III 71A ^GJcuJ&ht, .»Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar - Tiaka CP »Gorenjaki tlak« v Kranju TEBNIK LETO XTV. ST. 1/2 TRBOVLJE, 1. JANUARJA 1961 LITIJA JE PRAZNOVALA CENA 20 DIN Novim uspehom nasproti Zadnji teden je dobila Litija slavnosten videz. Po mestu so bile izobešene številne zastave na čast litijskemu občinskemu prazniku; ob popoldnevih in večerih so se pa zbrali mladi in stari na prireditvah, pripravljenih za praznovanje. Med drugim so v petek po- poldne izročili v Šmartnem pri Litiji namenu novo kino dvorano, po slovesnem delu so pa zavrteli slovenski celovečerni film »Dolina miru«. Tovarna usnja in krzna je pa prav tako v Šmartnem odprla prodajalno lastnih izdelkov. Praznovanje občinskega praznika SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1961 I ŽELIMO VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN | PRIJATELJEM NAŠEGA TEDNIKA TER SE OB g TEJ PRILIKI ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVA- | NJE IN ZA NAKLONJENOST VSEM, KI SO NA | TA ALI ONI NAČIN PRIPOMOGLI K USPEŠNE- 1 MU IZHAJANJU NAŠEGA LISTA TER SE JIM I PRIPOROČAMO TUDI ZA V BODOČE. ZASAVSKI TEDNIK V VSAKO HlSO V ZASAV- | JU — TO BODI GESLO V LETU 1961! Uredništvo in uprava Zasavskega tednika § lllllllll lllll!lll!llllllllllllll!lll!lllllllllllllllllllilllll!l!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!lll!ll!l!llllllllllllillilllllllll so v Litiji zaključili v soboto, 24. decembra. Popoldan je bila v dvorani na Stavbah javna slavnostna seja občinskega ljudskega odbora Litija, ki so se je udeležili razen odbornikov občinskega ljudskega odbora in občanov Litije tudi zastopniki okrajnega ljudskega odbora in okrajnih političnih organizacij iz Ljubljane, predstavniki sosednih občinskih ljudskih odborov, borci II. grupe odredov ter predstavniki družbenih in gospodarskih organizacij z območja litijske občine. Predsednik Stane Pungerčar je v imenu občinskega ljudskega odbora Litija čestital vsem občanom ob občinskem prazniku. V svejem govoru je orisal uspehe, ki so jih dosegli v litijski občini in opozoril na nekatere najvarnejše naloge v prihodnjem obdobju gospodarskega in družbenega razvoja. Sporočil je še, da so delavski sveti gospodarskih organizacij na zasedanjih ob občinskem prazniku sklenili, da bodo storili vse, da gospodarske Skrb za člane Osnovna misel na občnem zboru ZB v Radečah • Več kot sto članov ZB NOV v Radečah je minuli teden ria svojem občnem zboru polagalo obračun dela Zveze borcev v preteklem letu. Dobro podano poročilo predsednika Nemca je bilo uvod v bogato in konstruktivno razpravo. Osnovna misel, ki je prevevala letni zbor je bila skrb za članstvo. Mnogi borci NOV žive v slabih življenjskih pogojih, njihovi mesečni prejemki niso zadostni in tudi ni dovolj možnosti, da zlasti starejši tovariši pridejo do zaželenih kvalifikacij in ustreznih delovnih mest. Občni zbor se je na ta vprašanja odločno postavil s sklepom, da le-ta v povezavi z občinskim odborom ZB NOV pričnejo takoj reševati. Precej so na občnem zboru razpravljali o raznih škodljivih pojavih; tu in tam se celo dogaja — kot so poročali člani — da so 1 borci zapostavljeni. Se posebno odločno pa je bil sprejet sklep, da v orgm :zacijo Zveze borcev ne bo mogel pristopiti nihče, ki v njej išče le svoje koristi, z NOV pa ni imel ničesar skupnega. Precej razprave je občni zbor nadalje posvetil vzgoji mladine. Poudarjena je bila potreba večje povezave s pionirskimi In mladinskimi organizacijami, ker se opaža — kot je v svoji diskusiji naglasil tov. Ferči Miler, da današnja mlada generacija mnogokrat pozablja na NOV in na svoj osebni patriotizem Zato ni čudno, da imamo celo na visokih šolah mlade ljudi, ki zelo slabo poznajo našo narodnoosvobodilno borbo, je ne znajo ceniti in dovolj spoštovati. Tem vprašanjem bo v bodoče tudi organizacija ZB NOV v Radečah posvetila več pozornosti. Občni zbor so pozdravili tudi pionirji odreda »Marjana Nemca« — organizacija ZB jim je pa po- Seja glavnega odbora SZDL Slovenije Vsi državljani naj se seznanijo s perspektivnim načrtom Predsedstvo Glavnega odbora SZDL Slovenije je Imelo 22. decembra redno sejo, na kateri je razpravljalo o predlogu družbenega načrta gospodarskega razvoja Jugoslavije v prihodnjih petih letih. Člani Predsedstva so v razpravi poudarjali, da pomeni predlog perspektivnega načrta nadaljnje uresničevanje načel, sprejetih na V. kongresu SZDL Jugoslavije. Predlog zagotavlja polog pospešenega gospodarskega razvoja tudi hitrejše razvijanje socialističnih proizvajalnih odnosov, nadaljnjo krepitev delavskega upravljanja v podjetjih in družbenega samoupravljanja v komunah. Predsedstvo Glavnega odbora SZDL Slovenije je sklenilo, naj organlzacijsko-političnl sekretariat stori vse potrebne organizacijske in ostale ukrepe, da se člani SZDL in ostali državljani seznanijo s perspektivnim načrtom, ker Je izvajanje le-tcga ena izmed osnovnih bodočih nalog. Mladina ie nrosiaviia dan JLA Mladina IKŠ vsako leto slo-■ano proslavlja dan JLA. Pro-avam se prav rad odzove borec OV in