so se ob odprtem grobu poslovili od, pokojnih razni govorniki. Najprej je spregovoril v i-menu odbora Mladinskega doma — Boljunec dr. Aldo Štefančič, deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka in za skavtsko organizacijo njen starešina prof. Theuer-schuh. Žalostinke ob odprtem grobu pa so zapeli zbrani skavti ih skavtinje ter mešani pevski zbor domačega prosvetnega društva «F. Prešeren* pod vodstvom Draga Žer: jala. Pokojna Ivanka Pregare se je rodila pri Metliki na Dolenjskem pred 39 leti in po opravljeni srednji e konomski šoli v Ljubljani se je za kratek čas zaposlila pri večjem trgovskem podjetju v Ljubljani. V tem času se je spoznala z Boljun-čanom Marinom Pregarcem, s katerim se je kmalu potem poročila ter se preselila v Boljunec. Tu se-je s 6V,pjjni vfi^fbr) in živahnim značajem. kmaj,u, povsem vživela v tukajšnje razmere in tvorno sodelovala pri vseh pobudah v vasi in to še zlasti, ko je šlo za naše narodne pravice. Veliko skrb je posvečala družini, poleg tega pa je še stalno pomagala možu pri delu v mesnici, ki sta jo sama vodila. Oba sinova Robers in David sta se vključila v tržaško skavtsko družino in sta aktivno sodelovala pri raznih kulturnih in športnih pobudah v vasi. Deset dni pred nesrečo sta se vrnila s skavtskega tabora na Vojskem pri Idriji. Robers je letos zaključil nižjo srednjo šolo v Dolini in se že vpisal na pomorsko šolo v Piranu. 10-letni David je nesrečo preživel in se trenutno zdravi v bolnišnici v Novem mestu. Veliko priljubljenost in ugled pokojne Ivanke in njene družine je dokazal veličasten pogreb, zelo številni venci in drugi izrazi sožalja. Njeni sorodniki in svojci iz Slovenije so z zadoščenjem in ganjenostjo ugotavljali veliko zavzetost Bo-ljunčanov pri udeležbi, pomoči in tolažbi prizadete družine. Nenadna smrt mlade matere I vaoke in sina Robersa je ne samo pretresla vse, ki so ju poznali, ampak tudi pustila v vaški skupnosti veliko praznino, katero bo težko izpolniti. A. T. TRST • Ul Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI c vse kraje, tudi v inozemstvo Spomin i/. srečnih časov: Ivana Pregare z Robersom (na levi) in Davidom ••••••••••••••••••••••■■••%iiiiiii*ii*niiiin*t**i**Bt******ii**»*iiiiitiii**i>*<*****i*e*i**i®*********iii*i®*****B******®®®*®***e Darovi in prispevki • V spomin na Rika Pertota daruje družina Segulin 20.000 lir za Glas beno matico. Namesto cvetja na grob sestrične Meri daruje Mila Keršikla 1.500 lir za PD Ivan Grbec. V spomin na Emila Stojkoviča daruje Alfred Kralj 5.000 lir za SD Primorec. V spomin na Silvija Kolombina darujeta Angela in Mario 5.000 lir za PD Slavko Škamperle. Namesto cvetja na grob Lojzke Gec daruje družina Amelio 5.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Robersa in njegove mame daruje Giorgio Zahar 5.000 lir za ŠD Breg. Ob poroki hčerke Nadje daruje družina Obad iz Saleža 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na pok. Antonijo Hrvatič darujejo Čibejevi iz Jugoslavije 20.000 lir za PD Slaveč iz Ricmanj. V počastitev spomina pok. Antonije Hrvatič daruje Enio Kuret z družino 10.000 lir za PD Slavec. V spomin na pok. Rikota Pertota darujeta družini Pahor 10.000" lir za Glasbeno matico. V spomin' na 'pok. Rikota' Pertota darujeta1 družini Pavlica " in Gci 10.000 lir za Glasbeno matico. V spomin drage Mery Sancin da ruje družina Miklavec 15.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Hilda Sosič z Opčin daruje 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na pok. Antonijo Hrvatic daruje družina Hrvatič (Ricma-uje 12) 10.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Antonije Hrvatič daruje Berto Derganc 10.000 lir za PD Slavec. V spomin na pok. Antonijo Hrvatič daruje družina Samec (Sv. M.M. Spod. 1703) 10.C00 lir za PD Slavec. Ob 9. obletnici smrti Edkota Križniča daruje Pepi 10.000 lir za SD Polet. V spomin na Ivano in Robersa Pregarca daruje družina Orel (Prosek) 10.000 lir za PD Prešeren. Namesto cvetja na grob prerano umrlih Ivane in Robersa Pregarca darujeta Marija in Svetko Žagar (Bazovica) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti nainen darujeta Magda in Marino Pečenik 5.000 lir za Skup nost Družina Opčine. l,",illlinilii,iniiltiimiiiiitiiiiiiHiniliiiniiiiiililHiiii............................................................... tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 371-124. "es, NEDELJA, 28. avgusta AVGUŠTIN $.5j* Vzide ob 6.21 in zatone ob ^ "" dolžina dneva 13.30 — Luna j °b 19.25 in zatone ob 5.49 ponedeljek, 29. avgusta t JANEZ V . 'J 3. včeraj: Najvišja temperatu-* „N „ Popinje, najnižja 17,8, ob r u , ^ stopinje, zračni tlak 1017,8 RO j5aljen. vlaga 67-odstotna. nebo Stlačeno, veter 5 km na uro ^jA^hodnik, morje skoraj mimo, ! atura morja 23 stopinj. K k Jstva, smrti in poroke S1« m' avKm>ta 1977 se je v Trstu > r°k, umrlo pa je 11 ljudi. H SO: 64-letnj Giovanni Apo-X?etal Oscar Carli, 47-letni \! Por l?°, 35-letna Bianca Sciali-2*t,^LTr£icar' 7a'letni Nicola Curci. V i Uradnik Giorgio Macorini *\i«? Rossella Zuin, železničar Včeraj-danes Marušič in trg. pomočnica SEIKO Pr Iti ??Senetljivo velika Izbira UR &l-ATNINE ■ ZLATO 18/75096. servis SEIKO Ustom. Iffsnia (n zlatarna UURENTI x ga- v; IMeste Largo Santorlo 4 Loredana Bernard, upokojenec Tul-lio Fontanot in uradnica Maria Co-vacich, trgovec Alessandro Pertot in študentka Tatjana Babnik, delavec Luigi Grande in študentka Ester Pa-cor, mehanik Lucio Coloni in uradnica Giuliana Selibara, delavec Danilo Pelizzon in gospodinja Graziella Peternelu, težak Sergio Potleca in trg. pomočnica Patrizia Degiorgi, e-lcktričar Carlo Statuto in gospodinja Adele Mattiassi, mehanik Bon s Gru den in frizerka Slavica Peric, mehanik Aldo Cevna in učiteljica Patrizia Trevisoi, finančni podčastnik Massimo Tarenzi in 'gospodinja Maria Dolores Puddu, delavec Claudio Vidal in zdravstvena asistentka Pan la Piovesan, karabinjerski podčastnik Soravia Puicher in uradnica Val nca Milocco, upokojenec Livio Balbi in gospodinja Maria Galante, uradnik Giorgio Bandini in uradnica A-nita Chinelli, uradnik Bruno Fabric-ci in študentka Corinne Honnorez pristaniški delavec Fulvio Polacco in gospodinja Adriana Antoni, finančnik Ignazi-o Piga in gospodinja Gabriella Vcrri, pomorščak Giuliano Hočevar in uradnica Angela Gibaldi. uradnik Igircnzo Terzon in uradnica Nelita Pertot, uradnik Giorgio Gelmini in knjigovodkinja Nadia Bembo, štu dent Sandro Fonda in študentka An-na Maria Martucci, strugar Giuseppe Pepe in delavka Graziella Jarz, natakar Dario Švara in trg pomoč niča Viviana Colini, strugar Walter Colombin in uradnica Maria Pia Ca-stellan, trgovec Tullio Danieli in frizerka Eleonora Slavici), zdravnik Re- nato Stokelj in uradnica Luciana Pečar, uradnik Michele Calabrese in delavka Annunziata Pepe, uradnik Saverio Borromei in uradnica Fla-via Tamborino, električar Paolo De-grassi in uradnica Licia Wieser, finančni podčastnik Giuseppe Visentin in trg. pomočnica Sidonia Sorgo, u-pokojenec Carlo Franca in gospodinja Libera Tomelj, trgovec R,oberto Di Rocco in študentka Giovanna Colombin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg. Unita 4. Ul. Commerciale 26, Trg XXV. a prila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX, Septembra 4 in Ul. Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. Septembra 4 in Ul. Bernini 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: LOTERIJA BARI 52 81 24 22 36 CAGLIARI 1 13 74 59 50 FIRENCE 70 6 29 16 84 GENOVA 81 50 17 71 51 MILAN 68 26 11 66 30 NEAPELJ 88 54 79 15 43 PALERMO 76 84 46 29 27 RIM 82 50 71 20 14 TURIN 40 4 17 44 41 BENETKE 82 6 20 56 52 ENALOTTO X12 222 2 2 X 2 X X KVOTE: 12 točk: 32.837.000 lir, 11 točk 439.700 lir, 10 točk 35.500 lir jepTb-AffA/O ZA SPCJtTM Pfiosr/ $eg**00L* ulica mazalni ffz PIROTEHNIČNO PODJETJE GARBARINO Po osvoboditvi je bil v Ricmanjih in v Bregu med prvimi športnimi organizatorji. Reorganiziral je nogometno sekcijo pri domačem društvu Slavec, postavil pa je na noge in 6 let vtnlil tudi prvo nogometno moštvo v B"egu - Glinščica. Pokojnik je bil zelo navezan na slovensko čtivo- in kot je že med vojno rad na skrivaj prebiral ilegalni partizanski tisk, tako je bil po njej od samih začetkov zvest naročnik na Primorski dnevnik. Kmalu po upokojitvi je zbolel, vendar nič ni kazalo: da ga je kal bolezni že tako močno načela. Njegova smrt je zato presenetila vse. ki so ga poznali in se z njim srečavali. Zapustil je ženo in sinova Viljem« in Aleksija, ki je član Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Vsem tudi naše sožalje. UMETNI OGNJI IN OGNJEMETI TRADICIJA V PIROTEHNIKI OD 1890. LETA S. SALVATORK — Genova - P.P. 36 CH1AVAR1 Tel. (0185 ) 380-438 - 380-133 UMETNI OGNJI: UMETNOST, STROKOVNOST, NAVDUŠENJE. V tej pisani umetnosti imamo bogate izkušnje, za katero ima veliko zaslug naš ded po materi, ki je začel s to dejavnostjo leta 1890, najprej v drugem podjetju, ko pa je zaradi svojega mojstrstva obogatel, se je na osnovi neštetih izkušenj od vsepovsod po svetu in na osnovi svojega nesporno velikega ugleda v stroki postavil na lastne noge. Ko se je preselil v San Salvatore smo tu ustanovili moderno, racionalno, funkcionalno pirotehnično podjetje, z namenom, da sledimo blesteči poti prednika z enako resnostjo in umetniško kvaliteto. Želeli bi Vam v skopih obrisih predstaviti našo razvejeno dejavnost: dnevni in nočni ognjemeti, pirotehnične atrakcije in fantazije, folklorne pirotehnične predstave, goreči stolpi, zvoniki, figure, grbi, napisi, svetlobni'ognji na morskih in jezerskih bregovih, ki ustvarjajo nepozabno sugestivno predstavo, nepozabni spomin na lepe poletne noči. Nudimo bengalične ognje Vseh vrst za svetlobne koreografije na