Lut mm korloti d«Uv-• k»ga l|.id«tva. D*t»v> el »o opravičeni do vaoga kar producirtlo. Thla pa par I« davotod to Iho Inloroata of tho working cUm. Work-oro aro «ntiiUd to all what fhoy produra. Katere* m »«eoaS-olaae «aaaer, Dee. t, 1MV, el lté peel erfftoe JAA| H *< f. »l •____ ... et ObiMfo III u»«er tk« Act ot Oeefreea ef Marek IN, Ifft. OtflCI: 4UÜB V. 41. elf., Chicago. III. "IMavci v&ch dežela, združite se! i" PAZITE' I itn štm vilko v oklepa)u> ki ae nahaja polog vi> ••ga naelova. priUpiJo-noga »podal ali iMtmm k na ovitku. Ako (454) |o štavllka . . t«da| vam • prihodnjo itavllko naaega lista pt>-teče naročnina. Prosimo ponovit« |o takoj. ŠTEV. (NO.) 453. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 16. MAJA, (MAY) 1916. LETO (VOL.) XI. Halo, v Mehiko! blagoslovljen hodi Villa ill njegovi bandit i! Kdo hi dal protiiiiehiškim hujskačem take le|>e pretveze za "intervencijo", če ne bi bilo njihovih napadov na Columbus, Glenn Springs i. t. d.? Zdaj je prišla ura, da se napravi sklepčen račun z Mehiko. ' Tudi guverner države Texas je udaril na ta boben iu zahteva tal Zedinjenih držav, da naj "napravijo red v Mehiki, pa če bi bilo treba za to deset ali petnajst let." Guverner Ferguson je izdal pismeno izjavo, v kateri pravi: "Ko smo že pričeli z očiščujočiui delom v Mehiki, bi ga morali tudi dokončati. S provizo-ričuo zaščito meja se ne doseže nič. Akt» vjamemo in kaznujemo danea enega bandita, pride jutri drugi na njegovo mesto. Danes nastavljeni vladar nas jutri izda. Da je bila na ameriških tleli prelita ameriška kri, to nam daje pravico za nastop, in naša dolžnost je, da storimo vse, kar je potrebno za trajno preprečen je podobnih dogodkov. "Na miljone ljudi strada v Mehiki ,kliče po brani in zahteva zaščito pred razbojniškimi tolpami. Kot mož, ki zaupa v obnovitev miru v Mehiki, kot mož, ki je svoje življenje opazoval mehiško ljudstvo iz najbližje bližine iu ga pozna, ki je prost vsakega predsodka iu ki je odobravat politiko sedanje zvezne vlade in jo še odobrava, kot mož, ki zna tehtati svoje besede in sc zaveda posledic tega, kar izreka, sem sedaj — hote ali ni hote — prišel do spoznanja, tla je sveta dolžnost Zedinjenih držav, da nastopijo, tla prevzamejo kontrolo nad nesrečno deželo in ji dajo trajno upravo, katere si ne more sama urediti, pa če bi morala trajati izvršitev takega podjetja deset ali petnajst let. Če bi storili manj, bi to pomenilo, tla snu» se izognili dolžnosti, katere» imamo napram svoji narodni časti in napram Mehiki." To je izjava moža na visokem uradnem mestu iu ima zaradi tega drugačen pomen kakor kakšen razdražen llearstov članek. Nekaj simpatičnega je v gurevnerjevi izjavi. Mehiško ljudstvo se mu smili. Zato poziva Zedi-njene države, na j ga rešijo. Samo si ne more jio-magati, torej naj m upomaga Amerika. S to željo bi se popolnoma strinjali, kajti pomagali svojemu bližnjemu v nesebičnem namenu je vedno lepo. Le nekaj malega jc vmes: Kako naj Amerika pomagat (Juverner Ferguson sicer ne rabi te besede v svoji izjavi, ali to kar zahteva, očividno ne more biti nič več in nič manj kakor vojna. Kajti tlasi verjamemo, tbi je v Mehiki mnogo stradanja in drugega gorja, ni vendar tam do današnjega dne še nihče klical "gringov" na pomoč in rešitev. Narobe. To, kar imenuje , Ferguson pomoč, smatra vsakdo v Mehiki za sovražnost. Že sedanje 44kazenske ckspedicije" ne gleda nihče prijazno, ampak z največjim nezaupanjem, in vsi žele gorečno, tla bi čimprej zapustila mehiška tla. Ta ekspcdicija je naperjena le proti Villi in njegovim banditoni, pa vendar razburja tudi konsti-tucionalistc. Ako bi Amerika storila to, kar zahteva Ferguson, bi vsa Mehika vstala proti njej. Ztli se nam, tla bi bilo čudim reševanje, katero bi "odrešeni** smatral za zadavljen je in ob katerem bi v 44 ot I rešeni ku" videl krvnika. In — najsi je tudi Ferguson uiorda idealist — Mehikanci bi imeli s svojim mnenjem zelo prav. V Mehiki je velik nered. To je res. V Mehiki je mnogo mnogo ljudi, ki stradajo. V Mehiki se tupatam more nedolžni ljudje. Vse to je resnično in žalostno. Ali dokler ne najdejo Mehičani načina, da se rešijo tega gorja, ne ostane nam nič druzega, kakor tla obžalujemo ta položaj. Ce jim znamo svetovati kaj pametnega, je to prav; za kakršnokoli vojno pa. nimamo pravice, tudi če pravi tcxaški guverner, tla nam jo je dala na ameriških tleh prelita ameriška kri. Nered je v Mehiki. Toda —>• ali ga v Ameriki ni? V Mehiki stradajo ljudje; ali ne ve v Zedinje-iiHi državah nihče, kaj je lakota? V Mehiki se gode umori; ali je ta vrst zločina v Ameriki neznana? Menda ne prihajajo niti v Texas vesti samo od meje, pa vedo nemara tudi kaj o dogodkih v IVnnsylvaniji. Trav pred kratkim so tam ubili nekoliko nedolžnih ljudi, in ta metoda je v Ameriki že tako navadna, tla rabijo senzacijski časopisi zanje manjše naslove kakor za poročila o Base ballu . Kdo nam tla je pravico, da bi hodi'i delat retl v Mehiko, dokler ga ne znamo napraviti doma? Ferguson je guverner v Texasu, in Texas meji z Mehiko. Razumljivo je, da so tam ljudje zaratli banditskih napadov »»olj nervozni. Ali Washington je daleč od meje in zato se od vlade tudi lože zahteva, da ostane trezna in si obrani mirno kri. Ferguson se je zaletel, ko je dejal, da prihaja na mesto enega vjetega bandita takoj drugi in da nas vladar, ki ga danes priznamo, jutri izda. To bi pomenilo toliko, kakor da v Mehiki sploh ni poštenega človeka. Zadnji stavek let. očividno na Carranzo; toda Zedinjene države so lahko nezadovoljne s Carranzovo politiko, nikakor mu pa ne morejo očitati izdajstva. Koga hočejo Mehikanci imeti na čelu svoje uprave, morajo pa od-local i oni. V Zedinjenih državah je dosti kapitalistov, ki bodo gotovo zadovoljni s Fergusonovo izjava Za ljudstvo pa uirna nobenega pomena. Skoda je Če dva nosita breme, ni i tem rečeno, da je obema enako težko. Zavezniki imajo skupno vojno; Anglija je pagznala ves čas tako urediti, da je tlačila glavna teža rame drugih. "' ~ ~ pn Copyright. 1816. 8. S. McClure. Nevarnost ob Rio Grande. • Razmerje med Ameriko in Mehiko je zelo kritično. Hujskači prinašajo pridno smodnik na kup in se na vso uloč trudijo, tla bi ga tudi zažgali. Milica iz treh držav je mobilizirana. To jc prva posledica mehiškega napada na (ilciin Springs. Dne maja j«' izdal vojni tajnik Kakes sledečo izjavo: "Napad v distriktu Kig Rend ob Kio Grande je povzročil potrebo, tla se store ukrepi, ki bi v bodočnosti onemogočili podobno nasilno "delovanje ob mejah. Prezident je spoznal za neizogibni/ poklicati milico držav Texas, New Mexico in Arizona za obrambi» meja pod orožje. Ckrenje no je. tla se postavi ta milica .pod vrhovno povelje generala Funstona in se razdeli po potrebi ob meji. "Obenem sta poklicana dva polka zvezne vojske za pojačanje na mejo;, sploh bo storjeno od strani Zedinjenih držav vse. kar je mogoče /.n zaščito in varnost obmejnega prebivalstva." e Predsednik Carrjmza ni odobril Seott-Obrc-gonovega dogovora, ki je bil v Washington!! že potrjen, temveč je želel, da se nadaljuje konferenca med obema generaloma, tla bi se dosegel za vsak«» kapljo krvi, ki bi se prelita in za vsak ceilt, ki bi se porabil — edino v ta namen, tin bi se pospeflile koristi nekaterih požrešnih kapitalistov. Kajti nič druzega se ne bi doseglo z vojno. Zlasti to, kar pravi guverner Ferguson, tla bi rati dosegel, se ne l»i doseglo. Ce ne morejo Zedinjene države doma naplaviti retla, ga tudi v Mehiki ne bi. Danes stradajo tam ljudje. Ce bi ameriški kapitalisti dobili oblast v roke, bi tudi stradali. Danes se dogajajo umori. Poti vlado naših plutokratov jib ne bi bilo nič manj. Ferguson pravi, da se s provizorično zaščito meja ne opravi nič. Toda kje je zapisano, du rtnj bo ta zaščita provizorična ? Akt» je texaski un-vernef pripravljen dovoliti okupacijo, tudi č< traja 1 On 1 i 15 let, smo mi pripravljeni dovoliti zavarovanje meje, tudi če traja 20 ali 4J."> let. Ce-najša bo kakor ekapedicje čez mejo, kri se ne bo pielivala kakor na Vojni ,in varnost za prebivalstvo bo večja, če bomo pazili na meje, kakor če kolovratimo po Mehiki, pa iščemo, česar nismo izgubili. mehiškemu stališču ugodnejši sporazum. Konferenca so je res obnovila, toda prekinila se je brez uspeha. Izdana je bila sledeča izjava, katero so podpisali generali Obregou, Seott in Fuuston: "|»o konferencah, ki so se odlikovale s posebno naklonjenostjo in z obojestransko dobro voljo iu na katerih se je nabralo mnogo informacij, o vojaškem položaju ob meji, je bilo sklenjeno, tla se suspendirajo obravnave in prepusti zaključek zadeve zunanjima uradoma obeh vlad. Konec teh posvetovanj nikakor ne pomeni preloma prijateljskih razmer, ki obstoje »neti udeleženci konference in meti obema vladama." Pogajanja med Ameriko in Mehiko ye bodo torej nadaljevala nti običajen diplomatičcn način. Da so meti obema deželama še diference, je jasno. Generali v KI Paso jih niso mogli rešiti; ali njihovo naglašanje prijateljskih razmer je dokaz, da upajo v rešitev. Če imajo toliko upanja generali, tedaj hi smel tndi človek, čigar poklic ni vojskovanje, upati, tla bodo imeli v Washingtonu iu v Mehiki dovolj zdravega razuma, tla najdejo sporazum. V \Vash-ingtonu bi morali posebno misliti na to, tla je mehiška vlada v težavnejšem položaju kakor ameriška. Ne gre za to, če ostane Catranza predsednik ali če pade. To ni naša briga, tlasi ni izmed tistih, ki danes rujejo proti njemu, nobeden simpa-tičnejši ot 1 njega. Ali za to gre, tla ni v Mehiki nobene sile, ki bi mogla ljudstvo prepričati, tla nima Amerika nobenih slabih namenov, če ostane naše vojaštvo teden za tednom, mesec za mesecem na mehiških tleh. Če nastanejo kakšne sovražnosti proti ameriškemu vojaštvu, ne moremo dolziti r.a to ne Obregnila ne Carranzc, ampak razumeti moramo ljudsko razpoloženje in vedeti, tla izziva navzočnost tujih čet sama ob sebi take sovražnosti. Carranza bi najrajši, da zapusti naše vojaštvo takoj mehiška tla. Ali vsaj čas naj se določi, kdaj se to najkasneje zgodi. Gotovo želi to v prvi vrsti v interesu svoje vlade; ako se izleže kakšna nova revolucija, je Carranzovo mesto seveda v nevarnosti. Ali to, kar zahteva, je tudi v interesu miru med Ameriko in Mehiko. In to bi morali razumeti v Washingtonu. Tq ima tudi ameriško ljudstvo pravico zahtevati od Wilsona in njegovih svetovalcev. (Konec na 4. strani.) ** Strojne puške. V New Yorku se vadijo policisti s strojnimi puškami; z najnovejšimi, ki oddajo lahko 600 strelov v minuti. Ta novica je prišla slučajno na dan; policija je ni mislila izročiti javnos'i. Dotični policijski oddelek se vadi v vojašnici mornariškega bataljona v južnem Hrooklynu; pouk vodi policijski stotnik Gillen. Ko so časnikarji izvedeli za te orožne vaje, je bil kapitan Gillcu zelo slabe volje in je dejal poročevalcem; "Nisem hotel, da se kaj izve o naših vajah. Tu gre za vaje, ki ne spadajo med navadne reči in zato se mi je v interesu službe bolje zdelo molčati. Sedaj seveda ni ničesar več zumolčati. Zato tudi lahko povem, tla se vatli naše moštvo s strojnimi puškami, ker je dandanes treba, tla smo pripravljeni na vse." Povsem se strinjamo z nevvyorškim policijskim kapitanom, da ni navadna reč, ako se policist i urijo v streljanju s strojnimi puškami. Le njegova beseda, tla je treba dandanes priprave za vse, bi se nam zdela zagonetna, če ne bi vedeli, kakšen je dandanes glavni namen policiji*. Da bi se nevvyorški "offiçerji" pripravljali zoper napad Viljeniovih subrnarink — Japonci najbrže ne bi prišli od vzhoda — se nam ne zdi verjetno. Doslej ne pripada policija ne stalni armadi ne milici, in če je niso poslali uiti za Villo, jc še manj verjetno, da jo mislijo porabiti za prvoredno četo v ameriško-nemški vqjni. S tisto 4 preparedness", za katero se sedaj dela reklama po deželi, nima ta policijska "preparedness" nič opravit i. Priprava pa je, kakor jc policijski stotnik sam dejal. In če je, tedaj je neizogibno vprašanje: Zoper koga ? S kantini se ne strelja na vrabce ;s strojno puškio, ki izstreli šeststokrat v eni minuti, se no gre zoper posameznika. V žep se taka igrača ne spravi kakor revolver, torej se to orožje ne bo rabilo pri zasledovanju tatov in roparjev. Stojna puška se more uspešno rabiti le zoper množice. Gospodje hudodelci, ki poznajo svojo obrt, nimajo navade, tla bi nastopaji v celih ktuupaiiijab in javno. Oni ne bodo dajali strojnim puškam ciljev. In policija to dobro ve. Množice, s katerimi ima policija včasi opravka —- večinoma po nepotrebnem — so delavske. Cim nastane kje kakšna stavka, je <«koj policija na nogah. To snu» videli zadnji čas v Chicagi, ko je izbruhnila stavka pri International Ilarvester Co., zadnje dni zopet, ko so pr i k ro je va lei pri Kuppenhciiuerju zapustili delo, in videli smo to že prej ■ neštetokrat ne le v Chicagi, ampak povsod, kjer žive delavci in kjer imajo policijo. Predzadnjo zimo, ko je bila velikanska brez-I oselnost, smo videli policijo s svojimi gorjačaini udrihati po glavah prolctarcev, ki so demonstrirali, zahtevajoči