rezervni major tov. Jože ;ok-Korotan. Tako je tudi letos išel na povabilo mladine te ■le. Po uvodnih besedah predsedni-i mladinske organizacije je go->ril tov. Korotan o pomenu JLA. Mladina je z zanimanjem sle-la govoru o dogodkih iz parti-nskih dni, o katerih zna tova-i Korotan tako lopo pripovedo-itt. V program proslave je bil djučen šolski instrumentalni lsambel, ki ga bomo srečali tu-pri nastopu »Pokaži, kaj znaš« Trbovljah. Po končanem govoru je predsednik mladinske organizacije izročil tov. Korotanu v imenu mladincev šole skromno darilo v obliki albuma in se zahvalil za njegove tako prisrčne besede. Drugi del slovesnosti se je razvijal ob simultanki, ki jo je odprl tov. Milan Pavelšok. Tov. Korotan je poklical na izvršitev prvih potez ravnatelja šole, nato je pa igro nadaljeval s petnajstimi mladinci. Bila je zanimiva, rezultat pa 8,S:6,5. Takšnih prireditev in srečanj si mladina kovinarske šole v Trbovljah še leti. Oto Koi klonila denarno podporo za njihov tehnični pouk na šoli. Prav gotovo je bil to eden izmed najboljših letnih obračunov družbenih organizacij v Radečah, Id je tako po udeležbi kot po vsebini povsem uspel. Človek je dobil vtis, da imajo preživeli borci še vedno tisto revolucionarnost in pripravljenost, kot so jo imeli med vojno v gozdovih, taboriščih, v borbi za svobodo. Se dolgo v noč je ta večer odmevala partizanska pesem tako čustveno in prirodno, kot jo znajo zapeti samo borci. -ik. organizacije predčasno Izpolnijo nov petletni načrt razvoja. Po govoru predsednika ObLO Litija je sledil krajši kulturni program, ki so ga izvajali recitator Andrej Kurent iz Ljubljane, mladinski pevski zbor, moški pevski zbor in godba na pihala iz Litije. Delegacija odbornikov je pa s seje odnesla pred spomenik padlih borcev v Litiji venec. Sledil je še ogled poslovnih in stanovanjskih prostorov Komunalne banke in Zavoda za socialno zavarovanje, zvečer je pa dramska skupina DPD Svoboda Litija za zaključek praznovanja uprizorila veseloigro »Kam iz zadreg«. (ma) Naročnikom „Z*szvskega tednika" v Zagorju Zvedeli smo, da nekateri od naših rednih naročnikov iz Zagorja zadnjo sredo že tretjič niso prejeli »Zasavskega tednika«. Nerodno nam je, ker vemo, d.a vsak naročnik v sredo zjutraj že komaj čaka, da mu pismonoša prinese priljubljeno glasilo Zasavja. Se bolj ne-smonošem, ki so prišli praznih rok rodno je bilo vsakič zagorskim pi-k vam. Ta neljubi dogodek ni nastal po naši krivdi. Časopise je namreč odpVemljal ekspedit časopisnega poiUfct.,* »Delo« v Ljubljani In je *ako pozabil v torek ponoči oddati tudi sveženj »Zasavskega tednika« za skoro polovico naročnikov iz Zagorja. Z našim posredovanjem je sveženj potem le prišel v Zagorje in ste dobili »Zasavski tednik« z enodnevno zamudo. Trudili se bomo, da v prihodnje ne bo več takih nevšečnosti in da boste z dostavljanjem »Zasavskega tednika« na dom po pismonoših zadovoljni. Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika« V lita Ml Te dni večkrat obstanem pred izložbenim oknom knjigarne v našem mestu. Nikoli nisem sam; skupina otrok pritiska svoje obraze na izložbeno šipo, njihove oči pa zvedavo objemajo bogastvo na oni strani stekla. Vsak ima vse polno želja, vsi ugibajo, kaj neki jim bo prinesel dedek Mraz? Zadnjič sem slišal rdečeličnega fanta, ki je razlagal svojim vrstnikom; Za tele igrače smo že preveliki; te so za pleničnike. Moral sem se nasmejati tej modrosti, fanta pa je to očitno opogumilo, ker je nadaljeval: — Veste, te dni sem obiskal vse tete in strice in jih mimogrede opomnil, da smo na pragu novega leta. Dve teti sta rekli, da sem navihan, jaz pa že vem, kako je prav... zato sem prepričan, da bodo še pred Novim letom poslali pome. Prešerno je pomežiknil, kar je pomenilo; tete in strici bodo odprli denarnice ... Potem so otroci razlagali svoje želje, velike In majhne... Želje... Kdo jih nima te dni, ko se staro poslavlja in trka na duri novo leto? Res: vsi jih imamo, in če bi šli med ljudi, bi dobile različne, a hkrati mnoge skupne odgovore. In če bi potegnili črto pod seštevek, bi nam le-ta dal eno samo veliko željo: — MIR! Vsi vemo, da bomo lahko uresničili vse naše velike in majhne želje, 6e bo v svetu zmagala zdrava presoja in če bomo pregnali iz našega besednjaka besedo vojno. Mi, Jugoslovani, smo in dajemo velik prispevek k splošnim prizadevanjem za dosego miru v svetu. Ce bi me vprašali, kdaj sem to najbolj živo občutil, potem bi brez pomisleka odgovoril: na beograjskem kongresu naše Socialistične zveze. Tovariš Tito je v svojem znamenitem govoru med drugim poudaril, da se je naš boj za dosego miru šele pričel in da to kar delamo, delamo v interesu vsega sveta. Na govorniški oder je v treh dneh kongresa stopilo desetine tujih voditeljev naprednih strank, ki so vsi, brez izjeme, izražali hvaležnost Jugoslaviji in našemu vodstvu za vlogo, ki jo ima v podpiranju vsega naprednega v svetu. Bodimo odkriti: lepo nam je pri srcu, da smo državljani nove Jugoslavije, in ponosni smo, da naše delo daje tolikšne plodove. Pot, ki smo jo ubrali že v letih ljudske