morju in jezerih v poletnih večerih. Ladijske bitke na morju in jezerih, zgodovihske dogodke, bengalične ognje, bakle, svetlobne slapove, rimske sveče za procesije in za baklade. Ob vsaki priložnosti Vas vabimo, da se obrnete na nas. Pripravljeni smo Vam poslati naše tehnike v katerikoli kraj, da skupaj z organizatorji proučijo najboljšo predstavo ob zaključku lokalnih prireditev. Pozdravljamo in zahvaljujemo se vsem našim, sedanjim in bodočim klientom. Pirotehnično podjetje GARBARINO Tel. (0185) 380-438 - 380-133 gedeco V 1NVEST1MENT1 S.p.A. fflLLl Gen. Nicola Accaria novi poveljnik finančnih stražnikov V torek, 30. f nv. jdNfcola Accaria prevzel ‘''jjUvetjšfVb 9. Chrtč« finančnih straž, ki obsega vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Gen. Accaria je stopil v korpus finančnih stražnikov leta 1942 s činom podporočnika. S'užboval je v številnih italijanskih mestiii, med drugim tudi v Trslu, kjer je poveljeval oddelku davčne policije od leta 1958 do lela 1960. V Trst prihaja iz Milana, kjer je bil poveljnik deželnega oddelka davčne policije. Prejel je že vrsto od'ikovanj, med katerimi tudi spominsko kolajno za sodelovanje v osvobodilnem boju. Gen. Accaria bo zamenjal generala Luciana Palandrija. Družba GEDECO Investimenti 'S.p.A. je specializirana v finančnih posredovanjih in usmerja individualne prihranke v nepremičninske naložbe s posebnimi finančnimi formulami. Te naložbe družba GE DE CO predstavlja tako, da kvalificirani klienteli nudi finančne proizvode po različnih naložbenih programih, «napravljenih po meri*. Di-užba GE DE CO želi stopiti v stik l IZVEDENCI za PRODAJO, ki bi jih vključila na ugledno delovno področje kot "operaterje in finančne svetovalce. ,JDruiba predvideva vzpodbudno dohodninsko lestvico provizijskega značaja, ki bo še dopolnjena z vrsto osebnih ali skupinskih spodbud, hkrati pa bo obsegala tudi popolno socialno in zavarovalno oskrbo. Družba bo poskrbela tudi za ustrezno strokovno usposobitev, tako s teoretičnega vidika kot v praksi, da bi zagotovila popolno delovno učinkovitost. Družba spodbuja svojo prodajno dejavnost preko oglasov, s pobudami krajevnega značaja, s seznami zainteresiranih ter s strokovnimi nasveti. . Ponudbe z življenjepisom poslati na GE DE CO Investimenti S.p.A. Personalni oddelek — Corso 'Europa 11 — 20122 Milano navajajoč na nalepko in v pismo šifro PV/58 -Zajamčena stroga tajnost. RICMANJE Prezgodnji grob Vladimira Pregarca - w UJM uH V TRSTU NOV KONCESIONAR OPEL Drevored Raffaello Sanzio 11 Ulica Martiri della Liberta 8 telefon 51400 telefon 62160 ^yLuioroiar prodaja avtomobilov — originalni nadomestni deli pri novem koncesionarju OPEL AUT0R0T0R !# servis HiGM VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA Nova gomila na ricmanjskem pokopališču. V njej počiva domačin Vladimir Pregare, katerega so vaščani 11. t.m. v izredno velikem številu spremili do njegovega zadnjega domovanja in s tem pokazali, kako je bil pokojnik cenjen in spoštovan v vaški in tudi širši skupnosti. Vladimir Pregare se je rodil leta 1912 pri Sv. Jakobu kamor so se njegovi starši preselili iz rodnih Ricmanj. V družini se je rodilo sedem otrok. Vladimir je obiskoval Ciril-Metodovo šolo, že zmlada pa ga je zamikal tudi šport, zlasti nogomet, saj je igral pri društvu Prosveta do njegovega razpusta in se udej stvoval pri Narodnem domu. Medtem ko so se njegovi bratje kot zavedni napredni Slovenci in antifašisti izselili v času najhujšega terorja v Jugoslavijo, je Vladimir moral k vojakom, potem pa se je zaposlil v škedenjski livarni llva in v njej delal polnih 30 let do upokojitve pred šestimi leti. Že v prvih letih vojne se je pridružil narodnoosvobodilne mu gibanju in bil član tovarniških ilegalnih odborov, leta 1944 pa je bil nekaj časa pri partizanih. EDI MO BILI UL. G. Dl VITTORIO.12/1 TRST- TEL. 813301 mm/ U L . n AVIA 0 trst '""rS* šy:- Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo - Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE GORIŠKI DNEVNIK KMALU SE BODO ŠOLSKI ZVONCI SPET OGLASILI Odpravljati mladinsko brezposelnost z okrepitvijo tehničnega izobraževanja Slovenska učeča se mladina nima na voljo šol, da bi se enakopravno vključevala v ustreznih življenje V tem tednu se bodo spet oglasili šolski zvonci, za učence, za dijake, za učitelje in za profesorje. Na srednjih šolah bodo imeli te dni prve sestanke profesorskih zborov, v naslednjih dneh bodo popravni izpiti. Tudi za obsežno izobraževalno področje so se torej zaključile počitnice. Vpisovanje je povečini mimo, zato dovoljuje nekatere bežne ugotovitve. Najprej velja opozoriti na narodnostno dolžnost, da morajo slovenski otroci obiskovati slovensko šolo. Na to opozarjamo tud' iz čisto praktičnih razlogov. Znanje dveh jezikov, ki ga omogoča samo slovenska šola, je pri nas danes, v času brezposelnosti, pomembno jamstvo za zaposlitev. V zadnjem času je vprašanje mladinske brezposelnosti zelo po gosten predmet pogovorov ter se pojavlja bolj pr. večinskem narodu kot pri nas. V naši skupnosti je bolj prisotno vprašanje strokovnega izobraževanja. Večkrat smo o-pozorili na to, da se ne moremo zadovoljiti samb z enim tipom strokovne šole, s trgovskim zavodom, ki je izpolnil veliko vrzel v našem izobraževanju ter odprl številnim mladincem pot do hitrega zaslužka. V iskanju izhoda iz gospodarske krize kakor tudi iz težav, ki jih je ustvaril zastarel izobraževalni sistem, je treba zagotoviti mladini predvsem tehnično izobrazbo. Ni res, da bi se mladi izogibali ročnemu delu, res pa je, da se ga ne morejo lotiti brez ustrezne priprave. To velja tudi za slovensko mla dino. če bi imeli možnosti tehničnega izobraževanja, bi se v prvi razred učiteljišča ne vpisalo 21 dijakov ter osem deklet v prvi razred šole za otroške vzgojiteljice. Če bi imela mladi/ia na izbiro več možnosti; bi se drugače opredeljevala. To ne bi bilo le v korist mladih, ampak bi tudi naše gospodarsko življenje v najširšem pomenu besede razpolagalo z ljudmi, ki bi določeno tehnično znanje posredovali v dveh jezikih. V vse tesnejših stikih, ki jih ustvarja odprta meja, je to pogoj za napredek našega področja. Problem torej dajemo v premislek ustreznim forumom naše narodnostne skupnosti, predvsem pa pozivamo pristojne oblasti, da do njega pokažejo več občutljivosti kot so jo pokazale doslej. Morda je prav sedaj, ko se pripravlja reforma srednje šole, čas za to, da odpravimo hude pomanjkljivosti, zaradi katerih trpi tudi sam razvoj naše skupnosti. Julij muhast in moker Napoved o bližanju nove ledene dobe bo najbrž držala. Toliko bolj se nam zdijo navajanja znanstvenikov sprejemljiva, če si pobliže ogledamo v juliju mesecu zabeležene vremenske podatke. V mesecu, ko bi morala pritiskati «pasja vročina*, so namerili najvišjo temperaturo 13., ko je živosrebrni stolpec pokazal vsega le plus 30 stopinj Celzija. Toplotne razlike pa so bile zelo velike in se je živosrebrni stolpec nekajkrat skustil na plus 13 stopinj. Poprečna mesečna temperatura je znašala 25,5 stopinje Celzija. Deževnih je bila nad tretjina vseh dni v mesecu. Nekateri dnevi so bili zelo mokri. Tako 14. 7., ko so namerili v Gorici nad 33 mm dežja, skupna količina padavin pa presega 100 milimetrov. Že lanski julij je bil dokaj muhast, posebno v drugi polovici, ko se je začelo obdobje močnih padavin, ki je s krajšimi presledki trajalo potem do konca leta. Najbrž bo treba naše pojme o zaporedju letnih časov, kakor tudi o njihovih značilnostih spremeniti. 1. septembra se odprejo občinski otroški vrtci S 1. septembrom prično delovati občinski vrtci na področju goriške občine. Med temi so tudi slovenski vrtci v ulicah Vittorio Venelo, Tor-riani in Forte del Bosco. Kot srrio izvedeli, bo letos te tri slovenske vrtce obiskovalo več otrok kot lani. Občina je že poskrbela za prevoz otrok s šolskimi avtobusi. Skušali bodo čirpbolj ustreči vsem zainteresiranim, tako v slovenskih kot italijanskih vrtcih in obveznih šolah. Služba šolskih avtobusov bo seveda delovala bolje po 20. septembru, ko se prične pouk tudi v osnovnih in srednjih šolah. Krminski antifašisti obsojajo Kapplerjcv pobeg Antifašistični odbor iz Krmina je v resoluciji dne 25. t.m. ogorčeno obsodil pobeg nemškega krvnika Kapplerja ter .se'tako pridružil številnim organizacijam in posameznikom, ki so že protestirali zaradi nezaslišanega dejanja. Krminski antifašisti v dokumentu, ki so ga poslali tudi predsedniku ministrskega sveta zahtevajo, «da vlada napravi vse potrebno, da se Kappler spet privede v italijanski zapor, kjer mora odsedeti zasluženo kazen. Vlada pa je dolžna hitro ugotoviti odgovorne za pobeg ter primemo u-krepati, da bodo državljani ohranili zaupanje v demokratične ustanove, ki so se porodile iz odporništva*. V Jamljah praznik komunističnega tiska V okviru praznikov komunističnega tiska, bo v Jamljah 2., 3. in 4. septembra praznik, ki ga prireja krajevna sekcija KPI. V petek ob 20. uri bo na sporedu okrogla miza na temo: «Problem Slovencev in krajevna avtonomija*. V soboto bo nastopil južnoameriški ansambel «Los Ucayali», v nedeljo pa bo prišla v goste godba na pihala iz Pr-vačine. Poleg tega bo v petek tudi tekmovanje v briškoli, vse tri dni pa bo igral ansambel »Pomlad* in bodo na razpolago tudi knjige in plošče. Usklajevanje pokojnin Zavod za socialno zavarovanje (IN PS) je te dni Izdal področnim uradom navodila za izvajanje sklepov, ki so bili sprejeti na osnovi razsodb ustavnega sodišča in ki zadevajo, prilagoditev invalidskih pokojnin, o po-višKU v višini 10 odstotkov na pokojnine, ki so bile priznane med 1. januarjem 1969 in 1. julijem 1976 in povračilu zneskov, ki so jih zadržali upokojencem, ki so tudi po prejemu pokojnine še dalje'ostali v rednem