Telefon M. 74.
roMimno Atevilka /O h.
P« /oitl »ra|«Maii:
m
ttln ieto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , «etrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
Viipravniftivu prajamsa
3ft
telo leto r.aprrj 20 K — b pol leta j 10 , — , -Setrt , , 5,-.
mesec , X > »
2» ODiUjsuje na 20 h n»eBec'
Političen list za slovenski narod.
Naročnine m Insertte sprejema uprsvništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitar ;eve ulice št. 2.
Rokopisi st ne vrsfiajo, nefrauKovana pisma ne vsprejfcKiajo.
Uredništvo je v Seme niSkih ulicah St. 2.1., 17
Izhaja vsak dan. irv/em3 nedelje in praznike, ob pol uri popoldne.
Štev. 3.
V Ljubljani, v soboto 4. januvarija 1902.
— ——--- ---- — ---
Letnik XXX.
Liberalni agent.
Pozor!
Znano je, da je Hribar v Ljubljani v kandidatnem govoru strahovito udrihal po konsumnih društvih. Istotako je znano, da je on sam ud konsumnega društva.
Znano je, da on očita katoliškemu ča sopisju obrekovanje. Istotako je znano, da je on pri »Narodni Tiskarni«, ki izdaje »N a r o d«.
Znano je, da je Hribar velik rodoljub. Istotako je znano, da je on v nem-škoslovenski liberalni zvezi.
Znano je, da se Hribar hvali vedno s prijateljstvom Str o s s m a y e r j e v i m. Istotako je znano, da je on nasprotnik svojega škofa.
Znano je, da je Hribar v Ljubljani glavni zastopnik banke »Slavij e«. Istotako je znano, da je on ljubljanski župan.
Znano je, da je Hribar nasprotnik ka-toliškonarodne gospodarske organi z a c i j e. Istotako je znano, da je on pri ljubljanski kreditni banki.
Bilo je zadnje dni decembra. V deželnem zboru so katoliškonarodni poslanci krtačili dr. Tavčarju kožuh, ker je izjavil, da bo delal po načelu: »Liberalcem groš, klerikalcem pa knof!« Takrat je Hribar nastopil v obrambo dr. Tavčarjevo in je v svoji vnemi še celo »objektivnost« »Sloven. Naroda« -zanesel v zbornico.
Zadnji dan prošlega lBta Be je v občinski seji spravil nad nas in nam očital »sve-tohlinstvo« itd.
A ravno te dni so se v njegovi pisarni, v pisarni »Slavije«, pisala pisma na cerkvena predstojništva, v katerih jih poživlja, da naj cerkvena posestva pri njej zavarujejo!
Nesrečo zavarovalnice »Unio catholica« hoče zastopstvo »Slavije« izrabiti za banko »Slavijo«, in v teh pismih pravi:
»Prigovarjalo se Vam bode od gotove strani, da zavarujete cerkvena poslopja in premičnosti pri zavaro valnici, katerej ste morebiti v srcu tudi sami na
k 1 o n j e 11 i. Priporočamo Vam pa, da si stvar dobro premislite, kajti zavarovanje mora pred vsem dajati zavarovancu -absolutno varnost.« In na to pride refren: »Torej zavarujte pri nas, pri »Slaviji« !
Tolike predrznosti od voditelja liberalne stranke ne b>. bili pričakovali. Sicer agent je agent! A to je preveč! Ali veste, kaj piše »Narod« o cerkvenem premoženju? Da se po goljufiji, po izkoriščevanju, po ropu med ljudstvom pridobiva! In od tega premoženja hoče »Slavija« imeti svoje dobičke! Da, njeno zastopstvo je še celo v skrbeh za varnost tega premoženja!
Dr. Tavčar je rekel, ua so cerkve na gričih znamenja naše sužnosti! In iz •znamenj naše sužnosti« hočejo liberalci kovati kapital za svojo banko !
Ali ni »Slov. Narod«, Hribarjevo glasilo, pisal še pred kratkim, da ljudje ne smejo hoditi v cerkvi k darovanju, ali ni hujskal, da se naj sploh nič ne da za cerkev? Dr. Tavčar je po shodih govoril, da je katoliško bogoslužjo »predrago« in da si bo treba cenejše izbrati. In zdaj tisti Hribar stopa pred cerkvena predstojništva in v ginljivi skrbi za varnost cerkvenega premoženja zahteva »Slavija«, da se naj cerkveno premoženje pri njej zavaruje!
No, na pisma se vendar ni sam podpisal Hribar, ampak podpisana sta Kuhar in Avšič. Menda se je Hribarju samemu zdelo, da njegovo ime pri cerkvenih predstojništvih baš ne služi v priporočilo njegovi banki.
Ta skrb za varnost cerkvenega premoženja jo vsekako jako liberalna in — agentska!
Svoji k svojim ! Pazite na varnost cerkvenega in svojega premoženja!
Sestanek krščansko-mislečeja učiteljstva.
Shod.
Ob častni udeležbi učiteljstva se je vršil v ponedeljek dopoludne shod v veliki dvorani »Katol. Doma«. Od staroste slovenskega učiteljstva do najmlajših moči, vse je združila ista vzvišena ideja, shod je počastil s svojim prihodom tudi prevzv. g. knezoškof
dr. A. B. J e g 1 i č. G. predsednik dež. pc si. Jaklič je pozdravil g. knezoškofa in otvoril zborovanje z nagovorom, ki je prevzel srca vseh navzočih.
»Prodno otvarjam današnje zborovanje«, povdarjal je g. predsednik, »pozdravljam prav iskreno vse, zlasti g. drž. poslanca dr. Žitnika, ki bo erovoril o šolskem vprašanji, gdč. učiteljico Stupco, g. prof. Doklerja in g. tovariša Slapšaka, ki so se potrudili in pripravili predavanja, ki so jedro našega zborovanja.
Pozdravljam zastopnike naših podružnic, zlasti velerodno gdč. Holzinger pi. Weidich, c. kr. učiteljico, predsednico katol. društva slovenskih učiteljic v Gorici. — Ona je prej, predno smo mi mislili, organizovala ožji krog učiteljic na krščanskem temelju, in nam pokazala pot in dala pogum.
Pozdravljam vrlega predsednika prve podružnice »Slomškove zveze« v Idriji, c. kr. učitelja gosp. Vogelnika, ki je pripeljal svoje zbrane iz tako odročne Idrije.
Pozdravljam predsednika goriške podružnice »Slomškove zveze«, g. nadučitelja čenfiiča iz Kojskega, ki je pred nekaj meseci navzlic nečuvenemu in surovemu terorizmu ustvaril organizacijo krščansko-mi-slečih učiteljev na Goriškem. Prepričan sem, da bo njegov napor imel lep vspeh, in ga prosim, da ga zasramovanje njegovih in naših nasprotnikov ne boli, da vstraja.
Vesel sem, ko vidim vas, tovariši in to varišice, zlasti ve, ki imate več moškega srca, kakor marsikateri mož, ki se bije na prei takrat, ko ga nihče ne kliče »na ko-rajžo«.
Ni nas dosti po številu in ko bi človek mislil, vsi so tukaj in tako malo jih je, bi morda obupal, a jaz moram reči, dosti nas je, za naše razmere prav dosti.
Mnogo jih je ostalo doma bodisi zaradi družinskih razmer, bodisi zaradi oddaljenega pota, saj veste, da s praznim žepom se ne more daleč. Mnogo jih je pa opravičilo svojo odsotnost.
Ni baš prijetno izpostavljati se vsakovrstnim napadom, ni vsak pripravljen stopiti pred nasprotnika, ker se boji podlih insultov, ker ga bole nesramna sumničenja. — Tega ne zmore vsaki, naj je še tako
zvest ideji »Slomškove zveze«, zato jih ne smemo preveč obsojati. — Pa razmere se bodo premenile in se tudi morajo predru-gačiti in čas ni več daleč, ko bo slovenski učitelj se smel pokazati zvestega in prepričanega katolika v šoli in zunaj, brez strahu, da bi ga zaradi tega ne zasramovali njegovi tovariši, kar se sedaj dogaja.
Vdeležujemo se velike borbe na polji šolstva, katera borba odloči, ali bo prihodnji rod brezbožen ali pa krščanski. Sveta dolžnost vseh katolikov je sodelovati v tej važni borbi. Z zaupanjem na božjo pomoč pa morajo sodelovati zlasti učitelji in vzgojitelji naroda, ako nočejo biti sovražniki svojega rodu in izdajalci Boga in domovine.
Naj bi današnje zborovanje obrodilo dosti dobrega sadu domovini v prid, Bogu v čast in v naše okrepljenje. V to nam Bog pomozi.
Prevz. g. knezoškof povdarja, da je, ko je prišel v Ljubljano, med učiteljstvom slabo kazalo. Duhovne vaje so dale povod, da se je pričelo tudi mod učiteljstvom zdravo gibanje. „Slomškova zveza« s svojimi podružnicami in »Slov. učiteljem« je v par letih provzročila lep napredek in postavila organizaciji kršč.-mislečega učiteljstva trden temelj. Učiteljski poklic je krasen v vzvišenosti luči sv. vere. Učiteljstvo tudi nadaljuj delo, katerega je pričel božji Učo-nik. Širite edino pravo omiko med narod. Prava omika, je omika src V sveti veri imata mnogo tolažbe in pred Bogom ima krščansko delujoče učiteljstvo veliko zaslu-ženje. V vernosti najbolj zagotovite sebi dober vspeh. Veren učitelj moli zase in za svoje otroke. Iz nebes dobi milosti in pomoč božjo. Za Vami je krščansko ljudstvo, z Vami je Bog!
G. predsednik Jaklič se zahvali vla-diki za prijazne besede in prevz. g. knezoškof podeli zbranim višjepastirski blagoslov.
Drž. posl. g. dr. Žitnik poroča na to jako zanimivo o šolskem vprašanju. Njegov govor objavimo dobesedno.
G. prol. Dokler je predaval potem o vprašanju, kaj in kako naj bere mladina. Opiraje se na higijenične, moralne in intelektuelne potrebe je izločil za mladino neprimerno slovstvo od dobrega. Nato
LISTEK.
Edinstvo.
Bismarcka imenujejo velikega moža, ker je združil Nemce in ustanovil tako zvano in toli slavljeno nemško edinost. Dasi pa uči že stareo Goethe, da eno ni primerno vsem, poskuša jih dandanes veliko, pridobiti si slave po istem potu. Ta hoče združiti in zediniti razprte člane pevskega ali bralnega društva, oni celo kuha lim, s katerim heče trdno zliinati edinost Slovencev. Vse lepo, toda Bismarckov je malo, doslej poznamo še le enega, in vendar je bilo edinstvo že večkrat potrebno.
Naš »Učiteljski Tovariš« tudi skuša zjediniti učitelje. Po svoje, seveda. Kakor smo že povedali, umevamo take težnje, ker tudi po njih pride človek do slave, katera je cilj hrepenenja marsikoga v samotnih urah. Lepo je res, ako nosijo ulice in trgi slav-ljenčevo ime, in kak mramornat ali bronast kip tudi ni, da bi ga človek zaničeval. Toda Bismarckov je malo. Veliko ložje se dobe ljudje, podobni Vsenemcem, kateri bi, ka-
kor znano, najraje nad vsak hlev postavili soho Bismarcka. To so prenapetneži, katerih je med vsemi narodi, ljudje, ki vidijo zasluge tam, kjer jih v resnici ni, kakor tudi Vsenemci štejejo Bismarcku vse v zaslugo, pa bodi zaslužno ali ne. Tako torej ljudje brez lastne sodbe. Taki bodo pripravljeni, slaviti prizadevanje »Učit. Tovariša«.
Prizadevanje tega lista meri na to, da bi spravil vse učitelje pod jeden klobuk. Toda ta klobuk, tako list v zadnji številki gostobesedno zatrjuje, ne bode »klerikalcev široki klobuk«. Dotični stavek zadnjega »Učiteljskega Tovariša« bere se kakor tedensko poročilo kakega modnega lista: Široki klobuki so iz mode, nosijo jih le še ljudje, kateri niso več na vrhuncu in kateri ne morejo zahtevati, da jih modni svet smatra kot polnoveljavne; to čutijo sami, ker se na bu-levardih, koder kraljuje vsemogočna moda, ne upajo pokazati.
Torej »Učit. Tovariš« je za ozki klobuk. Dobro, mi nimamo nič proti temu. Nekaterim vso bolj prija to, kar jo ozko, ozek klobuk, ozka suknja, ozko obzorje. Nam je popolnoma vse jedno, kake modo se oklene kedo, in ako je »Učiteljski Tovariš« na-
sprotnik širokega klobuka, se mi radi tega prav nič ne jezimo. Seveda bodo »Učiteljski Tovariš« koj dejal, da smo že zopet »nadeli črnim svojim dušam vesele in prijazne maske«, ker se ne jezimo, da nas on in njegovi ne marajo.
»Črnim svojim dušam nadeli so vesele in prijazne maske«. Tako piše o nas zadnji »Učit. Tovariš«. Tako strašansko predpustno bi se pa vendar ne smelo pisati že sedaj, ko smo komaj leto zaceli. Priznavamo pa, da je ta način pisanja o duši izviren. Kako lepo, ako se udomači ta način, se bode slišalo : »Hlače Vaše duše so nekoliko preširoke in jih duša ne izpolni popolnoma! Napravite moji duši nov svršnik. Crevlji duše naj bodo vedno dosti široki, da ne dobi kurjih očes.« Kaj ne, dragi bravec, to se bode lepo slišalo? Posebno zadnji stavek priporočamo »Učit. Tov.« v uvaževanje.