revolucije, je pot napredka in pot, ki nas za trdno pelje k velikemu cilju: socializmu. Ob našem velikem in prizadevnem snovanju bi ne smeli nikdar pozabiti, da to, kar ustvarjamo, ne ustvarjamo zgolj zase, pač pa je to naš prispevek k vsem konstruktivnim naporom za dosego velikih ciljev v svetu. In prav zavoljo tega, bi moral reči: nikdar in nikoli in kjerkoli, ne smemo pozabiti, da so oči mnogih narodov uprte v nas, dajmo jim vzgled, še vzpodbudnejši vzgled in pomoč, da bodo lahko dočakali tak dan, kot je naš, dandanašnji. Za novo leto 1961 pa si sezimo v roke; naj bo stisk še bolj topel, tovariški, naj bo ta stisk vedrih, ponosnih ljudi, naj bo to stisk prešerne radosti, kajti leto, ki je pred nami, bo lepše in bliže našim končnim zmagam. Milan Vidic iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiniiiM š , Štirinajsto leto Zasavskega tednika Bilo je pred tremi leti. ko je Zasavski tednik praznoval desetletnico svojega izhajanja. Čestitke od vseh strani so tedaj prihajale {§ k nam z željo, da list dočaka tudi 20-letnlco svojega obstoja. Veliko število je naročnikov, U so ostali zvesti našemu tedniku od prve Številke takratnega »Zasavskega udarnika«, ki je izšla 1. januarja 1948, pa vse do danes. Vsem tem so se z leti pridružili novi naročniki, bralci in prijatelji našega lista. V preteklem decembru so prihajali spet novi naročniki. Teh je bilo največ ■ področja litijske občine, tako na primer osnovna šola Gabrovka 15- šola Šmartno pri Litiji 17, šola na Vačah 12, sindikalna podružnica ObLO Litija 15, SZDL Izlake 20, šola Koetrevnica 8, sindikalna podružnica Elektro - Standard Trbovlje 13, sindikalna podružnica ObLO Trbovlje 9, Zdravstveni dom Trbovlje 8, med posamezniki se Je pa naročilo = na naš tednik 170 bralcev. . t- Kje to pa še ostale sindikalne podružnice večjih kolektivov in druge organizacije Socialistične zveze? Naj ne bo v letu 1901 § nobenega člana SZDL, ki ne bi postal in ostal naročnik našega tednika. V letu 1961 bomo spremeniti vsebino našega lista, naš namen pa je, da bi bil list boljši, kar Je želja nas vseh. S skupnimi močmi ostanimo zvesti našemu zasavskemu listu, tako kot tl pionirji, ki eo ga z veseljem pregledovali tn prebirali ob desetletnici, kakor kaže slika. Uredništvo in uprava Zasavskega tednika UUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIll .• - • *.' *i '•■«» ’ r'.»' ... - ••• . .v.;:-* re oni po suetu AFRIŠKA KONFERENCA NA VRHU Ves tisk Združene arabske republike pozdravlja sklep predsednika Naserja, da se bo udeležil konference voditeljev neodvisnih afriških držav, ki bo v Rabatu dne 3. januarja. KOMISIJA OZN NAJ PREGLEDA IZRAELSKI REAKTOR Demokratski Man kongresa ZDA Frank Moss Je izrazil mnenje, da bi morala komisija OZN pregledati reaktor, ki ga gradijo v Izraelu, in ugotoviti ali ga res ne bodo uporabili za izdelovanje atomske bombe. ATOMSKA OBOROŽITEV ARMADE Nekaj 100 javnih delavcev na Danskem je pozvalo vlado, naj prouči vse morebitne posledice, ki bi utegnile nastati, če bi prišlo do oborožitve Danske armade z atomskim orožjem in do ustanovitve atomskih oporišč na Danskem. POLOŽAJ V KONGU Predstavnik OZN je prebral uradno sporočilo o dogodkih v Bukavi, glavnem mestu pokrajine Kivu. Okrog 60 kongoških vojakov je prispelo iz Stanleyvilla v Bukavo, kjer so imeli konferenco z vsemi ministri pokrajinske vlade in poveljnikom garnizije kongoške nacionalne vojske v Bukavi majorjem Singo. Med konferenco je predsednik te pokrajine J. Maruho izrazil sum o aretaciji majorja Singa ln to povedal poveljniku sil OZN Ponzu. Ko je polkovnik Ponzo prišel na to konferenco, je ugotovil, da ae oficirji in vojaki generala Lundule prijateljsko razgovarjajo s predstavniki lokalnih oblasti. Malo pozneje pa je zvedel, da so vse ministre odpeljali na njihove domove in jih izpustili šele čez eno uro. Večina ministrov Je potem lahko ugotovila, da ni predsednika pokrajinske vlade Maruha in ministrov Bukabubuja in Itukutukaja ter majorja Singo. Predstavnik OZN je hkrati izjavil, da vojaki garnizije v Bukavi ».sploh niso intervenirali, ampak so se prijateljsko vedli nasproti Lundulovim vojakom in so pokazali žadovoljstvo, ker je bil aretiran njihov poveljnik major Singo skupaj z drugimi«. PROTEST PROTI ATOMSKIM POSKUSOM Japonska vlada je včeraj poslala protest francoski vladi zaradi ponovnih poskusov z atomskim orožjem v Reganl. Francozi opravljalo te poskuse zaradi izpopolnitve svojega atomskega orožja. miTiiimmunmmimmnmHmiimmiimiumnmniiiiiiHi | Ljudje in dogodki Dosledna načelna stališča pri obravnavanju mednarodnih problemov Na zadnjem letošnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine se je predsednik republike tovariš Josip Broz-Tito v svojem ekspozeju dotaknil tudi nekaterih zunanjepolitičnih problemov. Med drugim je dejal, da Je zunanjepolitična dejavnost vlade FLRJ v letu 1960 zlasti prišla učinkovito do izraza v Združenih narodih, kjer so predstavniki Jugoslavije v tesnem sodelovanju s predstavniki drugih tzvenblokovsklh držav konstruktivno uveljavljali politiko ohranitve