delovnem razmerju. Predpis za slednje velja za obdobje med 1. majem 1968 in 30. marcem 1969. Koristniki pokojnin, ki nameravajo izkoristiti ugodnosti, naj se za vse potrebne informacije obrnejo do sindilgalnih patronatov INAS - CISL, INČA - CGIL, ITAL - UIL. Predstavniki dežele obiskali UGG Prejšnjo sredo, 24. t.m., so deželni odborniki Bertoli, Cociann’ in Tripa-ni v spremstvu goriških občinskih odbornikov Fantinija in Zuccalija obiskali sedež telovadnega združenja Unione Ginnastica Goriziana ter se dalj časa zadržali v pogovoru s predsednikom Bigotom. Deželnim in občinskim predstavnikom je predsednik Unione Ginnastica Goriziana prikazal delovanje združenja ter obrazložil težko finančno stanje, ki se stalno slabša, predvsem zaradi višanja vzdrževalnih stroškov. Obenem je Bigot zaprosil za bolj izdatno in hitro deželno pomoč. ČAS OBRAČUNOV IN NAČRTOV Planinsko društvo pred jesensko-zimsko sezono Muhasto vreme (pa še kaj) prekrižalo marsikateri načrt - Poudarek družbeni dejavnosti - Jeseni planinska vzgoja za mlade Z dnevnom planinca v septembru se bo zaključila sezona poletnih izletov in vzponov. Nastopil bo čas prvih obračunov o opravljenem delu, na dan bodo prišle take ali drugačne hibe. Proti planincem in vsem tistim, ki radi zahajajo v gore se je letos zarotilo predvsem vreme. Izvedbo spomladanskih izletov je oviral (in preprečil) zapozneli sneg, ki ga je zlasti v višjih legah še smeraj dovolj, potem pa se je skoraj vsako soboto in nedeljo skazilo vreme, tako da je bilo mogoče od sicer široko zasnovanega načrta uresničiti le del. Sicer pa planinci nikoli ne obupajo. Gore bodo, kljub potresom in drugim ne-prilikam, stale še prihodnje leto, ko je upati, da se bo vreme konč no le spametovalo in da bodo vsaj letni časi potekali tako kakor nekdaj. To je, da bo poletje res poletje, zima pa da bo pokazala tudi zobe in navrgla dovolj snega. Nekoliko bolj bogat pa bo obračun goriških planincev kar zadeva društveno udejstvovanj^; predvsem v vzdrževanju prijateljskih stikov s planinci iz matične domovine ter s planinskimi društvi v zamejstvu. Vrsta uspelih družinskih izletov je prav gotovo zadovoljila zlasti sta- rejše člane, ki jim leta ali pa zdravje onemogočajo udeležbo na izletih v. gore. Prav pred kratkim je vesela druščina Goričanov obiskala Tfbovlje, kjer so bili v gosteh pri tamkajšnjem planinskem društvu in jim bo izlet, kljub slabemu vremenu, še dolgo ostal v prijetnem spominu. Z nastopom jesensko-zim-' ske sezone pa je treba poskrbeti za primerno dejavnost v teh mesecih. Društveni odbor, ki se julija in avgusta ni sestal, se bo zbral najbrž že v prihodnjem tednu ter se lotil reševanja najpomembnejših zadev: Poskrebeti bo namreč treba za tradicionalno «martinovanje» ter v tej zvezi preveriti zajetnost društvene blagajne. Postavlja se namreč dilema, nadaljevati s tradicijo in osušiti blagajno, ali pa poiskati druge možnosti. Ker pa so planinci že po naravi ljubitelji tradicije, se bomo zato najbrž tudi letos novembra dobili v Lipici. Društveni odbor pa bo v jesen skozimski sezoni skušal uresničiti tudi pobudo, ki se je sicer porodila že spomladi. Za šolske otroke naj bi se pripravil tečaj planinske vzgoje, sestaviti pa bo treba tudi načrt za udejstvovanje v prihodnjih mesecih. ■ lllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIUlMUlllllllllimtHMIIIIIIIIItllllflllllllllllllllMIIIimillllllimilllllllllllHKIllllIllIlIllllllllllllllllllllllllUllllllimilllllllllllllllll OBISK PRI 82-LETNEM ŠTANDREŠKEM SLIKARJU Janez Nanut-Filipov se rad ukvarja s slikanjem predvsem domačih motivov V mlajših letih je izdelal več kulis za domače dramske družine - S Čopičem in platnom se je pričel ukvarjali zelo pozno, po hudi bolezni - Živo se spominja kmetijskega Standreža izpred prve svetovne vojne *Pred prvo svetovno vojno so štandreški kmetje zidali velika stanovanjska in gospodarska poslopja, ker smo našo povrtnino, naše špar-glje, naš krompir dobro prodajali tako na goriškem trgu. na tria-škernJPonterošu in tja daleč na Avstrijsko. To smo 'ahko delali, ker je bila naša pokrajina med najbolj MiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiHiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuumiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA Cene šolskih knjig povzročajo težave tudi slovenskim dijakom Za nekatera razrede stanejo knjige tudi nad 100.000 lir Kdo je kriv za visoke cene? - Zanimiva pobuda trgovske šole Komaj mesec dni nas loči od začetka novega šolskega leta, ki bi se letos moralo pričeti že 20. septembra. številni dijaki se v teh dneh marljivo pripravljajo na popravne izpite, ki bodo letos, vsaj na nižji srednji šoli, verjetno zadnjič na vrsti, vsi ostali pa že začenjajo misliti na novo šolsko leto. Prvi problem, s katerim se morajo tudi letos spoprijeti, je nabava novih knjig. Kajti, čeprav italijanski zakoni jamčijo brezplačno obiskovanje o> veznih šol, smo v praksi še daleč od tega. .. Razen v osnovni šoli, kjer so knjn ge res brezplačne, morajo na nižji in na višjih šolah dijaki odšteti najmanj 50.000, večkrat pa tudi po 100 tisoč in več lir na nakup vseh šolskih knjig. V Katoliški knjigami smo se pozanimali za cene knjig, ki so na seznamih slovenskih srednjih šol v Gorici. Izvedeli smo tako, da stanejo knjige za prvi razred nižje srednje šole »Ivan Trinko* okoli 50 tisoč lir, za ostala dva razreda pa je vsota, ki jo je treba odšteti za nabavo knjig, še večja: približno 80.000 lir za dijake drugega in okoli 100 do 110.000 lir za dijake tretjega razreda. Priznati je treba sicer, da uporabljajo dijaki drugega in tretjega razreda tudi nekatere knjige, ki so jih že kupili v prvem razredu, tako da se izdatek za knjige zniža za kakih 20.000 ali 30.000 lir, toda finančno breme, ki ga morajo prenesti družine ob začetku vsa- kega šolskega leta, je kljub temu veliko. Starši se upravičeno sprašujejo, čemu tako visoke cene in komu prinese špekulacija s šolskimi knjigami največ dobička. Knjigarne pravijo, da imajo s prodajo šolskih knjig bore malo zaslužka in da so za visoke cene krive izključno založbe. Ne vemo do kakšne mere je to res, dejstvo pa je, da je področje šolskih knjig za založbe eno najbolj dobičkonosnih. Dogaja se, da nekatere šolske knjige doživijo iz leta v leto novo izdajo, ki se od prejšnje. malo razlikuje po vsebini, precej več pa po ceni. Takorekoč od vedno je bila med dijaki navada, da so si knjige izposojali od dijakov prejšnjih letnikov ali pa da so že rabljene knjige kupovali po znižani ceni. Sedaj postaja to vedno težje, ker knjige, ki so jih uporabljali dijaki enega razreda, hitro zastarijo in ne pridejo več v poštev za mlajše sošolce. Dokler se to dogaja s knjigami, ki obravnavajo argumente v nenehnem razvoju (to so n.pr. znan stveni predmeti, zemljepis itd.), je razumljivo, da učni teksti razmeroma hitro zastarijo in jih je treba nadomestiti s sodobnejšimi, teže pa razumemo, zakaj se pogosto zamenjujejo slovnice, latinske antologije ali drugo čtivo. Očitno je, da je problem šolskih tekstov zelo pereč. Z njim so se soočali tudi razni šolski sveti, ki pa doslej še niso našli ustreznih rešitev. Zanimiva pobuda prihaja le s trgovske šole, kjer je draginja pri šolskih knjigah prizadela dijake tako, kakor tudi na ostalih višjih šolah. Na vsaki izmed slovenskih višjih srednjih šolah je treba namreč odšteti za knjige vsoto, ki se suka okoli 80.000 lil ali celo več. Na trgovski šoli je del knjig nakupila šola in jih brezplačno posoja dijakom: na ta način skuša šola zmanjšati finančno breme dijakom, obenem pa take iniciative omejujejo možnost špekulacije s šolskimi teksti. Morda bi bilo koristno, da bi nekaj podobnega poskusili tudi na ostalih šolah, saj bi brez pretiranih stroškov lahko v nekaj letih nakupili vsaj polovico knjig, ki jih uporabljajo dijaki. Poleg s cenam' knjig imajo dijaki težave tudi z iskanjem nekaterih učbenikov, ki so pošli ali pa jih je le težko najti v prometu. . Tako so nam v knjigarni povedali, da oni ne morejo nabaviti knjig, ki so bile tiskane na slovenskih šolah v Trstu in da bi morale za te knjige poskrbeti šole same, nekaterih drugih pa ni mogoče najti, ker so pošle ali pa so v ponatisu. Ustanovitev posebnih šolskih knjižnic bi verjetno pripomogla k premostitvi tudi te težave, obenem pa bi omogočila, da bi dijaki razpolagali z vsemi knjigami že ob začetku šolskega leta, kar se sedaj zaradj zamud pri nabavi ne dogaja. južnimi v takratnem avstrijskem cesarstvu. Ko pa smo prišli pod Italijo, je bilo v drugih pokrajinah nove države dovolj vsega tega in prišla je v našo in tudi v druge vasi tudi mižerja, večjih stavb ni nihče več gradil, ker ni bilo denarja zanje*. Tako nam je dejal Janez Filipov, skoro 82-letni očak trdnega štandreškega pokolenja, saj nam je dejal, da kot mu je znano, je bila Filipova ena med najstarejšimi štan-dreškimi družinami. In ko je nadaljeval pogovor nam je dejal, da je bila med največjimi hišami v štan-dreškem, Klancu mogočna Ijlpžonp; va hiša. Nanjo se iz otroških let prav dobro spominja, saj so Filipovi živeli tik za Blažonovimi in stari možakar, ki se ukvarja tudi s slikarstvom, je pred dvema letoma tako lepo in podrobno naslikal veliko Blažonovo kuhinjo, da jo je neki prijatelj, prav tako star kot on, ko je $liko videl, takoj prepoznal. Začeli smo s kmetijstvom, prišli pa smo do slikarstva. Prav zaradi tega v domači vasi splošno znanega konjička smo starega Janeza Filipovega - Nanuta obiskali na njegovem sedanjem domu na Pilo-šču. Možakar bo prihodnjega marca dopolnil 82 let, s slikarstvom se je svoj čas ukvarjal le. ko je bilo treba izdelovati kulise za razne gledališke igre v domači vasi. Intenzivneje se s tem konjičkom ubada zadnjih šestnajst let, od kar