dela. Takrat so pokali tudi detektivski revolverji. Delavci so skratka edini objekt, proti kateremu bi |>o!it i j« mogla rabiti strojne puške. Ce -pridc*v mesto Roosevelt, pa zastavi par tisoč tlžingov ulice tako, da je onemogočen vsak promet, lic vitli policija nobenega nereda. Ako imajo hinavci takozvano moralno parado, se policisti od samega spoštovanja tope. Banditoni gredo naj-tajši s poti, ker znajo taki gentlemcni navadno t udi st reljati. Delavci, akt» niso skrbi, so "notranji sovražnik". in če pravi kapitan Gillen, da mora biti policija dandanes na'vse pripravljena, ne more to pomeniti nič druzega, kakor tla hoče biti s strojnimi puškami pripravljena zoper delavce. Stvar se nam ne ztli ktlove kak«» nerazumljiva. Strojini puška jc v Ameriki /v imela opravka zoper štrajkarje. Ludlovvski grobovi n. pr. so prive. Ali te strojne puške je rabila milica. V Coloratli ali v Pennsylv aniji — hm — naj bo! Ali v New Yorku bi se zdela policiji vendar oamota, če bi klicali milico "na pomoč". Zakaj ne bi opravili modrosukneži v lastni režiji tako reč? . . . Tudi nekoliko sitnosti je z milico. Treba je guvernerjevega ukaza, tla se pokliče. In o taki reči se mnogo govori in piše in celo kritizira se. Kazuntega se javljajo glasovi, ki zahtevajo, da se odtegne milica štrajkarski službi. Predlog poslanca Meyer Londona v tem zmislu je bil sieor zadnjič odklonjen, ampak lahko st» ponovi, iu policija - mora biti pripravljena na vse. Na vse. Doslej sc je bilo š<> vediu» in popolnoma zanašati na milico; ali sveti Peter ni nikomur obljubil, da bo vedno tako. Kilo bi lahko zelo neprijetno, če bi se kdaj zgodilo, tla bi imeli tudi miličarji svojo glavo. Za danes se tega še ni bati; ampak jutri l><» drug dan, iu pojutršnjem zopet drug. Policija pa mora biti pripravljena na vse . . Prav dobro razumemo t»>. Z razvijajočim se kapitalizmom se t«» popolnoma vjema. Po večjih mestih imamo doslej policijsko infanterijo in policijsko kavalerijo. Sedaj prihajajo strojne puške na vrsto. Koliko časa bo še trajalo, da dobimo tudi policijsko arlilerijo? a Ko j i me«! delom in kapitalom se poostrnjejn To sc ne godi po volji delavcev, ampak godi se. Kapitalizem se hoče zavarovati. Cim močnejše postaja delavstvo, tem višji so interesi, ki jih brani kapitalizem. Danes se bojuje še za pravico deseturnega in dvanajsturnega izkoriščanji«, za pravico intenzivnejšega izčrpavanja, večjega profita; prišel bo dan, ko se bo bojeval za obstanek. • In pripravlja se s . ♦ . strojnimi puškami. Strašne prizore in strašne epizode poraja sedanja vojna. Čitali smo grozne opise opustošenja in stradanja v Belgiji in na Poljskem. Srbija pa je doživela svojo narodno tragedijo. Po končani balkanski vojni je dospela na vrhunec svoje slave; danes je poražena iu zadnja ped njene zemlje je v tjijih rokah. Ali to ni glavna; vsebina tragedije. Nezaslišano je bilo trpljenje njene vojske in njenega civilnega prebivalstva. Najtragičnejša je smrt njene mladine. Poročevalec "Stampe" v Turinu, Ferri Pisani, poroča o tem. Videl jc odpor srbske armade proti nemški ofenzivi, videl je njeno umikanje pred Mackensenovo premočjo in smrtni boj srbskega naroda. Vse to je opisal. Ali vse to zaostaja, kakor pripoveduje sam, daleč daleč za tem, kar je videl pozneje, ko niso imeli Srbi nobenega upanja več,v deželi, pa so zato skušali spraviti čez mejo, kar je bilo še količkaj sposobno za orožje in — kar bi v letih moglo postati sposobno. Najbolj žalostno sliko je videl, kakor pripoveduje Pisani, v vasici Nido na čudovitem otoku Krfu. Ko se je srbski narod pripravljal na smrt, tedaj je po vaseh Stare Srbije klical boben 17, 16 in celo 15-letne dečke. Ko so armado in arhive spravljali čez mejo, so skušali zbrati bodoče može, ki naj bi nosili puško in branili domovino. Že v cvetu mladosti so jih uvrstili v armado, ker nihče ni mogel vedeti, kako dolga bo vojna. Tako *c je zbrala armada .10,000 smrti zapisanih re-krutov. Toliko jih je bilo pri odhodu. Drugi, že izvežhani vojaki, so imeli na potih svojega u-mikanja svoja zbirališča. Pa naj je bila v njihovih vrstah še tako velika potrtost, vendar »o še poslušali povelja, imeli so še častnike, nekateri polki so še imeli zastave ali drugo bojno znamenje, okoli katerega so se vojaki mogli zbirati. Ta armada dečkov pa ni imela niti povelja, niti čast-nikov, ne zastave... da niti ničesar, da bi potolažila svojo lakoto. Na albanski meji je čakal na dečke jezdec. Stegnil je roko proti solnencmu zahodu in je za-klical koloni: "Le dalje v tej smeri I V enem mesecu pridete do morja. Toin boste našli ladje." lu obrnil je konja in «dirjal k tistim, kar jih je 4c ostalo od njegovega polka. Tako so potovali ti rek rut i proti zahodu. Noč in dan so hodili. Od utrujenosti, lakote in mrazu je obležalo na stotine teh dečkov. Po svojih taboriščih so vsako jutro puščali mrtva trupla onih, ki so prejšnji večer tamkaj legli k večnemu počitku. Nezaslišano je, koliko pomanjkanja more prenesti človeško bitje. Dečki so jedli travo in drevesno skorjo, toda na cilj jih je prišlo samo H»,000. Potem je prišel čas strašnega čakanja. Marsikdo, ki jc napol mrtev prišel na obalo Adri-je, se jc zgrudil, da nikdar več ne vstane. Ko je prišla ladja, da jih prepelje na Krf, so jih našteli še fHKM»; 9000 potujočih mrličev iu po 24 urni vožnji so bili pri otoku. Toda kratka vožnja je še marsikateremu vzela življenje. Oni, ki so toliko časa morali stradati, so podlegli nenadni smrti, ko so se končno mogli najesti. Ta žalostna pošiljatev je bila namenjena za vasico Nido. Tu so pod olive in oranže na čarodejnem otoku izkrcali .kar je še ostalo živega (al te smrti posvečene čete. • Minil je mesce. Kdo ve. koliko teh najbolj bednih bi se dalo rešiti: Vsakdo bi potreboval sobe, postelje, bolniške oskrbe, mleka in nežne postrežbe. Krf vsega tega ni nudil. V začetku j«-bil za vse umirajoče samo en zdVavnik. Kmalu jc prišlo več požrtvovalnih mož, toda smrt je zc oprav ila svoje delo. Preveliko pomanjkanje je vzelo telesne sile. Položili so jih v postelje: umrli so. Dali so jim jedi za lakoto; umrli so. Imeli so M.lnce, da hi ogreli svoje prezeble iuf»; umrli so. Slika groba v dišavi rož. Čakanje na smrt je vse t.- dečke izenačilo. Po latorih leže tesno drug poleg drugega, in luč za lučjo, življenje za življenjem ugaša počasi. Njihov obraz nima več izraza, samo oči ho široko odprte, kakor tla gledajo vse prestane grozote. Ob obali stoji mrtvaška latlja "San Kran-ceseo d' Assisi." Čaka na žalostni tovor mrtvih ntladeuičev, da jih daleč zunaj potopi v morje, lu ko je pripravljena za svojo žalostno vožnjo, tedaj ji brodovje v luki salutira v znak spoštovanja. Kakšna ironija se reži iz te usode t Ta cela setev mladih ljudi dobi morje za grob in ti mrtvi otroci naroda, ki je mislil, da se v svojih mejah na suhem zaduši, obdan od Albancev, Avstrijcev, Uumtiuov, (Jrkov in Bolgarov, dobivajo v smrti, po čemer je dežela v življenju hrepenela. Srbske mrliče izročajo ravno tistemu morju, do katerega so hoteli s tako vročim naporom priti njeni živeči. Industrija v Rusiji* Kapitalizem gre nevzdržema svojo pot in odstranjuje vse ovire, ki zastavljajo njegov pohod. Noben dogodek v današnji družbi ne more imeti koncem konca drugačnega rezultata, kakor da se utrdi kapitalistični sistem. Tudi sedanja vojna ima take posledice, in nikomur ne more biti ta pojav tako razumljiv kakor socialistu, ki se je navadil opazovati zgodovino h tistega stališča, ki ga naši znanstveniki imenujejo materialistično. Pred našimi očmi se odigrava mogočno dejanje svetovne zgodovine, krvave zgodovine. Tisoč vprašanj o učinkih, ki jih povzroči ta strašna tragedija narodov, je še zagonetnih in 'nihče ne more dati nanja zanesljivega odgovora, dokler ne prinesejo odgovora dogodki sami. Ali da posluži vojna kapitalizmu, to je dejstvo, o katerem ne more biti nobenega dvoma. Marsikateremu kapitalistu škoduje vojna. To je gotovo. Tudi želeli si jc niso kapitalisti sploh, ker je ta in oni incd njimi dobro vedel, da mu prinese ta velikanska briza več izgub kakor dobička. Nekatere velike tvrdke lahko celo propadejo. Ali posamezni kapitalisti niso kapitalistični sistem. Tomu se pa na vsak način na bojiščih gnoje tla. Hrbtenica kapitalizma je industrija. Njen razvoj označuje napredek kapitalističnega sistema. Kjer se industrija ustanovi in vkorenini. tatu stopa.kapitalizem na prvo mesto, in nobeni omejevalni in prohibitivni zakoni ne morejo za-braniti tega. Rusija je bila pred vojno agrikulturna dežela in le v posameznih krajih je igrala industrija nekaj znatnejšo vlogo. Če bi bila vsa dosedanja ruska industrija združena v kakšni manjši deželi, bi bila že kaj štela; v oni ogromni državi je skoraj utonila v poljedelstvu, poleg katerega ima tudi mala obrt še nekaj življenja. Vojna je krepko posegla v te razmere in vitli se, tla prihaja za industrijo tudi na Ruskem doba bujnejšega življenja. Za sedaj smo odvisni od vladnih poročil, ki slikajo položaj seveda s svojega posebnega stališča. Vsake besede v teh ra|M>rtih ne smemo jemati za sveto resnico. Ali kar je na stvari realnega ,se že izlušči iz njih. Rusko finančno ministrstvo je izdalo neko zanimivo poročilo o razmerah ruske industrije, zlasti odkar je vojna. Poročilo se tiče celega ruskega carstva, razven ozemlja, ki se nahaja zdaj v nemških rokah. Obsega vsa uradna poročila, ki jih je finančno ministrstvo dobilo iz vseh krajev Rusije, kjer je industrija količkaj razvita. Glasom teh poročil je finančno ministrstvo sestavilo statistiko, iz katere moremo videti, da je bilo leta 1914 zaposlenih 1,960,860 delavcev v tistih tovarnah, ki so poslale svoja poročila. Ta števjlka pokaže čisto inalo pešanje industrije od leta 1913, ko je bilo zaposlenih v teh tovarnah 1,966.440 delavcev. Pešanje se jc pokazalo seveda radi tega, ker je bil zadnjih pet mesecev pričetek vojne in ker je bilo takrat za nekaj časa obratovanje vsled -splošne mobilizacije ustavljeno. , * Toda kljub temu, da je število delavcev malo padlo, je iz poročila finančnega ministrstva razvidno, da se je industrija vseeno povspela. Finančni minister navaja več vzrokov, zakaj se je industrija povečala. Najvažnejša sta: velika vladna naročila in prepovedano uživanje alkoholnih pijač. Vlada naroča blago, ki ga potrebuje za vojsko, kot vozove, avtomobile, orožje, strelivo itd. Dalje je opaziti, da se je leta 1914 izdelalo mnogo več sukna, platna, usnja, kožuhoviue iu sličnih izdelkov. Drugi vzrok, ki ga navaja finančni minister, namreč, da je napredek industrije tudi pripiso- --.4 vati prenehanju žganjepitja, je pa gotovo še večje važnosti, kajti to bo imelo svoje dobre posledi-ee tudi potem, ko ne bo vojne in velikih vladnih naročil. Sedaj ko ljudstvo ne pije, je mnogo zdravejše in treznejše ter tako lažje tlela iu napreduje. Neki ruski zdravnik, ravnatelj večje bolnice v Petro-gradu, se je izrazil, da a ko ne bi bilo v vojni ranjenih vojakov, bi morali bolnico zapreti; takt» zdravo je prebivalstvo, odkar je zavživanje vodke prepovedano. Tudi ruski kmetovalci so pričeli misliti na napredek. Mnogi so si že omislili po-ljedeljske stroje in s tem tudi oni pripomogli, da je industrija napredovala. ji zdel njegov poljub. .. Zamislila se je. Videli» je tam. v nerazločni daljavi, veliko, šumno mesto. Mate je h«»«lil p<» široki ulici, mimo visokih, ponosnih, vs«1 belih hiš. Oblečen je bil po gosposko, klobuk je imel malo postrani, lepi kodri so mu padali na čelo. Oziral se je na vse strani, nasmehnil se je včasih prijazno. Mirro» njega so hodile lepe gospe, v šumečih svetlih oblekah, z rožastimi klobuki na umetno friziranih laseh. Šumela j«- gospa mimo njega, nalah-ko je povzdigala dolgo krilo, kakor učiteljica na farl; ozrl se j<« Mate in tudi ona se je ozrla in se je nasmehnila ... Hanea se je zdrznila; vzdignila j«' rok«*, «la bi prosila. "O, Mate, ne stori mi žalosti!" Mate pa j«> bil \escl in jc pisal dalje veselo pismo. Prav na tistem mestu se je poznal sled njc-ne solze; padla je bila nekoč i/, očesa, orošenega od radostne, upanja polne ljubezni. Sl»>d j«- razširila, zabrisala druga solza, iz bolezni porojena. "Tvoja ljubezen mi j«' kakor svetinjica. ki j«» nosijo pobožni fantje na svilenem traku okoli vrata in jih je sram, da bi jo pokazali drugim..... Spominjam se na fanta, ki ga je poselila sestra. Prišla j«* v pisanem krilu, zelo širokem in šumečem, ruto na glavi, v roki velik dežnik. Povešal je glavo, ko je šel z njo po ulici iu se ui ozrl nikamor. Jaz pa vem. tla jo je ljubil od srca ... " Žalostna je bila llanca, zato je zabrisala prvo solzo druga, bolj vroča. "Sram ga je moje ljubez-oi kakor svetiniice i»od vratom; povešal bi glavo in bi se ne ozrl nikamor, če bi šel z mano* po ulici. Tako je zavrgel to mojo vdano ljubezen... K ugledala Hanca pred sabo in ztlaj čisto razločno tisto lepo damo v šumeči svileni obleki. Ni se bila samo nasmehnila, ni ga samo pozdravilo s prijaznim pogledom. Oklenila se ga je, on jo je vodil pod pazduho po svetlih ulica h, proti svojemu domu ... Nič ni več