Kedar ga bode uvaževal, takrat tudi ne bode pisal stavkov, kakoršna sta tale dva: »To so sadovi klerikalne politike! Kar jih pomni zgodovina, vsi so bili zgolj hipne vrednosti, trenotnega obstanka — kakor mehurčki iz mila, če nam Je dovoljeno rabiti to primero v slučaju, ko imamo opravek z
ostalim, španskemu beraškemu plemstvu identičnim klerikalizmom.«
Torej sedaj vemo, kaj je klerikalizem. Kierikalizem — špansko beraško plemstvo. Duhovito ! Samo tega ne vemo, zakaj bi ne bilo dovoljeno, rabiti primero o mehurčkih iz mila, kedar govori »Tovariš« o španskem plemstvu. Ali tako zelo spoštuje svoje mehurčke iz mila ? Tako spoštovanje bilo bi sumljivo in bi kazalo, s kom se »Tovariš« najraje peča. In pa tisto sklicavanje na zgodovino. Friderik Schlegel rekel je, kakor se nam je s posebnim povdarkom pravilo, ko smo jeli učiti so zgodovino: »DerHistoriker ist ein riickvvarts gekehrter Prophet.« »Tovariš« je pa že zelo nazaj obrnen prorok, ako trdi, da so »sadovi klerikalno politiko trenotni«. Zakaj pa potem toliko pišete proti njim ?
Sinočnji »Slov. Narod« obeta, da se hočejo liberalci ravnati odslej po popravljenem in poboljšanem reku: »Wer mich haut auf dic reehte Wang', dem hau' ich zwei auf die Linke.« Ako bodo obljubljam udarci taki, kakoršni so oni »Učit. Tovariša«, potem bo veliko veselje med nami, našo duše pa bodo brez mask vesele.
je omenil napake, ki jih delajo stariši in mladina sama pri branju knjig. G. Dokler je predaval iz svoje izkušnje kot voditelj dijaške knjižnice v Kranju. Predavanje je bilo jako zanimivo. V celoti ga priobči »SI. Učitelj«. Krasno je govorila gdč. Š tu p ca. Njen govor priobčimo v celoti. Predavanje g. Slapšaka izostane, ker nedostaja časa.
Sledila so razna stanovska poročila, s katerimi se bode obširneje bavilo glasilo kršč.-mislečega učiteljstva »Slov. Učitelj« in odbor »Slomškove zveze«.
Tajniško poročilo omenja ustanovitve podružnic in dobro vspelega društvenega delovanja. Časten dan za »Slomškovo zvezo« je bila izvolitev društvenega predsednika g. Jakliča dež. poslancem. Članov ima „Zveza": 8 ustanovnikov in 154 rednih članov, goriška podružnica ima 36 članov, idrijska podružnica pa okolu 40 članov.
G. dr. G r u d e n je poročal, kako bi se organizacija »Slomškove zveze« izpopolnila, in je povdarjai posebno, da se naj ustanovi podružnica n a S p. Štajerskem ter za radovljiški in kranjski okraj v Kranju.
Poročilo blagajnika g. dr. Grudna izkazuje, da je društveno denarno stanje izvenredno ugodno. Poročili sta se z odobrenjem vzeli na znanje.
Na predlog g. nadučitelja Jurkoviča so se društvena pravila izpremenila v toliko, da se bo § 42. odslej glasil: Uani »Slomškove zveze«, ki prebivajo v enem ali več sosednih okrajih, se lahko združijo v podružnice »Slomškove zveze«.
G. c. kr. učitelj Vogelnik je predlagal, naj se pošlje brzojavno udanostna izjava in zahvala prestolonaslednika nadvojvodu Francu Ferdinandu. Predlog je bil z velikim navdušenjem sprejet. G. V a u d a govori o neosnovanem napadu »Grazer Tagespost« na učiteljišče šolskih sester v Mariboru.
Po izvolitvi odbora, v katerega so bili izvoljeni: predsednikom deželni poslanec g. Jaklič, podpredsednikom g. prof. Kržič, tajnikom g. učitelj Novak, namestnikom g. K r u š i č , blagajnikom g. dr. Gruden, namestnica gdč. Š t u p c a , se je podpredsednik g. prof. Kržič v iskrenih besedah zahvalil na mnogobrojni udeležbi in zaključil shod, ki je pokazal, da krščansko-mislečemu učiteljstvu narašča pogum in da trdno v načelih se ne boji nasprotnih viharjev.
Banket.
Lepo je završil sijajni shod »Slomškove zveze« banket, ki se je pričel ob 1. uri v mali dvorani »Katol. doma«. Zal, da so morali mnogi dragi gostje že odpotovati z opo-ludanskimi vlaki. Vendar se je zbralo k obedu še okoli 50 oseb.
Med zbrano družbo je vladalo največje navdušenje in veselje nad vrlo vspelim občnim zborom. Vrsto iskrenih napitnic je otvoril predsednik Jaklič, ki je prihitel iz dež. zbornice, da odhajajočim tovarišem in tovarišicam poda še nekaj nasvetov na pot proti domu.
G. dr. M. Opeka je nazdravil lepo-slovcem med učiteljstvom, ki je bilo že iz prvih početkov krepka opora »Dom in Svetu«. Prof. dr. D eb e v ec je slavil verno, slovensko razumništvo, ki je prava dika in cvet narodov. Tako verno in prepričano razumništvo naj vzgaja »Slomškova zveza«.
Urednik dr. L a m p e je povdarjai, da je katoliška ideja najboljši temelj za edinost. Saj ona edini razne narode, edini vse stanove. Posebno pa morata biti edina duhov-ski in učiteljski stan. baj se oba bavita z vzgojo, z izobraženjem človeške duše, člo veškfga uma. Tu imata svoje skupno polje.
Ob sklepu je odbornik dr. J. Gruden govoril o velikem pomenu minolega shoda za krščansko organizacijo učiteljstva. Ob takih shodih se poživlja navdušenje in vnema pogum, vzgajajo se značaji, ki se ne strašijo trpljenja in žrtev za pravično in sveto stvar. Zato nam 'je prvi občni zbor »Slomškove zveze«, ki se je tako lepo zvršil, porok, da bode naša ideja vkljub vsem nasprotstvom zmagala. Zaklical je vsem zborovalcem in zborovalkam: Na veselo svidenje v prihodnjem letu !
Ob treh popoldne smo se razšli na vse Btrani slovenske domovine, z zavestjo, da
je bil občni zbor »Slomškove zveze« za njo časten dan, in sijajno z a d o š č e n j e z a v se n a p a d e nasprotnikov.
Konec zavarovalnega društva „Unio catholica".
Leta 1889 na Dunaju osnovana zavarovalnica »Unio catholica« bila je od c. kr. dolenjeavstrijskega namestništva dne 26. dec. 1901 št. 120.602 razpuščena in takoj uradno ustavljeno njeno poslovanje. Drugo okrajno sodišče notranjega mesta na Dunaju je pa z dekretom 28. m. m. imenovalo odvetnika in drž. poslanca na Dunaju dr. Roberta Pattai kuratorjem premoženju razpuščene zavarovalnice.
Škode zavarovanci v slučaju nesreče trpeli ne bodo in tudi ne doplačevali, ker se je več zavarovalnic zavezalo: 1. poplačati vso škodo, katera ne bi še poravnana bila do dneva razpusta. 2. pa tudi vso tisto, ki bi nastala pri zavarovancih do poludne 15. febr. t. 1. po določilih »Unio catholica«. 3. zavezale so se pa tudi z dne 15. febr. t. 1. vsprejeti vse zavarovance, ki bi pro rata predplačali letnino
Osredaje vodstvo na Dunaju oskrbuje dr. Robert Pattai, podružnice v posameznih deželah pa od njega imenovani namestniki, v Ljubljani zastopnik avstr. »Phonixa« g. Prosenc, ki je krog 1. 1890 »Unio catho lico« osnoval za slovenske dežele in nekaj časa vodil, ko se je umaknil iz propale »Aziende«, pa prestopil k »Avstriiskemu Phonixu«, kateri je pozobal svoj čas »Azi-endo«, ker ga »Unio catholica« ni mogla tako plačevati, kakor plačujejo običajno za varovalnice svoje ljudi.
S> tem je prenehalo vse delovanje društva »Unio catholice« in prokuratorju dr Pattai ju je vplačati do 31. t. m. vse let-nine in pristojbine z dne 28. junija 1901 na glavni skupščini sklenjenim 15 °/0 doplačilom naravnost tako gotovo, da jih sicer izterja takoj tožbenim potom. Z dne 15. febr. t. 1. opoludne prenehajo pri »Unio catholici« pa tudi vse zavarovalne pogodbe; škode, katere so se prigodile pred izpustom se izplačajo po cenitvi »Unie catholice«, katere bi se pa vtegnile prigoditi do 15. tebr. t. 1. opoludne, po cenitvi prokura-toijevi.
Tiste, ki so predplačali svoje letne doneske in pristojbine, prevzamejo z dnem 15. febr. t. 1., če se do takrat zavežejo vsaj za 5 let pristopiti, zavarovalnice, ki so se zavezale vso zadevo porav nati; te so : »Assi-curazioni Generali« in »Riunione Adriatica« v Trstu; »Avstr. Phonix«, »I. ogrska splošna zavar. družba«, »Dunav«, »Fon-ciere«, »Peštanska zavar. družba« in »Ogr. francoska družba«.
To je tedaj konec društva, ki je desetletje vrlo delovalo le v prid svojih udov, ne le v nesrečah zoper požar in razpoko zvonov, ampak je upeljalo tudi zavarovanje zoper točo za svoje in je do najnovejšega časa realno in solidno poravnati moglo in poravnalo vsako škodo v popolno zado-voljnost vseh prizadetih le zato, ker ni nikdar gledalo na dobiček in bogate r e -servne zalogeinjeimelo res plemeniti namen združiti cerkve in njihova poslopja ter jih obvarovati pred izsesava-njem židovskih zavarovaln ic.
To društvo ni delalo za osebni dobiček. Po členu 35 svojih osnovnih pravil pripadati je imelo 20% za zavarovalni zaklad; 16% za delovanj upravnega sveta in njegovih udov; 3% za osrednje ravnateljstvo, b% za pokojnino in podporo svojih uradnikov, vse drugo bi se imelo obrniti v dobrodelne namene, osobito za ponesrečene, bolehne in potrebne kat. duhovnike po posameznih deželah. — Židovske zavarovalnice so vpile od prvega početka neprestano proti »Unio cath.« iz zgolj umazane konkurence, ker jim je prevzemala najboljše in najbolj zanesljive ,viške', pa proti tako nizkim premijam.
Če bi »Unio cath.« nobenih drugih zaslug ne imela za človeštvo, kakor da je vsled svojega krepkega delovanja pritiskala na razne židovske zavarovalnice, da so bile primorane znižati svoje letne premije, a še niso dosegle njenih, ki so bile še vsled 25 odstotnega popusta pri cerkvah in duhovniških poslopjih v resnici nedosegljivo nizke, ne bilo bi čuda, da je bile vpitje proti »Unio cath « že iz početka toliko, da bo jej napo-povedovali njeni nasprotniki vsako leto polom.
Ko je pa gališki s o c. dem. poslanec Breiter v drž. zborskem odseku nečuveno napadel »Unio cath.«, prinesel je antisemitski »Deutsches Volksblatt« dne 12. nov. m. 1. poslano izjavo osrednjega ravnateljstva, v kateri pojasnuje in zavrača vsa očitanja in psovke soc. dem. poslanca Breiterja, katerega je tudi tožil zaradi obrekovanja.
Se nedavno je osrednje ravnateljstvo trdilo, da je sedan)e stanje pendantnih škod le K 38.151-79, katere so pa pokrite z re-
servo iz pretočenega leta preneseno v znesku K 52.583 25, in izkaz obsegajoč dobo od 1. jan. do 31. okt. I. I. kaže, da bi imela „U. c." že K 10.855 38 prebitka.
Da je imelo vkljub temu dolenjeavstrij-sko namestništvo k razpustu društva tehtne, pa še neznane vzroke, je gotovo, dasi se ne ve, kaj ukrene proti temu upravni svet „Unio cath.", kateremu je odprt rekurs, kateri pa ne ustavi delovanja kuratorjevega.
Neznano je še tudi, zakaj se ni razpust vršil po društvenih pravilih, ki zahteva v čl. 4 7 lit. b. občni zbor z najmanj 400 glasovi
Argcntinsko-čilenski razpor.
O razporu mej južno-ameriškima državama Argentinijo in Čile smo svojedobno že na kratko sporočili. Do vojske sicer še ni prišlo, ker sta obe državi vsprejeli posredo vanje Anglije, oziroma severoameriških zveznih držav, toda konečna nevarnost vkljub temu še ni odstranjena. Vsled tega bo gotovo ustreženo čitateljem, če jim na podlagi poleg stoječega zemljevida pojasnimo pravi vzrok navstalega resnega razpora in podamo še nekatere zanimiveje podrobnosti.
Gr<3 se v argentinsko-čilenskem slučaju za določitev državne meje med obema dr žavama ali bolje za rešitev vprašanja, kateri izmej obeh držav naj pripada na pričujočem zemljevidu črno zaznamovano ozemlje
Puna de Atacama. Oba prepirajoča se dela reklamirata to ozemlje zase, a dosedaj še ni nihče razsodil, komu naj pripada.