miru in urejanja spornih mednarodnih problemov po miroljubni poti, zlasti problema razorožitve in kolonialnega vprašanja, ter pomoči nezadostno razvitim državam. Tov. Tito je dejal, da so izvenblokovske države Izrazile trdno odločenost, da dosledno zastopajo zavest človeštva v današnjem zmedenem mednarodnem vzdušju. Ze- lo koristno je bilo tudi to, da so imeli šefi izvcnblolcovskih dežel in vlad priložnost vsestransko izmenjati mnenja in tako priti do enotnega glgdfšča o najvažnejših vprašanjih splošne koristi, ki terjajo nujno ureditev in ki spričo nenehnega ogrožanja miru upravičeno vzbujajo zaskrbljenost sveta. To kar se zdaj dogaja v Kongu, je najbolj grobo vmešavanje od zunaj v notranje zadeve komaj osvobojene dežele, da bi, na eni strani, obdržali gospodarske pozicije kolonialistov in omejili svobodo v uveljavljanju naprednega družbenega razvoja ne samo Konga, marveč tudi drugih afriških dežel, ki so si že priborile neodvisnost, in da bi na drugi strani dosegli, da bi bile te dežele poslušno orodje v politiki hladne vojne. Nadalje je tov. Tito dejal, da smo v tesnem sodelovanju s predstavniki izvenblokovskih držav v OZN ustvarili trdno podlago za nadaljuje skupne napore. Delovanje predstavnikov petih izven-blokevsklh držav je prišlo do popolne veljave v soglasno sprejeti resoluciji 28 dežel, v kateri je izražena zahteva, da se vse v ZN včlanjene dežele vzdr-že akcij, škodljivih za mednarodno vzdušje in prispevajo napore, da pride do popolnega sodelovanja med vsemi državami. Tudi tragični dogodki v Alžiriji so najbolj dramatično pokazali, da so popolnoma upravičene zahteve alžirskega ljudstva po samoodločbi in neodvisnosti. Skladno s tem smo podprli resolucijo 22 dežel Azije in Afrike o priznanju pravice alžirskemu ljudstvu do svobodnega odločanja in neodvisnosti ln do referenduma v Alžiriji pod okriljem OZN. Jugoslavija je v letu 1960 dosledno ravnala po načelih, na katerih sloni naša politika v vsem povojnem obdobju? to je politika miru in miroljubnega sodelovanja z vsemi narodi in državami ne glede na različne družbene sisteme. Naša dosedanja politika sodelovanja z vsemi deželami, ne glede na različne družbene sisteme, Je bila ne samo pravilna, marveč tudi zelo koristna za obe strani — Prav , tako sodelovanje — sodelovanje brez žrtvovanja lastnih političnih in ideoloških načel -je najbolj značilno za miroljubno aktivno koeksistenco med državami in narodi. V zaključku svojega ekspozeja je tov. predsednik govoril še o bližnjih obiskih v nekaterih afriških državah v prvi polovici leta 1961 in o ugodnih perspektivah za gospodarsko sodelovanje z azijskimi in afriškimi državami. iHiHtnnmuntin Novoletno darilo za alžirske otroke O pripravah za praznovanje dedka Mraza smo že poročali. — Toda kljub temu se zopet oglašamo, in to z veseljem. Za leto 1960-61 je bilo za področje občine določeno pogodbeno pridelovanje kmetijskih zadrug s kmetijskimi proizvajalci na 21 odstotkov vseh obdelovalnih površin ali na 779 ha (v letu 1959 le na 227 ha); od tega naj bi v pogodbenem sodelovanju pridelali pšenico na 143 ha, ječmen na 23 hektarih, koruzo na 10 ha, krompir na 59 ha, krmne okopavine na 40 ha, deteljo na 78 ha in seno na 426 ha travnikov. Sklepanje pogodb še ni zaključeno in ga bodo nadaljevali še do spomladanske setve. Ker je nastal določen izpad pri sklepanju pogodb za pogodbeno pridelovanje za jesensko setev, ga bo treba do pomladi nadomestiti. Kme- ' iaipis za oddalo v RTV Ljubljana bo imela v Trbovljah 5. januarja 1961 svojo četrto javno TV zabavno - ugankarsko oddajo -Poznaš svoj domači kraj?« Oddaja ima namen, da prikaže življenje in delo, uspehe in zanimivosti nekega določenega kraja. Na taki prireditvi nastopajo pretežno domačini, tekmovalci, domači ansambli ali pevski zbori ter lllHiilllllHlIlHHIHllHHIHIIMlIllllimilllllliHlllIHRHIh .timitRHli ZA GOJITEV DRUŽABNEGA PLESA Pretekli teden se je končal na Polževem tretji enotedenski seminar triletne šole za plesne učitelje. Organizator seminarjev Je Plesna zveza Slovenije. Kandidati so na izpitu pred strokovno komisijo odgovarjali na vprašanja iz snovi prvega letnika in si pridobili pravico poučevanja družabnega plesa na Seminarjev se udeležujejo tudi štirje Zasavčanl (Lavrin - Sava, Goljuf - Trbovlje, Staut - Loke-Kisovec, Razboršek - Trojane), zato lahko upravičeno pričakujemo, da bodo za družabni ples ln plesni šport nastopili tudi v revirjih lepši časi. Ples dobiva v kulturno-zabav-nem življenju vse pomembnejše mesto, zato z ustanavljanjem plesnih klubov ne smemo zaostajati za ostalimi predeli Slovenije. n. r. CAS OD 29. DECEMBRA 1960 do 8. JANUARJA 1961 restalno vreme s pogostimi pa-rinaml. Temperatura še vedno [Otova. Prevladovalo pa bo milo rme. Okrog 3. do 9. Januarja 1961 aditev. Dr. V. M. »Zasavski tednik, glasilo SZDL' Litija, Hrastnik, Zagorje ln Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju. -Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, Trg revolucija 11 (telefon 80-191), poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-146. - Letna