čutil sve-tinjice pod vratom, pozabil je nanjo. Samo njeno r«»ko j«' še čutil njeno gorko, gosposko belo roko iu j«> je pritiskal k sebi... O, Mate!... Žalost jo jc obšla in obšel jo je sram. Spomnila s«» je, da mu j«» bila poslala jabolk. Najlepših je bila izbrala, rdet"'h, rumenih, zavila je vsako pose--hej v teiink papir in vsako'jabolko je bilo kaki»ri prijazen pozdrav, kakor ljubezniva beseda. Vesele so bile njene misli, ko je nosila na faro težki zavoj. Zadišalo bo po njegovi izbi vse na ulico, kadar odpre zavoj in razpoloži na potici te lepe svetle pozdrave iz globeli in spominjal se bo nanjo z mehkim srcem ... Ej, zasmejal se je naglas siromašnemu daru. Prere/.al je vrvice, odprl j«* zavoj in pogledala sta ohadva in sta se zasmejala, on in tista lepa «lama z gosposkimi belimi rokami. In ko sta si slonela nasproti nad zavojem, so se srečale njiju oči, srečale so se morda njiju ustnice. "Povej mi," je vprašala gospa, "povej mi. Mate, kakšno je tisi«» smejal in je odgovarjal: "Majhna je in drobna, bose nog«- ima in rjave ro-*l»a mu j«- pogledala v obraz z radovednimi, veseli-k«1, gole «I«» komolcev ... In veš, kaj misli?" — <«o-mi očmi in se je žc narahlo smehljala, ker je vedela. tla misli povedati nekaj zelo smešnega in razposajenega. "Misli, c'a se vrnem iu tla jo vzamem s seboj!" Prav do ulice je s«»g««l zvonek smeh iu obema su m« zasolzile oči od razposajenosti. Nato j«» sedla gospn in je prerezala z drobnim nožkom lepo rdeče jabolko, ta ponižni pozdrav iz globeli. Pred davnim časom, ko se je poslavljal, je bila njena ljubezen že vsa mirna, vdana. Spoznala je tedaj, «la je previsoka in preimenitna njegova pot. «la bi mog4a z njim s svojimi drobnimi koraki, lu ko je obljubil, da se vrne in da jo popelje s s»>-boj, se je nasmehnila, skoro sočutno. Sel je in nikoli se morda ne povrne več, ali nanjo misli neprestano. sladko mu je pri srcu, kadar se ozre zvečer proti nebu in se spomni, da misli ona z vdano ljubeznijo nanj ... Toda glej, nič ljubezni več, nič spomina 1 I tonilo je za zmerom ... (Dalje prihodnjič.) advertisement Avstr. Slovensko UllllMë»»» M- lUHTtfJA • UM i. Bol, Pod. Društvi Uàerp*rtree*H.feÉe«ve • 1MB « irtati Ii»m Narodna avtonomija v Avstriji. Sedež: Frontenac, Kans. r GLAVNI URADNIKI: Pradaadnik: MRATIN OBERŽAN, Bo* 72, E. Miniral, Kana Podpreda.: JOHN OORÄEK.Box 179, Radiey, Kani. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Malt^rr?, _ Blagajnik: PRANK 8TARClČ,Box 245., Malbirry, Kam Capiaikar: LOUIS BREZN1KAE, L. Box S8, KronUaae, NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdiey, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontiaae, r^ ANTON KOTZMAN FYoatnae, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kana. Pomožni odbor: WILLIAM I1ROMEK, Box 65, Frontenac, Kam. ANTON KOTZMANN, Box 614, Frontenac, Kani. iprijvuana pristojbina od 16. do 45 leta znifta $1.50. V* dopiii ae naj blafivelije pošiljati, gl. tajnik*. Tu d«aarae poiiljatvi pa (L blagajnika. IZ URADA GL. TAJNIKA A.S.B P.D gostje, da bi bolje videli, kaj se Spremembe pr» krajevnih društvih v je dogodilo. Zdaj je bil C H j do- meiecu aprilu 1916. Pristopili člani: sežen — na vozu skriti policisti so skočili in v joli igralce, a hišo so K dr. št. 17. Frank Haiks cr. 2072. „ftVacino zavzeli. O Arrovvi delavnosti se pripoveduje nebroj zanimivih slučajev iu po svoji 25-Ictni službi je zapustil Angleško.! Zopet »prejeti član(ice): K dr. àt. 1. Fr. Buhmuu. K dr. st. G. Jos. Lopovšek. K dr. it. ti. Jos. Vehovee. K dr. št. 13. Ant. Bencdičič. K dr. št. 16. Jos. Brat kovic. Suspendirani član(ice): Pri dr. àt. 1. John in Amalija Lipic, Fr. in Ana Trlep, Leo in JoHefa Hro-mek, Jernej in Elizabeta Potočnik. Pri dr. št. 2. Cary Stumpfel in Jos. Polowich. Nemške izgube. Kbncein preteklega leta so zavezniki rekli, da so iineli Nemci do tedaj okoli štiri miljone izgub v armadi. Da je bilo to pretirano, je bilo jasno. Ta mesec je pa izšla statistika. Pri dr. št. C. John Zuzman, Jos. in iz katere lahko razvidimo, da je sedaj 250,000 nemških vojakov u- Rozalija Knes. Pri dr. 8t. 8. J. Krasovec. Drugi me-1 • . Mkii . i •. , ' jetih ; 1,600.000 tako ranjenih, da, sec: rr. in Ana Glade». . , » . . . , . . .. ft n • _ » i "e ootlo vec zmozm za vojsko ozi-Pri dr. st. 9. Drugi me.sec: Jos. Je-, . , , rovc I roma za kakšno težje delo; 600.-! Pri dr. št. 10. Victor Nizolek, J. Go- J»*» i? P« vsled napora v vojni j lar, Math in Josefa Rus. Drugi mesec:! tako obolelo, da ne bodo najbrž M. Paučnik. Jos. Praprotnik, Roza nikdar več ozdraveli; mrtvih jih Mohar in Liza Kolenc. je nekaj čez en miljon. Torej je Pri dr. št. 11. Drugi mesec: Ant. | bilo izgub skoro tri miljone, na-j in Josefa Kolar, John in Uršula Peč- tančneje 2,850,000 mož. nik, Ludvik in Josefa (^esek, And. Ja- n .. . .. , , . , , ma in Mary Skušek. ' . \*zi v bolnicah nad .100, , tisoč vojakov, ki bodo sicer še ta- I zobcem clan(ice): ko OZi|raVeli, da jih bodo še lall- Od dr. št. 9. John Kerne in Fr. Ru- ko pOKla|j pre(J kanone, toda ne bodo nikdar več nekdanji kore-Od dr. št. 10. Jos. Pouhe, Barny in ' . , . xr . ,, ' , _ .,«.«»« njaki. Vsak mesec, o«lkar se vrše Mary Pečavar, Frančiška Paučnik. , .« xr . . Od dr. št. 11. Julija Godina, Math P" V ^(lunu, imajo pri- in Franicska Kodrič. b,lžno U t,s°r' mrtv,h' nokako H Od dr. št. 13. Albin in August Vi- '»ko neozdravljivo ranjenih in o-j digar, Jos. Križaj. koli 5000 ujetih. Ako pojde tako Od dr. št. 16. Ant. Simončič, John naprej, bo torej koncem tega leta in Ana Pance, J. in Amalija Mlekus. imela Nemčija tri in pol miljone John Čeme. Znamenit detektiv. Odkar piše Conan Doyle o znamenitem "Sherlock llolmcsu", je zanimanje za detektivsko delavnost vedno večje. Resnični detektiv, ki je čez četrt stoletja služil angleški policiji, generalni detektivski nadzornik Arrow, je od?o-žil svojo službo na Scotland Var-du v Londonu ter stopil v službo mož izgub. To je posneto iz statistike, ki jej bila izdana v Nemčiji: torej je verodostojna. Kitajski zakonik. Že prej kakor je cesar Justini-jan izdal svoj zakonik ("Corpus iuris eivilis" leta 530. do 534. po Kr.), so imeli Kitajci že svoje zakone zbrane. Poleg dekaloga , . . . ... „ . | (desetih božjih zapovedi) in arab-| v Barceloni. Arrow je biUpo«*., IUmlnnn|biie zl)koniu„ ka učitelj m je odkril svoj poklic ^ 2)(R) , Kns1) jf kjJ in zmoinoat , pri godom neke tat-1 zakoIlik n„j,tarrjši. Uti ob- vine v Soli. Sel je s svojimi uce'i-i ^ ^ y k„1(.rih jt. mll0. ci a tatom ter ga je našel sknte- Mk(mov k, s(. nau,j.jo sa. ga na polj» in «a wrocil sodnij.. | |m)> nR „ niarvfij To je bil njegov prvi slučaj ki ^ kf> y ^ . , je bil ndloe.len za njefovo bodo-, ^ ^ n (.,jkr v „.,, noat Poaebno s* je odi,kova Iv ^^ s() za(,rtsne (l„linnSti o-odkrivanju skrivnih igrnlise. ( e- <)k f u „ „,..,,„, ila pri sto se je nahajal v smrtni nevar. jn kah Zlaati ,ri ■ ..osti al, s svojo navdušenostjo »> i rm,H jo z|)irk(. z„ j ohjavlj(.. pogumom je premagal vse težav.^ ^ ^ mn(,njn Nlm.nJ,. K„n-Tako je moral nekoe oavojit, ki jo izrali, pri „ekc,„ znamenitem okraju rroUenhan. ,p |UnM |()|ik() k„ ('ourt Road igralni klub k, 'k,„Najnovejši znkon. Svoj za ko- imel tam nek, Italijan. On ,„ «hn ¡J Kitaj(. ^„j,, „,„,„. spremljevalca sta morala po do- ,„, „ jih ,ivov. 7.,a?ti govoru poiskat, vhod. a ostali_po^ v vmh lin7„rov. ,,„. lieaji »o eakal. kot pomoina jeU ^ ^^ (|h ^ „. zunaj, sreča mu je Ibito mita., ^ kMea.ki takon. Na Ki Cakavši neka I easa pred znklenje-^^ ^ , R11(|s,vn. „,„... ni.nl vrati, so «e odprl« vrat, ,., ^ v r,)klll, krajnih in „. kr,'mar je spravil nekega 0,,|aati. |.rav,|n0 ,,„„„.| nemilo na cesto. To pr, ,ko je po- • t a „.žkn in ZJ rabil Arrow ter jc skoc-il v hiso. i" ■> Krcniar, ki je slutil, za kaj se I.......... gre, je hitro zaprl za njim vrata. Hil je sam med stoterimi igralci, Podpinj. koiuh. pariška moda „vendar ni izgubil ravnotežja. Francoski vojak, v »trebA h Pedstavil se je ko! policial jarkih in,»jo zelo nadležne gos < er je z plenil karte in koeke i:, - po-lgane^ Pobi ejo Jih »« pred no so ga p,es,,,eee„i igralci in za kratek čas j,h o.Hrajo,,, ko-mogli zgrabiti, so mu pridrli nje- že ».rojijo. S«^aj pred »ga ha ■ govi tovariši skozi okna na po-^daulo.s . naj 'anz.«..^ ' » «K moč. Drugo igralnico je osvojil „a patriotizma «vedejo l'"^' ' . '1-sledeči način: V zaprti angleški žnhovmo v mod,: na t» « m »e tovorni voz. (van) jc povabil četo bo pnhrando ,lokaj " polieistov ter s., je peljal pred do- premoženja k, h. slo < lično hišo. Tam jc dal naprav,ti drago koinhov,no. n» draffi •r« previdno nesrečo in ko so koči- ni bo.lo imel, rancoak. ojaki iaži popravljali voz in izpregli postranski cluhoib'k J* "" konje, so prišli tudi iz igralne hiše ......gane. Homo videli, kaj bo. Avstrija ima star problem, katerega od tistega časa, ko se je pojavil, pa do današnjega dne •si znala rešiti. To je narodno vprašanje. Ono je razjedalo državo, strupilo življenje iu oviralo napredek. Hlapčevski zagovorniki hahšhurske dinastije sicer ponosno pripovedujejo, da je pokazala Avstrija v tej vojni svojo veliko življen-sko silo iu da. so osramočeni vsi oni, ki so govorili o njeni razdejanosti in starostni nemoči. To je zelo napačen sklep. Avstrija ni pokazala v tej vojni nobene notranje sile. Da ni izbruhnila revolucija, vsaj ne revolucija v velikem obsegu, ki bi bila mogla spraviti eksistenco monarhije v nevarnost, je pripisati deloma istim vzrokom, ki učinkujejo v vseh sedanjih državali: Sistemu militarizma, proti kateremu je upor ljudstva vpričo moderne orožne tehnike iluzori-čen; nadalje pa je ravno narodni kaos. v katerem se bijejo vsi narodi z vsemi ovira resnega in smotrenega upora. Notranjo revolucijo je preprečila slabost, ne pa sila Avstrije. Na bojnem polju ni pokazala Avstrija nobene moči ,ampak tako neuspešnost, da se je morala hočeš nočeš popolnoma postaviti pod okrilje Nemčije. Brez težav bi se lahko dokazalo, da ima tudi ta slabost vsaj nekatere vire v nacionalni zmedi, ki vlada y tej čudni državi. In sedaj, ko razmišljajo (d) silni vojni krizi tudi v Avstriji o njeni bodočnosti, spoznavajo, da se ni mogoče izogniti narodnemu vprašanju. Svobodno sc v Avstriji ne more pisati; za to že skrbi cenzura. Ali ravno z ozirom na cenzuro je mogoče nekoliko spoznati, kaj mislijo vladajoči. Kar je bilo najprej in najobširneje dovoljeno tiskati, medtem ko so se druga mnenja kon-fiscirala ,to je očitno najbliže namenom vladajočih. Sčasoma je smela priti tudi kakšna druga misel v javnost, ali zelo previdno se je morala izražati; tedaj je bil rdeči svičnik prizanesljiv, ker je bila treba vsaj na videz kazati neko nepri-stranost. Pod naslovom 41 Avtonomija" ima ljubljanski "Slovence" z dne 24. marca t. 1. sledeči uvod- 'a nik : „ - Vsi avstrijski narodi pričakujejo, da bo po vojni pri nas doma marsikaj drugače; želja po novi, prerojeni Avstriji je splošna. Ostali pa bosta dve dejstvi: prvič, da v Avstriji živi 8 narodov, ki so navezani drug na drugega iu drugič je svetovna vojna odkrila, da so vsi ti narodi zvesti svoji državi. Nočejo narazen, kakor so upali njeni sovražniki, ampak v mejah te države in pod habsburškim dvoglavim orlom hočejo živeti in delati za svoj razvoj in dobrobit države. V naši državi pa smo imeli pred svetovno vojno neko posebnost, za katero nas naši sosedi niso zavidali, namreč narodnostni boj. Ne bomo vzbujali spominov, le toliko bodi rečeno, da so bile oblike teh sovražnosti časih tako hude in grde in boj tako ljut, «In je marsikomu začela umirati vera v pravdo. Vsak dober Avstrijec si mora želeti, da jc prejšnjih narodnih bojev konec. Noben narod naj ne živi v večnem vsakdanjem strahu, da mu njegov sosed zavida in streže po življenju; vseh osem narodov naj čuti, da mu je njegovo narodno živi ien j* : i -azvoj neovirano zagotovljen, ker tako bi izginila iz mnogih src trpka in težka misel iu prišlo bi veselje za delo 44z združenimi močmi ' za blagor cele države, od česar bi zopet imeli blagodejno korist vsi posamezni narodi. Avstrijski narodi stoje pred tem vprašanjem: 44Osein nas je. vsak ima svojo silo; ali te sile «družimo za skupno delo, ali naj gredo te sile v boj ena proti drugi'" Vprašanje je že rešeno v zgodovini in izpričano po svetovni vojni. "Skupaj smo in skupaj hočemo ostati!" tire se pa sedaj za obliko tega skupnega življenja. Dosedaj avstrijsko državno pravo še ni poznalo izraza narodnosti. In vendar je to zelo živ organizem in v naši državi tisti, ki lahko zelo koristno ali pa škodljivo vpliva naj si bo na politično, gospodarsko ali pa socialno življenje. Dosedaj se narodnosti ni hotelo priznati; ni čuda da se jc pa sama toliko bolj oglašala in v svoji marsikdaj popolno upravičeni razburjenosti in živahnosti ustavila ves gospodarski in socialni razvoj države. Dostikrat smo že poskušali urediti narodnostno vprašanje, pa vedno le bolj po koščku in ne povsod in z enako mero za vse. Sedanja vojna nam nudi zadnjo priliko, ker le tako velik čas more rešiti tako veliko vprašanje. Dolga časa med vojno se