Puna de Atacama je pust, dokaj hribovit del zemlje, ki leži na vzhodni strani glavne pogorske črte Andov med 23. in 27. stopinjo južne širine. Na sirokost meri kakih 110 do 200 km. ter je svojedobno pripadalo republiki Bolivia. Ko se bili v vojski leta 1881 premagani Bolivijci, zahtevala je to ozemlje z obrežjem Atacama država Cile. Vkljub temu je pozneje Bolivia zatrjevala, da sega del pokrajine Atacama, ki jo je leta 1884 res odstopila Cilencem, samo do glavnega pogorja Andov, vzhodni del tega ozemlja, takozvani Puna, pa je na podlagi neke tajne pogodbe v letu 1894 odstopila Argen-tiniji. Te pogodbe pa Čile ni nikdar priznala. Najprej se je vnel vroč boj za ta pusti del zemlje v argentinskem in čilen-skem časopisju ter se nadaljeval s toliko strastjo, da je že v letu 1898 pretila navstati huda vojska. V novembru istega leta je konečno vendar prišlo do sporazumljenja mej obema republikama in zjedinili sta so na nasvetu, naj se sostavi argentinsko - čilensko razsodišče, čegar razsodbi se morata pokoriti oba dela. Ker pa omenjeno razsodišče nikakor ni moglo razvozljati tega zamotanega vprašanja, poverila se je preporna zadeva po obcstranskem dogovoru tcdaniemu severoameriškemu poslaniku Buchananu v Buenos Ayresu. Ta je res določil novo mejo
in ki določa po čl. 51 lit. b., da tudi p, sklenjeni likvidaciji ne preneha delovanj« občnega zbora in revizorjev.
Država je tudi po čl. 54 imela pravico in dolžnost društvo vselej nadzorovati o kaki pritožbi ali nerodnosti pa ni bilo' še čuti pri rednem občnem zboru dne 28 iu-nija 1901.	J
Tolažilno pri tem je, da je vsa stvar prišla v roke dr. Pattaju in ne kakemu ži-dovu, kakor tudi to, da bo 8e imenovane zavarovalnice zavezale vspre)«mgj Bstatut" „U. c." in da nihče ne bo trpel 4kc>de.
in sicer tako, da bi pripal dokaj ve*ji del prepornega ozemlja Argentiniji. Taka <teli-tev pa zopet republiki Cile ni bila po volji in že itak zelo napete razmere so se v jeseni leta 1900 zopet tako poostrile, da se je bilo bati povstanka resne vojske. Argen-tinija, katero so v tem vprašanju podpirale Brazilija, Peru in Bolivija, je že zapretila, da hoče z orožjem zadušiti preveliko pože-ljivost sosednih Cilencev. Posvetovala sta se o zadevi tudi predsednika obeh republik, a tudi to posvetovanje ni dovedlo do nikake rešitve.
nju je pa iskati edino le v nejasni vsebini znane pogodbe iz leta 1881. Kot mejno črto se je namreč tedaj določilo na eni strani vrhove Kordilijer, na drugi pa razvodje Pri tem se pa seve niso ozirali, da leži poslednje na mnogih krajih 100 do/120 km. .bolj proti vzhodu, kot pa najvišji gorski grebeni. Cile bi morala dobiti 82.000 kvadratnih km. sveta, kar bi bilo zanjo velikega pomena.
Letošnjo jesen se je torej ta razpor na-krat iznova poostril in obe republiki sta se jeli pripravljati na vojsko. Da je na obeh straneh veliko navdušenja za krvavi ples, je dokaz to, da je Argentinija s 1. januvarijem pozvala pod orožje 60.000 rezervnikov, Cile ji je pa odgovorila s tem, da je pozvala v armado 30.000 novincev in s teritorialnimi četami zasedla gorske prelaze. Obenem je čilenski državni svet odredil mobilizacijo
vojne mornarice.
Navzlic temu pa diplomatična zveza mej obema državama še sedaj ni pretrgana; obe zagotavljata druga drugi, da želita brez boja rešiti razporno vprašanje. Vse to postopanje pa menda nima drugega pomena, nego da si pridobita časa za izpopolnjenje
svojih vojnih sil.
V slučaju vojske se zamotano vprašanje kajpada ne bo reševalo na prepornem ozemlju Puna Atacama, marveč na črti mej glavnima mestoma Santiago in Buenos Ay-res, kateri veže železnica preko Andov. Nikakor pa ni gotovo, kdo bo iz tega boja iz-
Doseglo se je tedaj le toliko, da se skuša še nadalje mirnim potom reševati pereče vprašanje.
Pravega vzroka vsemu nesporazumlje-
Priloga 3. štev. „Sio venca" dn6 januvarrja 1908.
šel kot zmagovavec. Res je sicer, da je či-lenska armada mnogo bolj izvežbana, nego argentinska, ker so jo vežbali nemški Častniki, in da tudi čilensko brodovje lahko kljubuje nasprotnemu, kar se je pokazalo v vojski v letib 1879 in 1880 s Peru in Bolivijo, toda če upoštevamo, da so z Argenti-ni j o vedno simpatizirale Brazilija, Peru in Bolivija in da bi jo bržkone podpiralo tudi sedaj, bi bil izid navstale vojske res zelo
dvomljiv.
ČeSko-neinško sprava in Mažari.
O priliki predpogajanj za dosego česko-nemške sprave so peča s tem vprašanjem umevno tudi staročeški list »Hlas Naroda" in sicer s stališča nagodbo z Ogersko. List namreč piše : Sedaj se nahajamo pod vtisom pogajanj z Ogersko. Kar se čujo sedaj iz Budimpešte o carinskih pogajanjih mej obema državnima polovicama, je zelo neugodno in nas napolnuje z največjim strahom. V Avstriji še sedaj iščejo zaveznikov, ki naj bi šli v ogenj za nagodbo, kakoršno žele onstran Litave. Za to dobroto bi bili seveda primerno odškodovani. Se bodo li našli na avstrijskih tleh taki zavezniki ? K o bi bil poravnan češko-nemški razpor v Avstriji ali vsaj omejen, bi se gotovi krogi zaman ozirali po takih zaveznikih. Le se pa i nadalje ne pomirijo razburjeni duhovi, bodo Mažari bržkone imeli srečo pri svojem podjetju, in s tem iznova dokazali, kako potrebna je sprava mej narodi.
Da je sprava mej avstrijskimi narodi, posebno pa mej češkim in nemškim narodom, res nujna potreba, o tem seveda nihče ne dvomi, toda da bi v tem slučaju bili poraženi Mažari s svojimi zahtevami, to pa še ni gotovo, ker liberalci bodo šli z Mažari za vsako ceno.
Moravsko spravno vprašanje.
Moravsko spravno vprašanje je že dalj časa razburjalo vodivne kroge obeh morav-akih narodnosti. Razpor mej obema strankama je bil sicer hud in mnogi spravni načrti so zadeli ob odločen odpor, vendar so gotovi krogi še vedno upali, da se najde končno kak način rešitve spravnega vprašanja. zadnji dnevi so pa pokazali, da se je izjalovil popolno vsak spravni peskus in da bodo torej še nadalje obstajale sedanje nezdrave razmere, otalni spravni odsek se je definitivno razšel največ po krivici Chlu-meckega in dr. Stranskega.
Da v takih razmerah ni misliti na plo-donosno delovanje v deželnem zboru, umeje se samo ob sebi. Pretežno večino imajo v deželnem zboru nemški liberalci, ki so pa kakor sploh vsi liberalci tako ,liberalni', da so vsi glasovali proti nedavno vloženemu predlogu agrarnih poslancev, naj se uvede za deželni zbor splošna in enaka volivna pravica. V vladajočih razmerah pretrpi največ krivic češki narod. Reči pa se mora, da zadene v marsikakem oziru krivda tudi posl. dr. Stranskega.
Krščansko socialni strankarski sliod.
Dne 6. jan. se vrši na Dunaju, kot smo že sporočili, politično važen shod zaupnikov kršč. soc. stranke na Nižje Avstrijskem. Govorili bodo sami odlični govorniki te stranke. O splošnem politiškem položaju bota govorila poslanca dr. Lueger in princ Al. Liechten-stein, o položaju kmetijstva v Avstriji načelnik nižjeavstrijske kmečke zveze List in poslanec Steiner; o trgovini in obrtu govorita poslanca Schneider in Weiskirchner. Načelnik osrednjega vodstva kršč. soc. delavstva v Avstriji Kunachak bo govoril o položaju delavstva, o pomenu in važnosti časopisja mestni svetnik Bielohla"wek. Konečno bodo posl. dr. Gessmann, dr. Scheicher ter Axmann poročali o delovanju dež. zbora ter o vspehih kršč. soc. stranke v dunajskem mestnem za-stopu. Od nasprotne strani se polaga največja važnost na poročila poslednjih treh govornikov, ker se pričakuje, da se bo pri tej priliki govorilo tudi o pripravah za bližnje deželnozborske ter občinske volitve.
Aneksija Bosne.
Ruski poluradni list „Pctcrburskija Vje-domosti" je objavil pred nedavnim vest iz Sarajeva, v kateri se namiguje, da se z
važnimi premembami v bosanski upravi pripravlja pot konečni aneksiji okupiranih dežel z Avstro-Ogrsko. To vprašanje se pa seve ne bo moglo tako hitro rešiti, ker bo zadelo ob odpor pri Nemčiji in Italiji, torej ravno pri obeh najboljših zaveznikih naše monarhije. Posebno nasprotni so tej ideji Italijani, ki goje neke posebne simpatije do aneksiji neprijaznih Srbov. Te simpatije so za Italijo kajpada velikega pomena, ker so nekaka pot na Balkan. Le Rusija se kaže temu vprašanju dokaj naklonjena. Zanimiv je v tem oziru pogovor mej našim cesarjem in ruskim velikim vojvodo Mihaelom Niko-lajevičem, ki je cesarja pred nekaj meseci posetil v Budimpešti. Ko je bil namreč razgovor o zjedinjenju Krete z Grško, je ruski veliki knez izrazil nado, da Avstrija ne bo nasprotovala tej krečanski zahtevi. Tedaj je neki odgovoril cesar Franc Jožef: Avstrija ne bo nasprotovala tej aneksiji, če tudi Rusija ne bo nasprotovala avstrijskemu načrtu glede Bosne. — V vojaškem oziru sta Bosna in Hercegovina že združeni z našo monarhijo, ker se združita z Dalmacijo, kjer bo tudi sedež skupnega vojnega poveljstva, in preostaja torej samo še izvedba civilne uprave, kateri stopi baje na čelo sedanji hrvaški ban Khuen-Hedervary.
Italija in trozveza.
Zadnji novoletni govor francoskega poslanika Barrere v Rimu je napravil na bero-linske kroge zelo neugoden vtis, ker ga tolmačijo večinoma tako, kakor nekako napoved nove italijansko - francoske zveze. Berolinska „Voss. Zeitg." piše tem povodom: »Nemška zveza z Italijo poteka prihodnje leto, ako se poprej ne obnovi. Počakati moramo, za kaj se odločijo italijanski krogi: se bodo li dali vjeti v mreže francoskih državnikov, ali pa zopet stopili v zvezo, ki zajamčuje mir ter vplivno stališče v koncertu evropskih držav. Italijanska vlada menda ne bo pozabila koristi, ki jih je imela do-sedaj od trozveze."
Ta izjava je zelo poparila italijanske vladne kroge in „Tribuna" je že dobila nalog, naj na primeren rahel način posvari poslanika Barrere, ker Italija odklanja vsako odgovornost za njegova izvajanja. — Pred Biilowom se stresejo torej tudi Italijani.
Prvi kubanski predsednik.
Dne zadnjega decembra m. 1. je bil, kot smo že omenili, izvoljen prvi predsednik nove kubanske republike, ki jo sedaj še upravlja severo - ameriška začasna vlada, vodja bivšega kubanskega revolucij skega odbora Estrade Palma. Volivno gibanje na Kubi je bilo izpočetka zelo živahno, čeravno že v prvem hipu nihče ni dvomil nad Palmovo izvolitvijo. Novi izvoljeni predsednik je, da popravimo včerajšnje tozadevno poročilo, pravi kandidat ameriške vlade v Wa-shingtonu in zastopa idejo razvoja kubanskega državnega ustrojstva na podlagi, ki jo določa pogodba mej kubansko narodno skupščino in vlado združenih držav. Njegov protikandidat Mas<5 zastopa radikalno strujo, ki hrepeni po popolni samostojnosti otoka in hoče doseči svoj namen s premembo omenjene pogodbe. Oba kandidata sta sodelovala pri ustaji proti Španiji. Palma je že mej revolucijo ostavil prevroča kubanska tla in se preselil v severo-ameriško unijo, odkoder je vodil revolucijski odbor, Mas6 se je pa vdeleževal vstaje kot general ter se odlikoval s posebnim pogumom in vztrajnostjo. Sploh je vodil Mas6 stranko, ki se nikakor ni hotela pokoriti vplivu ameriškega dolarja.
Iz tega se pa tudi razvidi, da bo z dnem 24. februvarija, ko zasede Palma predsedniški sedež, zavladal v novi kubanski republiki na vsi črti vpliv zveznih držav. Novi mož ima torej nalogo pripraviti pot popolni aneksiji kubanskega otoka z unijo, tembolj ker je jel tudi Kubance že zapuščati nekdanji španski ponos.