naročnina 600 din, mesečna 50 din, mmumzoa številka M dinarjev. — gsksgim m tljski zadrugi bodo morale pri tem pomagati še krajevne organizacije SZDL, ker so namreč dani vsi pogoji, da se plan pogodbenega pridelovanja v celoti doseže. Poudariti velja, da so bili že v letošnjem letu doseženi znatno večji hektarski donosi na tistih površinah, kjer so kmetovalci pogodbeno pridelovali s kmetijsko zadrugo; tako pri pšenici 22 metrskih stotov na hektar (kmetovalci izven pogodbenega pridelovanja le 13 metrskih stotov na hektar), pri krompirju 250 metrskih stotov (IM) pri koruzi 35 metrskih stotov (M) in pri senu 45 metrskih stotov (33). Tl pridelki pa še niso maksimalni, ker lavno TV Trbovlfah posamezniki. Neposredno pa tudi vsi ostali prebivalci, ki pridejo osebno na tako oddajo ali pa jo gledajo na ekranih svojih TV sprejemnikov. Tudi v Trbovljah bo tako. Zato vabimo vse humoriste, pisce zabavnih tekstov, karikaturiste jn fotoamaterjje, da se oglasijo na naše povabilo in po svojih močeh pripomorejo, da bo oddaja v Trbovljah čimbolj uspela. Humoriste vabimo, naj napišejo kratko humoresko, v kateri bodo na zabaven način opisali svoj kraj, življenje in delo, zanimivosti ln probleme, ki Jih težijo in jih je vredno omeniti. Taka humoreska pa mora biti kratka ln ne sme trajati več kot tri minute. Karikaturisti lahko te probleme narišejo v nekaj karikaturah. Najboljšo humoresko bomo na sami oddaji 3. januarja 1961 prebrali ln jo opremili s slikami ali karikaturami. Nekaj najboljših karikatur pa bomo pokazali vsem TV gledalcem. Fotoamaterje pa vabimo, da napravijo nekaj posnetkov o življenju in delu Trboveljčanov (posnetki prirode in razne panorame ne pridejo v poštev). Tri najuspelejše posnetke bomo pokazali vsem TV gledalcem, ki bodo nato Izbrali najboljšo ln bo tudi nagrajena. Vse humoriste, karikaturiste in fotoamaterje opozarjamo, da morajo svoje prispevke za našo oddajo poslati na naslov: Svet Svobod - Trbovlje, najkasneje do 3. januarja 1961. 97 zavarovancev |e letovalo Leto« je zdravstveno letovalo 97 zavarovancev iz Zagorja. To akcijo je izvršila podružnica Zavoda za socialno zavarovanj« skupaj z občinskim sindikalnim svetom Zagorje. Ker Je prejela podružnica ZSZ le 280.000 dinarjev sredstev za zdravstveno letovanje iz preventivnega sklada OZSZ Ljubljana, so morale del sredstev prispevati tudi posamezne sindikalne podružnice. Kakor smo že omenili, je zdravstveno letovalo v letošnjem letu 97 Zavarovancev, in to v Domu počitniške skupnosti Zagorje v Vrsarju, v počitniškem domu rudarjev v Crikvenici, v mladinskem domu v Bohinju, na Partizanskem vrhu. Zasavski gori, v Splitu, Gozd-Martuljku, v počitniškem domu na Supetru in v Strunjanu. Vsak zavarovanec J« zdravstveno letov el nahrani so doslej kmetijske zadruge Še vse premalo posegale naravnost v kmetijsko proizvodnjo. Nova, združena kmetijska zadruga bo morala zato v prihodnje posvetiti več pozornosti pogodbenemu pridelovanju in doseči, da se bo to pogodbeno pridelovanje razširilo na 50 odstotkov obdelovalnih površin. (ma) Naše praznovanje bo sicer bolj skromno, kot smo predvidevali, a vendar bo polno zadovoljstva in zavesti, da so otroci v Šmartnem pripravljeni mnogo storiti za mlade prijatelje Alžirije. Učenci šole, učiteljski zbor in pripravljalni odbor za praznovanje dedka Mraza so sklenili, da skoraj vsa dobljena sredstva od podjetij in družbenih organizacij pošljejo za alžirske otroke. Samo del sreristev se bo porabil za obdaritev predšolskih otrok. — Otroci pa bodo navzlic temu praznovali praznik dedka Mraza po razredih (dvorane ni bilo mogoče dobiti!) in se medsebojno obdarovali. Toda akcija za alžirske otroke se bo nadaljevala do 15. jan. 1961. Se vedno bodo otroci zbirali denarne prispevke od sorodnikov, znancev, sosedov in drugih. Upamo, da bodo prebivalci našega kraja in okolice pripravljeni dati nekaj za alžirske otroke. Akcija ima velik vzgoj pomen, kajti vse bodo zbrali in pripravljali otroci sami. Lahko smo veseli in ponosni na naše otroke in želimo, da se nam tudi drugi otroci občine kmalu priključijo. Miloš Djuki« Trbovelfskl volivci bodo razpravljali o urbanističnem načrtu Obveščeni smo bili, da name-•1 ravajo v trboveljski občini priče- (' ti a širšimi razpravami med vse- dobno urejevanje revirskega kra-11 mi prebivalci komune o urbani- ja. 11 stičnem razvoju kraja. nji fiziognomiji komune, kar boi1 še bolj poudarilo težnjo za so-11 V prvi vrsti bodo organizirali | • Sprožena misel je hvale vred- razprave za gospodarski in poli- < >, na, ker izraža težnjo, da se v tični aktiv komune ter za odbor-11 l1 razprave o perspektivnem razvo- nike ljudskega odbora v okviru 11 (1 ju občine vključijo vsi državlja- kluba odbornikov, kjer naj bi se i1 i1 ni, ki naj sami povedo svoje o vprašanju v prvi vrsti seznanil i • i1 mnenje o nadaljnjih gradnjah in aktiv, ki bo te razprave razvijali! I1 objektih ter o urbanistični ure- med volivci terena. |! 