so mu leta 1965 morali zaradi gangrene odrezati eno nogo. Naš Janez ni takrat obupal, spomnil se je svojega konjička in domači so mu prinesli razne slikarske pripomočke ter je začel slikati. Slikal je in še danes slika, saj mu vid ne peša in tudi spomin je še zelo živ, dobesedno vse. in' u-porablja najrazličnejše tehnike. Na stenah njegove sobe, hodnika, v kuhinji smo videli oljnate slike, akvarele, risbe itd. Tu pa tam vidimo naslikane razne obraze, rože, pokrajine, razne dogodke, ki jih včasih poznamo s kakšnih razglednic. Za nas morda najbolj zanimive pa so slike nekdanjega in sodobnega Standreža. Mož ti naslika take podrobnosti, ki jih danes ni moč več videti. In to bodisi zaradi spretne risarske tehnike kot zaradi izrednega spomina. Omenili smo sliko Blažonove hiše, ki jo je naslikal pred dvema letoma, pri osemdesetih letih. Na sliki so natančno naslikani veliko ognjišče, velika miza, kjer so domači gospodar in njegovi sorodniki kosili in večerjali. Janez Filipov se spominja, kako so kuhali velike lonce krompirja v oblicah za živino in kako so otroci tak krompir izmaknili ter ga slastno pojeli. In če ostanemo še pri Bla-žonovi kuhinji vidimo veliko posod, bokalete. staro skrinjo, kotle, škafe, petrolejko. Marsikdo bi danes rad imel tako kuhinjo, ki bi mu služila kot sodobna «taverna». Janez Filipov se je z risanjem srečal pred prvo svetovno vojno, ko je obiskoval slovensko obrtno šolo v Šolskem domu v Ulici Croce. V šolo so med tednom hodili dvakrat tedensko, pouk .risanja na so imeli ob nedeljah zjutraj, vsakokrat po dve uri. Spominja se, da so takrat morali risati nešte to črt. Z risanjem pa se je s poprijel veliko let kasneje, vrekasno, leta 1926. ko so člani štandreškega «Bralnega društva» priredili na Turrijevem dvorišču veselico. 1-grali so «Divjega lovca» in naš slikar je sam izdelal vse kulise. Na žalost pa je bila to zadnja predstava, ker so nato fašisti slovensko društvo ukinili. Naš Janez Filipov pa se ni vdal. kot ostali Slovenci. Spominjal se je mladih let, ko je kot član štan- dreškega Sokola telovadil, ko so imeli veliko veselico v Klancu lik pred začetkom prve svetovne vojne ter ostal kot drugi Štandrežci Slovenec in po osvoboditvi je spet priskočil na pomoč gledališčnikom-amaterjem prosvetnega društva «0-ton Župančiču-. Njegovo delo so bile kulise za «Nevesto iz Ameriko, ki so jo igrali v dvorani Briško. one za rMilklovo Zalo», ki so jo igrali na Lutmanovem dvorišču, one za ^Rokovnjače* ki sn. jjfi igrali v Konzumu. Po ogledu slik se je v njegovi hiši razvil pogovor o položaju.,stari; dreških kmetov pred prvo svetovno vojno. Znal nam je povedati, da so bili štandrežci zelo marljivi, ker so skrbno hranili težko zasluženi denar in so bili med prvimi, ki so od grofov odkupili rodovitno zemljo. V Klancu so bili gospodarji grofje Coronini, zemljo so prodali posestniku Fogarju, nekaj pa tudi domačim kmetom. Janez Filipov, ki se ni sicer u-kvarjal s kmetijstvom, saj je bil dolgo let. klepar, se zelo dobro spominja dogodkov izpred prve svetovne vojne. Ko je štandreški kmet spomladi peljal na goriški trg voz zelenjave, je z izkupičkom oblekel najmanj dva sina. Za kilogram špargljev je takrat dobil od 45 do 50 krajcarjev. štandreški krompir pa je bil cenjen tudi v drugih avstrijskih deželah. Za zbiranje in izvoz je skrbel domači trgovec Peter Lutman, ki je najprej kot posredovalec nekega nemškega trgovca, nato pa kar na svojo roko, skrbel za zbiranje krompirja, štandrežci so napolnili kar 70 vagonov krompirja za avstrijski trg. Samo žefovi so napolnili en vagon v enem dnevu. Cena kilograma krompirja je bila med 3 ir. pol in 4 krajcarji za kilogram, liter vina pa je veljal 32 krajcarjev. Za obleko pa je bilo treba odšteti 30 kron. Krompir so štandrežci vozili v vrečah na goriški kolodvor, tam so ga natovarjali na vagone. Domači kmetje pa so prodajali zelenjavo tudi v Trst. štandreške mladenke so prodajale to zelenjavo na Ponterošu. Vedno jih je bilo tam pet, šest, ki so imele svoje stojnice, v Trstu so skupno bivale več mesecev. Zelenjavo pa so jim dostavljali ali štandrežci sami ali pd Opatjeselci, Id so jo vozili z vozmi z volovsko vprego na takrat dolgi razdalji. Medtem ko so štandreški vozniki z zelenjavo tudi trgovali, so Opatjeselci opravljali le prevozno službo. Naš možakar se spominja, da je v Trsi vsako zimo hodila tudi mati današnjega sovodenjskega župana -eščuta Francka, ki je bila iz Blažonove hite. Domov je pošiljala jabolka, o-Ije, kavo. Hitro, prehitro je mineval čas v pogovoru s prijaznim starčkom. Pri pogovoru sta bila prisotna tudi sin Niko, ki je zaposlen v Korenovi steklarni v Gorici, snaha Slana in vnukinja Ingrid, ki bi zelo rada znala risali tako kot riše njen nono. Ni na Janez Nanut edini slikar pri Filipovih. Njegov sin Peter, ki živi že sedemnajst let v Salzburgu in tam dela, se tudi ukvarja s slikarstvom in je na tem polju tudi uspel. Z uspehom razstavlja v A v striji, v skupini z drugimi avstrijski mi umetniki pa je razstavljal tudi v tujini, pred nekaj leti v več afri-■ ški.h državah. Za zaključek lahko izrazimo še eno željo: da bi tudi drugi štandrežci lahko videli to, kar je naš .lane2 filipov naslikal, kar ima doma in tudi kar je daroval prijateljem in sorodnikom. Morda bi bili za tako razstavo domačega umetnika najbolj pripravni prostori doma sAndrej Bu 'dah na Pilošču. m. w. USPEŠNO DELOVANJE ŠTANDREŽCEV Široka enotnost prebivalstva v akciji za partizanski spomenik Odltor /,a postavitev spomenika se je na občini pogovarjal o ureditvi in vzdrževanju prostora, kjer ga bodo postavili široka enotnost domačega prebivalstva, ki se ustvarja ob njej. V nadaljevanju tega članka objavljamo nov seznam oseb, ki so prispevale denarna sredstva v sklad za nakup parcele. Miljo Pavlin 15.000 lir, podjetje Brunnschweiler S.p.A. 200.000, Mihael Podgornik 10.000, gostilna Anton Nanut 50.000, Attilio Briško 15.000, Emil Povsič 45.000, Mirko Plesničar 100.000, Manservisi Vincenzo 15 tisoč, Manservisi Franco 15.000, Manservisi Renzo 15.000, Mirko Gu-lin 15.000, Gvido Žigon 20.000, Guer-rino Cijan 10.000, Milko Podber-šček 50.000, Sturri Cvetko 20.000, Anton Černič 10.000, Sergio Marega 30.000, Ivan Volk 5.000, Jožef Cotič 25.000, Ivan Cotič 10.000, Pe-rin Lutman 15.000, Emil Briško 10 tisoč, Bruna Nanut por. Bigi 15.000, Vilko Cingerli 15.000, Rozalija Plesničar 15.000, Ljudmila Nanut 15 tisoč, Ludvik Nanut 15.000, P^rin Briško 15.000, Peter Lutman 15.000, Ivo Nanut 15.000, Atilijo Nanut 15 tisoč, Marija Marturini 10.000, Milan Mučič (Žef) 5.000, Jožef Nanut 10.000, Larko Peterin 15.000, družina Pizzolato 2.000, družina Del Mo-naco 5.000, Dušan Brajnik 20.000, E-lo Merkuža 50.000, podjetje SILLA (Oristea Cossi) 200.000, Lojze Cijan 15.000, Zalka Nardin 10.000, Leda Marušič vd. Pavlin 15.000, Bruno Brajnik 20.000, Peter Vižintin 20.000, Ivan Vižintin 30.000, Rado Faganel 75.000, Adolf Rijavic (Dolfo) 75.000, Romano in Ida Nanut 30.000, Ladi Makuc 5.000, Ottorino Culot 15.000, Pio Palmerini 5.000, Ninči Devetak 10.000, Zdenka Brajnik 20.000, Družina Corva 30.000, Milivoj Hoban 15.000, NN 30.000, Jožef Lutman 15 tisoč, Bruno Nanut 15.000, Emil Cingerli 10.000, Romana Cingerli 10 tisoč, Rudi Zavadlav (Peplajneš) 20 tisoč, Pepi Zavadlav 15.000, Jožef Maraš 10.000, Jožef Nanut (učitelj) 20.000, Leopold Pavletič 15.000, A lojz Tabaj 30.000, Milan Marvin 30 tisoč, Niko Nanut 15.000, družina Makuc - Cargnel 150.000, Toni Vil-čič 15.000, družina Lutman (pri Fur-lanivih) 15.000, Jožko Marinčič 15 tisoč, Z. J. 5.000, Miko Marušič 50 tisoč, Stano Cingerli 15.000, Angel Marvin 15.000, Peter Zavadlav 10 tisoč, Attilio Bemardis 10.000, družina Sokol 20.000, Miko Marvin 50 tisoč, Stana in Severin Lutman 10 tisoč, Maks in Stojana 10.000, Lad-ko Lozar (Sv. Križ) 10.000, Lado Pahor 15,000», Jolanda Maraš 10.000, iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiini m m imiii n n itiiiiiiuiiniiiimiiniiiiiiif imun uti iimiiniiiiiitiiiiiiiiiiimiiii n litin Mednarodno lovsko srečanje na razstavišču Espomego Uspešno se nadaljuje akcija za postavitev partizanskega spomenika v Štandrežu. Do tega trenutka so zbrali 5,4 milijona lir in si s tem zagotovili nakup’ 360 kvadratnih metrov zemljišča od skupne površine 463 kvadratnih metrov. Na sestanku, ki so ga imeli v torek v Domu Andreja Budala, so se pogovarjali o bodoči ureditvi prostora, ki naj bi olepšal središče vasi. O poteku priprav za postavitev spomenika so pismeno seznanili tudi domačine, ki živijo v Jugoslaviji, ter v tem smislu odprii žiro račun pri Ljubljanski banki v Novi Gorici. Podoben račun bodo odprli tudi pri Kmečki banki v Gorici, kjer naj polagajo svoje prispevke tisti Goričani, ki se želijo pridružiti prizadevanjem Štandrežcev in ki hočejo na takšen način stvarno pomagati .pri postavitvi spomenika. Kakor vse kaže, se bodo predstavniki odbora za postavitev spomenika morda že prihodnji teden sestali s predstavniki Zveze borcev v Novi Gorici; da bi jih podrobneje seznanili s potekom akcije. Na sestanku odbora so počastili spomin nekdanjega partizana Radovana Kodriča, ki je živel v Štandrežu in je umrl pred kratkim. Če upoštevamo doslej zbrana sredstva in vsoto, ki jo je potrebno zbrati za odkup parcele, potem so zbrali v Štandrežu okoli tri četrtine potrebnega denarja. Da bodo dosegli zastavljeni cilj potrebujejo še približno poldrugi milijon lir. Ta sredstva bodo zbrali pri še ne-obiskanih domačinih, z nabirko v mestu ter drugje. Delegacija odbora za postavitev spomenika, ki jo je vodil predsednik Danilo Nanut in so jo sestavljali tajnik Milan Pelicon, blagajnik Danilo Marušič, predsednik sekcije VZPI - ANPI Stano Marušič in občinska svetovalka Vilma Brajnik - Corva, se je pred