Vojna v Južni Afriki.
O velikem porazu Angležev pri T\vee-fonteinu so došla obširna poročila. Glasom teh poročil so se Buri morali bosonogi plaziti po zelo strmem griču do vrhunca, kamor so dospeli pred 2. uro v jutro. Na ta način so presenetili in pomorili angleške prednje straže, tako, da iste niso mogle obvestiti
angleških čet o bližini sovražnika. Nato so se Buri vrgli na nepripravljenega sovražnika in ga v polurni bitki popolnoma uničili; ob 2. uri v jutro je bil ves angleški tabor v rokah Burov. Tudi čete generala Dunleya, ki so prihitele Angležem na pomoč, so le z veliko težavo zbežale, da jih niso Buri ujeli.
Angleški listi poročajo o vedno živahnejšem gibanju in neprestanih napadih Burov na angleške čete. Novo leto ne obeta biti Angležem nič ugodnejše, nego je bilo ravnokar minolo.
Listi poročajo, da so Angleži zgubili doslej ubitih, obolelih in ujetih mož skupno 104.250 mož! V to število niso všteti tisti Angleži, katere so Buri ujeli, a zopet izpustili!
Od 17.000 konj, ki so jih Angleži zadnji čas peljali iz Reke in Trsta proti Južni Afriki, je že na morju 9.400 poginilo. Transportne ladje, ki so se odpeljale iz Trsta, so popolnoma okužene. Tako kupujejo Angleži konje za — morske ribe, ali pa za Bure, ki Angležem vsak dan mnogo konj odvzemo.
Predsednik K r ii g e r je povzročil, da je burski podpredsednik Šalk Burger pisal vsem burskim generalom in jih vprašal, pod kakimi pogoji bi bili pripravljeni odložiti orožje. Soglasni odgovor se je glasil: »Neodvisnost, ali pa boj do zadnjega moža."
Na londonski borzi so bile včeraj razširjene vesti o umoru lord Milne r-j a. Kolonijalni urad poroča, da ni o tem nič znanega.
Iz Heilbrona se poroča angleškim listom: Dne 28 decembra se je čulo(!) južno mej Frankfortom in Tafelkopom močno streljanje iz topov. Čuje se, da se veliko število Burov zbira v Leemvkopu mej Tafelkopom in Lindleyem. V Vredu so videli 26. decembra sovražnika iz Leemv-kopa delovati s heliografi. D e w e t je Leeuwkopu. To poročilo se glasi precej sumljivo. Mej vrsticami se čita, da Angleži Burov niso samo „čuli", ampak da so jih tudi čutili, ali se jim pa vsaj blizu ne upajo. Nekateri listi imajo celo brzojavko da se je pri Tafelkopu vršil zopet bo; na škodo Angležev.
Razno.
Zavod sv. Jeronima v Rimu. Preporno vprašanje je sedaj, kakor javljajo iz Rima, definitivno rešeno, a nikakor ne po želji iredente. Zavod nosi ime: Zavod sv. Jeronima za Hrvate, in se bodo vanj sprejemali gojenci po rodu in jeziku Hrvatje. V zavodu se bo gojil staroslovenski cerkveni jezik, ter ostane i nadalje pod protektoratom Avstrije. Zmagala je torej na vsi črti dobra hrvaška stvar. — Črnogorski knez Nikolaj biva sedaj v Petrogradu, kjer pa je obolel za mrzlico. Car ga vsak dan obiskuje in zahteva, da mora do popolnega ozdravljenja ostati v Petrogradu, — Pogajanja o avtonomnem carinskem t a r i f u so nadaljujejo te dni v Budimpešti. Kot zastopnika dunajske vlade se udeležujeta razprav sekcijski svetnik Stibral in dvorni svetnik baron Rossler. — Proti ločitvi zakona. V nedeljo po sv. treh Kraljih se vrši v Rimu velik protestni shod proti načrtu glede ločitve zakonske zveze. Shod organizira monsgr. Radini-Tedeschi. Udeleže so ga vsa katoliška društva. Govorili bodo mej drugimi trije katol. občinski svetniki.
Književnost In umetnost.
Pri slavnostnem Dvoiakovem koncertu »Glasbene Matice"
jutri ob 5. uri popoludne bodo c. kr. dvorni operni pevec z Dunaja g. Fr. Pacal pri trikratnem nastopu pel: 1. efektno in dramatično tenorsko arijo iz opere »Dimitrij«, 2. tri zelo poetične ljuba vne pesmi iz op. 83. in 3. z gdč. Miro De v dva dueta s spremljavanjem klavirja in lopi duet iz »Mrtvaškega ženina«. — Pevski zbor izvaja veličastni, za slavnostni koncert zelo primerni 14 9. p s a 1 m s 8premljevanjem orkestra in eden najkras-nejših kratkih capella zborov »Padle so pesmi v dušo mi«. — Ker v Ljubljani ni dobiti basovskega klarineta, ki jo pri .Divji žoni" in »Golobki" obligalen, in ne igralca na tem instrumentu, naročila sta se oba iz Gradca od simfoničnega orkestra Spoerr. — Vstopnico se dobivajo v trgovini
jutri od 9. do 11. ure in pri blagajni od 4. uro na-
g. Lozarja tudi pred koncertom prej.
Repertoir slovenskega gledališča.
Danes se poje zadnjikrat v sezoni Bize-tova opera „ C a r m e n" Prihodnja predstava je v sredo (ne v torek!), dne 8. t. m. in se bo igrala Thomasova gluma „Charleyeva tet a". V petek dne 10. t. m. nastopita prvič kot gosta gdč. Mafenka Ševčikova in baritonist gospod Sig. U r i c h v Verdijevi operi „T r a-v i a t a".
Tedenski koledar.
Nedelja, 5. januv.: Telesfor p. m.; evang.: Kadar je bil Herodež umrl. Mat 2. — Ponedeljek, 6. januv.: Sv. 3. kralji. Razglašonje Gospodovo. — Torek, 7. januv. : Krispin šk., Rajmund mašn. — Sreda, 8. januv.: .severm op., Gerhard šk. — Četrtek, 9. januv.: Julijan in Bazilisa mm.
Petek, 10. januv.: Agaton m. — Sobota, 11. januv.: Higin p. m. — Solnce izide 10. januv. ob 7. uri 44 min., zaide pa ob 4. uri 29 min. — Lunin spre-min: Mlaj 9. januv* ob 10. uri 13 min. zvečer. — Musica saera v nedeljo, 5. januv.: V stolni cerkvi vel. maša ob 10. uri: Mašo »Salve Regina« zl. G. E. Stehle, gra-duale »Speciosus forma« zl. Ant. Foerster, po ofertoriju »Adeste lideles«. — V ponedeljek, 6. januv., pontifikalna maša ob 10. uri: Instrumentalno mašo v H-moll zl. M. Brosig. graduale »Omnes de Saba« in ofer-torij »Reges Tharsis« zl. Ant. Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba v nedeljo velika maša ob 9. uri: Mašo »Tota pulehra es Maria« zl. P. A. Hribar, graduale »bpeci-osus forma« zl. Anton Foerster, ofertorij »Deus firmavit« zl. dr. Fr. Witt. — V ponedeljek velika maša ob 9. uri : Missa so-lemnis v G dur zl. Ig. Hladnik, graduale »Omnes de Saba«, ofertorij »Reges Tharsis« zl. J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. januvarija.
Prestolonaslednikova zahvala — »Slomškovi zvezi«. Na udanostno izjavo prestolonasledniku nadvojvodu Fr. Ferdinandu je dobil predsednik »alomškove zveze" dež. posl. g. Jaklič brzojavno zahvalo, ki se glasi: „Nj. c. kr. Visokost se srčno zahvaljuje za lojalno izjavo. Nostitz F. M. L."
Potresna posojila začela so se v zadnjem času po deželi nenadoma kar eksekutivnim potom iztirjavati! Posebno se moramo čuditi, da so je tako postopanje uvedlo tudi proti takim posestnikom, ki so vložili prošnje za odpis ali olajšave i n š e niso dobili niti rešitve teh prošenj ali dotičnih rekurzov! Prizadetim svetujemo, naj nemudoma vlože prošnjo na deželno vlado, da se jim prvi obrok odpiše alivsaj podaljša za eno leto, eksekucija pavstavi inzamudne obresti odpuste. Prošnjo lahko vsi prizadeti ene občine skupno napravijo. Drž. poslanec dr. Šusteršič obrnil se jo v imenu vseh katol. nar. drž. in dež. posl. pismeno do g. ministerskega predsednika pl. Koerberja za pomoč v tej zadevi.
Iz deželnega zbora. »Narodovo" poročilo o dež. zboru je bilo tako pristransko in neresnično, da morajo njegovi čitatelji dobiti čisto napačno nazore. Nujno bo treba, da naši poslanci dotičnega poročevalca pri prihodnjem zborovanju temeljito izmijejo in čo treba, izženo iz zbornice. Treba bo pri tej priložnosti tudi celi narodno napredni stranki prav detaljirano povedati v obraz in razložiti, da je tisti poročevalec typus celo liberalne stranke in da so njegovi gospodarski nazori identični z nazori drugih liberalnih korifoj. Biografija tega časnikarja bo ilustracija liberalne stranke v zbornici, da bo veselje! — Dr. Tavčarju je očividno jako neljubo, da smo opozorili na to, da ga cela zbornica ni več volila v dež. odbor. Zdaj pravi ta voditelj »inteligence" v „Narodu" : „V e 1 e p o s e s t r i k i so bili pripravljeni, glasovati za dr Tavčarja instom omogočiti, df prido kot zastopnik celo zbornice v dež odbor, a dr. Tavčar sam tega ni hotel Vodili so ga pri tem oziri na to, da s< morda tekom prihodnjih šest let odpove dež. odborništvu, za kateri slučaj je hotol v naprej odstraniti vso komplikacijo pri do polnilni volitvi". — Tako dr. Tavčar. Resnici
e, da je bilo Nemce sram dr. Tavčarjevega znanega izreka. O „ozirih" dr. Tavčarjevih pa o priložnosti kaj več, kadar se pojasnijo osebne „komplikacije", ki sedaj kisajo liberalno stranko.
Katera zavarovalnica je najvažnejša in najvarnejša ? Liberalci sami so nam to pokazali. Največ pišejo zdaj čez ,5Vzajemno zavarovalnico«, torej mora biti najvažnejša. Najvarnejša pa mora biti, ker nima nobena toliko revizije. Saj je Hribar v deželnem zboru poklical vlado, da jo naj nadzoruje, in vsi liberalni agenti gledajo neprenehoma nanjo. To je pač revizija, tako natančna in stroga, kakor je nima nobena druga zavarovalnica. G. Hribar jej je torej le ustregel . . .
Izjava. V seji občinskega sveta ljub ljanskega dne 31. decembra 1901 je župan gospod Ivan Hribar — vsaj tako poročata soglasno »blovenec« in »Slov. Narod« — pogreval staro kašo o znanih »Slovenčevih« porotnih pravdah in trdil, da je meni kot »Slovenčevemu« zagovorniku dal na razpolago zapisnike tajnih sej, da sem jaz isto pregledal, da pa nisem ničesar našel, kar bi se dalo izkoristiti, in da sem potem celo zagovorništvo odložil. — Da javnost popolno resnico izve, štejem si v dolžnost, konstatovati, da sem res nekoč prišel v registraturo na magistrat in sem res, sklicujoč se na § 62. občinskega reda, zahteval, da se mi dajo zapisniki o občinskih sejah in vzlasti tudi o tajnih sejah na razpo- I lago. Dotični uradnik pa mi jih sam ni upal izročiti, temveč je šel župana vprašat za dovoljenje. Gospod župan me je na to povabil v svojo pisarno in ko sem mu ponovil svojo prošnjo, je pričujočemu uradniku naroči)., naj se mi dad6 dotični zapisniki na razpolago razun zapisnikov o tajnih sejah zadnjih treh let. Na moje vprašanje, zakaj mi teh ne da na upogled, je gospod župan odgovoril, da obstoji sklep občinskega sveta, da ostanejo sklepi, storjeni v tajnih sejah, tri leta tajni. Ker mi potemtakem uprav zapisniki, na koje sem polagal važnost, niso bili dostopni, zato tudi ostalih zapisnikov nisem dosti pregledoval, vendar pa sem se že iz površnega čitanja samo nekaterih mi na razpolago danih zapisnikov prepričal o izredni hvaležnosti z a g o v o r n i š k e g a gradiva, ki je v njih nakopičeno. Radi tega je čisto bosa trditev, da sem od »slo-venčevega« zagovorništva odstopil, ker se ni dalo dognati dokaza resnice. Jaz sploh »Slo-venčevega« zagovorništva nikdar odložil nisem, in gospod dr. PoČek, ki je na glavni razpravi interveniral, je bil samo moj sub-stitut. — V Ljubljani 4. januvarija 1902.— D r. J. Brejc.
Imenovan je živinozdravnikom v Šmarju pri Jelšah g. Jožef R i h a r iz Logatca.
Imenovauje. Finančni minister je imenoval okr. glavarja g. Iv. Tekavčiča predsednikom cenilne komisije za osebni dohodninski davek ter obrtnodavčne komisije za litijski okraj. — G. Karol Kytka, bivši aktivni pionirski častnik, je imenovan stavb, asistentom ter prideljen dolenjski železnici.