11 ditvi mesta. To je zelo pomemb- Prve razprave o tem problemu |! |!na iniciativa, ki bo še poglobila bodo kaj kmalu in bo uvodne te-|» i1 pritegovanie vseh ljudi, prebiva- ze pripravil tov. Marijan Ahačič, i> i'je«h na področju občine, k so- direktor investicijskega biroja V|» 'delovanju in odločanju o nadalj- Trbovljah. T. |l, Zasedanje skupitine podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Zagorju ob Savi Skupščina podružnice Zavoda za soc. zavarovanje v Zagorju se je v letošnjem letu sešla štirikrat ln na zasedanjih razpravljala o vseh vprašanjih socialnega in zdravstvenega zavarovanja, o zdravstveni Službi, o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, o delu obratne ambulante rudnika v Kisovcu, o preventivnem zdravljenju dešavcev in uslužbencev ter mladine, o preprečevanju nesreč, o varnosti pri delu in HTZ službi v gospodarskih organizacijah, o reorganizaciji službe socialnega zavarovanja in o vseh drugih važnejših vprašanjih. Na zadnjem zasedanju je pa Skupščina podružnice Zavoda za socialno zavarovanje razpravljala o poslovnih prostorih za podruž- nico, o zdravstvenem zavarovanju, o izplačevanju kratkoročnih dajatev, o obratni ambulanti, o reševalni službi Zdravstvenega doma Zagorje, o nesrečah pri delu, o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, o finančnem poročilu in o preventivnih akcijah. Se posebej so pa obravnavali zdravstveno službo v Zagorju ob Savi v zvezi z novimi predpisi in o službi socialnega zavarovanja. Poudarili so, da je povsem umestno, da ae bo v zdravstvenih zavodih razširilo družbeno upravljanje in da bo imeš poslej vsak pravico prosto iziratl zdravnika. O tem bodo v januarju prihodnjega leta razpravljali tudi zbori zavarovancev. (">*) V zagorski občini le ena kmetijska zadrega Dosedanje delo je pokazalo, da je treba kmetijsko pospeševalno "službo kar najbolj približati kras-tijekemu proizvajalcu. Zato je nujno, da se v prihodnje kmetijske organizacije kar najbolj prilagodijo etvarošm potrebam. Razumljivo J«, da zato spremembe v zadružništvu niso naetale po naključju, ampak so rezultat naših skupnih naporov za modernizacijo kmetijske in gozdar*« proizvodnje. V prihodnje kodo tako imele kmetijske zadruge vse več dolžnosti. Da bi jih pa lahko vse bolje opravljale, *e> tudi v zegee-•ki občini Im g*e(l čaeom sklenili, da se vse Miri kmetšjeke za- druge (kolikor jih je bilo doslej na območju te občine) združijo v ekonomsko močnejšo kmetijsko zadrugo, ki bo kos vsem nalogam. O tem so že razpravi jsil zadružni sveti in izredni občni zbori kmetijskih zadrug, Id so se izrekli za združitev kmetijskih zadrug. Omenimo naj, da bodo na dosedanjih sedežih kmetijskih zadrug še v naprej ostale poslovne enote, ali pa bodo ustanovili proizvodni obrat. Tam bodo tudi v prihodnje prodajali reprodukcijski material, odkupovali pridelke, vodili bodo hranilno kreditno službo in izplačevali račune. (ma) Na kratke pe domovini KONGRES SVOBOD V LJUBLJANI Prejšnji teden Je bil v Ljubljani kongres Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Kongres je predvsem dal poudarek na to, da je težišče vsega društvenega dela zlasti v komuni. Komuna je dolžna zagotoviti ustrezna sredstva za kulturno dejavnost. — '/.a novega predsednika Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije je bil izvoljen znani publicist in javni delavec Branko Babič. 1 Sela ObLO Trbovlje Seja občinskega ljudskega odbora v Trbovljah (občinskega zbora ln zbora proizvajalcev) bo v četrtek, dne 29. dec. 1980 ob 15.30 v sejni dvorani Obl.O Trbovlje. Na soji bodo obravnavali poročila o doss lanjem delu stanovanjskih skupnosti Center In Franca Fakina Trbovlje II, nadalje bodo imenovali direktorja, upravni odbor In nadzorstveni odbor Komunalne banke. Na ločenih sejah bosta zbora razpravljala o položajnih plačah uslužbencev ljudskega odbora, o prepustitvi dela občinskega prometnega davka od prodaje na .drobno za leto lMt Trgovskemu podjetju »1. Junij«, o oprostitvi pavšalnega prispevka Iz dohodka za leto 1960 gostišču Delavski dom. o pritožbi gostišča »Pod Klečko« zoper odločbo o plačilu najemnine za leto 1900, o pritožbah gostinskega podjetja »Majnika« In gostišča »Dalmatinska klet« zoper odločbi o plačevanju zveznega ln občinskega prometnega davka od gostinskih storitev za leto 1960, o oprostitvi podjetja »Elektro-Standard« plačila pavšalnega prispevka Iz dohodka za leto 1900 In o odloku o začasnem finansiranju proračunskih potreb v mesecih januarju, februarju ln marcu 196L 2 NK ODRED ODSLEJ TRIGLAV 22. decembra t. I. je bil v Ljhbljani redni letni občni zbor NK Odred, na katerem so obravnavali možnosti za nadaljnje uspe\no delo edinega slovenskega nogometnega predstavnika v IL zvezni ligi. Do-sedanji NK Odred pa se je preimenoval v NK TRIGLAV. 