o teh vprašanjih ni smelo nič slišati, letos pa je cenzura dovolila, da so nemški naeionalci in nemški krščanski socialci postavili skupni nemški program, v katerem so vladi in drugim narodom sporočili "nemške zahteve za bodočnost". Marsikdo sc je čudno spo-gledal, prestrašil se pa ni. ker je tista nemška objava še pravočasno dala priliko, da sc lahko vsi pripravijo. Jako koristno je, da se spoznajo vsi nazori, pretehtajo vsi predlogi in odkrijejo vse tajne misli iu možne posledice. Nemška objava je v Avstriji zopet spravila na dan vprašanje narodnostne avtonomije. Drugi narodi so bolj gle< dalci in poslušalci, med Nemci pa je zadnji čas zelo glasno besedovanje: Deželna ali narodna avtonomija. Alpski Nemci so se izrekli za to, da *e razširi deželna avtonomija, ('eški Nemci so za narodno avtonomijo. Pri nas so koroški Vscnem-ci za večji centralizem, (eški Nemci so gori v manjšini iu razširjena in k repke jš« deželna avtonomija jim je strah za njihovo narodnost. Tudi dr. Steiiiweiider jih ni ,mogel potolažiti, češ da bo za Nemce tudi v onih deželah, kjer so v manjšini, dobro poskrbljeno, lioj še ni končan. Mariborska "Straža" piše: Nam Slovencem na Štajerskem in Koroškem je stališče čeških Nemcev zelo simpatično iu mi bi bili zadnja leta pred vojsko v naši deželni politiki njih verni učenci. Tudi za nas velja načelo, da se deželna samouprava naj le še razširj, ko je že vsaka narodnost v deželi dobila svojo narodno u-pravo. Vojsk m čas nam je pokazal, kako razkro-jevalni in škodljivi so narodnostni boji, ker zastrupljajo vse javno življenje iu nam jemljejo naše najboljše moči za večinoma brezplodni narodnostmi boj. Za to je treba z velikopoteznim inah-Ijajeui tem bojem narediti enkrat za vselej konce — in češki Nemci so prepričani, da se to da storiti z uvedbo narodnostne avtonomije. Izmed večjih avstrijskih strank zavzema stališče narodne samouprave tudi nemška socialistična stranka. Njen govornik jc v tej stroki dr. Karl Renner, bolj poznan pod psevdonymom Rudolf Springer. Ravnokar je zopet izdal na Dunaju knjigo "Oesterreichs .Erneuerung, Poli-tiseh-programatisehe Aufsaetze". Dunajska cenzura je velikodušno pustila, da je izšhi tudi razprava o bodočnosti Avstrije. Nam časnikarjem, še lokalne cenzure zabranjajo, pisati o tem predmetu. Za to nam ne preostaje drugega, nego da opozarjamo na publikacije, ki so glede cenzure srečnejše, četudi te publikacije izhajajo od strank, s katerimi sicer nimamo mnogo skupnega. Narodnostni boji po vojski morajo ponehati. Ravno dosedanji spori med avstrijskimi narodi so ustvarjali pri naših sovražnikih sl'iko oslabljene in razpadajoče Avstrije ter jim dajali pogum za napad in jim pomnoževali njih požel ji vost. V istini je pa to bil boj mladih, kvišku hrepenečih narodov, ki so vsi Avstriji udaui, kakor je vojska pokazala, iu ki ne iščejo niti svojih kulturnih niti svojih političnih ciljev izven mej naše habsburške monarhije. Hilo jc, kakor pri dohrein, mladem vinu. Kdor ne pozna vinske narave, misli, da hoče raz-nesti sod in se razliti po kleti, v istini pa je to vrenje najboljših v vinu se uahajajočih snovi, ko-je se mora izvršiti, da postane vino lepo za oko iu dobro za okus. Toda tudi to navidezno slabost moramo odstraniti od Avstrije. In to se zgodi po našem mnenju, po mnenju velikega števila Nemcev in po prepričanju premnogih serioznih politikov z narodno avtonomijo. — Proč z vsakim povodom za boje, da bodo lahko narodi mirno med seboj živeli! "Slovenec" iu "Straža" sta klerikalna in vseskozi avstrijakantovska lista, in nikomur ne bo prišlo na misel, da se strinjajo naši nazori z njunimi. Kar ,-tlacenjem in germaniziranjem nenemških narodov. Kako bo vojna rešila ta vprašanja ali vplivala na njih rešitev, se danes pač ne more pr« -rokovati. Tako kakor si zamišlja "Slovenec", da bo n. pr. cesar "podaril narodom enakopravnost", že ne bo. Ce sc bo pa storil poizkus z nasilnim germaniziranjcin, tedaj sc pripravljajo strupeni nacionalni boji, ki prekose vsi' dosedanje. V Evropi se ne more danes noben narod po sili raznaroditi: vsak lak eksperiment mora povzročiti najljutcjši odpor. In kdor misli na tako politiko, služi le najtemnejši reakciji. Poostreni nacionalni boji bodo le še bolj ovirali gospodarski, kulturni in socialni napredek vseh narodov. Te dni se je pričelo podpisovati novo rusko vojno posojilo na «Ive milja rdi nrhljev. lianke so prevzele 1200 miljonov, 800 miljonov naj bi podpisalo prebivalstvo. Malenkosti ! Poštna hranilnica Združenih držav je imela koncem preteklega leta za *48.1H)0.(NM). Anglija 859 miljonov dolarjev, Francija 329 miljonov «tolarjev in Italija 324 miljonov dolarjev vlog. Trije angleški socialisti, ki so meseca marca v (ilnsgowu nagovarjali delavce, naj opuste izdelovanje streliva, so bili obsojeni, in sicer James MacDonald, član šolskega sveta in James Max-ton, učitelj, vsak na eno leto, Jack Sinith pa na o-semnajst mesecev zapora . . . Zaman jc iskati državo, pa naj bo sicer knkršnakoli, ki bi v slučaju vojne brez kazni dovolila storiti knrkoli proti interesom vojne. DEMONSTRACIJA ZA PRE PAREDNE88 V New Vorku je v soboto velika množica demonstrirala za "vojaško pripravljenost Amerike". Pravijo, da je v sprevodu, ki je šel od üatteryje na južnem rtu Mauhattana čez Itroadway, Cen ter in Lafayette iu po Fifth Ave..^ korakalo «derog 150,000 ljudi 4 200 godbami iu tla je bila to največja parada, kar jih je sploh kdaj videl Wvv York. Mnogo trgovin je bilo zaprtih. Oledalo je demonstracijo baje miljon ljudi. Sprevod je bil razdeljen v 04 oddelkov. Pctdesettisoč ljudi, ki s«i sc še priglasili za manifestacijo, so morali aranžerji zaradi pomanjkanja prostora in časa odklonili. Na Madison Square je bila ogromna tribuna, na kateri je bilo tisoč oseb. Na vnuk način je bila to velika reč. Znane nO nam sicer že večje «le-, nionstraeije. Dne 22. novembra lfM»5. jc korakalo na Dunaju 250.-000 socialistov s Karlsplatza po Ringu mimo parlamenta; prav tisti čas j«- demonstriralo v Pragi 100.000, v Lvovu, Krakovu, Gratl-cu povsod od 80 100.000, v Trstu 50,000, po vsej Avstriji imko-liko miljonov. V New Vorku samem j<* bila le pred par dnevi, 1. maja, ne mnogo manjša demonstracija ; udeležilo se j«« je okrog 100,000 ljudi. Vseeno jc treba priznati, da je bila ta prcparcdueŠka demonstracija velika. AlMreba j-' tudi vpoštevati, «la je tok«» parado lože aranžirati ka-k«»r socialistično. Kajti vsakovrstni ofieielni faktorji so sodelovali, ki imajo za take priredbe drugačna sredstva kakor navadili pri-vatni smrtniki. Desettisoč mož ua-eionalne garde j«' korakalo v sprevodu. to gre na ukaz. Nekoliko tisoč veteranov iz španske vojne je bilo poleg - kje niso veteran-ei pri takih rečeh zraven T Delavci raznih strok so se udeležili; to j«- bila želja, če ne povelje podjetnikov. zakaj sicer ne bi bili tiu» gli biti prosti ob delavniku. Mestni uslužbenci so bili komandirani. Kljub temil podcenjevati se ne more taka demonstracija. Tre ha je priznati, da se mnogo ljudi navdušuje za prepareduci»«. To ni vesela reč. Da je to pripravljanje, za katero s«' agitira iz Washingtona, kapitalistično in militaristično maslo, vemo. In človeku se žal stori, če sliši, da jc |stavb, v katerih se fabrieira huk-sit, ki pa na srce«) ni eskpl«xliral. V tovarni je zaposlenih okrog ¡2000 delavcev. PROLETAREC LIST ZA INTERES R DELAVSKEGA ^ LJUDSTVA. IZHAJA VSJ KI TOREK. —— Laalntk ta «dajatdji — Jafaalaiaaska dalaska tiakavaa divžba v Cbiaafa, llliaaia. Nsrolmns: Za Am triko $2.00 tu celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $Z.*0 sa colo loto, $1 .M ZA pol leta. Oglas t po dogovoru. Prt spremembi bivaltUa je poleg novega natnani/t tudi tiari naslov. CUill« ,Uf««ikt M|talt«ciM J«imI. — hcismtliim »»••• v a«ariki. — Vm pri tot be glede norednogs poftiljanjA Ibta in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku druibe Ivan Moleku, 4008 Weil 31. Street, Chicago, III. PROLETARIAN OwB*i and pakliaHad »»«ry Tuaadty by South Slavic Warhaaa'a Pubitbinc Company Ckiaaia, Mliaaia. Subscription rates: United States and C an sds, $2.00 a yeAr, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, 11.21 for half year. -:- -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" «••a w. si. iraCET. chicago Illinois FILIPINSKA SVOBODA. Ko je Amerika "osvobodila" Filipinee in jih rešila" španske nadvlade, je sama zasedla otoke. Toda vsemu svetu je naznanjala, da ji ne gre za nobeno trajno a-' neksijo, Filipineeiu je pa ohlju-bovala, da dosežejo popolno samostojnost. čim bodo zreli zanjo. Ze« dinjene države jim bodo pa- pomagale do te zrelosti. Strie Sani se je kazal nesebičen. In strie Sam bi bil nemara res nesebičen, če ne bi imel v deželi zalege, ki je močnejša ml njega. Kapitalizem je velika sila in se malo zmeni za slovesne obljube in za pravice narodov. Politična predstavnica kapitalizma je v Zedinjenih državah republikanska stranka. Demolerá t je, ki zastopajo poglavitno inalome-ščanstvo, so včasi ra«li nastopali k<»t nasprotniki veleka|>italizma. Razumeli niso sicer nikdar, kako se vodi boj zoper finančno niag-natstvo z uspehom, ampak so se • posluževali vsakovrstnih nazadnjaških sredstev, ki prizadevajo kapitalizmu toliko bolečin kolikor slonu igla. če ga zbode. Ali kot nasprotniki kapitalistično repu bi iranske stranke so obsojali njeno filipinsko politiko in zahtevali svobodo za Filipinee. To je bila točka, ki se je izza špan-sko-ameriške vojne redno ponavljala na njihovih konvencijah. Tu je bilo slišati lepe besede o pravicah narodov in o časti Zedinjenih držav. Leta 1912. je resolucija, ki je bila sprejeta na demokratični konvenciji, izrekla: "Le popolna osvoboditev filipinskih otokov more rešiti Zedinjene države suma, da niso nikoli imele namena podati Filipinccm svobodo." Leta 1012. je bila pri nacionalnih volitvah izvoljena demokratična večina in demokrat Wilson je postal predsednik. Štiri leta so minila. Konvencija je demokratom pred nosom iu v jeseni bodo nove volitve. Kaj je z osvoboditvijo Filipineev? Do letošnjega leta kongres "ni - imel časa." da bi se bil resno ba-vil s filipinskim vprašanjem. Za resnično važne reči sploh nikdar nima časa. Letos je predsednik Wilson nekoliko bolj pritisnil, da bi se stvar nekoliko rešila. Porabil je svoj vpliv v senatu, in tam so naposled sprejeli predlogo, ki nalaga jnjptlsedniku. da izvede ne-oftTTsnost filipinskih otokov ne prej kakor v dveh letih, a najkasneje v štirih letih. Ker imajo demokrat je tudi v poslanski zbornici večino, dasi se je pri lanskih volitvah nekoliko skrčila, je bilo pričakovati, da bo predloga tudi tukaj gladko sprejeta. Predsednik Wilson je še posebej sporočil demokratičnemu kavkusu. koliko mu je ležeče na tem, da se sprejme predlog brez izprememb in brez dodatkov. Predsednik je pogorel. Kn de! ' njegove lastne stranke je revolti-ral proti njemu in predloga je v poslanski zbornici propadla. Ta-kozvane gospodarske zbornice .ho na glasu, da ovirajo napredek, katerega baje vodijo "spodnje zbornice" parlamentov. Tukaj vidimo poslance bolj reakcionarne od "lordov. Doslej se še nihče ni upal naravnost izreči, da morajo filipinski otoki za vse čase ostati ameriški. Ali medtem ko zahtevajo nekateri desetleten rok do njiho S* ve samostojnosti, ugovarjajo drugi vsaki določitvi dobe. Kaj to pomeui, je jasno. Pntvijo, da se človek sčasoma vsemu privadi, in tako upajo, «la pozabijo sčasoma tudi Kilipinei na ameriške obljube, in na samostojnost. Tisti del demokratov, ki se je uprl predsedniku, hi sedaj celo rad veljal za junake. Kavno za radi upora. In človek bi jiuj res priznal nekoliko hrabrosti, če bi šlo za dobro stvar in če bi bili revoltirali jz svojega prepričanja Toda navidezni pogum napram prezub'iitu popolnoma skopni, če vidimo, da so takozvani junaki glasovali enostavno ua ukaz z{ Wall Streeta. Predsedniku se vendar ni tako nevarno zameriti kakor dolarskim kraljem. Demokratična stranka je proti-1 kapitalistična. Le toliko je izjeme, tla sliršajo tudi njeni člani povelja velekapitalistov. Saj dru-1 gače tudi ne bi bilo razumljivo,» da plačuje cela vrsta inlljonskih knezov prispevke v volilne sklade republičanov in demokratov. Filipinska afera ni prva zadeva, iz katere je to mogoče spoznati. Ali kdor doslej ni hotel verjeti," hi se sedaj lahko prepričal. Ce so pa vse meščanske stranke ua uslugo kapitalistom, kadar i^re za Filipine, je logično, da jim niso nič manj na uslugo, kadar gre za domače reči. posebno za vprašanja, kjer so prizadeti kapitalisti j na eni iu delavci na drugi strani. Koliko pouka h<> še treba ameriškemu delavstvu, da bo spoznalo to resnico in da «e ne bo dalo več voditi od kapitalističnih strank za n«>s kakor plešoči medved t ■i - PRISELJEVANJE. Kapitalistom, ki so se ustrašili, ua jim bo zmanjkalo živega ma-terijala za izkoriščanje in «In pridejo njihovi bodoči profili v ne-I varnost, je nekoliko odleglo. Odkar je v Kvropi vojna, se je veliki val priseljevanja manjšal in napoaled se je skoraj popolnoma ustavil. Lani se je v nekaterih mesecih