Z ogorčenjem mečejo naši somišljeniki vabilo banke „Slavije" proč. Na naše uredništvo jih je prišlo že več, in sicer z opazkami, ki bi Hribarju, ako bi jih bral, temeljito, dokazale, kam ga je privedla njegova zveza z Malovrhom in Tavčarjem. Na oklicih stoji: „Znano nam je, da so Vaša cerkvena poslopja zavarovana pri „Unio catholica". A te pozive dobivajo tudi cerkvena predstojništva, ki so drugod zavarovana. Nekdo je Hribarja imenoval rodoljuba najčistejših rok". Prepuščamo sodbo o tem javnosti. „Slaviji" pa ni mogel Hribar bolj škodovati, kakor s to usiljivostjo.
Javno predavanje. Zanimivo javno predavanje bodo prihodnjo sredo točno ob V,8. uri zvečer v veliki dvorani Katoliškega doma.
Za slovensko vseučilišče so poslali peticije na ministerstvo potem mestnega magistrata: Županstvo šoštanjsko okolice in pa občini: Trebelno pri Mokronogu in Štanjel na Krasu.
Potrjen zakon. Cesar je potrdil zakonski načrt štajerskega dež. zbora, s ka-
terim se uvedejo nova penzijonatska pravila za meščansko in ljudskošolsko učiteljstvo ; nadalje načrt o učiteljskem penzijskem zakladu.
Slovenska mlačnost. Iz Laškega
t	v	"
na Spodnjem Stajarskem se poroča, da so pri obč. volitvah brez odpora od slovenske strani izvoljeni zopet „nemški" občinski odborniki.
Lepo božičnico so imeli šolski otroci v Kranjski Gori, spojeno z deklamacijami in petjem božičnih pesmij na novega leta dan v šolskih prostorih. Lepa darila so med šolske otroke rtzdelile gospe in gospodične, na čelu jim gospa dr. Kogojeva, kateri bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala.
Volitev v cenilno komisijo. Ker izvolitev onih mož, ki so bili zadnjič priporočeni za cenilno komisijo v ljubljanski okolici, ni mogoča, se priporoča nujno, naj se enoglasno voli dne 7. t. m. za 3. r a z r e d v cenilno komisijo za ljubljansko okolico kot ud: Ivan Marinko, posestnik v Vnanji Gorici 15, za namestnika pa F r a n c Č e r n e, posestnik v Kozarjah št. 7. Za 2. razred, ki voli 8. januarja, pa kot ud Anton Hočevar, župnik na Brezovici, in za namestnika Jožef Zore, po sestnik na Dobrovi. Za 1. razred kot ud Anton K o b i, trgovec na Bregu pri Borovnici, in za namestnika Ferd. F r o 1 i c h, tovarnar na Vrhni ki.
Gradnja bohinjske železnice. Splošen razpis del pri bohinjskem predoru se objavi v drugi polovici tega meseca.
Deželnozborske volitve na Št&-jarskem. Tekoče leto bodo na Stajarskem deželnozborske volitve. „Naš Dom" piše o tem: „Nam Slovencem na Štajerskem, posebno kmetom, se tako godi, kakor kristjanom na Turškem. Delamo kakor črna živina in plačujemo deželi davek, gori v Gradcu pa so gluhi in slepi za pravico in-naše potrebe. Razni odpadniki in privandranci so med nami obogateli, zdaj jim je greben zrastel in hočejo slovenskega kmeta popolnoma napraviti za sužnja. Z lažnjivim »Štajercem" slepijo lahkoverne ljudi, da bi si sami izkopali grob, na katerem bi potem nemčurski bogatini žrli in rajali. Ti ljudje bodo skušali ob volitvah spravitiv deželni zbor svoje ljudi, da ne bi v Gradcu nikdo več odkrival težkih krivic, ki se godijo Slovencem na Štajerskem, kajti tega gospodje v Gradcu nečejo radi slišati. Treba bo trdega dela, da sijajno zmagamo pri volitvah. Politična društva naj Is v kratkem začnejo pripravljati na volitve, kjer še jih ni, se naj ustanovijo. Boj bode letos tem hujši, ker bodo z nemškutarji vlekli tudi „liberalni" Slovenci. Kdo pa so ti? To je par zalumpanih študentov, oglodanih šri-barjev, pa nekaj učiteljev, ki so vnemar pustili svoj vzvišeni poklic. O pravem času še bomo že postavili v pravo luč te ljudi. Poslanci, katere mi hočemo voliti, morajo biti dobri kristjani, morajo se potegovati za pravice slovenskega ljudstva in delovati za povzdigo našega gospodarstva!"
Za spremembo občinskega voliv-nega reda na Stajarskem se je oglasila občina Marijino Celje, ki zahteva tajne, pismene volitve.
Telefon v Celju so otvorili dnč 1. janu-varja.
Nove zgradbe v Gradcu. Štajerski dež. zbor je za popravo in prizidanje žan-darmerijske vojašnice v Gradcu — ki je bila še le pred nekaterimi leti nova, v dveh letih zopet za visoke svote popravljena — dovolil 63.600 K. Zunaj Gradca je sklenil zidati dež. bolnišnico, ki je proračunjena na 800.000 K.
»Preganjan učitelj". „Edinost" piše: Dejstvo, da je bil učitelj Marchi iz Lanišč v Istri pred okrožnim sodiščem v Rovinju spoznan nekrivim, izkorišča „Slov. Narod" v to, da označa kakor »klerikalce" in obre-kovalce vse one, ki v rečenem učitelju vidijo lahona. „Slov. Narodu" — in če nas radi tega proglasi še stokrat za klerikalce in g. Marchija še za stokrat boljega narodnjaka, nego smo mi — ponavljamo: da g. učitelj Marchi je tesen zaveznik in somišljenik najstrupenejih sovražnikov našega naroda v Istri, somišljenik ljudij, ki so po Liburniji raztrosili toliko strupa, da bo tre-balo dela in dela, predno bo popravljeno, kar so zastrupili — somišljeniki Marchijevi.
Lepo je in prav, če kdo brani svoja načela liberalna ali klerikalna, (to piše „Edinost") ali žalostno je, če kdo pod pretvezo teh načel proslavlja zaveznike sovražnikov in izdajic lastnega naroda. A ker ima že „Slov. Narod" toli globoko spoštovanje pred izreki sodišč: zakaj pa ni po neki pravdi te dni, v kateri dekan K o b 1 a r, recimo tako, ni podlegel — zakaj ni „Slov. Narod" re-čenega dekana tudi po pravdi kazal v drugačni luči, nego pred pravdo?! Zakaj „Soča" ni spremenila svoje pisave proti Klavžarju tudi potem, ko je bilo kazensko postopanje ustavljeno?! Mi beležimo tu lojalno še enkrat, da je bil učitelj Marchi rešen radi čina, ki je bil tožbi v povod, ali svoje sodbe
0	njegovem politično-narodnem mišljenju ne spremenimo ni za las in nobenemu liberalnemu načelu na ljubo!
Iz goriškega deželnega zbora. Goriški deželni zbor je imel dne 2. januv. ob 4. uri popoludne svojo sejo. Predsednik naznani došle vloge, predloge, prošnje za podporo in naznani, da sodnija goriška prosi za dovoljenje sodnijski preganjati poslanca Naglosa radi prehitre vožnje z avtomobilom. Se ne dovoli. Vladni predlog glede zakona o dovoznih cestah k železniškim postajam se odda pravnemu odseku, istemu< odseku se izroči tudi vladni predlog glede načrta zakona o uravnavi hudournika »G rajšče k«. Odobri se dovolitev prispevka Olgi V o-
1	a r i č. Poročilo deželnega odbora o prošnji dež. uradnika Ant. M r e u 1 e za dovolitev cele pokojnine se odda peticijskemu odseku. Izvolitev peticijskega in pravnega odseka se na predlog poslanca dr. M a-r a n i j a izvrši vsklicem in sicer so bili izvoljeni v peticijski odsek: Dottori, Venutti, Grča, Štrekelj, K 1 a n č i č, dr. Gregorčič, v pravni odsek: Valentinis, H o 1 z e r, Luzzato, Grča, dn. Gregorčič, dr. Marani, dr. Tuma. Pri volitvi v dež. odbor je dobil dr. H. Tuma samo en glas. Izmed slovenskih poslancev sta bila v deželni odbor izvoljena »Slogina« člana dež. poslanca dr. Gregorčič in prof. B e r b u č, namestnikoma pa deželna poslanca Klančičin Ji a k o n č i č, izmej laških poslancev so bili izvoljeni v dež. odbor dr. Marani, dr. Verzegnassi, namestnikoma pa Valentinis in Venutti. Poslanec H o 1 z e r predlaga prošnjo na vlado za predkoncesijo furlanske železnice iz Gorice v Cervinjan. Sprejeto. Dež. posl. prof. Berbuč utemeljuje prošnjo na vlado, da dovoli povifiekdeželne doklade na pivo, in predlaga v ta namen deputacijo k namestmji v Trst in k ministerstvu na Dunaj. Izroči se finančnemu odseku. — Dež. posl. Naglos prebere svojo interpelacijo radi občinskih volitev v Korminu. — Prihodnja seja bo danes v soboto ob 5. zvečer in bo tudi zadnja seja tekočega zasedanja.
Iz Zagorja ob Savi 2. jan. V naši župniji je bilo v pretečenem letu rojenih 200, umrlo jih je 117, poročenih je bilo 69 parov. — Včeraj — na novega leta dan — je v Kisovcu med zglaševanjem premogarjev na oknu pisarne g. šihtmajstra eksplodirala di-namitna patrona, ki je hudo razdejala okno ter razbila mnogo šip. Sreča je bila, da g. uradnika v trenotku eksplozije ni bilo v pisarni.
Ljubljanske novice. Pes po Evropi. Danes je prišel v naše uredništvo g. Anton Hanslian, ki potuje za stavo peš po Evropi in vozi pred aeboj v vozičku svojo ženo in otroka. G. Hanslian ostane danes in jutri še v Ljubljani. Stanuje pri Lloydu, kjer si lahko vsakdo ogleda njegov voziček. Jutri zvečer ima pri Lloydu predavanje o dogodkih na svojem potovanju. — Iz starega licealnega poslopja se je včeraj izselila meščanska godba. Ker se s svojimi skladišči nekateri mokarji in prodajalci že-leznin do 1. t. m. niso umaknili iz tega poslopja, jih je magistrat včeraj na njihove otroške deložiral. — S i a m bode na ogled prihodnji teden v mednarodni panorami. — Prijeta detomorilka. Poročali smo, da so za tobačno tovarno našli umorjenega otroka. Policiji se je včeraj posrečilo areto-vati nečloveško mater v osebi dekle Marije Čaks, ki je po daljšem tajenju pripoznala, da je ottoku z nožem prerezala vrat. Truplo je dva dni skrivala doma in nekega večera
nesla j» truplo na kraj, kjw so ga našli. Marija- Čaks je stara 23 let in je složila r Levstikovih ulicah štev. 15. -— p 0 g r © -š a n e » ubožca do bi 1;ii Pogrešanega mastnega ubožca K. Malilinovskega so našli. Bil' je v bolnici in sedaj že zopet hodi po Ljubljani. — Blazna ženska ušla. Včera) so pripeljali v Ljubljano z vlakom neko blazno žensko. Ko so jo posadili v voz, je na drugi strani voza ušla. Ištfejo j0 sedaj po mestu in okolici.
»Slovanski Učitelj". Zaradi oblega zbora »Slomškove zveze" se je prva tega lista nekoliko zakasnila in izide v to-rek, dne 7. t. m. zvečer.
Še enkrat deželnozborske volitve na Goriškem. Včerajšnji brzojav nam je naznanil, da tudi po razveljavljenjualilavžar-jevega mandata niso liberalci dosegli svojega namena. Vstregli so k večjemu Lahom, ker so se le-ti bali g. Klavžarja, ki pozna razmere v deželni hiši prav dobro. „Soča" je pisala namreč, da sta poleg Italijanov in naprednjakov Turnej Treota in Štreklja glasovala proti izvolitvi g. Ernesta Klavžarja tudi poslanca gg. Bolko in Jakonči& Vsi, ki so bili navzoči pri tej seji, so videli, da sta omenjena gospoda glasovala za overovi j e n j e K3avžarjeve izvolitve. In vendar trdi „Soča", kakor smo že gori omenili, nasprotno in s tem pokazala, da hoče biti vedno dosledna Ser vztrajati v — lažeh. Enako neresnično je, da bi bil glasoval g. Bolko za Treota. Končni vspeh volivne borbe na Goriškem je, da nimajo slo venski liberalci nobenega d e ž'e 1 -nega odbornika. Dr. Tuma, vodja liberalcev, ni več prišel v deželni odbor. Ta zaključek ja za liberalce pač dovolj žalosten ! Radi razveljavljenja Klavžarjevega in Treotovcja mandata bodete novi volitvi v dveh volivnih okrajih in skoro gotovo v obeh prodero pristaši protiliberalne stuuje.
Nevarno obolel je, kakor se nam brzojavlja, Č. g. župnik V o g 1 a r v Sodra-žici. Priporočamo ga sobratom v molitev.
Železniški stroji in petrolej Kakor čujemo, bode južaa železnica napravila poskus železniško stroje kuriti s petrolejem, 27 strojev namerava preurediti v ta namen in posebno promet preko Semeringa izvrševati na ta način.