6,6 MILIJONA GLAV GOVEJE ŽIVINE Bodoči petletni perspektivni plan razvoja živinoreje v državi predvideva, da je zlasti v govedoreji treba težiti za številčnim povečanjem plemenitosti pasem in vzreje domačega goveda. Vključno z letom 1960 smo uvozili okrog 35.000 glav plemenske goveje živine plemenitih pasem in s tem ustvarili solidno bazo za lastno vzrejo elitnega plemenskega materiala. Do leta 196J sc bo število goveje živine povečalo na 6,6 milijona glav. Do tega leta naj bi se potrošnja govejega mesa na prebivalca povečala letno od 7 na povprečno 12 kg. 3 4 PISALNI STROJI PO 50.000 DIN Na jugoslovanskem tržišču se bodo v kratkem po-jtvili pisalni stroji, ki 'nh bodo prodajali po 50.000 dinarjev. Prvo serijo takih strojev (okrog 400) bodo te dni skončali v ljubljanski tovarni pisalnih strojev TOPS. NOVA LADJA PIRANSKE SPLOŠNE PLOVBE Pred štirinajstimi dnevi so v Pulju slovesno splovili prvo ladjo tipa rbulckcaricr« BELA ^KRAJIN A j 19.400 tonami nosilnosti. Ladjo so zgradili v pujski ladjedelnici >Uljanik• in lahko prevaža tovor v tekočem, trdnem in razsutim stanju. Ladia je last piranske Splošne plovbe, je dolga 173,1 m, Uroka 22 m m visoka 12fi m, asšsSS Fšli: jr ' - te/- p f flBVfv * - ■0 Se nekaj dni In končano bo plodno leto 1960. Pričelo se bo novo obdobje nadaljnje borbe za fie večje gospodarske uspehe. Vrsta naših delovnih kolektivov je predčasno izvršila svojo letno plansko nalogo — od trboveljskih, hrastnišldh in zagorskih rudarjev do kolektiva Cementarne Trbovlje, ki ruši In gradi novo tovarno ter proizvaja. Nadalje kolektiv Mehanike v Trbovljah, Strojne tovarne Trbovlje, Steklarna Hrastnik, IGM Zagorje, Papirnica Radeče, Predilnica Litija, Tovarna usnja in krzna v Šmartnem pri Litiji in še drugi. Večina delovnih kolektivov je svojo letno proizvodno nalogo že izpolnila. Vsem tem delovnim uspehom se je pa pridružila otvoritev novih obratov; v Hrastniku so zaključili II. dei rekonstrukcije tamkajšnje steklarne, prvi del Zasavske ceste v Renkah je skončan, pri trboveljski Elektrarni je začela delati nova tovarna zidakov. Pomemben uspeh so dosegli v litijski Predilnici — tovarna je v rekonstrukciji, prav tako tudi v Tovarni usnja in krzna v Šmartnem. Napredek zaznamujejo v lesni industriji v Litiji, Zagorju in Trbovljah, v IGM v Zagorju je pa začela obratovati hidridna naprava. In še vrsta rešenih komunalnih vprašanj: nova cesta v Hrastniku in Zagorju, ureditev struge Trboveljščice v Trbovljah; v Hrastniku, Zagorju in Trbovljah so v letu 1969 zgradili vrsto novih stanovanjskih blokov tn še drugih objektov, v Zasavju se gradijo nove šole. Vse to in še drugo daje bogato bilance za leto 1900, tako da lahko vedro stopimo v novo leto 1961, ki bo prineslo spet nove uspehe. **»# '’ A* — v— 7 —£ / ■ f - Nova pridobitev v Zasavju Je Tovarna zidakov Iz decembru in jo je odprl 18. decembra 1969 predse...... — el eklroflitrskega pepela, ki je pričela obratovati v tednik Ufldsfe U» Miha Marinko Prenosa fevoB MILIJON TON PREMOGA so nakopali trboveljski in hrastni-šH radarji. Ze IT. novembra so daaegli plan za leto 1960, dne 3. decembra pa dosegli prvič p6 osvoboditvi 1 milijon ion premoga. ▼ decembru »o rudarji dosegli rekordno mesečno proizvodnjo. Premoga Je dovolj in pridne rolke rudarjev ne bodo zaN*ic tudi v letu 1901 Sedež Zvezne ljudske skupščine Jugoslavije, kjer so v letu 1960 sprejeli vrsto pomembnih sklepov za nadaljnji razvoj socialistične Jugoslavije V Cementarni Trbovlje rušijo staro in gradijo novo ter proizvajajo. V letu 1960 je njen kolektiv izdelal 85.090 ton cementa predčasno in dodal še nadaljnjih 7000 ton. V tovarni na eni strani podirajo in rušijo staro, na drugi strani pa gradijo novo cementarno, hkrati pa kolektiv izvaja svoj redni proizvodni plan. — Na sliki je v ozadju stara cementarna, v ospredju pa že novi del tovarne (x). Sta tet steklarne 100 let Steklarne v Hrastniku — nova tovarna danes, novi stroji, povečana proizvodnja. 29. novembra 1960 so praznovali stoletnico svoje tovarne, jubilejne slovesnosti so se pa udeležili tudi številni gostje iz drugih krajev, mod njimi tovariš Miha Marinko. — Mladi upravljavci, člani delavskega sveta steklarne so si zaželeli, da se slikajo s tovarišem Mihom Marinkom. Zelja se jim je izpolnila. graafc -mm. » wiMay Ponosno stoji nov dom Hrastniška komuna je v letu 1900 saateo napredovala. Razde načrte in naloge so tamkaj izvršili - II. del rekonstrukcije sieUarnev v rekonstrukciji je Tovarna kemičnih izdelkov, v Radečah se uredili cesto, prav tako grade novo cesto v Hrastniku, dograjen Je Potrošniški center pri Papirnici Radeče. Vrsta drugih objektov s« gradi v Hsastnlku; SvoboAi I. je odpela s pomočjo Rudnika lepo urejene klubske prostore. Pri gradnji nove očrte v HraešnHcu (na sliki) Je bilo treba opraviti vrsto nalog — betonirali nov mast na križišču (Hiioklnov most). Težavno je bilo d Cio, toda uapeM so. — Ves sedanji razvoj kaže lep raarioj tn napredek, btuetntfke kanuiste, delo so bo pa nadaljevalo tudi v letu 1961. To leto bo posebno pouaecnbno, ker bodo tudi Hrastničani pričeli i gradnjo svojega Delavskega doma, ki je v kraju nujno potrebe«. Ponosno stoji v Zagorju nov Delavski dom. Slika ga prikazuje ponoči, ko jo v notranjosti vedno živahno ob številnih prireditvah, ki so vrste v njegovi veliki dvorani, pa vse do živahnega klubskega življenja v vseh mogočih oblikah. Nove ohlike dela v Svobodah so ^fere0‘*wPf*IM‘ ^htjaiVhOOt twU v zagorski komuni, nagrada