več ljudi izselilo nego priselilo. Sedaj poročajo naseljc-niški uradi, da se je to zopet obrnilo. Meseca januarja se je pripeljalo v pristane Zedinjenih držav 17., februarja 24.000, marca pa M.000 oseb. To še oddaleč niso take velike številke, kakršnih je bila vajena Amerika pred vojno. Ali mnogo večje so kakor v enakih mesecih lanskega leta, in naraščanje sc vidi v njih. Največ priseljencev prihaja iz Italije, potem iz Anglije, na trenjem mestu pa stoje skandinavske dežele. Z vprašanjem, kako bo z naseljevanjem po vojni, pa nima to nič opraviti. Cisto teoretično je zelo; težko ugibati, ali sc bodo I ljudje iz Kvrope po sklenjenem miru bolj selili v Ameriko, ali pa bo narobe.. Argumenti podpirajo eno in drugo mnenje. Ali dokler ni Kvropa na novo urejene, ne more nihče vedeti, ali bodo močnejši, t isti pomisleki, ki bodo ljudi vezali na svojo deželo, ali pa tisti, ki jih bodo. mikali iz tujine. Razuu tega pa tudi ne vemo, kaj bodo storile države, da preprečijo odhod svojih državljanov, i Ka jti to je gotovo, da si ne bodo želele Izseljevanja — ne v velikih ne v malih deželah. Vse bodo potrebovale rok, da popravijo in nadomestijo, kar sedaj uničuje vojna. In prav lahko je mogoče, da se sklenejo drastični zakoni za omejitev izseljevanja. Ce se pa to zgodi, bo to problem tudi za Ameriko. Marsikdo bo šele tedaj spoznal, kako nujno potrebuje velika dežela ljudi in kako nezmiselno je bilo tisto« govoričenje, da je preveč ljudi na I svetu. Kongres nevtralnih socialistov. Smrt na jezeru. Iz Sault Ste Maric, Mieh., poročajo dne it. maja : V silnem vihar ju se je včeraj dopoldne parnik S. R. Kirbv mod Kagle Harbor in Kagle Kiver razbil. Od posadke, ki je štela 25 mož, sta se le dva rešila, in sicer prvi mat Jos. M lin da in kurjač Otto Lindquist. Splav, na katerega so se rešili kapitan Oerardin in nekoliko mož. se je ob silnih valovih razdejal in vsi so utonili. Ustreljen stavkar. Iz Tiffins, O,, poročajo: Pred tovarno Webster Manufacturing Co. so se zgodili veliki izgredi, ko je neki fantič zaklieal "skeb". Tovarniški slugerji so napadi stavkujoče delavce in so enega u strelili, dva pa tc/ko ranili. Mednarodni socialistični biro, ki se je preselil v llag, odkar so nemške čete zasedle Hruselj, je izdal manifest, sklicujoč kongres socialistov iz nevtralnih dežel ua 26. junija. Cas je bil določen z ozirom ua želje argentinskih sodrugov. Namen kongresa je razgovor o mirovnih pogojih in o sredstvih, s katerimi naj vpliva Inter-uacionala ua sklepanje miru. V manifestu je rečeno: ' "Miru ne siuejo diktirati vlade same, iu tajna diplomacija sc mora odvrniti s podvojeno močjo, ako sc hoče, da naj odloča podlaga miru za vse čase o političnem, narodnem in socialnem življenju miljouov. Vojna je povzročila resne poškodbe v socialističnih vrstah. Ker pa postaja od dne do dne jasneje, da se je kapitalizem okrepčal z vojno, je postalo potrehnrt, da se zcdinijn svobodomiselni delavci vseh narodov." To je vse, kar vemo doslej o nameravanem kongresu. Brzojav, ki je prišel čez London, je kratek. Počakati moramo, da dobimo natančnejše poročilo in besedilo celega manifesta. Dotlej lahko pravimo, da je kongres sam po sebi dobro znamenje, četudi je obžalovati, da se snidejo le socialisti iz nevtralnih, ne pa tudi oni iz vojskujočih se dežel. Seveda so razmere močnejše od naših želja iu mi nikakor ne preziramo težav, ki za sedaj ovirajo sestanek socialistov vseh narodov. > Te težave so v resnici zelo velike. Predvsem se nam zdi dvomljivo, da bi bik ta k občen kongres sploh mogoč v sedanjih časih. Socialisti iz zavezniških dežel so sicer lani imeli konferenco v Londonu pod predsedništvom rajnega Keir Mar-dieja — in so po obširni razpravi sprejeli resolucijo. Toda če bi bila konferenca sklicana izven Anglije, s«' že ne more reči, ali hi se je bili motali angleški delegati udeležiti ali ne. Iz centralnih držav je pa skoraj gotovff, da hi vlada preprečila potovanje socialističnih delegatov ua tak kongres. Ne glede na to so pa v nazorih o vojni med socialisti posameznih držav očividno velike razlike. Iu nekoliko dni zborovanja nikakor ne more zadostovati, da sc' izravnajo nasprotja med strankami, katerih vvaka je prepričana, da stoji na pravem stališču. Ce bi se danes, ko še divja vojna iu ko še nihče ue ve, kdaj iu kako se konča, sešli socialisti iz vseh dežel, hi bil faktični rezultat ta. da bi morali konstatirati zmedo, ki jo je vojna povzročila tudi v delavskih vrstah, Sklicuje se torej kongres le iz nevtralnih držav. Njegova naloga nc more hiti drugačna kakor omejena. V F. v ropi imajo ravno največje države vojno; to se pravi, da ravno najmočnejše socialistične stranke ne bodo zastopane na kongresu. Da bi pa v velikih rečeh, ki s«« tičejo vseh, le en del sklepal za vse in vezal vse, je nemogoče in hi bilo absolutno nedemokratično. Iz enakega razloga tudi ue bo mogel ta kongres puliti o taktiki te ali one stranke, kajti bilo hi krivično in nasprotovalo bi vsem metodam socializma, če bi se sodilo iu morda celo obsojalo, nc da bi mogli govoriti tisti, ki so prizadeti. Kongres, ki bo moral reševati najdalekosež-nejša, zlasti notranja vprašanja Internaeionale, bo mogoč šele po vojni. Ali če hoče imeti Internncionala besedo pri sklepanju miru, ne more čakati, da bo mir že sklenjen brez nje. In če se ne morejo posvetovanja udeležiti vsi socialisti, je bolje, da sc snidejo vsaj tisti, ki se morejo, kakor da sploh ne bi bilo kongresa. Z ozirom na omenjene težave sc seveda tudi za ta kongres ne smejo gojiti pretirane nade. Njegov največji pomen bo po našem mnenju ta. da se sploh suidc in da pokaže lnteruacionala s tem svoje življenje in voljo za življenje. V sedanjih časih, ko so že od vseh strani pokopavali Inter-nacionalo in ji odrekali celo bodoče vstajenje, je to že precej. Kar se tiče sklepanja miru, bo pa najvažnejše, da najde način, kako si Internaeio-mtla pridobi vpliv na določanje pogojev. Kar se tiče formuliran ja pogojev, je stvar pač veliko Ifi/-•ja. S temi zahtevami so se bavilc že razne konference, in vsaj v temeljnih vprašanjih so prihajale vse do enakih zaključkov. Ta stran toiej tudi haškemu kongresu nc bo delala težav. Drugo I je vprašanje, s kakšnimi sredstvi naj se Interna-cionala tako uveljavi, da se ho moral slišati njen glas, kadar se ho določala bodoča usoda narodov. Ako more kongres rešiti to vprašanje, tedaj opravi res velikansko delo. Torpedlranje Sussexa. Nemčija je sedaj prevzela odgovornost za tor ped ira nje parnika Sussex. Nemška nota, ki je bila v tej zadevi poslana v Washington, pravi, da je preiskava, ki so jo uvedle nemške mornariške oblasti na podlagi materijala, predloženega od Amerike, končana. Po rezultatih preiskave sc ne more vzdrževati mnenje, katero je zastopala Nemčija v svoji noti z dne 10. aprila, da je treba za potop Susse\n iskati druge vzroke kakor napad nemške podmorske l*ulje.,,Po zanesljivih informacijah so prišla namreč dejstva do znanja admiralnega štaba, ki kažejo, da je morala biti ladja. katero je nemška submarinka dne 24. marca torpedirala, res parnik Sussex. Nemška vlada pa misli z vso gotovo»tjo, «la je ravnal poveljnik podmorske ladje v vestnem prepričan j uf da ima bojno ladjo pred sabo. Ne da se pa utajiti, da se je pod pritiskom okolščin pi'enaglil s svojo sodbo in da ni ravnal popolnoma v zmislu strogih instruk-eij, ki so mu predpisovale skrbno postopanje. Nemška vlada bo iz tega izvajala posledice in bo plačala ameriškim državljanom primerno odškodnino. Poveljnik podmorske ladje je bil primerno * kaznovan. Videti je, kakor da bi bila dolgotrajna afera s tem končana. Kada se nemška vlada ni vdala. Kakor je znano, je dolgo odklanjala vsako trditev, da bi imela m potopom Sussexa kaj opraviti. Nemški časopisi s»» se norčevali in pravili, da s<» ne bo mogla nikdar dokazati krivda nemške mornarice. Nekateri so šli eH<» tako daleč, da ><» očitali zaveznikom, da so sami potopili ladjo z namenom, da zvalc krivdo na Nemčijo. Kljub temu. da so angleški in francoski listi objavljali razne podatke, ki so se vsi vjemali v tem, da je morala biti Sussex torpedirana od nemške ladje, so nemški listi še vedno ponostlo odklanjali to ob-dolžitev. Nemška vlada sama je v svoji noti Amc- NEVARN0ST OB RIO GRANDE. t Konec s I, strani.) Kapitalisti, ki imajo v Mehiki svoje velike interese. mislijo seveda drugače. Njihovi listi naznanjajo z nepritajeno radostjo, da je konferenca v BI Paso fiasko in napovedujejo prelom med \Vi 1 -solium in Carranzo. Ta izraz je seveda le sramežljivo nadomestilo za besedo "vojna." Kar prerokujejo, je njihova srčna želja. Besede "vojna" jim pa ni treba naravnost rabiti, kajti če se Wilson iu Carranza ne sporazumeta, se razvije po njihovem prepričanju vojna avtomatično. Treba je le podpihovati Wilsons, da ne odneha. Ce je mogoče tudi Carranzo podkuriti, je še bolje. Ako ostaneta oba trmoglava, tedaj mora Carranza odpovedati sodelovanje svojih čet z ameriškimi. Funstonovi in Obregonovi vojaki stoje drug proti drugemu; ker sc Carranzova volja, d» odide naše vojaštvo, ne izpolni, mora Obregnil dobiti nalog, da jih prisili na to, to se pravi, fla jih napade. Iii tedaj imamo vojno. Imamo jo brez svoje volje. Imamo jo po krivdi Mehikancev. Napadeni smo. Braniti se moramo. Zelo enostavna špekulacija... Toda Wilson mora razumeti, da se ne morejo dejstva kar tako sukati iu iz napada vpričo zgodovine napraviti obramba. Mi se z vjh> to kazensko ekspedicijo ne strinjamo; ali kakršen je sedanji svet, razumemo, da se do gotove meje lahko zagovarja. Cim prekorači to mejo ... in sedaj je že prav blizu te,'»a. da je časovno in krajevno prekoračena ... pos*.*»ia vsa ekspedicija provokacija, Za posledice ni odgovoren tisti, ki je bil provoeiran, ampak provo-kater. In zaradi tega upamo, da bo imel zdrav razum v Washington»! več vpliva kakor kapitalistična hujska rija. e Ponoči 12. t. m. je zopet mala banditska tolpa prekoračila texaško mejo in umorila blizu Mercedes ameriškega f ar ni e rja Curtis Bovlerja. Tride-I set kavaleristov jih zasleduje. Iz Marathona. Tex., poročajo 11. maja: Me-| hiški handiti so zadnjo noč zopet prekoračili mejo in napadli vojaško četo iu več civilistov. Napad se je izvršil štiri milje severno od Boquillas, za hrbtom Langhornovega oddelka, ki še ni hil stopil na mehiška tla. Po kratkem boju so bili handiti pognani čez mejo. Zadnje dni poročajo zopet o nekaterih manjših spopadih ob meji. Cim nervoznejša je situacija; tembolj je potrebno, da ostane vlada hladnokrvna. V Budimpešti se je ustanovilo pod predsedstvom dvornega svetnika Havasza posebno druš-tvo, ki hoče podpirati madj&rake intereae ob ja- dranaki obali in skrbeti zlasti za čimnajložje gospodarske stike z Dalmacijo. Društvo je kupilo lepo knjižnico bivšega podobnega iivstrijs-kcga "dalmatinskega udružeuja" na Dunaju ter je izbralo posebno naučno sekcijo, ki naj skrbi, da se bo v madjarskih šolah v bodoče posvečala posebna pa/nja razmeram na morju in v primorskih defcelali. Ali ima ta vojna imperialistične namene, ali jih nima? PODRAŽITEV PREMOGA riki trdila, da ni imela nobena njena submarinka opraviti s Sussexom. Naposled je torej nemška vlada vendar sprejela odgovornost. Kar se nas tiče, mislimo, da je s tem le storila, o čemer je bila že davno prepričana. Vse okol-ščine so take, «la bi morala biti berlinska vlada več kakor naivna, če bi bila res celih šest tednov verjela, kar je trdila. Ce je hotela, vlada izvedeti resnico, pač ni bila odvisna le od materijala, ki ji ga >e predložila Amerika, ampak je imela svoje lastne vire. Reči hočemo s tem, da ni resnicoljubnost v »le d nič večja, kakor resnicoljubnost privatnih ljudi; pogostoma je pa še mapjša, ker opravičujejo vlade svoje lazi s " pa t riot ičn i m i interesi," ki jih tako "varujejo". Z rešitvijo te afere je odprta pot za ureditev leto dni starega vprašanja " Lusitanije", ki je doslej počivalo, ker ni hotela Amerika obravnavati o eni zadevi, dokler ne dobi od Nemčije odgovora na svoje principielne zahteve glede na vojskovanje s podmorskimi ladjami. Medtem pa prihaja iz Pariza nekoliko čudna vest, ki pravi: "Nadporočnik Otto Stvin-hrueck. poveljnik nemške subniarinke C—8, ki je torpedirala parnik "Sussex", je avanziral, kakor trdi '' Keho de Paris". Njegovo povišanje je potrdil v on Capelle, sedanji poveljnik nemške mornarice, kljub zatrdilu nemške, ameriški vladi poslane note, da bo poveljnik kaznovan." "Keho de Paris" ne spada med najzanesljivejše liste. In njegova vest se nam ne zdi posebno verjetna. Bila bi pa res homerska šala. če bi bila Nemčije kaznovala moža Ameriki na ljubo s par dnevi "ci mera rest a", pa mu za obliž na ranico dala višjo stopnjo. Stavke so krive draginje. To je stara reč, tako stara skoraj kakor kapitalizem, t'e se morajo delavcem plačevati višje place, se mora prtidukt podražiti. Ali ni to razumljivo in enostavno? Ravnokar imamo zopet tak slu-«"aj. Premog je v naših časih ja-ko potrebna snov. Potrebuje ga industrija, promet, potrebuje ga ! tudi privatna hiša. Ta važni materijal se