Na Vestfalsko je odšlo lani iz litijskega okraja 365 oseb.
Laško poslanstvo iz Istre v .Rimu. „Naša Sloga" iz raznih pojavov sklepa, da to odposlanstvo v Rimu ni doseglo svojega namena proti Slovanom.
Strah pred volivci. Iz Kopra javljajo, da so pri deželnozborskih volitvah v mestni skupini stražili orožniki dr. Bennattijeva vrata. Bennatti je zastopnik — pete-skupine.
Dvojna nesreča. Dne 28. decembra zvečer je gorelo poslopje Lahovo v Banov-cih na Murskem polju. Pri tem s& je podrl dimnik in tri osebe težko ranil.
Napad. Na novega leta dan je bil napaden in znatno ranjen mlinar Janez Irren-berger na mostu v Škofji vasi pri Celju.
Prijetno novo leto. Iz kamniške okolice se nam poroča, da so v Tuhinju te dni ljudje goloroki trgali podleske, trobentice in marjetice.
Pomoči prosi uboga rodbina Topolšek v Bleiweisovi hiši pred škofijo št/ 16. v četrtem nadstropju. Mati, stara čez 70 let, je že sedem let bolna, in hči, ki ji je s šivanjem pomagala, je tudi na smrtni postelji. Darove sprejema „Gospejno društvo".
Razpisani učiteljski službi. Na šoli v Št. Andreju nad Polzelo je razpisana nadučiteljeva služba. Prošnje do 31. t. m. na okrajni šolski svet. Na okoliški šoli v Ormožu je razpisana za prihodnjo spomlad nadučiteljeva služba. Prošnje je vlagati do 25. t m.
Žrebanje ljubljanskih srečk. Izžrebane so bile nadalje z dobitki po 60 K številke: 1150, 1809, 1811, 1961, 1997, 2162, 2902, 3445, 3677, 4027, 4399, 4993, 5180, 5443^ 5789, 5805, 5913, 6401, 6453, 7015, 7159, 7186, 7290, 7647, 7745, 7912, 7980, 7982, 8319, 8731, 9012, 9589, 9809, 10605, 10810, 11033, 11401, 11912, 12204, 12512, 12763, 12863, 14377, 14686, 14959, 15150, 15588, 15663, 15691, 15811, 16190, 16249, 16476, 17161, 17182, 1.7349, 17469, 17996, 18014, 18032, 18085, 18570, 18637, 19042, 19851, 19882, 20142, 20147, 20313, 20841,
28G08, 28832, 29355, 29380, 29996, 30126, 30224, 30406, 30828, 31038, 31073, S1968,
32414, 32445, 3?592, 32597,
21054, 21410, 21488, 21539, 22110, 22447, 22822, 22831, 23812, 24506, 24545, 25208, 25338, 25609, 25650, 26134, 26143, 27038, 27048, 27.1.87, 27244, 27252, 27717, 27766, 27784, 27788, 27922, 28107, 28441, 28504,
29888, 30562, 32255, 33544, 35286, 35800, 37013, 37998, 38964, 40235, 41231, 45220, 46079, 47629,
48366, 48921, 49289, 49363, 49396, 49917,
51111, 52330, 53709, 55128, 56628, 58492, 58808,
58827, 58856, 59082, 59174, 59315, 59486, 59882, 60138, 60669, 60860, 60911, 61052, 61104, 61381, 61721, 61847, 61969, 62109, 62554, 62556, 62886, 62940, 63075, 63149, 63601, 64247, 64254, 64615, 64683, 65204, 65644, 65648, 65846, 66681, 66694, 66708, 66867, 67238, 67645, 67689, 67816, 67822, 67876, 68074, 68083, 68320, 68705, 69244, 69558, 69675, 69736, 69788, 69937, 70700, 70763, 70996, 71500, 71738, 71892, 71990, 72297, 72335, 72352, 72706, 72756, 72777, 73146, 73199, 73235, 73320, 73328, 73835 74079, 74221, 74580, 74726.
29872, 30543, 31978, 33090,
33672, 33938, 34684, 34834, 35216, 35313, 35455, 35545, 35620, 35729, 35882, #892, 35912, 36039, 36862, 37059, 37091, 37652, 37897, 37974, 38045, 38152, 38226, 38314, 38874, 39370, 39401, 39681, 40074, 40174, 40335, 40778, 40935, 41021, 41090, 41995, 42825, 43236, 44074, 44749, 45388, 45429, 45459, 45590, 45886, 46149, 40263, 46386, 46988, 47015,
50050, 50345, 50370, 50799, 50857, 51287, 51362, 51553, 51970, 52207,
52603, 52662, 53078, 53463, 54106, 54166, 54384, 54473, 55301, 55470, 56425, 56441, 56650, 57006, 57295, 57879, £>8499, 58541, 58613, 58638,
53674, 54616, 56468, 58423, 58653,
Naši ljubi izgubil
Kotiček za liberalce.
liberalci bo nekaj _ _ D ______
Opozarjamo občinstvo, da naj pazf ma to izgubljeno stvar. Pošteni najditelj jo naj prinese v uredništvo »Slov. Naroda.« »Narod« je namreč pisal v prvi številki t. 1.: »Program slovenske narodnonapredne stranke je znan. »Vse za narod in svobodo!« je naše geslo.« Ta program je zelo kratek. Pred kratkim, ko so bili še možje kakor dr. Vošnjak pri liberalni stranki, je bilo njeno geslo: »Vse za narodnost omiko in svobodo!« Zdaj so pa liberalci omiko izgubili iz programa. To se tudi vidi na vsaki strani „Slov. Naroda." Mesto omike je barab-s t v o prevzelo vodilno mesto na liberalnem praporu. — „Narod« se baha, da je neodvisen. No, najbolj pravično bi bilo, da se ime „Slov. Narod" izbriše iz naslova tega lista, in se napiše: »Dr. Tavčar in njegov Malovrh.« — »Narod« piše: »V nas Slovencih je postal klerikalizem tako nevaren, da se morajo za boj proti njemu koncentrcvati vse sile.« Ta stavek smo brali v tem listu že 9999 krat, opremljenega s »klerikalnim brezdomovinstvom, z demoraliziranjem in iz-sesavanjem, s klerikalno korupcijo" itd. Težko obrt imata Malovrh in Tavčar! Strahovito trde buče morajo imeti liberalci, da jim je treba to vsak dan na novo pripovedovati. Pozna se jim, da so izgubili — omiko ! — Tavčar in Hribar sta glede cerkvenega premoženja čudna antipoda. Dr. Tavčar hoče cerkveno premoženje k o n f i s c i r a t i, Hribar ga hoče pa zavarovati Zdaj si pa pomagaj, liberalec, če si moreš I Hribar hoče od cerkva denar za zavarovalnino, Tavčar pa pravi, da se ne sme dajati nič z» »ofer!« Kateri ima prav? — Žalosten program. „Novice" so, kakor znano Pirčev in Malovrhov organ. Ob novem letu razvijajo svoj program, in sicer pravijo: »Naš program je stari slovenski program, katerega so se držali dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Toman in Svetec, katerega zastopnik je sedaj ces. svetnik M u r n i k." No, da liberalci nimajo Bleiweisovega kato-liškonarodnega programa, to je jasno. Če bi rajnki Bleivveis zdaj od mrtvih vstal, bi se lepo zahvalil, če bi Malovrh rekel, da dela po njegovem programu. Da delajo v smislu dr. 1 a v č a r j e v e m , tega se „Novice" ne upajo povedati, zato pa kot zastopnika edino pravega »slovenskega« programa postavljajo pred svet starega g,Mur-nika. No, mi mu nečemo na stara leta motiti pokoja. A značilno je, da se niti liberalci proti ljudstvu več ne upajo izigravati ne 1 avčarja ne Hribarja, ne — Malovrha, ampak aa priznavajo kot edinega zastopnika »pravega« programa še — g. Murnika. R. I. P. - »Z-a sto let pobudaljen« je naš kmet je rekel dr. Ta v č a r. »Novice« pa slave kmeta, da je on rešil našo
»m/7° ? " ? V ! ToreJ ne 1'beralni doktorji, ampak kmet! Za Boga, dr. TavčaJ
H8,;;, morete pustiti svoje Vm tak0 ^reno me-• J Tudl dr. Slane ni pravi mož! On
v roke in da »klerikalci« tega ne puste! Dr. Tavčar, protestirajte vendar, da naj rajši liberalni vadi nemški zavezniki gospodarijo z grajščinami in veleposestvi, ne pa to zabito »klerikalno« ljudstvo! — Hribar in Tavčar sta med liberalci predmet glo-bokoumnih razmotrivanj. Pri zadnji seji obč. sveta se je odločno pokazalo, da je proti Hribarju med liberalci precejšnja opozicija. Tavčarjeva struja ga hoče vreči. Liberalci govore celo, daje Hribar prisvoji zadnji izvolitvi dal besedo, da ob novem letu odstopi od županstva. Zdaj pa neče odstopiti. Zato je Tavčarjeva stranka naredila nekak „rum-mel" pri zadnji seji, kakor smo poročali. A stoite, dr. Tavčar! Tu vi ne boste zmagali. Hribar je zvit in računajoč mož, desetkrat bolj prebrisan, kakor pa vaša, sicer dobro reiena čestita osebnost! Stavimo, da Tavčar Hribarja ne vzdigne, če se še tako napenja! V diplomaciji je Hribar med liberalci še vedno na vrhu, in Tavčar bi mnral še le pokazati, da mu je kos. Zdaj ga Hri-barjanci le pomilujejo med seboj. — Oh, kje ste groši? zdihujejo zdaj po volitvah ob otvoritvi deželnih zborov liberalci ne le na Kranjskem, ampak tudi na Goriškem. Saj je bil ves liberalni napor slednjič namenjen najbolj zato, da pride dr. Turna v dež odbor. In to se, žal, ni zgodilo. Liberalci jokajo, krčmarji se pa smejejo in tolažijo, da so slednjič volilni denarji prišli vendarle v prave roke. — »Novi t o n« v dež. zboru kranjskem liberalcem ni všeč. Zato obljubuje »Narod«, da bodo liberalci še pre-vpili klerikalce. Svobodno jim! Bolj glasno, kakor naše volilne številke, noben liberalec upiti ne more. Zanimivo je pa to le: »N« piše: „Ostri, brezobzirni ton v časopisju so vpeljali klerikalci. Napredno časopisje se je tega tona dolgo izogibalo, tako, da se je že dostojnost v polemiki začela tolmačiti kot slabost. Bili smo prisiljeni odložiti elegantni rapir, in vzeti v roke domači lopar.« To je pa novo 1 Liberalci so že tako posuroveli, da več razločka med pošteno in nedostojno pisavo ne poznaio. Če jim »Narod« ne piše svinjsko, pravijo, da »ni nič noter«. Vsaka številka mora biti — „ein Nachttopf und kein leerer", potem jim še le gre v slast. — O »Slomškovi zvezi" se je hotel »N.« norčevati, pase mu je spakedralo. Žalostno!
—	»Edinost« pravi, da je proti nam »ustala na obrambo častnega dela sv. Cirila in Metoda«. Hkrati pa tudi piše, da ji je vse eno, če kdo zagovarja klerikalna ali liberalna načela ! To bi sv. Metod lepo pogledal te „uni-ate", če bi prišel med nje! Zdaj bi bilo treba le še dokazati, da srno mi res „c. kr. nemško-latinski politiki in obrekovalci", in pa, da je
—	g. Stemberger pravni naslednik sv. Me toda! — Podgornik je iznašel novo bojno orožje proti nam. V »Edinosti« piše da bi nas morali pravi narodovci krstiti „Dunajsko-rimska k a t o 1 i š k stranka." »Edinost«, ki piše, da smo » u e k a t o 1 i š k i « , ker nismo uniati, nas hoče torej še celo prekrstiti! Podgornik pravi, da se mora »Katoliški Obzornik« imenovati »Dunajsko-rimski Obzornik« To so — »uniati«! Ker sta bila v goriški deželni odbor izvoljena dr. Gregorčič in prof. Berbuč in noben liberalec, pravi »Edinost* : »Mi obžalujemo to dejstvo«. Verjamemo. Se bolj obžaluje to dejstvo dr. Tuma.
—	Vbožičnem članku piše „Nar."-»Slovenski narod, kar ga prešinjajo ideje n& rodnosti in svobode, ne more dovoliti, da za poje med narod piščalka miru, nego zahteva, da grmi po naših dolinah bojna tromba. Boj, boj, boj je naše geslo!" »Edinost", ki je v šestnajstih uvodnih člankih dokazovala »nevarnost razdora na Sloven skem« — se proti tej dr. Tavčarjevi izjavi še ni oglasila. Se ne upa, revka!
Pomanjkanje — žensk. Po poročilih ruskih listov je v Vladivostoku veliko pomanjkanje žensk. Razmerje je : ena ženska in štiri možje. V Mandžurijije nerazmerje še večje.
nis/ i'	oianc ni Prav> mož! On
Piše, na morajo kmetje dobiti veleposestva
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 4. jan. Uvodni razgovori za nemško-češka spravna pogajanja se bodo zopet začeli 8. t. m., ko se snide proračunski odsek. Imeli bodo čisto zaseben značaj. Njih namen bo, dognati, ali se da sploh dobiti kak pogoj za spravo. Od tega je odvisno, ali se začno oficijelna pogajanja. V političnih krogih prevladuje mnenje, da ti pogovori ne bodo imeli nobenega uspeha.