dnevi na županstvu v Gorici pogovarjala z županom Pasqualom De Simonejem, arhitektom tehničnega urada Ago-stinijem in podtajnikom Jentille-jem. Tema pogovora je bila ureditev in vzdrževanje prostora, kjer bo stal partizanski spomenik. Predstavniki štandrežcev so občinskim voditeljem predočili svoj predlog, ki ga bodo morali v nadaljnjih stikih z občino podrobneje izdelati. Akcija za postavitev spomenika, kakor se vidi, dobro napreduje, porok za njeno uspešno izvedbo pa je Bruno Gaiotto 30.000, Stano 15.000 in Ernesto Fornazarič lir. Delavci naj gredo ju|r' v tovarno pri Sovodnjah Sindikat tekstilnih delavcev v*, vse, ki so nameščeni v sovodenj tekstilni tovarni, da se javijo v obratu. Ob 6. uri delavci zap05^ ni v prvi zameni, ob 8. pa oni, ki lajo v dnevni in v popoldanski ^ meni. Pred tovarno bo ob 8. ...._.....................SfiS ci na sedežu zveze industrijc_e_v' bl»’ lajo v dnevni in v popoldanski U men sind-----* ----, — ,... . stanek med sindikalisti in ci na sedežu zveze industnjceV’ se bodo pogajali o zahtevi 1®SUI tovarne, da vpiše v dopolnilno gajno 222 delavk in delavcev. «Perseus» na poti v firenško morje Iz tržiškega pristanišča j« zjutraj odplula ladja «Perseus»-so jo v ladjedelnici Italcantier:i » gj dili po naročilu genovske druzo ^ DEMAR. Ladja, ki je zgmj^Lo-prevoz razsutega in mešanega w ra in ki ima 81.000 ton nosilno® v Tirenskem morju opravila i-poskusnih voženj, nakar jo 0°° zročili lastniku. Teden dni nas loči od velikega lovskega praznika, ki bo od 2. do 4. septembra v prostorih goriškega razstavišča Espomego. Zanimanje za prireditev, ki bo tako rekoč mednarodnega značaja, saj bodo sodelovali lovci iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine je ve liko, saj predstavlja mednarodno lovsko srečanje ža Gorico, ob poplavi bolj ali manj plehkih poletnih prireditev, novost, ki obeta tudi, poleg rekreaci je, precej kulturnega užitka. Od petka do nedelje se bo na razstavišču Espomego zvrstilo nekaj zanimivih kulturnih dogodkov. Naj omenimo samo sobotni nastop godbe z rogovi iz Prekmurja, nastop pevcev iz Vipave in Dekanov ter fotografsko razstavo in razstavo starega in sodobnega orožja. Uspsh prireditve, čeprav se bo odvijala v pokritih prostorih, pa bo v mnogočem odvisen tudi od vremena, ki je letos še posebej muhasto in je skvarilo že marsikatero prireditev. Sicer pa si slovenski lovci iz Furlanije - Julijske krajine obetajo ob koncu tedna lepo vreme. ' V soboto odprejo v Tolminu nov šolski center Tolminski učenci bodo pričeli šolsko leto v novih prostorih v šolskem centru, ki ga pravkar dokončujejo, 3. septembra bo otvoritev centra, v njem bo 38 učilnic. V centru bo prostora za osnovno šolo, gimnazijo, srednjo ekonomsko šolo, glasbeno šolo in delavsko univerzo. V soboto bodo otvorili učilnice za razne šole, učenci prvih štirih razredov osnovne šole pa bodo morali počakati še mesec in pol na dograditev svojih dvanajstih učilnic. Postopoma bodo tu zgradili tudi telovadnico. Denar za šolski center so zbrali s samoprispevkom in s krediti republiške izobraževalne skupnosti, del sredstev pa je prispevala kot pomoč po lanskem potresu avtonomna republika Vojvodina. Mimohod divizije «Mantova» 16. septembra v Gorici V petek, 16. septembra, bo po goriških ulicah mimohod edinic divizije «Mantova». Mimohod bo ob priliki prihoda italijanskih čet v Gorico v letu 1947, ko je prenehala zavezniška vojaška uprava in je Gorica spet pripadla italijanski državi. V mimohodu bodo sodelovali tudi oddelki motorizirane brigade «Gori-zia*. Divizija '«Mantova» je namreč 16. septembra 1947 vkorakala v Gorico. Zaključna svečanost bo na Travniku. Na njej bo prisoten tudi general Gualano, ki je takrat na čelu svojih čet vkorakal v mesto. Za manifestacijo skrbi goriška občinska uprava. Ob tej priliki bodo poimenovali trg na Rojcah pred lahkoatletskim stadionom po diviziji «Mantova». Danes ob 18. uri na PECI KOTALKARSKA REVIJA ob otvoritvi kotalkališča. Sodeluje osem društev z nad 250 kotalkarji. Zvečer ples. Deluje dobro založen bifč. Vabi PROSVETNO DRUŠTVO »VIPAVA* PROSVETNO DRUŠTVO «NAŠ PRAPOR* priredi danes, 28. 8., «na borjaču* na Oslavju BRIŠKI PRAZNIK Spored: ob 18.00 — Nastop godbe na pihala iz Žiri in Briškega okteta ob 20 00 — Ples z ansamblom Žirovski trio Odprta je tudi razstava briških vin — na razpolago bodo klobase in piščanci na žaru VABLJENI! Cepljenje psov v Števerjanu in na Oslavju V goriški pokrajini so že --povsod opravili preventivno cep - skoraj nje psov proti steklini. Do tembra, ko poteče skrajni rok, k je postavil pokrajinski živinozo -e nik, morajo cepljenje opraviti j® ^ v nekaterih manjših občinah- ,(i bodo prihodnjo soboto, 3. sefk® cepili pse v števerjanski občim-, stniki naj živali pripeljejo me? in 11. uro pred osnovno šolo- Iste- ga dne bo cepljenje tudi na 0S med in sicer pri gostilni «Pri Fep-j11®. rej-11. in 13. uro. Cepljenje je plačno. SLOVENSKI DIJAŠKI I>0M SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vPlS0^J. nje za sprejem notranjih in ^ nanjih gojencev za šolsko 1 1977/78, ki bo trajalo do zase°^ razpoložljivih mest v zaV»* študija je razprava j(j' dr. Janka Pleterskega »Ne-\vPtešanj slovenske zgodovine V 'fsetlotju 1894-1904» (str. 7-23). J'" 'la Hfjj/lš upravno . politični vseav-)yslt' okvir z navedbo vseh m *1 šo v tem časovnem raz- H. 8v°jem ekspozeju nam avtor ha ski . 1 vladale na cislaitanskih L.." to vseavstri.jsko politično lanje vpleta Pleterski postc-C? 'n logično dogodke iz slo (fj8ke politične zgodovine. Ki \ V ^em deceniju doživlja glo-ft,razv°jn,o krizo, ki se ka-*%, ',ra zlasti v močnem iz-Hit Vahiu. saj je Kranjska po Oljskih izgubah na prvem Vj-i med vsemi' avstrijskimi t‘cm se vcda Pritisk 'aliT®88 ' in italijanskega nacio-k(ji a in imperializma, zelo so (lo^ ^čutenj razredni spopadi kstj,rnega proletariata s kapita-< j lrn sistemom. To je vsesko-H5.as krize dualističnega siste-kyjj navedeno je pa tudi o-Vn i je pogojeval vprašanja ij aske politične zgodovine, ki * trj v v teh letih skristalizira Ij ..Politične tabore: klerikalne-|j’ Igralnega in socialistične-t( P1 ,edi globok prerez liberal-^ putike, tako Narodno napredle franke kot Narodno radikal- udentovske mladine. Trst Hi v očeh le-teh daljni sve-hjjil’ kot središče slovenskega le farskega ali celo kulturne-**rsk°Van-ia. P° liberalcih se P!e-hjK1 obrne na nastanek in raz-tb ^.iovenske organizirane so-koflJ^ne dejavnosti, ki se je lei^tuirala ieta 1896, kot izraz kiju P° samostojnem reševanju S t . Slovenskem. O razpravi k DoJeterskeSa' ki -N nedvom-v bistvene probleme Desetletja (1894 - 1904), ki V*0 Do zSodovinopisju ni bilo . ebej zaznamovano, o ka-ji r J® Da Cankar želel napi-jjsijtllan «v katerem bi rad u-' iivj aaš narod, ves, kakor je 7 lfjn.D°dobi njegove zgodovine " 1905», bi lahko, kot jj 0 dejstvo navedli še to, nastaaku te razprave kStitLno sodelovalo mnogo ab-,ki so se formirali v IjCi , Prof. Pleterskega na tjSli4«em oddelku filozofske V opombah navedeni jjjh j avtorjev raznih seminar-r1. .diplomskih del izpriču- : 19. r10 Slovencev ob prelomu %v v 20. stoletje, in da je ra-teRa oddbb.ia naše dikc~Stl d°t>ro usmerjeno in 'ifS?-' rojak dr. Avguštin v svojem prispevku Politika na Koroškem V Kulturnem centru Mednarodne federacije Glasbene mladine v Grožnjanu je bilo tudi letos živahno glasbeno življenje. Pravzaprav poteka v teh dneh zadnja izmena udeležencev tečajev — mojstrskega tečaja violončela, ki ga vodi prof. Valter Dešpalj iz Zagreba, tečaja interpretacije stare glasbe za lutnjo, ki ga vodi prof. Danjel Benko iz Madžarske in tečaja za kitaro, za katerega je predviden Alfonso Borghese iz Italije. Sicer na glasbeno delovanje v Grožnjai— traja že od polovice meseca maja. Pričelo se je s seminar jen) profesorjev in slušateljev glasbenih šol in akademij, na katerem so obravnavali pripravljanje programov letnih produkcij. Sledilo je srečanje predstavnikov organizacij Glasbene mladine in sindikatov, ki so razglabljali vprašanje medsebojnega sodelovanja na poprišču kulturne in seveda še posebej glasbene animaciie v delovnih organizacijah. Tretja izmena je bila posvečena najmlajšim. Poleg mladinskega zbora, ki so ga sestavljali otroci iz več držav in so pripravljali spored pod vodstvom kar pet dirigentov — Franca Kovača iz Slovenije, Petra Collisa iz Velike Britanije, Lea Ernesta iz Italije, Sabine Wlodarske iz Poljske in Rein-holda Wahlgrena iz Švedske — ki so pravzaprav bili vodje svojih nacionalnih skupin mladih pevcev, združenih v zbor mednarodnega značaja, so otroci bili deležni tudi drugih dejavnosti, kakor oblikovanja v risanju, športu, v glasbeno - scenskem u-dejstvovanju in v drugem. Istočasno je potekal seminar za animatorje Glasbene mladine Jugoslavije, na katerem so obravnavali vprašanja o potrebah in razvoju kulture samoupravne družbe in o nalogah glasbene mladine, o novih izkušnjah y delu z mladinskim zborom, skladanju in kreativnosti v zbornem petju ter o oblikovanju otroškega glasbeno-scenskega programa. Ob koncu tečaja je zbor priredil koncert, ki je pokazal lepe uspehe prizadevanj vseh dirigentov - pedagogov, ki so izbrali primeren spored pesmi iz literature naroda. Iti mu pripadajo in ki so jih otroci dobro peli v originalnih jezikih. Tako nismo v izgovarjavi slovenskega besedila (I. Šček: Ob Suši, C. Pregelj: Kje so tiste stezice) čutili nikake razlike s slovenskimi mladinskimi zbori. Delo zbora je bilo zelo intenzivno, saj so pevovodje v manj kot treh ' tednih pripravili kar sedemnajst pesmi, ki jih je zbor sorazmerno dobro obvladal in precej ubrano zapel. Bilo je zanimivo- primerjati pristope bodisi z vokalno - tehničnega bodisi z interpretativnega vidika posameznih pevovodij. Jasno, da so