zopet podražil je. Zakaj T I no! Saj ste čitali. kako so premogarji pritiskali na lastnike in izsilili zvišanje plač. Posledica je višja cena. Vražji premogarji! Toda — počakajmo malo. Tu imamo socialiste, tiste sitneže, ki neprenehoma kritizirajo in aejejo I nezadovoljnost med ljudstvo. Oni pravijo, da niso štrajki krivi draginje, ampak da je draginja kriva i štrajkov. Kako je to? Delavcem se podražujejo potrebščine; s staro plačo ne morejo kupovati toliko kolikor prej. Svoje nabave morajo omejiti. Sčasoma pride to tako daleč, da povzroči pomanjkanje. Delavci spo-! znajo, «la je njihov denar izgubil vred not t. Treba ga je več, ako .nočejo zabresti v bedo. Torej zahtevajo boljšo plačo. Ako je ne dobe iu se čutijo dovolj sposobne ¡za boj, tedaj se bojujejo zanjo. To je št raj k. Tako govore socialisti. Dodalo bi se lahko še to: V mnogih slučajih sc delavci niti ne bojujejo za boljšo plačo, ampak za to, da se jim vrne vsaj tista plača, ki so jo že imeli. To je navidezno izmišljena trditev, pa je le resnična. Ako je delavec pred štirimi leti zaslužil po dva dolarju iu pol na dan, pa so se med tem življcnske i potrebščine tako podražile, da dobi za ta denar danes le toliko, kolikor je pred štirimi leti dobil za dva dolarja, tedaj je njegova plača izgubila za—petdeset centov vrednosti. Denar ni sam na sebi nikakršna absolutna vrednost. Toliko je vreden, kolikor sc zanj do-j hi. Ker je padla vrednost delavče-•j vega denarja, se je torej njegova j plača znižala. In če sedaj zahteva višjo plačo, lic zahteva zboljšanja, ampak le vrnitev tega. kar , je imel. Premogarji so 1 etos zahtevali višje plače. Tudi oni so imeli e-nake vzroke za to. Tudi njihov denar je izgubil vrednost, in popravo so mogli zahtevati le od o-nih, katerim znašajo premog na . «lan. Ali lastniki povišujejo cene premoga. Torej so vendar delavci j krivi podražitve. To je tako precej splošna teorija, v katero veruje celo mnogo delavcev. Kaj ne bi verjeli drugi i sloji, ki imajo o socialnih vprašanjih toliko pojma kolikor žabe o arheologiji ? Zadnji čas sc je pa stvar zazdela nekoliko sumljiva. Zvezna industrijska komisija je naznanila generalnemu pravilniku (Iregorv-ju, da je sklenila na njegovo željo preiskati povišanje premogovih ; «'en. Generalni pravdnik je bil komisiji pisal, dii nameravajo lastniki jautracitnih jam podražiti premog in se sklicujejo na zvišanje pre-| mogarskih mezd, da pa obstoja o-j pravičen sum, da je ta regulacija plač pretveza za veliko koristo-lovstvo in za podražitev, ki se ni-i kakor ne more opravičiti z zvišani mi mezdami. V svojem pismu navaja generalni pravdnik stati-I stič ne podatke, ki kažejo, da so lastniki jam od leta 1900. izza vsa-j ke regulacije plač, torej trikrat, I podražili premog, vsakokrat pa za mnogo več. kot je znašalo zvišanje, tako da so si vselej napravili velik poseben profit. I Leta 1012. je bila zadnja regu-| lacija mezd. Družbe so jo po izvrše. Med parlamenti in vladami nastajajo tudi dandanašnji konflikti. In večinoma opazujem.», da so vla«ie močnejše. Kajti one imajo eksekutlv-nc organe na svoji strani. Noben razpuščeni parlament zadnjih desetletij mi ni znan, ki bi se bil uspešno uprl svojemu razpustu. A vlade, ki so se morale bati. da dobe ob novih volitvah, če se zakonito iu v zakonitem času izvrše, zopet «»pozi-cioualne večino, s«> enostavno izvedle nezakonite volitve «Ji pa suspendirale konstitucijrt. ■ UPOR KAPITALIZMA. NoJ»enega razloga ni, «la ne bi ta ali on« vla-drt V dvajsetih, tridesetih ali petdesetih letih, če pnide v njeni deželi socialistična večin« v parlament, storila še bolj drastičnega eksperimenta, pa enostavno skušala konfiseirati ustavo. Kapitalizem se tudi z absolutizmom lahko sprijazni, če spozna v njeni edini steber svojega obstanka. fotla ponovimo si: Socializem hoče osvojiti politično moč. To je vse kaj druzega kakor zgolj ' IMirlnmcutariiu večina. To je ves državni aparat z eksekutivo in z vso eksekutivno silo vred. Najvažnejši «lel eksekutivne moči je pa oborožena sil«. Ce l»o«'e biti gospodar v državi, mor« imeti socializem moč, da ukazuje in da lahko izsili izvršitev svojih ukazov. Torej vm» eksekutivno moč, vAtevši oboroženo silo. Tisti hip, ko ima socializem večin^ in se je zaveda, je njegova legalna pravica, «la potlači vsak upor proti sebi — vprašanje je tedaj le to, če ima dovolj moči, «la ga potlači. Ako je nima, pa se kapitalizem upre in zmaga. tedaj je révolta kapitalizma opravičena. ZMAOATI IN DRŽATI ZMAGO. Socialistična stranka ima nalogo ne le da zmaga, ampak «la svojo zmago tudi zavaruje in da jo porabi /a uresničenje svojega cilja. To je dolžna prolétariatu, katerega organizira za osvoboditev. Zato mora tudi pokazati proletariat» vse možnosti. na katere mora biti pripravljen v svojem boju. In ne sme mu sugeriruti, da je k«lovekaj «li p« celo vse opravljeno s klicem "Dol z orožjem!" Ta klic je bil «l«»sb'j glas vpijočega v puščavi in bo tudi za na p rej tak, dokler ne zmaga socializem po vsem svetil in ne odpravi razredov in obenem narodnih nasprotij. Socialisti bodo tudi nadalje prof rti matično zahtevali mirovna razsodišču, mednarodne po-godbe, razoroženje. Ali kakor doslej, tudi zanu-prej ne bodo verjeli, «la more njihova zahteva v kapitalistični «Iružbi odpraviti vojno ali uničiti o-rožje. Trehu j<* enkrat povedati, «la j«' ta sorta pacifistov «Mavstvu najmanj* tako nevarna kukor R«»offt»veltove hujskarije. Vet, ta paeifizem je o-gromna sleparija na račun socializma; pri tem je cisto vsueno, če so.njegovi sladki preroki tako neumni, «la ne razumejo vprašanja, ali pa tako hu-dobni, «la hočejo za vsako ceno imeti prav, tudi če vedo, «la nimajo prav. NE ILUZIJ! Kako za vraga hočejo taki apostoli prisiliti vladajoči razred, da s«' odreče orožju T Večine ni- i mamo. V kongresu torej ne moremo skleniti raz-oroženja in uničenj« vs«' orožne fabrikacije. Tisti, ki imajo večino, pa dobro vedo, čemu jim slu-ii orožje, in čim glasneje bomo mi zahtevali, da ga pomečejo v morje, teiu bolje uuk bodo razume-11 iii — tem bolj se bodo oboroževali. Ako ne povečajo stalne armade, povečajo milico; ako ne pomnože milice, organizirajo državne konstable. In policiji dajejo stiojne puške. Ni li za delavce vseeno, če mu prileti krogla v prsi iz iniličarske ali iz konstabelske puške? Kapitalizem se orožju ne odreče. Torej je ttf-pošteno pridigati delavstvu: "Ti s«> odreci orož-. ju!" Nepošteno! Kajti to ne pomeni nič druzega kak<»r dovoliti kapitalistom, da dajo s svojimi I najetimi beriči in razbojniki takrat, ka«lar si ne morejo na noben drug način več ohraniti svoje iz-koriščevulske oblasti, postreljati toliko tisoč delavcev. kolik«»r j«' treba, «la je neoboroženi proletariat «hivolj ustrašen in «la zleze večina zopet vdano pod jarem manjšine. Taki medeni "človekoljubi" bi bili pripravljeni žrtvovati ves socializem svojim nezmiselnim in hrezmočnim fraziuii. In če ne vedo, «la širijo kriv nauk, tedaj «mostavno, ne poznajo socializma. - OSVOJITEV. • Države ne moremo odpraviti drugače, kakor i da jo osvojimo. Ravno tako je z orožjem. In ker ga ne umremo odpraviti, moramo ghulati. da ga kolikor mogoče odtegnemo k«»ntroli kapitalistov in postavimo p«»«l kontrolo proletariata. Socializem veruje v sposobnost delavstvu, «lu dozori. Seveda ni danes «lelavstvo še zrelo. En pogled ua politične volitve, na pomanjkljivost or-guuiiucij, ii» sksbarstvo, na indiferentizein množic nam kužc, da nastopa večina delavstvu še proti svojim interesom. Torej ni zrela. Ampak sčasoma dozoreva. Razloge poznamo in «l«»godki nam potrjujejo to. Ce ne bi verjeli v t«», ne hi mogli verjeti v socializem. Ce pa verjamemo v proletarsko doz«»revuuje, tedaj se ruz-blinejo vse tiste počasti, s katerimi nas strašijo, češ da hod«» ljudje sami volkovi in.tigri, ak«> bodo vedeli, kak«» se postopa z orožjem. Niti sedanji vojaki niso divjaki; ogromna večina tistih, ki leže po evropskih zakopih, si gotovo ni želela vojne, ampak je vanjo pognana po sili. PROTI MILITARIZMU — NE PROTI OROŽJU. Nevarnost ne tiči v tem, «la ima človek orožje, ampak v tem, da ga mora rabiti na tuj ukaz in da nima njegovo prepričanje pri tem nobene cene. Lovci znaj«» streljati, imajo po več pušk in munieijo doma; kdo se upa trditi, «la so lovci posebno nagnjeni na umor? Švicarski iniličarji so imeli orožje in opremiTdoma; nihče ne more reči, da je v Švici več zločinov kakor p<» «Irugih deže-luh. Nevarnost je v militarizmu. Militarizem pa ni f»r«»žje, temveč sistem. Ameriška ustava daje vsakemu državljanu pravico, da j«- oborožen. Ta določb« je prelomljena; vla«lajoči že vedo, zakaj. Ali če bi bila v veljavi, vendar ne bi mogel nihče reči, «la je zaradi tega Amerika utilitaristična. Militarizem j«' aparat v rokah vladajoče sile. Z«»per ta sistem se bojuje socializem in se mora bojevati. Naposled je ta sistem najbolj naperjen proti socializmu. Militarizem si lahko daje razna imena; vojska posameznih držav v Ameriki s«* i-menuje milica in s«' v nekaterih rečeh razlikuje od stalne armade. Kljub temu je militaristična institucija. Kontrolira j«» vladajoči razred, in njemu mora služiti, lu še tisti dan, ko bi bil se-danji vladajoči razred na tem; da izgubi vlado, lahko porabi ta vojni aparat proti ljudstvu. PRAVICA LJUDSKE OBRAMBE. Naloga socialistične stranke je protimilitari-stična. Ali njena naloga ni, vzeti ljudstvu najvažnejše obrambno sredstvo. Dokler je orožje na svetu, spad« v roke ljudstva, tako da r v slučaju potrebe lahk«» brani z«»-per sv«»jega prav«'ga sovrstnika, in tak«», «la lahko samo odločuje o rabi ali nerabi orožja. To je socialistično načelo. T«» je zmisel ljudske obrambe, katero je socialistična stranka «hI nekdaj zagovarjala. Tisti pa, ki so začeli zagovornike take ljudske obrambe metati v en koš z inilitaristi, so podli obrekovalci iu falsifikatorji socializma. Večjega nasprotja ni k«»t je med socialistično ljudsko hrambo in militarizmom. In to je sploh edino sredstvo zoper militarizem. Ljudska hramba jemlje militarizmu tla izpod nog; pacitizeni, ki nima druzega kakor besede, ga pospešuje. Še nikdar ni bilo v Ameriki toliko pncifizma, kot ga je sedaj. Še nikdar se ni militarizmi tako veselo razvijal, kakor sedaj. In če bi šlo po željah nekaterih "plemenitejših" socialistov, bi nam morali prazni gobezdači a la F«»r«l, Brvan itd. več veljati od Marksa, En-gelsa, Jan resa in vseh socialističnih znanstvenikov. (Konec prihodnjič.) I/, Banjaluke poročajo, «la je bila zaključena obravnava v veleizdajniškeni procesu proti 156 i obtoženim Srbom. Obsodba se izreče pozneje. Banjaluška sodna obravnava se je pričela 3. uo-vembra l'»15 ter je trajala štiri mesece in pol, a preden bo obsodba izrečena, preteče najlužc tudi še peti mesec. Zagovornik obtožnih Srbov dr. Dimovič je govoril 17 ur ter branil obtožence. Drugega zagovornika «Ir. Andrič« obrambni govor je trajal 27 114 ¡11 pol. S prvim majem s«» tudi v Angliji vpeljali post. Enkrat na teden, namreč ob četrtkih, ne bodo, j«'«lli mesa. S tem so zopet katoličani pr; krajšaiii, ki se itak postijo «»I» petkih in bodo imeli ua ta način «Iva posta. Pa da ni katoličan- | stvo povsod preganjano! Ogrski živinorejci so soglasno sklenili predlagati vladi, da uvede tretji brezmesni dan v te-dnu. Doslej je dvakrat na teds;i prepovedana prodaja mesa. Kakor vedno, velja seveda tudi ta predpis bolj za revnejš«« kakor za b«»gate sloje. En dan se meso v dobri omari na ledu že «Ir/.i. j Kdor ga mora sproti kupovati, ga gotovo na postni «lan ne bo jedel; kjer je dovolj denarja, se pa tudi najde izhod. Razuntcga je pa tudi med nadomestili za meso razlika. Bogatinom ga ni treba nadomeščati s krompirjem. Civilna komisija za izboljšanje mornarice j Združenih držav s Thomas Edisonom na čelu, je dobila zadnji čas nad 5000 različnih «najdi», ki iih dajo iznajditelji na razpolago mornarici. Največ je takih, ki naj bi varovali bojne ladje preti torpedi in načrtov za izboljšanje podmorskih čolnov. .. , . . . .. Koliko je ljudi, ki se bnvijo s takimi izumi. Med temi 5000 »najdbami jih bo sicer g«»lovo zelo malo pornhnih. Ali število pove vendar veli- j ko Če je 5000 iznajdb predloženih, smo lahko j prepričani, da je na cele k lipe drugih, o katerih iznujditclji sami mislijo, da niso dovršene. K j, velika je še skrb za izpopolnitev morilnih metod. Avstrijski listi poročajo <» smrtnih obsodbah v Srbiji. S«»«liščc okrajnega poveljstva v <«orli jem Milanovcu jc po prekem ho«i 11 obsodilo na vislice kmeta Života Radoviča iz Ljubica, okraj Rudnik, zaradi hudodelstva umora, izvršenega s tem, da je 2. novembra 1015 ubil v Ljubiču dva avstrijska vojaka na ta način, «la ju je tolkel po glavi. Ker niso imeli pri rokah vešal, so ga u-str«dili. Isto sodišče je obsodilo po prekem so«lu na smrt bivšega srbskega vojaka Milana Maksimovi-č« iz Bogilaneev, okraj- Cžice, in kmeta Ljubinka Sizoviča iz Oornje (lore, zaradi zločina proti državni oboroženi sili, ker se nista odzvala pozivu, da izročita orožje, ampak sta skrila orožje, str«'-liv«> in bombe v neki kolibi v okolici