Dunaj, 4. januv. Schonerer vedno silneje nasprotuje Wolfovi kandidaturi. Ce bo Wolf izvoljen in če sprejme mandat, se bo gotovo v vsenemški stranki pokazal očiten razpor med Wolfovimi in Schonererjevimi pristaši.
Dunaj, 4. januv. V Znojmu so aretirali oženjenega Dunajčana Fr. Jani-ceka, očeta peterih otrok, ki je hotel v
V Medved-skozi Kara-
Tyagi utopiti Anastazijo Jirku, kateri je obetal zakon. Sumi se, da je tudi drugod naredil že nekaj sličnih hudodelstev.
Dunaj, 4. jan. Peticija dunajskih Čehov zahteva ustanovitev 20 čeških ljudskih šol na Dunaju in v Florids-dorfu.
Dunaj, 4. jan. Bolezen afriškega preiskovavca dr. Emila Holuba se je poslabšala. Bolečine so se zmanjšale vsled morfija. Zdravniki pričakuiejo smrti.
Gradec, 4. januvarija jem grabnu pri predoru vanke je danes železniški minister Wit-tek pri otvoritvi delavskega hotela in pri pregledovanju predora.
Praga, 4. jan. V zadnji deželno-zborski seji so oddali vsenemci sledečo izjavo: Vsenemška stranka stoji na stališču, da se toliko časa, dokler ni zakonito določena nemščina za državni jezik, ne spuste sploh v nobene dogovore glede ureditve jezikovnega vprašanja in da so zoper to, da bi se kaka nemška stranka udeležila teh pogajanj.
Budimpešta, 4. januv. Ugron je prišel v konkurz.
Kolin, 4. jan. „Kolnische Zeitung" poroča: Nemške državne oblastnije bodo nastopile z vso ostrostjo proti poljskim težnjam, ker so te naperjene proti obstanku pruske države.
Pariz, 4. jan. V mest Juvisy blizu Pariza je v rafineriji Deutsch Fils in drugovi eksplodiralo 30.000 litrov petroleja.
Zofija, 4. jan. (C. B.) Knez Ferdinand je sprejel ostavko Karawe-lovega kabineta in poveril sostavo novega ministerstva Danewu, ker sobranja še ne mara razpustiti. Novi kabinet bo sostavljen iz samih C a n k o -v i h pristašev.
Newyork, 4. jan. Tukajšnji vene-zuelski konzul je dobil poročilo, da je bil 2. t. m. Fernandez poražen, Petri ujet. Čast r o je udušil revolucijo.
London, 4. jan. Iz Valparaiso se poroča, da je zapisnik, katerega je poslanik Portela osebno prinesel v Buenos Ayres, argentinska vlada sprejela in da je sklicanje čilenskih rezervnikov odgo-deno.
Pretorija, 4. jan. (0, B.) Angleški general Hamilton je osvojil bur-ski tabor (kje?) in ujel 20 Burov. Ugrabil je 14 vozov in 500 glav živine. (0 svojih izgubah molče.)
Mateoroiogidncp plodilo.
fiSina nad morjem 308'2m, srednji ciatoi tlak 736-0maj
Cm opn-
zovaDja
SlMlj« barometra r ranj.
3 9. zvrni.
7. zjutr, 2. popol.
"731 6
740« 740 8
Tumse-rutura
C.V.::itK I
VJITMI
Nflbo
2 C .
p o K
"S	,
tu
15
19 2-9
brezvetr. sr. svzh.
me^la
megla jasno
00
Srednja včsrajSaja temperatura 3 5 norm t, le: —2-7'
itne cene
dn6 3. januvarija 1902. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad......K	9-19
Rž za pomlad..............7>73
Koruza za maj-junij..........5 74
Oves za pomlad..............7-7S
Na budimpeštanski borzi
PSenica za april.......K	9 01
„ „ oktober.........811
Rž za april........B	7 46
Oves za april..........7 53
Koruza za maj.......
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica hanaSka.....
južne žel.....
Rž „„.... Ječmen „ „ ....
ob Tisi.....
Koruza ogerska, stara. . .
,	„ nova . . .
Cinkvant „ stara . . , nova . . .
Oves srednji.......
Fižol ..........
do
do
544
9-20 7-74 5'7ft 7-79
902 8-12 7 47 754 5-45
Odda so
K	8-80	do	955
n	8'9o	n	9'40
s	7-55	n	7-75
n	7-20	n	8-60
n	6'75	n	7-75
n	5-65	n	5-75
n	5'tO	n	5-fiO
p	660	n	7'00
jj	6-2'J	n	6'o0
n	7-60	n	8-80
n	7-75	n	10-75
	14	(3-	-1)
60 litrov mleka
trikrat na dan sveže, sladka smetana in klet. Poizvedeti pri Kamnarju v Vodmatu.
Zalivala.
15 1-1
, Za mnoge dokaze, ljubeznivega sočutja mej boleznijo in o smrti naše preljube, nepozabne sestre, svakinje in tete gospodične
0\arije Gestrin
kakor tudi za obilno spremstvo k zadnjemu počitku drage pokojnice, ter za krasne vence se prisrčno zahvaljujejo
žalujoči ostali.
V Ljubljani, 4. prosinca 1902.
,Uniocafho!ica'.
Dr. Pattai, kurator te zavarovalnice, je sledeče prijavil.
1.	Vsako nadaljevanje poslovanja zavarovalnice je prepovedano in za „Unio catliolico" se ne smejo zavarovalne pogodbe več obnoviti,
2.	Vsa zaostala plačila in tudi 28. junija 1901 sklenjeno nad-plačilo 15 % letne premije se morajo do 31. januvarija 1902 ku-ratorju plačati, sicer jih iztirja potom tožbe.
3.	Kurator odpove vse zavarovalne pogodbe za „Unio eatholiea" za čas do 15. februvarija 1902 opoludne s pristavkom, da vse zavarovalne pogodbe v tem trenutku prenehajo za „TJnio eatholiea". 24 i-i
W Sveži
pustni krofi
so dobiti vsak dan ''»s v slašči čarni in pekarni 16 5—1
Stari trg štev. 21.
Sprefna ******* **** prodajalka
14 3-1 želi takoj vstopiti.
Eventuvalno gre tudi za blagajniČarlCO.
Pismene ponudbe pod št. 105 poste restante Ljubljana.
umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske hiš«.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava i. vrste.
Fotoplastišiu potovanja po celem svetu v popolni istini.
Ls ie danes v soboto 4. januvarija:
Kr Lepa Švica.
Od nedelje 5. do 11. januvarija:
Jako zanimivi
Siaiii.
Odprto vsa dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 9 1—1
Vstopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vojake od narednika niže 20 h.
| $ $
I
i $
•i i i
i!
^iiiiuiill Varstvena znamka: Sidro, imunim
iz lekarne Richter-jeve v Pragi,
= pripnznano izvrstno bolečine olaj-	f
= šujoee mazilo ie dobiti steklenica po	|
= K — >-'0, K 1-40 in K 2- — v vseh lekarnah,	f
= Zahteva naj se to	1162 28—6	|
1 sploh priljubljeno domače zdravilo
= vedno le v izvirnih steklenicah z našo	|
= varstveno znamko „sidro" iz Richter-	|
= jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti	=
= le v steklenicah s to varstveno znamko	= = kot pristni izdelek.
| Ricliterjeva lekarna pri Elatoiu »evc
v Pragi. I Elizahethstrasse ft.
111M1111M11MI) 11M11111 f 11111C1111 i: 111111111111111 i 11M11111 ■ t i
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanjih prstenih
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Ceno nI like. 5!>8 29-29
OST Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezpiačnc.
Bei-gmaim,
Ljubljana, Prešernove ulice, v hiši perlesovi, se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih
za prodajo H 2--2
prekajenega mesa, špeha itd.
Cena nizka. Dobi se mesnine tudi v malih koscih, od 6 helerjev više.
Cisto medicinično ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pcmagaj
Čubar, Hrvatsko, septembra 1901, Blag. p. Milan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobi og in pristnog medioinskog ribjog olja, katerog že dle časa saino iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, poSIjite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.	1172 5 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, homeopatičnih zdravil, špecialitet, kirurgičnih priprav in ubvez, najfinejših parfumov, mediciničnih in toaletnih mil. - Medicin, cognac. pristno somatose krep-čojoče vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd. Kazpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
ffir. Ph. M. Leuste^a v Ljubljani.
Besljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta.
P
rosfor
za gostilno se v Ljubljani želi dobiti v najem.
1253 2-2
Kdo, povč upravništvo »Slovenca".
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna piccoli
„pri Angelu" i. 2 (50-1)
Ljubljana, ifc Dunajska ©esta.
- -«V T-V*»
hči'-'
lili tupuii! Kfe' .j' *
raalokrvne, nervozne.in ste osek
Pollitrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel piccoli V Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
T nI* kovinasti, mrzel uporabljiv, v poljubni -MJlliv, boji, za pozlatarje, optike, kleparje itd , je v zalogi pri tvrdki RKAXA EBEEL v Ljub ljani. Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11—5
11ER BABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirap raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pot, daje slast do jedi, pospešuje prebavllaiije in redilnost, telo j a, čl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanjo krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h. po pošti 20 kr. = 40 h več za zavijanje.
DflT" Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Her-babny-Jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,.Her-babny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo ur&čno registrov ano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kaiserstrasse 73—75.
V zalogi skoro v vseli lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 128 20-9
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlttger, G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schir dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Eisasser; Sovodenj: F Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Kometter, V. Hauser & R. pl. Ilillinger; Št. Vid : A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Suttina, A. B'ilippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schueider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri
ITAK DOM-fl
mizarju in prodajulcu sobno oprave v Ljubljani,
Dunajsku cesta št. 15 v MedJatovl hlSi.
Ceniki a podobami postelj, različnih omar miz, stolov itd zastonj in franko. s (i)
Vsak dan DB£
najfinejše in sveže
pustne krofe
priporoča Slefčičarna f^. {^irbi^cl}
Ljubljana, Kongresni trg. 1255 8—3
Lir Jonte teto".
Velika posebnost med likerji, čudovitega okusa.
Mrepealo za želod««.
Na prodaj po vseh boljših avstro-ogerskih trgovinah kolonijalnega blaga in delikates.
Odlikovan s 04 medaljami prve vrste.
Josip Archleb in dr.
parna destilacija v Pragi.
V Ljubljani je na prodai pri trgovcih" Karol Planinšek, Ant Krisper, Viktor Schiffer Franc Bergant, Ivan Bahovec, Anton Korbar in v kavarni „pri Slonu".	1191 20-6
Poštna odpraviteljica in telegrafistinja
s prav dobrimi spričevali išče službe in je pripravljena jo takoj nastopiti, če treba.	1247 6-6 Naslov je: A. K. E., poste restante Vipava.
"^IKi*
kateri je kako kmetiško šolo z dobrini vspehom dovršil in kateri je tudi že v jednaki lastnosti dlje časa kje služboval, tako da je posebno v poljedelstvu in živinoreji popolnoma praktičen, išče podpisano vodstvo.
Letna plača znaša 900 kron in nadomestek za kurjavo 40 kron. Poleg teh prejemkov v gotovini uživa opravnik prosto stanovanje ter deputat enega litra neposnetega mleka in en liter hišne pijače na dan. Prosto ima tudi svečavo ter mali vrtič, za katerega dobava potrebni gnoj.
Prosilci vlože naj svoje, s šolskim ter dosedajšnjim službenim spričevalom, opremljene prošnje pri podpisanem vodstvu prej ko mogoče.
Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu
na Dolenjskem.
Na Dolenjskem, dne 3. januvaija 1902.	23 2—1
- Alojzij Krauf
uljudno naznanja otvoritev svoje
odvetniške pisarne
D f^esmrtif^ti
v lii&i gosp. Kende, kjer je poprej bila pisarna rajnkega dr. Temnikerja.
7 3-1
i, kavarne in gostiln
ki so na»ročene na» „££lovenc&":
Ajdovščina: Ivan Štibilj, gostilna.
Belca pri Dovjem: Potočnik Fr„ gostilna.
Begunje nad Cirknico: Bonač Anton, Švigelj Anton, gostilni.
Bled Gostilna Wester.
Boh. Bela : M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica : A r h Franc in M e n o i n-ge r J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anten, gostiln', Fran ovigelj, gostilna (Breg). Lebez Ivan, gostilna.
Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r i j e 1 čvi č Ant., gostilni.
Brod pod Sm. goro. B i t e n c Jož , gostilna.
Celje: »Narodni do m" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Dunaj: C a le »Goldene K u g e 1« IV. okra| in Cafe »Mozart«, III. okraj.
Gorica: Kavarna S c h \v a r z.
Grosuplje: Košak Fran, gostilna.
Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, trostilna.
Horjul: C e p o n Janez, gostilna.
Hrusica pri Jesenicah : N o č A., gostilna.
Idrija: Ca sin o »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik: Noč Mihael, gostdna.
Jesenice, Gorenj.: Frjan Ivan, restavracija , V i 1 m a n Fran , V i š n j a r Karol, liro vat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik: Friedl Ivan, hotel, Vanossi Josip, kavarna.
Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J, gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gostilna.
Kranj : Kavarna Jager, Raznožnik Ivan in Golob Mat., gostilni. Sajovic Fr , hotel „Nova pošt a". Ilotel »Stara pošt a".