bile razlike med njimi, vendar vedno na nivoju, ki je odra žal resno delo. Vsekakor je bilo koristno za medsebojne izmenjave izkušenj pri delu z mladinskimi zbori, spoznavanje literature in reprodukcijskih dosežkov, nič manj za otroke, ki so se v petju združili v eno in čeprav se niso mogli vsi razumeti no jeziku, so vertdar takoj našli način medsebojnega sporazumevanja. V nasiednji izmeni so bili udeleženci prav tako iz več držav. Združili so se v simfonični orkester Evrbpske unije glasbenih šol. Okrog petdeset članov je štel. Vežbal je podv vodstvom Svena Dahlberga iz Švedske. Po kvaliteti izvajalcev je bil boljši kakor lanskega leta, pripravil je pa manj programa (C. Debussy: Balet in Moderato ter Farandole iz suite L’Arlesienne G. Bizeta). Pač pa so člani orkestra precej uspešno sodelovali tudi v raznih komornih sestavah, tako pihalnih kakor trobilnih skupin, pa tudi godal. Naj omenim le precej dobre izvedbe Vivaldijevega Koncerta za 2 violini in godalni orkester, op. 3 št. 11, Kanon za 3 violine in godalni orkester J. Pachelbela, I. stavek iz Gouno-dove Petite symphonie pour instrumenta a vent, Gurschingovo delo Stops for woodwind sextet, dela za trobilni ansambel S. Scheidta in C. Gervaisa ter druga. Vzporedno s tem ie potekal seminar za animatorje z istim programom, ki smo ga že orej omenili. Kolokvijalni program pa je vseboval predavanje o glasbenem jeziku in temo Tradicionalna glasba Daljnega vzhoda in sodobna glasba Zahoda, ki jo je razvijal prof. Tran Van Khe iz Vietnama, ki pa živi in deluje v Franciji. Ta je tudi na dvojem recitalu predstavil glasbo svojega naroda v pesmi in na instrumentih, povezano z lastnim komentarjem: pri tem smo ga spoznali tudi Jiot izvrstnega pevca in igralca na originalnih instrumentih. Peta izmena je bila namenjena mojstrskemu tečaju komponiranja, mojstrskemu tečaju interpretacije orgelske glasbe, tečaju za rekonstrukcijo orgel, mednarodnemu tečaju za glasbenike - animatorje ter ponovno seminarju za a-nimatorje Glasbene mladine .Jugoslavije. Sodelovala je tudi godalna skupina. Tečaj za kompozicijo sta vodila najprej prof. Andre Lapor-te L Belgije, nato prof. VVitold Lu-toslavvski iz Poljske. Medtem pa sta z godalnim orkestrom pripravila vsak po eno svoje delo — La-porte: Le morte chitarre, Luto-slawski: Preludij za 13 solo godalcev — ki smo ju slišali v sorazmerno dobri izvedbi; prvo pod vodstvom Daniela Thuneja, drugo pod vodstvom avtorja. Laporovo delo, ki je pisano za tenor, flavto -in godala, sta kot solista izvajala tenorist Mladen Katanič in flavtist Zlatko Virovec. Ta je interpretiral tudi skladbo mladega italijanskega skladatelja Andrea Tal-mellija »A Parmenide*, ki je bila na sporedu tega večera. Svoj zaključni koncert so imeli tudi udeleženci tečaja na orglah: vodil ga je prof. Luigi Celeghin iz Trevi-sa, ki pa drugače predava na A-kademiji sv. Cecilije v Rimu. I-mel je šest mladih orglavcev: dva iz Jugoslavije, tri iz Italije in e-nega iz Bruslja. Med izvajalci so bili štirje še posebno nadarjeni, kar se je odražalo v smiselno zastavljenem muzikalnem razpredanju s posebnim občutkom za barvitost in dinamično gradacijo, ki jo nudi orgelski instrument. Nekatere izvedbe so bile dokaj dognano interpretirane. Posebno sta zadovoljila interpreta iz Rima, Daniele Rossi in Alessandro Alben-ga ter Amarili Voltolina iz Padove ter Sanja Lagumdžija iz Sarajeva. Program tečaja je obsegal dela iz italijanskih in španskih dosežkov orgelske literature. Prve so izpolnjevala dela »italijanske- ga Bacha*, Girolama Frescobal-dija, druge dela Juliusa Jimeneza, Francisca Correa de Arauxo in Johannisa Cabanillesa. Na sporedu koncerta je bil tudi sodobni italijanski skladatelj Carlo Landini. koncert je pokazal, da Celeghino-va prizadevanja niso bila naravnana le k tehničnemu izpopolnjevanju orgelske igre, temveč še bolj k muzikalno interpretativnemu grajenju, odpiranju v svet u-metniških vrednot. Na zadnjem večeru so predstavili svoja dela mladi skladatelji: iz Italije Umberto Pieroni, Stefa-no Rabaglia, Andrea Talmelli in Fabio Nieder iz Trsta, iz švedske Staffan Rejle in Ole Lutzon Holm ter iz Jugoslavije Vladimir Traj-kovič. Spored so izvajali deloma avtorji sami, deloma drugi solisti in mednarodni komorni ansambel, ki so ga sestavljali instrumentalisti iz Jugoslavije, Italije, Belgije in Velike Britanije. Le-tem sp se pridružile še štiri harfistke iz Beograda, ki so izvedle Boccherinijev "Menuet za štiri harfe in trije čelisti iz Jugoslavije, Velike Britanije in Zapadne Nemčije, ki so izvedli Ario da chiesa A. Stradelle. IVAN SILIČ Vendar pa stoji na čelu in začetku tega muzeja prvi naivec, slavni carinik Rousseau z dvema platnima, med katerima je njegova, še bolj znamenita siika »Kro-t.ilka kač», nastala 1907. leta, torej tri leta pred njegovo smrtjo. Rousseauju sledijo fovisti kot Derain, Vlaminck ter Marquet, Maillol, Matisse, Dufy, potem pa kubisti, mnogo kubistov: Picasso, Braque, Juan Gris, Delaunay. Peto nadstropje pa zajema obdobje od 1920. leta do današnjih dni. Na začetku je postkubistič-no obdobje in evolucija likovne u-metnosti do današnjih dni, še vedno ob nenehni prisotnosti Picassa in njegovega dela iz leta 1928 (Mi-notaurus), Braqua in dalje Glei-zesa, Villona in Marcoussisa. Tu so tudi veliki kiparji tega obdobja: Laurens, Zadkin, abstrak-tisti s Randinskim, Van Doesbur-gom, Mondrianom, Kleejem, Ar-pom in drugimi. Sledijo jim konstruktivisti in dadaisti tor surrealisti Tajjjguy, Dgh, Max Ernst, dalje Miro, Masson, Man Ray, skupaj pa L6-., ger, Bonnard in ved&o prisotni tor neuničljivi Picasso. Pa še Kandin-sky, Arp in Pevsner, Gonzales, Calder in nam še bližji Mathieu, Niki de Saint Phalle in Bacon, Ben, Vasarely. Naštel sem samo nekaj najbolj znamenitih in tudi manj znamenitih imen sodobne svetovne likovne umetnosti, vendar je tu, v petem nadstronju, še cela vrsta slikarjev z vsega sveta, ki so tako ali drugače našli svoje mesto v tem, to moram še enkrat poudariti, zares demokratičnem in nič kaj zaprtem likovnem muzfeju. Kajti tod kar vrvi izdelkov pop arta in vseh drugih mogočih in nemogočih izdelkov, od kompletne prodajalnice do v blok stisnjenega avtomobila, pripravljenega za pretooitev v staro železo. Tu je mogoče dalje . videti cele skupine lutk človeške velikosti, ki kot v kakšnem etnografskem muzeju ponazarjajo prizore iz vsakdanjega človeškega življenja do straniščne školjke na piedestalu in sodbnih a-ranžmajev kot jih vidimo običajno na razstavah pohištva ali v filmskem studiu. Še posebej me je pritegnila kuliserija dvoriščnih vrat s ključavnico, v kateri je bila majhna reža. Iz navade in radovednosti sem pokukal skoz; režo ključavnice in ugledal razsvetljeno projekcijo pokrajine ob rečici z nago kopalko na obrežju ... Še in še bi lahko našteval v tem oddelku najrazličnejše stare, pokvarjene, zdelane, zlizane in zarjavele predmete iz človekove vsakdanje uporabe, ki naj bi tod, v tem prostoru in na tem mestu za-dobili nek umetniški učinek in likovno vsebino, vendar me je bolj presenečala izbira le-teh kot pa njihova estetska vrednost. . . Dva avtorja pa sta mi ostala še posebej v spominu: nesmrtni, še živi Mark Chagall s svojimi večnimi čebulastimi cerkvami iz rodnega Smolenska in Anton Pevsne , tudi ruskega porekla, s svojimi kozmičnimi skulpturami iz jekla in žice, v katerih je, dvajset trideset let pred vesoljsko ero v svoji viziji upodobil strukture raket, kril, modemih oblik nadzvočnih letal in to še lepše, virtuoznejše in skladnejše kot to videvamo danes v resnici in praktični uporabi kozmične tehnike . . . Tudi dva Jugoslovana sta častno zastopana v tem oddelku: Miodrag Djurič imenovan Dado, rojen na Cetinju 1933. leta z delom «Herren-volk* in dve leti mlajši Beograjčan Vladimir Veličkovič z »Vislicami No 5». Srečanje z Veličkovičem je bilo v tem smislu pretresljivo, saj si je s svojimi deli, fantastičnimi in-terieri, tihožitji in pejsaži temnih barv na začetku svoje poti z velikimi kompozicijami pretresljive vsebine, svetlosivim koloritom in monumentalnim formatom pridobil v Parizu in svetu danes nedvomen ugled in uspeh. In to ni nič čudnega, ker njegova močna ekspresija vizionarskih prizorov trpljenja nudi nenavadno sugestivni opomin in grožnjo uničenja sveta, hkrati pa njegovo humano težnjo in potrebo, da bi se življenje, osvobojeno katastrof, neovirano razvijalo dalje. Sicer pa se je Veličkovič v Parizu zelo dobro uveljavil, o čemer priča morda najbolje naslednji odlomek iz pariškega dnevnika »Le Matin», ko je zapisal o njem: «Vladimir Veličkovič, ki je postal Parižan, je prav toliko star kot še dva Jugoslovana, povezana s Parizom. To sta Dada Djurič in Ljuba Popovič. Tvori del generacije, ki predstavlja socialistični realizem in kaže nove tendence v abstraktnem — nov tip fantastičnih figur in magije, s katerim poskuša pojasniti nervozo človeka, problem strahu, življenjskega obstoja . . . Veličkovič je pred dvanajstimi leti prišel v francosko metropolo z namenom, da bi ostal tukaj nekaj mesecev. Ostal je do danes in kot pravi, bo ostal še . .. Poznamo ga še iz šolskih klopi. Ostal je isti: humana, poplemenitena osebnost, ki pozna svojo pot. Človek ga težko spravi s tira ali zmede. Na sleherno vprašanje ima odgovor. »Vsi smo kupi mišic. Hitimo za nečim kot brez glave. Kam boš prispel — ne veš,» je bil odgovor na vprašanje, zakaj njegovi ljudje na platnu nimajo glav . . .» In v tem petem nadstropju je poseben del prostora namenjen občasnim retrospektivam, posvečenim enemu samemu avtorju. Otvoritvena čast tovrstne razstave je doletela francoskega umetnika Marcela Duchampa, rojenega 1887. leta. Na retrospektivi tega najzanimivejšega francoskega umetnika najdemo njegova dela iz