Kitstiinu'« ter se nista hotela odzvati niti pozivu orožnišk«» patrulje. Zato sta bila ustreljena. O prvem slučaju je težko kaj reči. Kdo naj nam pove. zakaj je kmet ubil avstrijska vojaka ? V drugem slučaju nam j«* pa popolnoma jasno, «la je avstrijska vojaška justic;i storila krvavo iiifamijo. Dva Srba sta skrila orov.jc. V Srbiji gospo-dari Avstrija, to«ia Maksitnovič ¡11 Sizovič nista hibi .Franeiožefova podanika, temveč srbska državljana. Napram Avstriji nista imela drugih obveznosti kakor tiste, ki jih more zmagovalec sam izsiliti. Avstrijci lahko zahtevajo orožje, lahko preiš«Vjo vse. lahko pobero, kar najdejo; to pravico jim «laj«' njihova sila. To«la Srba sta ravnala kot Srba. ravno tako, kakor bi Avstrija zahtevala od Avstrijcev. Ampak «tbešati iu streljati je največja radost avstrijskih vojnških soilišč. je udeležil tudi Liebknecht, ki je govoril za mir. Ker je v vojaški obveznosti, so ga izročili vojaški oblasti. P«» nekem poznejšem telegramu je neki socialistični poslanec, čigar ime se ne navaja, zahteval, da izpuste Liebknecht» na svobodo, dokler ne bo parlament ziiključen. ; Vesti iz Amsterdnm« govore o velikih demonstracijah, ki so bile «Ine 1. maja v Berlinu in p«t drugih nemških mestih. Telegram iz Berlina pa pravi, da je bil tam le majhen shod, čigar u-Udeleženci s«» se s«'šli le iz radovednosti. Če priznava nemška vlada majhno demonstracijo, tedaj j«» že nekaj bilo. Na stotisoče lju-«li sevc«la ni moglo demonstrirati; to je sedaj, ko j«> vse na fronti, kar more pokonci hoditi, razumljivo. Ali nemška ofieijozna vest pravi tudi, da je policij« razpršila demonstrante. Torej je bil vendar konflikt s policijo, in p«» tem je precej zanesljivo soditi, da je imela demonstracija miroven značaj. Naposled je dosti, če se ve vsaj to. Liebknecht ima pristaše, naj se tu«li nasprotniki trudijo, da bi zatajili to. sti pogoji, ki jih smatrajo Viljem, Bethmann llolhveg in tovariši za potrebn«1 "v interesu, Nemčije." Tudi drage vlade so že govorile <» miru. Nekje v srcu ima vsaka skrit«», a vročo željo po njem. T<»da svojih pravih pogojev ne pove nobena, in povsem gotovo je, «la bi vsaka rada črpala dobiček iz vojne. Prav nobena pa ne misli na to, da bi pomagiil« ustvariti mir na podlagi pravičnejših razmer, tiuli če bi morala za to navidezno kaj žrtvovati. Nobena.ni nesebična, nobena ni odkritosrčna; nobena ne zastopa interesov narodov in nobena se noče odreči hegemoniji. Zaradi tega se nadaljuje divja vojna in t«» j«' krivo, da se mir še ni približal narodom Evrope. Nemčija ni pri tem nobena izjema in nima nobene pravice, «la se predstavlja kot nedolžno jagnje in vali vs<» odgovornost za prelivanje krvi na druge. Telegrami poročajo, d« je bil sod tu g dr. Liebknecht aretiran. Poročila so zel«» pomanjkljivi). Le toliko je razvidno iz njih, da je bila dne 1. maja v Berlinu demonstracija, katere se Nemška nota, ki odgovarja na zadnjo \Vilso-novo noto, obsegu med drugim sledečo točko: "Nemška vlada, polna prepričanja o moči i Nemčije, je tekom zadnjih mesecev dvakrat vpričo vsega sveta pokazala, da je pripravljena skleniti mir, če s«» varujejo interesi Nemčije. S tem ce je dokazalo, da ni krivda Nemčije, če se mir še ni približal narodom Evrope." T«» točko smatrajo nekateri za izraz nemške želje, «la bi Amerika prevzela posredovanje z« mir. Mogoče. (Jotovo pa ni. Mogoče je, ker položaj tiuli za Nemčijo ni najugodnejši, kljub njenim dosedanjim zmagam in kljub temu, da je vlada prepričana o njeni moči. Dve leti moderne vojne ne more v nobeni deželi miniti brez posledic, • in mnogo posledic je takih, da jih tiuli pred zunanjim svetem ni mogoče utajiti. Da bi bil« nemška vlada pripravljen« skleniti mir, verjamemo. Vpr«ša se le, kakšni so ti- Polieija pravi, da mora biti dandanes pri-pi avl jen« 11« vse. Z«li se nam, da bo moralo tudi «lelavstvo biti pripravljeno na vse. (e vi«li, kje iščejo kapitalisti sv«»j«» moč, se mora vprašati, kje l,o samo imelo svoj«» moč. In na to važno vprašanje mora najti odgovor. Izmed 11.H4!) mož, ki so se oglasili za vojaiko službo, jih je bilo 1<» 2,87!» sprejetih; vsi ostali so bili nesposobni. T«» je posledica ''dobrega življenja" v Ameriki. To je pa tudi nauk, kje bi bilo ! treba s "preparedness" začeti. Dunajski "Kremdenblatt" poroča: Pogajajo se «» ustanovitvi rednega brzozračnega prometa med Dunajem in Budimpešto. Zgraditi nameravaj«» v ta namen letal«, podobna tistim velikim letalom, ki se z«laj v v«»jski tak«» dobro izkazujejo. Ti zračni oinnibusi bi prevozili H- 10 oseb v približno d vrh tirali z Dunaja v Btulimpešto in na-! *«j. To bi bil zanimiv napredek. Ampak verjeli bomo šele tedaj, kadar bodo ti oinnibusi res letali po zraku. ADV BRTTSUM VNT SLOV, DELAVSKA U(lMt«l]«u dn« 11 avr'MU isus. PODPORNA ZVEZA li»fc*rp«rtr«M tS a»rita lfûi v dri«»4 P»« Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRANE PAVLOVČlC, «« Main St., Conemaugb, P». Podpredsednik: josip z ork o, R. k. i). 2, bo* 50, Weit Newtoa, P». Tajnik- BLAŽ. NOVAK, 4H Main Ht., Coneaiaugta, l'a. Ponosni tajnik: IVAN pkostor, 10US Norwood Rd., Cleveland, o. Blagajniki JOSIP zklk, 6108 St. Clair Ave., Clevelaud, Ohio. Pomoiui blagajtik: JOSIP MARINCiC, 5805 St. Clair Ava., Clavalaad, zaupnik: ANDREJ yiDRICH, 170 Franklin Main St., Conemaugb, Pa. nadzorniki: yiUKM SITTKR, 1. nadzornik, 46 Main St., Conemaugb, Pa. FRAN TOMAŽlC, 2. nadzornik, Gary, lud., Toleston, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVSE, 3. uad¿., 1 Craib St., Nurnrey Hill, N. S. Pittaburgh, porotniki: IVAN GORÔEK, 1. porotnik, Bo* 105, Radley, Kansas. JAKOB K Oí'JAN, 2. porotnik, 1400 E. 52nd St., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KAKLINGER, 3. porotnik, Girard, Kanta», R. F. d. 4, Bo» VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M D., 62U2 St. Clair Ave., Cleveland, Obio. POMOŽNI ODBOR: ULAVNl URAD y biéi it. 46 Main St., Coneuiaugh, l'a. STENDAL 1 VAN, Coucmaugb, Pa., lio* 781. GAČN1K IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. GABREN AJA JAKOB, Bo* 422, Conemaugb, fa. BOVC FRANK, R. F. D. 5, Bo* 111, Jobiistown, à'a. SUHODOLNIK IVAN, Bo* 273, Boutb Fork, 1'». ZOLER ALOJZIJ, Bo* 514, Conemaugb, Pa. O. Pa. 86 4'Reichenherger Ztg.' poroča: Vojni minister je izjavil, tla bo jam so zaprli, da se bila ena najbolje obiskanih, kar bodo stari delavci razšli, v tem jih je še do danes priredil socia- času pa iščejo okoli skebc. Torej j listični klub. In uspeh je zado- rojaki, bodite previdni, ako pri-voljiv v vsakem oziru. de v kakšni naselbini tak človek, Dasiravno je izgledalo, kakor da išče ljudi za Hooversville, Pa., da so se vse vremenske sile zdru- naj nihče ne gre tja. Tam še ved-žile proti nam, je bila vendar pri- no traja štrajk. .Mislim, da Slo-reditev izredno dobro obiskana in vencev ne iščejo, pač pa Slovake lahko rečem, da je število pre- in Madžare. Ako kdo kaj izve, da segalo 400 oseb, odštevši mlade z. se mogoče kakšen Slovak ali dru-In kot je videti in čuti ml lju- gi narod v bližini misli preseliti di, ki so posetili našo prvo prvo- na Hooversville, naj ga, če le, majsko slavnost, so bili z njo po- more, ustavi in mu pove, da je polnoma zadovoljni, in vedno v tam štrajk. Kaj bodo naredili, vprašuje od ene in <1 rutro stra- bom pozneje i>oročal. Pozdrav ni, kdaj da zopet priredimo kaj vsem zavednim delavcem podobnega. Kar se igre in diletantov tiče, prepustim sodbo občinstvu. Paje ol glasovi proti 109, To izgletla, kakor tla je večina v poslanski zbornici prot¡utilitaristična. Ali okrutno bi se zmotil, kdor bi to verjel. Poglavje t» povišanju armade še ni zaključeno, kajti sedaj se bo ravnalo tak») kakor v vsakem slučaju, kathir prihajata obe zbornici kongresa do neenakih zaključkov. Tam se lahko še marsikaj izpremeni. Ne glede na tt) je pa mnogo poslancev le zato glasovalo drugače kakor senatorji, ker bi radi, da se pomnoži milica, za katero zahtevajo tudi posebne privilegije. Milica ali stalna armada — to je pa v Ameriki vseeno. Militarizem je eno kakor drugo. sta. Iz Nemčije »ta bila navzoča Adolf Hoffmann in llerinann Fleissner. Kaj se je sklepalo, nam še ni znano. Če je verjeti vesti iz Ženeve, je tudi še veliko vprašanje. Kaj je s sodrugom Liebknechtom? Rastni kratke vesli, da je bil aretiran pri majniškl demonstraciji, ni še nobenega pojasnila o njegovi a-retaeiji. Nemški .vladi se ne zdi potrebno, tla hi razložila stvar, tlasi ne pomeni Liebknechtovo i-me vsled notranjih dogodkov v Nemčiji, odkar se je pričela vojna, gotovo nič manj od Bethinann Holhvegovega ali pa Viljemovcga imena.' Ker pa je šla vest o njegovi aretaciji po vsem svetu, je gotovo, da bi berlinska vlada hitro povedala svoje razloge, če bi mogla naprtiti Liebkneehtu kakšen velik greh. I/, tega je sklepati, tla mu vendar ne more očitati "velcizdajstva " ali podobne strahote, ampak je pač porabila prvo priliko, ki jo je našla, tla mu more vsaj za nekaj časa zamašiti usta. Medtem prihajata v zvezi z Liebknechtovo aretacijo dve drugi vesti. Prva iz Kodanja pravi, tla no bile v Berlinu zaradi tega nove demonstracije, katere je razpršila policija. Druga iz Amsterdama pravi: "Po poročilih, ki st> došla sem, je mogoče, tla bo Liebkneehtu ukazano, naj se vrne na fronto k svojemu polku. Nasprotniki Liebknechtovi priporočajo vladi, naj se na ta način varuje novih Lichkncchtovih napadov." Popolnoma se namen Liebknechtovih sovražnikov tudi ua ta način ne bi dosegel. Vladi so najbolj zoprni njegovi govori v parlamentu. Tam ga pa ne more izključiti. Kadar je sklican rajhstag, ga tudi na fronti im* morejo zadržavati. Sicer je pa prišlo sedaj poročilo, tla je rajhstag z 229 glasovi proti 111 odklonil socialistični predlog, «la naj se Liebkneeht izpusti iz zapora in odloži njegov proces, dokler zboruje parlament. Liebkneeht je baje priznal, «la se je udeležil mirovne demonstracije, odločno pa odklanja vsako ob«lolžitev veleizdaje. Da so kršili Liebknechtovo poslaniško imuniteto, je popolnoma nepostavno. Ali večina rajh-staga je zadovoljna, tla je za mrežo tisti, ki ji je delal največ skrbi, pa se ne briga za zakon. V New Vorku se je letos demonstracije dne 1. maja udeležilo čez stotisoč delavcev. V mestu, kakršno je New York, bi jih bilo seveda lahko mnogo >•♦'«"'. Stotisoč je nekako minimalno število majskih demonstrantov na Dunaju — seveda v mirnih časih. .Med Dunajem in New Yorkein je pa razlika. Kljub temu je to velik dogodek. Menda ni bilo v New Yorku še nikdar take majske demonstracije. In če se vzame konservativnost ameriškega delavstva v poštev, tedaj je ta napredek zelo pomemben. Sami sebe sicer nikdar radi ne varamo, in nočemo se vdajati iluzijam, iz katerih se človek zelo neprijetno zdrami. V New Yorku je nekoliko velikih stavk. Par stotisoč delavcev je v štrajku. Bilo bi mogoče, da so se nekateri izmed njih udeležili parade le zato, ker niso ty^Uiyi delu Toda če jih nekoliko tism" odštejemo na ta račun, in če ne vpoštevamo, da se na drugi strani tudi mnogo socialistov ni moglo udeležiti sprevoda, ker delajo v podjetjih, kjer imajo premalo somišljenikov, da bi mogli pustiti delo. ostane vendar množica, ki daleč prekaša vse dosedanje socialistične demonstracije. To je pa dobro znamenje za letošnje volitve in bi moralo vsakega sodruga vzpodbuditi, tla dela letos s podvojenimi močmi. Če se to stoii, lahko dosežemo uspeh, ki se ho delavstvu izplačal. Iz Berlina poročajo, tla so po statistiki, katero votli Nemčija, Italijani «)«l začetka vojne izgubili 3000 častnikov, vštevši mrtve, ranjene in p«»-grešane. Me«l njimi je pet generalov, 62 polkovnikov, 104 majorji in o44 stotnikov. Nemški tisk poroča tt) z zadoščenjem. Seveda st) nemške izgube mnogo večje. Ali z oziroin na to, tla se bojujejo Italijani le z Avstrijo in sicer na bojišču, ki je za razmere v sedanji vojni precej malino, so t«- izgube že ttuli nekaj. Iz Ženeve v Švici prihaja sledeče poročilo: Švicarski socialisti pripovedujejo, «bi so dobili vesti o ustrelitvi treh častnikov in dvaintridese tih vojakov, ki so razdajali po zakupili brošure o drugi zimmerwahlski konferenci. Na tej konferenci je bilo baje protestirano proti bojnim metodam, katerih se poslužuje Nemčija. Koliko nam je znano, je bila v Zimmerwablu res druga konferenca, katere so se med drugim udeležili trije francoski in dva neii|ška sociali- Irska revolta je končana. Skrušila se j«1, ka-kor je bilo z oziroin na razmere neizogibno pričakovali. Skrušila se.je, kakor bi se bila skrušila revolta Slovencev, katero so nekateri navdušeni slepci zahtevali iz varnega ameriškega zavetja Mala neza pameti.O človečnosti niti ne govorimo, ker vemo, da ne igra v državni politiki nobene vloge. Zdrav prevdarek pa bi bil angleški vladi lahko povedal, da bi ravnala mnogo pametneje, če bi bila opustila vse smrtne kazni iu pokazala Ircem, tla ji ne gre za maščevanje. Vse smrtne obsodbe-ne bodo zastrašile tistih na Irskem, ki mislijo še za bodočnost na revolucijo: pametna, pravična politika bi lahko dosegla uspeh. Ali kakor so šovinisti slepi, tako «.o slepi