Ljubljana: Kavarne: „Atistria", „E u r op a", „Va 1 v a s o r", „C a s i n o", „ E g g i a Ivan L e k a n , „Mercur", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: „ P r i slonu", „ L 1 o y d Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „ P r i zvezdi", Cesarja Jožefa trg, »Pri roži", Židovske ulice, „ P r i zlati ribi", Špitalske ulice, »Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, »Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko konsumno društvo, Eliz. J u r k o v i č (»pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „ P r i križu", Rimska cesta, Marija B a r b o r i č , Sv. Petra nasip št. 5, Fr. Krvarič (»pri Fi-govcu"), Dunajska cesta, Mar. A h 1 i n , Karlovska cesta štev. 28, Alojzij Zaje,
Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen-č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Fiorijanske ulice št. 33, M. S k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana Susteršič, bv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna „pri J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e s -n o v a r (»pri st-jrem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil-šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip B o š t i j a n č i č (»pri Pepetu"), Kolodvorske ulice, Jak. B e v c, Dunajska cesta, Anton K o c m u r, Poljanska cesta št. 9, Jos. D e r m a s t j a (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3. Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele (»pri zlatem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e u e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana u u z a k , Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r š i n Mat. na Rožniku.
Medvode: Jerala Alojzij in Z\veiner Ivan, gostilni.
Mlino pri Bledu: Doktorič Marija, gostilna.
Novomesto: Kavarna Zimmer.
Ortenek: J. B. Kosler, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, gostilna.
Pulj (Pola): Cafe Miramare.
Radoljica: Ilirschmann Ign., gostilna.
Rakek: Sebe ni kar Lovro, restavracija, Ludovik S e b a r , c. kr. poštar, gostiln«.
Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. Podboj, gostilne.
Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostiln?.
Slov. gradeč: Gunther Avg., gostilna.
Smlednik: Oblak Primož, gostilna.
Sodražica: Drobni č Jurij, gostilna.
stožice pri Ljubljani: Peon i k Jan. (»pri Urba nč It u"), gostilna.
Struge pri Dobrepolju : S a 1 o k a r Karol, gohtilna.
Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«.
Škofja Loka: Hafner Leopold in Hafner Josip, gostilni, Splichal Fran,
, kavarna.
Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic.
Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna.
Trst: Cafe Commercio, CafeFabris.
Tržič: Lončar Matevž, gostilna.
Velike Lašče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vipava: Lajvrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«.
Visoko pri Kranju : O k o r n Jan., gostilna.
Vrhnika: Dolenc Fr. in Jurca Jos., gostilni.
Žerovnica pri Cirknici: M a r o 11 Jakob, gostilna.
Žirovnica: C o p Marija in S v e t i n a Ant., gostilni.
Podpisana ima v zaltgi najraznovrstnej&e trpežno, krasno
blago za band-era' baldahine, raznobarvne ping^A. kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeiije stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje rotiio in pošteno po najnižji cent bunderu in vso drugo obleko.
Preeastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih o/.irati na domauo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk društev in potujočih agentov.
Zagotavliaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodliunejšim spoštovanjam se priporoča 566 52-31
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulloo 4.

Naznanilo in priporočilo.
»pri Gambrinu«
Podpisana slav. občinstvu uljudno naznanjata, da dosedanjo gostilno v Židovski stezi št. 4 z dnem 31. decembra 1901 opustita,
s 1. januvarijem 1902 pa prevzameta
restavracijo cfluerjevifi dedičev
v JVolfovih ulicah št. 12.
Zahvaljujeva se torej tem potoni vsem častitim gostom in obiskovale m najine dosedanje gostilne za poset iste, in za nama pri azno naklonjenost, katero vživati nama je bila čast; obenem pa priporočava najino novo restavracijo slav. občinstvu v cenjeni obisk, kjer bodeva bod si iz kleti ali kuhinje vsakemu najbolje postregla.
Vedno svože pivo iz domače Auerjevo pivovarne. Fina, pristna in naravna vina. Jedila gork& in mrzla ob vsakem času. — Opoldanska hrana in večerja v abonement. — Elegantni ln prijetni zimski prostori. — Salon, društvom in obiteljskim krogim na razpolago.
Z odličnim spoštovanjem
1288 2-2
Alog/jj in M a njs* Kusher^er.

IV ..»»»»IMV.
Usojam si cenjenemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel staro znano
restavracijo Koslerjeve pivovarne
v Spodnji Šiški
Jr bodem skrbel, di bode slavno občinstvo dobilo dobro pijačo, ukusna gorka in mrzla idila vsaki čas ob točni d 'Strežbi.	1231 3 3
jflflT Otvoritev dne 5. januvarija 1902.
Na obilen obisk vabi	Igrane Klaiišek.
1 Žrebanje | nepreklicno 116. januvarija 1902	Srečke za »toplotne sobe". I Qlavni dobitek isns-ia kron 40.000 vrednosti. J	
i Srečke P0 1 kroni priporoča J. C. Mayer		v Ljubljani.
?
I
i
Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K.

Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne 111 jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Bentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno moč;o. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
ŠOT* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - liranilnične sprejemniee dobivajo se brezplačno.
?
V najem se da lokal, oziroma proda se Btara, dobro upeljana	1261 4-2
specerijska trgovina,
združena z žganjetočem, v nekem trgu na Dolenjskem.
Pri prevzetju zahteva se ena tret|ina, t. j. okolu JOOO kron, na račun. Drugo pod zmernimi pogoii.
Naslov se izve pri upravnistvu ,Slovenca'.
Takoj se odda
4 3 3
služba organista (cecilijanca) in
s prostim stanovanjem, vžitkom 3 njiv, hoste in travnika, ter 250 gld. plače.
Župni urad v Šempetru pri Novem mestu,
dno 31. decembra 1901.
Obrtniki,
kateri ž<le naprav.ti svoje delavnice \z električno gonilno silo, dobijo prostor in moč pod jako ugodnimi pogoji ob državni cesti, oddaljeni četrt ure od kolodvora Kranj.	6 1-1
Za obrtnike, kateri hočejo ustanoviti lastni obrt, najbolja priložnost.
Natančneja pojasnila pri lastniku
A. Kreuzberger-ju v Kranju.
Spodaj podpisani se uljudno priporočam pr čast. duhovščini in slav. občinstvu za vsa
kamnoseška dela,
kakor: nagrobne spomenike, cerkvena in stavbinska dela itd.	1236 3-3
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Fiiažgar, kamnosek, Škofja Loka, Spodnji trg št. 60.
umetalna steklarija
fenola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejžega do najfinejšega
a
s9 >
a a
a> u O,
a> v
•i b.
1«
A rt
S «
<o M
rt
0
« Š
eu o
rt »
"E? d > ~
M O
R a
P i
I
Rl
I i;
i
-St. SO/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da jc velcčislana tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* v LJubljani, v polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi šupni in dekanijski cerkvi t» Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci a gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni itrnd v Šmartnem pri Litiji
dne 9 februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi v*a stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52-23
>1
o
(T) B (D
t_l. s»
o
N
K
a
i
■Ji*

F\ 11.
Velecenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem uljudno naznanjam, da sem svojo trgovino v Mariboru prodal in da sem
v Ljubljani na Marijinem trgu štev. 1==
z novim letom pričel na novo založeno
trgovino s suknenim, manufaKfurnim in modnim blagom.
Opirajoč se na moje večletne direktne zveze s prvimi tovarnami v naši stroki, možno mi je vsakemu z dobrim blaeom po najnižji ceni pošteno postreči.	6
Blagohotni naklonjenosti, kakor tudi k obilnemu obiskovanju moje trgovine se udano priporočam !3 (2-1)	s spoštovanjem
Franc Uolenc

•m
m .it r ' •pite
•m
k mm
e e
Droflaja ii raznosojevalnica
Sv. Petra cesta 6. Ljubljana
fjev Ii hinunflBT.
Sv. Petra cesta 6.
1 Š1 m ii
®
1
8
V
Tvrdka Supevc v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3
uljudno naznanja prečast. svojim odjemalcem,
da bode kot slej tudi v bodoče izvrševala vsa ji naklonjena
naročila.
1266 3-3
HI
mm
1
m
11 H

m

illlBI^JBll
^ Največja zaloga glasbenega orodja. ^^ Zastop dvorne tvrdke bratov Singl na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: »Glasbena Matica« ter »Filharmonično društvo« v Ljubljani.
iaagp Lastna delalnica za popravljanje. 1211 4-3
pranja flleršol
v Ijjubljaiii, Mestni trg št. IN
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	is 1
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
TJ n
CL
Gfl"
p . .
P
8PH
mt
Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88
Stanje vlog dne 30 sept 1901: K 7.263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni tr$ 2,1. nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
4
11 o
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.
1034 21
m\
i8@S
M
ms.
Št. 46.058.
Ustanova za sirote.
22 3-1
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjeno je eno mesto Jožefe Jalenove ustanove za siroto v znesku 84 K na leto.
Prošnje za podelitev te ustanove, do katere imajo pravico v frančiškanski, v šentpeterski ali pa v šentjakobski župniji v Ljubljani rojene sirote, ki že niso 15 let stare, vložiti je tukaj do 20. januvarija 1902.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 29 decembra 1901.
podplatu
„Grand Frix".
IX a j višja odlika! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
in ustanovno leto 1860.
1145 21-17
1	Vsak dan jih izdela
.VA	tovarna
40.000 parov! Edini kontrahenti: Messt«rif, Keltu «& Co„ Wieit, I,
V Ljubljani so na prodaj pri J. S. Benedikt, Ernest Jeunlkar, A. Kasch, Henrik Eenda, Ivan Kordlk, Ant. Leutgeb, Karol Recknagel, A. Schaffer, F. M. Sohmltt, Fr. Szantner itd.
I > ii si a, j m .k a 1» o i* se a.. M
.C ni 3. januvarija.
T*ft«si dolg v ftotftt-	99 20
"<kttpfu driavni dolp * w»brii .	9915
aiHnjski zlata rent* 'i"/, ...	118-90
;v»»trii«k*i Vronska rent« 46-a. 8150 kron	96-96
' »jjerska Mata reau 4°/0 . . . . .	11H-70
Offeiek* kronska rente 4°./0, 200 ..........94 40
Ivstro-oi-erske batčne drlr.iee, (500 t<M.	1690'—
Creditn«? delnice. 160 tfld. . . .	635 75
\rOndon vista	.....839 10
ttaaSki drž. bankovci i* 100 m. nem.drt.	1716';,
20 rasark	23-44
20 frankov (napoleondor)	19 o4
Italijanski bankovci	93 80
C. kr. cešiii;	U30
iJae 3, Januvarija.
3-2% državne srečke 1. 186-1. 260 gld..	190 S0
5°/0 državne arečke 1. 1860, 100 gld. .	. 171 —
Driavnr srečke 1. 1864, 100 gld. .	. _ 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 20!) Itrer; . 96 nO
Tisme srečk« 4°/0, 100 gld. ...	147-70 Dunavske vravnavne srečke 6°/„ .
Donavsko vravnavuo posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. oar.zem.-kred. banke Prijoritatne obveznice državne železnic® .	> južna železnice 3°/0
>	> južne železnic« 5°/,.
»	> dolenjskih železnic 4"/c
Kreditne srečko. 100 igld. ... 4% srečke dnnav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 1.0 ?ld Ogerskega >	„ > Jj <
Budimpešt. bazilika • srečke, & gld. . Rudolfov« srečke, 10 gld.	. .
105-76 94-60 435-75 318 -120 30
600 — 50'— 24-40 1710 76 -
3»'asove srečke, 40 gld. ■ .	225 —
Si Gendis srečko, 40 ?Ia. .	240--
Waldsteinovo sreekn, 30 gld.	—■ —
Ljubljanalce srečke . .	73 -
Akcije an^lo-a\'8trijaKe bause, 200 jid. ,	. ;'6l 60
Akcije Ferdinandove sev. Seles., 1(XJ0 g], sf.«	, 5480 —
Akcije tržaškega Lloyda 500 «ld. .	854 —
Akcije jusnn ««leznice, 200 gld. si. .	80-—
SpioSna avstrijska atavbinak.-i druSba	148—
biontanska družba avstr. plan...... 403 —
Trlioveijska premogartl.-.« iruSUa, TO gld	425
Papirnih rabljev 100 ......	. 257 50

Kfciup Id prodajfe "auKfc vsakovrstnih državnih papirjev, sredk. denarjev itd. Xavarovan,t& »» »gobe pr žrebanjih, pri izžrehaniu naimanjiega dobitka. - ^tonoie ta vsako irebani«-K n 1 a n ( n a i * v r i i t e v nmroiiJ na borai,
f^enjarfflicRa delniška £iruzQa
„„J M 11 C t J
!., ioiizsiie 10 in Vi,
i
mi

»»V »V.topa

2.

.5WT Pojasnila 'SSSr v vseh gospodarskih in fln^nčnih sCvartb. ,iotem c kursnih vrednostih vseh ipekula«l|skis *fsinasi!»»& "ssplrjs« >n Vflstnl sviti za doae»o kolikor je mogoču obrestovanja pri popolni varnost'
iStC m a i o x o »» i h ii' t. « w n i o. 'ICiK
*mm
Izdajatelj: Dr. Evgen L»mpe.
Odgovorni vreduik : lv?n RakovšO.
Tisk »Katoliške Tiskarne v Ljubljani.