mladosti, polna vplivov impresionistov in Cezanna, njegova kubistična dela, med katerimi vsekakor dominira danes že slavni »Nagec, ki se spušča po stopnišču», delo, ki sodi med najbolj drzna, že futuristična dela, naslikano 1913, leta. Zanimi DUŠAN ŽELJEZNOV (Nadaljevanje na 6. strani) Spominu IJmberta Sabe ob 20-letnici njegove smrti V teh dneh pred 20 leti je umrl tržaški pesnik Umberto Saba, star 74 let. Njegova literarna osebnost svada v sam vrh sodobnega italijanskega pesništva, kjer so še Un-garetti, Montale in Quasimodo. Saba si je sicer z veliko težavo utiral pot v literaturi in si razmeroma pozno pridobil zaupanje in priznanje uradne italijanske kritike, ki še do danes ni izčrpno proučila njegovega opusa, tako zelo prežetega z izvirnostjo tržaške klime. Temu Italijani pravijo «triestinita* (ctržaštvo»). To sicer ni tako zelo pomembno, zakaj pesniške vrednote niso odvisne od uradnih razglasov. Pesem tCafje Ter geste* zaključuje ciklus iz razdobja 1913-1915, ki nosi naslov Vedri obup (La serena disperazione). O tej pesmi je Saba okoli leta 1945 zapisal, da je bila prvič objavljena v Almanahu znane literarne revije La Voce, skupaj z njegovo sliko, ki je bila obenem tudi prva njegova objavljena slika. Saba užaljeno pripominja, da so tedaj pisali i.i govorili, da slika predstavlja natakarja v velikem hotelu. V svojem zapisu Saba pripominja: «Pesem vsebuje v zaključku ... politično noto: bežen namig, s pomirjevalnimi nameni, na Slovane v Trstu. Naj bo tako prav ali ne, to mi s surovostjo očitajo bivši in današnji nacionalisti.» V ostalem se Saba ni ukvarjal nikoli z vprašanjem Slovencev. Vsaj v poeziji ne. Sam pa priznava, da episati za Italijo iz Trsta je za Tržačana zelo težko*, Ne toliko iz jezikovnega vidika, čeprav tudi to predstavlja svojevrstne težave, kolikor zaradi posebne klime, s katero so globoko prežeti ljudje in vse stvari v tem mestu. Zato v Italiji govorijo o co ornHrVi at >1 nbslgart 00 O m < z UJ I- •O <0 co o več kot 20.000 KOSOV 1 (K S ffl t l (O < Z UJ b o KO oo O NAJRAZLIČNEJŠE KONFEKCIJE I S I* t % < z UJ t- •o KO 00 O V) < UJ H NAPRODAJ i t S r* t l i S •o KO 00 o (O < z UJ PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! f* t i »O KO 00 O Confezioni ARA v v TRZIC (M0NFALC0NE) Ul. Duca d’flosta 91-93 (v središču nasproti UPIM) o KO oo O OBIŠČITE NAS - OBIŠČITE NAS - OBIŠČITE NAS - OBIŠČITE NAS - OBIŠČITE NAS - OBIŠČITE NAS - OBIŠČITE NAS - OBIŠČITE NAS • OBIŠČITE NAS • OBIŠČITE NAS - OBIŠČITE NAS - OBIŠ e irf ii, ^runoršHIdnevnit atletika ŠPORT ŠPORT ŠPORT M MEDNARODNEM MITINGU V LIGNANU 28. avgusta 1971 Riehm in Savič premočna Vhodni Nemec je z lahkoto zmajal v metu kladiva, Jugoslovan pa na 800 m Men no^nem atletskem mitingu v lil? aau je tudi letaš sodelovalo ve-***** tekmovalcev v predstav-evropskih in afriških dr-bj)' "°leg italijanskih atletov je tejs najkakovostnejša in najštevil-ie ki ^RN in najuspešnejši Prav Karl Hains Riehm, ki 'etu. kladiva zmagal z odlič-•hetom preko 75 m. Premočno k.)**1 zrnagal Jugoslovan Savič v iil0i,na 800 m, v taktičnem teku je sj jf*0 sprinta 1 zadnjih 200 m in i[irne?°tr>Vil Prv0 mesto z več kot ij-jVrJsidm naskokom nad drugo- IZIDI « MOŠKI I ^»o: 1. Riehm (ZRN) 75,68 m; ^ning (ZRN) 72,72 m; 3. Plog-2 (ZRN) 70,74 m, inZm ovire: 1. Zorn (FF.OO. Pa-ttU\ JR"18; 2. Zanutto (Pro Pa-S) 54!!; 3- Rinaldo (FF.OO. Pa |S; 1. Wagner (ZRN) 61,64 m; Cr 600 (Snia Milan) 57,12 m; 3. !o'10rte (FF.GG. Rim) 54,40 m. m: 1. Savič (Jugoslavija) X 'j.2- Echtle (ZRN) 1’51”4; 3. C (RF.OO. Padova) 1'51”4; 9. Ba p.,. (Jugoslavija) 1 '55"9. J- Dionisi (Rieti) 5 m: 2. (C,. (Libertas Videm) 4,80 m; (Rim) 4,60 m. C,Ta' 1. Krieg (ZRN) 46”3; 2. Nn' (ZRN) 46'’8; 3. Di Giuda Rim) 47"2. llCr. n: 1. Fava (FF.GG. Rim) 13'«.,“'; 2, Ortis (FF.OO. Padova) l3'5g..B’ 3. Mangani (Pro Patria) J1 ovire: _____ . vj) ^“-...Roneoni (Frauflex Manto 1. Buttari (Fiat) H\R"3; 3, Morabak (Malezija) So; j'1® n,, m' Raise (Fiat) 2,16 m. 1. Bruni (FF.OO. Pado m. 2. Da Vito (Biella) 2,16 ta**-' 1. Caravani (FF.OO. Pa-(a, , 3; 2. Haupt (ZRN) 10”5; (ZRN) 10"6. Va. ŽENSKE llo'na; 1. Bulfoni (Gualf Videm) ‘ k | 2. Numbi (Zambia) 1,75 m; JOj ae (Snia Milan) 1,65 m. f'j. 3-' 1. Kjalisinaa (Uganda) Rossi (Saf Bočen) 54"5; 3. ^bvvaj (Kenja) 54"5. kH1- 1. Dorio (Vicenza) 2’09”5; L^amai (Feltre) 2'10"7; 3. Tata Vr,2’U”6; 9. Sokač (Jugosla- ilj0n,27' 6' L* °®*re: 1. Leidel (ZRN) 14'"2; ‘ ^oardo (Snia Milan) 14’'4; Ko^ghetti (Snia Milan) 14"9. J1'; j ■' 1. Aldrighetti (Snia Milan) “ofrtj ’ Nzhel (Tanzanija) 12’'2; 3. k (Bassano) 12”3. jlifij a*a v okviru tretjega «Pokala Ji p.°" na Opčinah proti enajstega® Aurisina, ki se je letos ^Vlačila. lurnir izločilnega sistema, Dnt ,0, Ra se niorajo Prose Hi birUdlU- RaJt-i v primeru pora-' W| ! »rdeče - rumeni* izločeni Hstjv Pa b° Primorje igralo v Sni', v okviru turnirja sedmega \:*a športa* so Prosečani j ^ n°del jo premagali Isonzo in H da Uvrstili v finale, v katerem >HfimS igrali P™1’ Portualeju. n H So CA H Taborni izdaji Modrega vala Na letošnjem taborjenju v Martuljku so naši delovni bratje in sestre Košarka in rokomet v novi telovadnici pisci*, ki so pač morali opogumiti za driane (o lenobi ne bi bilo tovariško j sumiti) začetnike. Druga je zato j vernejši prikaz glasila, ki naj bi iz-: pripravili kar dve številki glasila ^Mmtabo7enjem S^eda\ Modri val. Resda n,sta obsežni, na (g do(iami) kak tehtnejši čianek i več mestih tudi težko čitljivi, toda bralci bodo pač morali upoštevati, da je v «partizanskih okoliščinah» večkrat težko zadostiti modernim tehničnim dosežkom. Resnici na ljubo pa je treba priznati. da tudi v «civilnem svetu» naši člani niso zmeraj poskrbeli za tehnično boljši izdelek, zato moramo «tehnike» iz Martuljka še kar pohvaliti. Drugače pa, sicer upam, da si je večina bratov in sester vsaj ogledala tabor Modrega vala, sta številki vsebinsko slično zamišljeni kot prejšnje. Zato imata seveda tudi vse hibe prejšnjih, predvsem je še ved no razvidno, da pisanje ne veseli veliko taborečih in da so si zato morali «kulturniki», sicer pa so bili kar v štirih, krepko prizadevati, da so si priborili vsaj nekaj «enkratnih» pričevanj. Prva številka je bolj uradna in vseobče «angažirana», saj so v njej sodelovali že priznani «taborniški .........................................................................................................................im.....imiinmiiiiii,iiiiiii"nmiiii ^MEDNARODNI TURNIR TRŽAŠKE 0BALE» Na dveh turnirjih estra nedelja talcev Primorja Sdi b° Primorje igralo na dveh JvJa• Zjutraj bo ekipa, v katero 5MbL, 0 vključenih nekaj mladin- I , I la.TlA/pcmj UM V ^ Rgi. Poleg tega pa Pri- K ^ Spodrsljaju v »Puntarje-"^orialu* proti San Marcu, Šahovska igra se v Trstu tako ma sovno kot tudi kakovastno vedno bolj razvija. Pred kratkim je v Trstu obstajalo le eno, sicer izredno solidno, šahovsko društvo, ki je, da omenimo le enega izmed tolikih u-uspehov, dvakrat zaporedoma v letih 1971 in 1972 osvojilo ekipni državni naslov v brzopotezni igri. To prvenstvo so nato ukinili iz nerazumljivih razlogov, govori se pa, da so to opravili zaradi preveč očitne, tržaške premoči. V letih šahovskega «bcoma*, po dvoboju v Islandiji med Fischerjem in Spasskim, so tudi v Trstu kot na tekočem traku začeli ustanavljati šahovske krožke. Tako imamo sedaj še kar številen krožek «Amici degli scacchi* (prijatelji ša-'ha), šahovski krožek cCostalunga* ter še vrsto drugih krožkov, ki pa so v glavnem nastali kot odseki športnih in rekreacijskih društev. Tu bi omenili šahovsko društvo pri ARCI, v tržaškem študentskem domu in šahovsko društvo pristaniških delavcev. Tudi po slovenskih vaseh delujejo šahovski odseki raznih naših športnih in prosvetnih društev. Tako so na Proseku in Kontovelu šahisti še kar aktivni, saj se redno zbirajo enkrat tedensko, poleg tega pa so že priredili vrsto turnirjev. Tudi na Opčinah deluje šahovski odsek ŠD Polet, katerega člani se večkrat sre čujejo. Občasno pa se s svojo bolj ali manj pestro aktivnostjo oglašujejo tudi šahovski odseki ŠK Kras iz Zgonika, športnega društva Breg ki je že večkrat priredilo svoje interno prvenstvo in se je tudi več krat udeležilo, mednarodnih brzopo te7,nih turnirjev, šahovsko društvo iz Devina ter še druga društva. letos so najmočnejši tržaški šahisti s Filipovičem, Rupenijerr. in Oli vottom na čelu ustanovili društvo «Accademia Scacchistica Triestina Tržaška šahovska akademija*, ki je že aktivno n t-žaškem in državnem prizorišču. Člani tega društva se zbirajo v baru, v Ul. Madomtina. Kar se pa tiče igralcev ima Trst mnogo šahistov na državnem nivoju. Mojster Filipovič je, čeprav se bolj redko udeležuje turnirjev, že dolga leta med najboljšimi deželnimi šahisti, Olivotto je letos z naslovom državnega univerzitetnega prvaka o-svojil tudi mojstrski naslov, mojstrski kandidat Franco Rupeni, ki je tudi predsednik AST-TŠA, pa je o- 'svojil tretje mesto na državnem pr- Objavljamo najvažnejše točke pra-venStvu po kategorijah, in to sicer vilnika. Turnir je veljaven za na-v najtežji, mojstrski kategoriji. predovanje v državne kategorije in Tržaška šahovska akademija pri- to aa podlagi točk ELO ki jih ima reja skupno z letoviščarsko ustano- nasprotnik, s katerim je salust igral. vo iz Devina in Nabrežine «1. mednarodni turnir tržaške obale*, ki se bo odvijal na sedežu letoviščarske ustanove, v Sesljanu, ob dveh vikendih, in sicer od petka, 7., do nedelje, 9. oktobra, in od petka, 14., do nedelje, 16. oktobra. Turnir je mednarodnega značaja in je uradno priznan od državne šahovske federacije in bo zato veljal za prestop v višje šahovske kategorije. Turnir bo razdeljen na dve kategoriji, in sice- na E in F kategorijo. Prve se bodo lahko udeležili vsi