vladajoči. Angbška vlada se je najbrže bala. «la bi bili \ tujini smatrali milostno postopanje z irskimi pnntarji za slabost. A ravno svojo moč bi bila Anglija pokazala s tem. STAVKE V CHICAOI. Pri Harvester Co. V dvamiljonakea mestu ob mi-I rhiganskem jezeru je toliko delavskega gibanja, da dobivajo podjetniki sive lase in gledajo s i»iiirt- nim strahom na situacijo. Ne hoje se za svoje življenje; temu noče ; nihče nič. Ali strah za profile i je hujši. In obramba neomejenega izkoriščanja postaja od dne tlo dne težavnejša. Pričelo se je pri McCormicku. Odtod se je stavka razširila; tudi ! Deeringovi delavci so zapustili delt). Doslej se nadaljuje boj, kajti Harvester Company upa še vedno, da spelje delavstvo na kakršenkoli način na leti. Začetkom zadnjega tedna se je podjetništvu posrečilo spraviti par sto delavcev nazaj v tovarno. Pravili so jim, tla je tvrdka dosegla sporazum z vodstvom stavke, neorganizirani in neizkušeni delavci so jim verjeli, iu ko st) bili na delu, so ostali tam. Ravnateljstvo je takoj razbobna-lo. tla s<- j«* vrnilo par tisoč delavcev na tlelt), tlasi je vsakdo, če je šel po Blue Island Avenue, lahko videl, tla se v tovarni ne dela, ampak tla le par ljudi nekaj markira. Medtem ko je družba mislila, tla zvabi s svojimi triki polagoma ve-( čino delavcev nazaj, je pa morala koncem tetina doživeti, da so še tisti zapeljani zopet zapustili tovarno. Kakor se zdi, prihaja podjetje imlagoma vendar k spoznanju pravega položaja. Su|)eriu-tedent je že odložil prvotno ošab-nost iu postaja uljudnejši. Le o priznanju organizacije noče slišati ničesar. Ce st) delavci pametni, bodo pa ravno na tej točki naj-trdneje vztrajali, kajti organizacija je edino sredstvo, da si morejo to, kar si prhlobe v stavki, tudi j ohraniti po stavki. Pri Malleable Iron Works. Tez štirinajst dni traje že stavka v obeh tovarnah Malleable Iron Works. Čez 8000 delavcev | je udeleženih. Tudi tukaj je bila družba v začetku popolnoma nedostopna. Hotela je biti absolutna "gospodinja v svoji hiši." Sedaj se že mehča, kajti zasvetilo se ji je, «la bi ostala vrata tovarn lahko mnogo dalje zaprta, nego ji je prav, če vztraja v svoji trmi. Nekako četrtina delavcev se je že razšla. Dobili so drugo delo, in tudi (»stali nimajo strahu, da pridejo poti kap, če se stavka zavleče. V mnogih krajih se sedaj i-ščejo delavske roke. Delavci se jiosebno pritožujejo, da so forematii in drugi priganja-či do stavke surovo ravnali z njimi in zahtevajo jamstva, da se to popravi. Razun t «-ga se bojujejo za regulacijo plač, delovnega časa in ureditev razmer v tovarnah. Pri Union Special Machine Co. Stavka v tem zavodu na Kinzie in Franklin St. bi se po mnenju kompanijskega predsednika F. S. Northa lahko takoj končala, če bi bili delavc^ 44dovolj pametni" in hi se vrnili na tlelo; kajti če tega n«' store, lahko izgube petodstotni bonus, ki bi se jim moral izplačati — meseca novembra. Delavci nočejo biti tako 44pametni" in ne marajo za obljubljeni bonus prodati svojih boljših pravic. Predsednik North ima na svojih goslih še drugo struno, Stavkar-jeni namreč grozi, da bo vsakdo «lo skrajnosti zasledovan za najmanjše nadlegovanje gospodov stavkokazov. Ali tlasi so stavkarji že občutili gorjače mož takozva-n«'ga zakona, se niso dali vgnati v kozji rog. Pri L. Wolf Mfg. Co. Na Fullerton in Robey Ave. je stavka pri Wolf Manufacturing Company; zadnje dni se je tolikt) razširila, tla j«» tlelo v vseh otblel-kih. izvzetnši štiri, ustavljeno. Stolarski delavci. V petek so ustavili mizarji in I drugi delavci, zaposleni pri firmah Colonial Chair Co. na 1746 N. Maplewood St. in Johnson Chair Co. na 4701 W. North Ave. delo. V ob«-h tovarnah zahtevajo boljšo plačo, skrajšanje delovnega ča sa. priznanje organizacije in ureditev razmer v delavnicah. Kožarne. V večini večjih ehicaških kožam je stavka. Sedaj se je četrta izmeti njih, Monarch Leather Co., vdala in j«* podpisala pogodbo z unijo. Priznala je organizacijo, dovolila 12 in pol procenta priboljška in devetumi dolovnik. 250 delavcev se je vsled tega vr- nilo na delo. Vr ostalih kožarnah je ¿e okrog 200 delavcev v stavki. Pri William D. Oibbson Oo. V petek je stopilo 400 delavcev te družbe, ki izdeluje na 500 W. Huron St. jckl elle postelje, y stav-1 ko, ker je tvrdka odklonila unij sko delavnico. Stavka je bila tam ' že pred par dnevi iu družba je ta-| krat podpisala linijsko pogodbo, katero je pa takoj prelomila s tem, da ni hotela odpustiti treh stavkokazov. Tobačni delavci. Pri tvrdki Sardell'a Cigar Co., 4402 W. Madison St., so delavci u-atavili delo, ker jim je dražba hotela utrgati plačo. Pri La Prefe-rencia Cigar Co., 1052 W. 12th St., je v petek 50 deklet ustavilo delo, stvii!<\ Ind.. mim j« pl»al: "Moj» ftoua }* ImoU bol v Celodcu Inda bolečine so preoelutlu i>otcru ko ju rabil» Severov Žt-vljemkl linijam.*' O ra ici ID Cenjenim rojakom priporočam, da kupite tobak in slaščice v moji prodajalni. Vedel bom ceniti Vašo naklonjenost. Poštena postrežba. Emil M. Markich, 5306 Butler St. Pittsburgh, Pa. (20-7 Advert ) ~ ^ --- ..... Central Hotel Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. Kadar kupujete zdravil«. zaMevitjt* vo lno Severov« In tflejt«*. dn lih dobite. l^>knr-Darji VM>pov«i
  • om sledeče: Kjer je le količkoj nik aodne^^l m poveduje stavkarjem takorekoč. ta namen pred ali pa po kongresu vegja udeležba na tem shodu, ki vse, razun da so še pa svetu. V veselice i. t. d. Imena izvoljenih j je tom važll'ejyt kei. SP mora so-prvi vrsti so jim prepovedane delegatov naj se takoj naznanijo< ci ^ naša misel, katero bi even-i cije Sidney Hillman jc napovedal tuclno zagovarjali na kongresu, splošno krojaški) stavko in misli,: Veljavno pa bi bilo seveda še le da bo v kratkem ¡10.000 krojačev P«>tem, če bi za tt> glasovala veči-jfit v štrajku _ M. K. Sostarich, tajnik. N. S. Pittsburgh, Pa. Konferenčni odbor (tajniško vi-jcee) štev. 1. ima svoj redni sesla- !j nek v nedeljo 21. maja t. 1. na &79 South Canal St., N. S. Pittsburgh, Pa. Začetak točno ob 9. dopoldne. .< S socialističnim pozdravom Pavao lianas, tajnik. Huntington, Ark. Jugoslovanski socialistični klub 107 poziva vse svoje člane in Torej je na vsak način naj-j vse rojake naprednega duha, na j bolje, da izvolite svoje delegate, se polnoštevilno udeleže seje, ki W. W. Kimball Piano Co. kjer je le količkaj mogoče. |>o v nedeljo, 21. t. m. v stanova- Pri tej tvrdki je stavka v tovar- C parno, tla bodo klubi kolikor nju sodruga Antona Medveda, ni za glasovirje. Začetkom ni ho- mogoče upoštevali te nasvete in Sotlrugi naj vzamejo v poštev, tel KUperintcmlent podjetja poslali na kongres svoje najboljše ,|a uo ill0rej0 imeti seje nikdar ničesar slišati o pogajanju, ali ko moči. da z združenimi močmi izje stavka postala splošna, je začel vršimo delo kolikor mogoče naj- odpirati ušesa. Sedaj je pripravljen sprejeti delavski odbor in se informirati o zahtevah. Northwestern Railroad Co. Delavci pri popravljanju železniških vozov na Crawford Ave. zahtevajo od železniške družbe, du se odpravi delo po kosu, da se plača 35 centov na uro, prizna unija, skrajša delovni čas in zagotovi človeško postopanje. V delavnicah je bilo zaposlenih blizu 1000 delavcev. V stavko so šli vsi. bolje v zadovoljstvo iu korist revnih prolctarcev. Za odbor slovenske sekcije J. S. Z. Frank Šavs, tajnik. pravega pomena, če se jih članstvo ne udeležuje. Nobena reč se ne more tedaj temeljito razpravljati in noben zaključek se ne more smatrati za sklep večine. Kdor se da komandirati od na-zadnjakov, ne more biti nikdar i pravi sodrug. Kdor pa tnisli s Chicago, 111. svojo glavo, ne bo vlekel nazaj, S tem se vabijo vsi člani kluba ampak bo pomagal napredku, št. L'J. S. Z., da se polnoštevilno V nadi, da se snidemo na tri-udeleže klubove seje v petek ve- letnem sestanku vsi in ukrenemo čer dne 19. t. m. v navadnem pro- kaj koristnega, pozdravljam vsi štoru. Rešiti imamo več važnih | zavedne sodruge. Razširite svojo znanje! Pourite po o aociulizmu! Razvedrite si «lolin? " Prolelaree " ima v svoji književni zalogi bledelo knjigo in brošure. Pošljite naročilo Se danes: Maksim Gorkl: Mati, mehka veiba ...............................$1.00 Upton Sinclair (postov. Jos. Zavertnik in It. Kakor): Džungel. Povest is chicaikih klavnic ...........................................75 Enrico rerrl: Socializem in moderna veda.........<................50 Proleurtat.....................................................10 Etbin Kristan: Nevarni socializem ................................10 Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10 Socializem.......................................................10 Socialistična knjižnica. 2 zvezka in "Naša bogatstva" ..............10 Kapitalistični razred.............................................10 Vojna in socijalna demokracija...................................15 Prof. Wahrmund l '¿immer. K'iianurl H«rmn«*k Or. Anton lliankm» John Kur.ik A. V. t;«rO»*fr John C. Kr»*a Krotit Kunde J »m«»» K. Strplni C. K. Wall*« k INDIANA: — n Clinton, 111(1. — J»»g«»l- aoc. klub, tajnik Ign. Muiar, U Bx 449; organ»*a tor Ast. Ladih», $24 N. Uth St. Soje »o vsako prvo in tretjo soboto v me- vrču ob 7. uri zvečer. .VI. Umi v, lud. — Jugosl. aoc. udruienje, tujaik Htauko Novakov u h,. 1029 Wu*hiugton St. f 1U3. \Vl»itiuy. lud.—Jugosl. soc. udrui., tajulk Frank Jancicb, 401—1'Jl Ht. 1 ti,i Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je 2114*59 Blue Uland Avenue, Chlcago, H«. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni o J^ADAR potrebujete društvene pc- J o trebščine kot zastave, kape, re- ^frffiffp^ o galije, uniforme, pečate in vse drugo / o obrnite se na svojega rojaka V ' F. KERŽE CO., i \ i: o 2711 South Mil!are! Avenue. & \ ¡! ;; cHicAGo, ILL. * ¡; i* t i > J \ Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano, J | »i „ »t »♦♦♦♦o»* fm« OHIO Edini slovenski pogretonik M A RUN BARETINČIC 324 BROAD STRFET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. OREGON: 47. Portland, Ore, JugoaL soc. udrui.. tajnik Lukas Istvsnicb, 021 Pit!well av V lekarnah Aroicnd (»autier, - lan fraucoskcga instituta in ¡1. t»»r znamenit«'^:' dela • o redilimsti, j«' razlagat med 1 itnn jem na medicinski akademiji zdravilno in rcdilnn vrednost \ ¡11 in med drugim i»* ¡-«'kt*l sledeče: ''Vino jt» koristno delavcu, ki drla nezadostni brani, starcu, ki ga zapušča mor, človeku, ki je pravkar okreval od b»de/.ni, hribolazcu, raziskovalcu, in tistim, ki žive v mrzlih, vlažnih in močvirnatih krajih, vojaku v zimski bitki — sploh \ som tistim, ki žive v slabih razmerah, ki v večji meri izrabljajo svojo eneržijo, ali ki hočejo, da se jim vrne izgubljena krepost v kratki dobi, kajti v vinu je cueržija, ki se pojavi takoj." EKSEKUTIVA: Dimicb, Filip Oodlna, P. Kokotovich, Fr. Mrgole, M Polovina. J. Krpsn, I. Paich, Alex Dubravac, Frank Hren. B. Zikič. Fr. Kaus in V. SuSa. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Frank Petrich, gl. tajnik, 803 W. Madison Street, 4th Hoor, Chirago, III. Heje eksekutive so vsako prvo pohot» v mesecu ob 8. zvečer na S(i:i W. Madison St. NADZOENIODBOR: Mike Mavrich, Chicago. III.; Demeter Kkonomoff, («urv, lud.; L Celirh, West AUis, Wis.; N. Dimicb, Chicago, III. ODBOR ZA TISKARNO Frank Zaje. predsednik, Alex Dubravac blagajnik, Pet. Kokotovich tajnik, Frank Mrgole in Jos. Steiner odborniki. TRINTRS BiTTIRWlNE ima vse redih»»1 sile rdečega vina il» vue zdravilne k * .i lit«'te, k ¡t t' » in.! je primešana skrlmo izbrana količina zelišč dokazane medicinske vrednosti. To imenitno sredstvo izčisti drobovje. odstrani zapeko. prepreči bolezen, glavobol Itd pomaga k tboljsi prebavnostl, povrne apff !.. ^^ Klubi, ki tele govornike, naj se obrnejo do gl. t.jnika. ARKANSAS: — NI. Fort Hmith, Ark.—Jugosl. hoc. klub, taj. Krank Otilc, box .'»7. Jcnnv J.ind. Ark. Meje se vsako tretjo nedeljo v mesecu, v Jcnnv l.ind, Ark. 107. Hutington, Ark.—Jugosl. aoc. klub, taj. Jno. Jarnovich, H. F. I). Boi 107. HO. llartford, Ark. — Tajnik John Kobas, box 8, Hartford, Ark. ARIZONA: — 164. Globe, Ariz.—Jugosl. soc. udruL, tajnik Itartol (»jikovich, box ll!»7. COLORADO:— 132. Pueblo, Colo. — Jugosl. aoc, klub, tajnik Chas. Pogorelec, .">08 Moffat ave. ILLINOIS: — . 1. Chicago, 111.—Jugosl. aoe. klub, tajnik Filip Godina, 2814 8o. Karlov aw. 4, La Salle, 111.—Jugoslovanski socialistični klub, tsjnik John Hogel, 427 Ster-ling Htrect. 6. Cbieago, III.—Jugosl. Soe. Udruženje, tajnik (>eo. Habič, 1944 No. Kacine Avsane. 20 Chicago, 111.—Jugoslavensko aoe. udrufteaje, tajnik Pctar Kokotovich, 2306 1 Clvbourn Avenue. 4,V Wsnkegan, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik l\ 1'eklaj, »27 Belvidere Mt. 46. Panama, lil. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Andr llerfib\ Box S31. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino Cena $1.00 JOS. TRINER izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave Chicago, III 'esktisile Trinerjev liniment mi nabrekle /.gilte. Cčinek ."m- in OOe.