šahisti, ki imajo državno kategorijo, vendar pa s številom točk ELO pod 1500. Turnir F pa bodo lahko odigrali vsi šahisti z društveno kategorijo ali pa brez kategorije. Za tujce veljajo ista pravila, ki se-,veda veljajo za njihovo notranjo šahovsko ureditev. DOMAČI ŠPORT DAINKS NEDELJA, 28, avgusta 1977 NOGOMET TURNIR V PIERISU Finale za 1. mesto 17.30 v Pierisu , Primorje - Portuale TURNIR POL. OPICINE 9.00 na Opčinah Breg - Libertas • « « 11.00 na Opčinah Primorje - Aurisina Cave PRIJATELJSKA TEKMA 17.00 v Križu Vesna - Triestina (pomlad) KOLESARSTVO VETERANI 15.00 v Visinale di Rosazzo Nastopa tudi Adria * * » 10.30 v Beli pri Kranju Nastopa tudi Adria NEREGISTRIRANI TEKMOVALCI 8.30 v Beli pri Kranju Nastopa tudi Adria V turnirju F osvoji 3. državno kategorijo tisti, ki doseže vsaj 6 točk od 9 možnih. Turnir se bo odvijal, odvisno od števila udeležencev, po italijanskem, «vsak z vsakim* sistemu ali pa po švicarskem sistemu v devetih kolih. Vsak igralec ima za prvih 50 potez dve uri časa za razmišljanje, ter za vsakih nadaljnjih 25 potez eno uro. Žrebanje igralnih številk in začetek turnirja bo, kot rečeno, 7. oktobra ob 20. uri. Prvo kolo pa se bo začelo pol ure kasneje. Drugo kolo bo naslednjega dne ob 9. uri, tretje spet istega dne ob 16. uri. Peto in šesto kolo bo v nedeljo, prvo dopoldan, drugo popoldan. Turnir bo nato za nekaj dni prekinjen ter se bo spet nadaljeval v petek, 14. oktobra, s šestim kolom, ki bo zvečer ob 20. uri. Sedmer in osmo kolo bo v soboto, torej naslednjega dne, zaključno kolo' pa bo v nedeljo, 16. oktobra, ob 9. uri. Nagrajevanje in skromna za'kuska bo istega dne ob 16. uri, vse v Sesljanu, na sedežu letoviščarske ustanove. Vpisovanje je za člane državne šahovske zveze 5.000 lir, za nečlane pa 7.500, Zmagovalci in vsi prvouvrščeni bodo nagrajeni s pojcali, kolajnami in denarnimi nagradami. Za igralce, ki ne stanuje jo v Trstu, je domenjena cena popolnega penziona za oba vikenda v hotelu «Ai 7 nani* v Sesljanu. Častni odbor turnirja sestavljajo predsednik državne šahovske zveze Gian Carlo Dal Verde, predsednik letoviščarske ustanove Pietro Paren tih, ravnateljica letoviščarske usta nove Loretta Pampalone, deželni od bornik za kulturo in šport Renato Bertoli, predsednik tržaške pokrajine Lucio Ghersi, devinsko - nabre-žinski župan Albin škerk ter pokrajinski delegat državne šahovske' zve ze Giulio Derossi. Dušan Jelinčič OBVESTILU ŠZ BOR vab; dečke od 7. do 11. leta starosti, ki bi radi gojili košarko, da se telefonsko oglasijo na št. 421467 (Bradassi), po 20. uri, za pojasnila. v obliki uvodnika. Vendar pa so «odgovorni forumi» pravilno sklepali, da je bila prva številka že zadosten in trudapoln uvod. Kronika ter vtisi, pa še malo humorja in ugank, vse to je našlo prostor rt a ciklostiliranih straneh našega glasila, niti športne dejavnosti niso naši taboreči člani za | nemarili. Sicer pa je tudi športnih referentov bilo za pravo tteamsko vodstvo», da o «profesionalcih» za kulisami ne govorimo. Popolnoma lepo in prav je torej, slovesnejše izraze o bratski ali tovariški solidarnosti bomo uporabili rajši kdaj drugič, da je četverica, ki je morala skrbeti za telesno dobro počutje, priskočila na pomoč četverici trpinov, ki so bili poleg za kulturno rast taborečih zadolženi še za smeh in dobro voljo ob tabornih ognjih, kar je veliko bolj nehvaležna naloga kot prisiliti taboreče, da poberejo vse smeti s tabornega prostora, tudi tiste, ki *jih nit, pa jih taborovodja vseeno vidi. Iznajdljivost je velika odlika, če ne velika, pa vsaj izredno koristna, in tako se je «kulturni štab» zatekel še k «materialistom» — gospodarjem, da bi bratom in sestram pač pokazal, kaj je verz in poezija. Pesniško ustvarjanje je namreč nekoliko pešalo, poleg šotorov je verjetno dež zmočil tudi «žure», da so se nekatere malo skrajšale; sicer pa mladim sape ne manjka, pa naj malo zategujejo besedilo! Tudi tako načelnosti predani ljudje, kot smo taborniki, nismo popolnoma imuni pred modnimi muhami. K temu nas pač navajajo naj mlajši oziroma v tem primeru najmlajše. Pisati je pač težavna, predvsem pa odgovorna naloga, in zato so se naše sestrice odločile kar za *štiri-ročno» pisanje ali tlandem». Več nagnjenja kot do «kraljice u-metniškega izražanja» — pesništva so taboreči pokazali do slikarske u-metnosti, oziroma do grafičnega oblikovanja. Ne vemo sicer, če so kaj svoje slikarske vnčme zlili tudi na stenčas ali so ves talent skrbno čuvali do zadnjega ter koliko mojstrov:* je pri tem sodelovalo. Mojstrstvo gor ali dol, korajža velja, pa še kup trme zraven ne škodi, in ne sa mo v «umetniškem udejstvovanju» na naših taborjenjih. Pika «5. ŠPORTNI TEDEN GAJE* Veliko zanimanje za današnjo tekmo «stari-mladi» V okviru športnega tedna Gaje bo danes na padriškem igrišču že tradicionalna nogometna tekma med «mladimi in starimi* in to v pravem vaškem vz’dušju obeh vasi. Za to srečanje, ki je že tretje leto zaporedoma, vlada na Padričah in v Gro-padi dzredno* zanimanje, kajti zmagovalcu bodo podelili »Pokal pokala*. Statistike nam povedo, da so v prvem letu zmagali mladi, v drugem pa stari, letos pa se predvideva res Oster boj. Tekma na Padričah se bo začela ob 17.30. Danes bo še v Gropadi. v jutra njih urah, tekmovanje «med dvema ognjema*, za otroke do 14. leta, v večernih urah pa bo na gropajski ploščadi veselo razpoloženje s plesom. Jutri bo na vrsti v Gropadi za ljubitelje kart turnir v «briškoli in v trešetu*. Danes, 28. 8„ v Gropadi 10.00: «med dvema ognjema* (otroci do 14. leta starosti) 15.30: «med dvema ognjema* finale 17.30: nogomet: «stari in mladi* 20.00: PLES (ansambel t. FURLAN) Jutri, 29. 8., v Gropadi 18.00: turnir v «briškoli in trešetu* 20.00: PLES (ansambel L. FURLAN) Danes popoldne bodo v Sežani odprli novo športno dvorano (na sliki) z mednarodno rokometno tekmo. Spoprijeli se bosta italijanska državna reprezentanca in jugoslovanska selekcija, katero bodo sestavljali celjski rokometaši in reprezentanti, ki ta čas služijo vojaški rok v Celju. Tekma se bo pričela ob 19.00 (po ital. času). V košarkarski predtekmi se bosta pomerili ekipa Bresta in selekcija Primorske ......................................................................i.............................................. Razprava o atletiki Med tednom je bil na sedežu Združenja sestanek med predstavniki atletske sekcije Bora (ki je bila tudi pobudnik), ŠZ Bor in ZSŠDI, ki so obravnavali nekatera važna vprašanja v zvezi z obstojem in razvojem atletike na Tržaškem. Skupna ugotovitev je bila, da je bilo v zadnjih treh mesecih obveščanja javnosti o domači atletiki po tisku pomanjkljivo, včasih celo netočno in zakasnelo, kar naj bi s propagandnega vidika negativno vplivalo na razvoj Borove atletske sekcije, ki je prav v pretekli sezoni dosegla nekatere izjemne do sežke. Zato bo odbor ZSŠDI primerno posredoval. Glede možnosti razvoja atletike na Tržaškem, je padel predlog o vključitvi šol v atletsko življenje s serijsko ustanovitvijo šolskih športnih društev, kar bi zahtevalo širši krog sodelavcev, z aktivnim pristopom profesorjev telovadbe, staršev šolarjev in kooptacijo razpoložljivih atletskih trenerjev, V naslednji fazi, ko bi atleti prešli v višjo starostno kategorijo, naj bi prestopili^ v vrste Bora, da ne bi bilo razprše-vanja sil. Pred zaključkom sestanka, ki je bil vsekakor konstruktiven in je pokazal na nekatere dosedanje hibe, je padlo še več predlogov v duhu naprednega razvoja načrta. Med drugim je bila izražena nujnost, da bi ZSŠDI imelo svojega referenta *a atletiko. Podrobnejši program in oblike pristopa na osnovi iznešenih predlogov bo odbor Združenja izdelal na eni izmed svojih prihodnjih sej. # * 4 Odlična Izvedba potapljaškega tečaja V dneh od 15. do 21. avgusta je bil v Piranu potapljaški tečaj, ki ga je priredila Potapljaška zveza Slovenije. Med udeleženci so bili tudi mladinci s Tržaškega in pa en predstavnik iz Koroške. Naši ude leženci so bili navdušeni nad pote kom tečaja, saj so se pod strogo znanstveno in tehnično kontrolo veliko naučili. Najprej so bili podvrženi podrobnemu zdravniškemu pregledu, kar pa se potapljanja tiče, so bili dva dni «v apneji*. nakar so se potapljali z akvalungami. Ob zaključku tečaja so bili še izpiti, ki so jih vsi uspešno opravili. Res škoda, da niso bili prisotni vsi mladinci, ki so se prvotno prijavili, kar bodo lahko «popravili» prihodnje leto. Moška odbojka Po številnih srečanjih med odgovornimi zastopniki ŠZ Bor ih ŠK Kras,, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, ter poglobljeni analizi dejanskega stanja pri moški odbojki in konkretnih izgledov za ustanovitev elitne ekipe, ni prišlo do. obnovitve, oziroma izpopolnitve lanskoletne pogodbe med društvoma. ŠK Kras, ki je že lani za dobo enega leta odstopil Boru dva boljša igralca in dbbil v zameno štiri mlajše odbojkarje, je zagovarjal tezo, da obe društvi osvojita predlog ZSŠDI o ustanovitvi elitne ekipe Jadran in se na tej podlagi izdela širok program sodelovanja. ŠZ Bor pa se s tako rešitvijo ni strinjalo, šesterka mora še naprej nastopati pod imenom Bor in naj bi Kras odstopil svoje najboljše igralce Boru. Tako je dejansko propadlo sodelovanje med obema društvoma, ki gojita moško’ odbojko na Tržaškem, in ne bo mogoče uresničiti triletnega načrta ZSŠDI, ki je predvideval prestop elitne ekipe v prvo italijansko ligo. Tako Bor kot Kras bosta v novi sezoni naslopala z izključno svojimi igralci v B ligi, oziroma 1. diviziji. Lanskoletni poskus na osnovi podpisa pogodbe pa ni obrodil zaželenih sadov, saj je bila edina posledica dejansko negativnega značaja, da je oslabljeni Kras nazadoval iz četrtoligaškega prvenstva. • * • Tečaj za odboiko V četrtek, 1. septembra, se b