za trud I>a bo republiška dramska revija v Zagorju v začetku moseour JuuiJu INI USPEHI 1960 V BESEDI IN SLIKI Iz naših delovnih kolektivov Delovni kolektiv Podjetja keramike in eiekiroporceiana Izlake nad Zagorjem čestita vsem odjemalcem, dobaviteljem in delovnim ljudem širom po Jugoslaviji srečno novo leto 1361 in jim želi še nadaljnjih delovnih uspehov Zagorski rudarji bodo nakopali blizu 685.000 ton premoga do konca letošnjega leta Letos so radarji zagorskega rudnika rjavega premoga — kakor smo že poročali — prvič po nekaj letih precej pred časom izpolnili letni proizvodni načrt, ko so nakopali 620.0C0 ton premoga. S to pomembno delovno zmago se kolektiv zagorskega rudnika uvršča med največje jugoslovanske premogovnike. Na predčasno izpolnitev letošnjega proizvodnega načrta so vplivali zlasti nekateri novi momenti, med njimi še posebej uvajanje novega načina nagrajevanja zaposlenih. Pri tem velja omeniti, da se je zlasti obnesla uvedba ekonomskih enot v podjetju. Kazno je pa, da bo treba okrog ekonomskih enot rešiti še nekaj vprašanj, v prvi vrsti pa izvoliti po posameznih obratih rudnika Zagorje obratne delav- ske svete — kot je že poudarila konferenca občinske organizacije SZDL v Zagorju — in dati tem obratnim delavskim svetom določene pristojnosti in tudi materialno osnovo. V primerjavi z lanskim letom se je v zagorskem rudniku znatno povečala storilnost, in to za 8,6 odstotka; v istem času se je pa povečala proizvodnja kar za 10 odstotkov. Letos so v zagorskem rudniku dosegli povprečni odkopni učinek 5,15 tone (lansko leto le 4,89 tone). Upoštevali je pa treba, da so bili doseženi taki pomembni uspehi kljub temu, da zaposlujejo v rudniku manj delavcev kakor lansko leto in manj, kakor je določal načrt. Rekonstrukcijska dela na separaciji opravljajo vzporedno z rednimi deli in razumljivo je, da zahteva tako delo vso pozornost. V kisovško jamo je le- tos dvakrat vdrla voda In za precej ton zmanjšala proizvodnjo premoga na tem obratu. Zagorski rudarji bodo letos do konca leta nakopali blizu 685.000 ton rjavega premoga, ali blizu 65 tisoč ton premoga več, kakor je določal proizvodni načrt. Ob koncu leta bodo lahko v koledar zapisali, da je bilo leto 1960 za zagorske rudarje več kot uspešno. M. Priprave za gradnjo tovarne polvodnikov v Trbovljah Opraženo ie m precej del Trboveljski občinski ljudski odbor je za uspešno izvedbo priprav za gradnjo tovarne polvodnikov v t \ Proizvodni programi in delovni kolektivi Ob zaključku leta gospodarske Izvodni plan, na podlagi katerih ganov samoupravljanja, ln to ne nadaljnjo rast ln razvoj podjetja, organizacije običajno pripravlja- sestavlja aparat ljudskega odbo- samo delavskega sveta kot pred- ki mu ga je družbena skupnost jo in izdelujejo svoje proizvodne ra predlog družbenega plana ob- stavniškega organa gospodarske izročila v upravljanje, programe oziroma svoje družbe- čine, šele sedaj dali v potrditev organizacije, ampak predvsem Prav zaradi tega je nujno po- ne piane za naslednje leto. delavskemu svetu. Kaj to pome- kolektiva kot proizvajalca in Tako so se te naloge lotili se- ni? To se pravi, da bodo le v for- upravljavca podjetja. trebno, da delovni kolektiv predhodno razpravlja in prinaša ter daj upravni organi v gospodar- malni obliki dali potrditi to, kar skih organizacijah trboveljske občine. Zanimiva je pa ugotovi- so upravni organi podjetja že sklenili oziroma predložili občin- tev, da so podjetja te programe skemu ljudskemu odboru — ne Posebna zakonska določila res izreče svoje mnenje o proizvodne narekujejo upravnim orga- nem programu svojega podjetja, nom in delavskim svetom, da s ker bo na njem slonela odgovor-koiektivom gospodarske organi- nost za njegovo izpolnitev. izdelala in dostavila občinskemu da bi svoj kolektiv, ki bo nosi- zacije predhodno obravnavajo Tudi upravni aparat ljudskega ljudskemu odboru, ne da bi o njih sklepal delavski svet, kaj lec izvrševanja plana in uprav- proizvodni program, vendar to odbora ne bi smel sprejeti proiz-ljanja gospodarske organizacije o samo ob sebi razumljivo nareku- vodnega programa gospodarske šele da bi gospodarske organi- planu predhodno temeljiteje raz- je načelo delavske samouprave, organizacije, preden ni o njem pravljal in ga sprejel kot svoj zacije predhodno z njimi seznanile delovni kolektiv kot proiz- bodoči delovni program, vajalca in nosilca upravljanja gospodarske organizacije. Podjetja bodo torej svoj pro- ki kolektiv postavlja kot proiz- razpravljal kolektiv in delavski vajalca in upravljavca gospodar- svet, da se s tem v praksi dosled-Temu lahko mirno rečemo ne ske organizacije ter ga s tem de- no izvajajo osnovna načela de-samo birokratska oblika, ampak la odgovornega za izvršitev pro- lavske samouprave, celo tehnokratsko izigravanje or- izvodnega plana in za uspeh ter T. Za izboljšanje preskrbe Trbovljah že pred časom Imenoval poseben gradbeni odbor, kateremu predseduje predsed. ObLO Trbovlje, Martin Gosak. Gradbeni odbor je na zadnji seji zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Trbovlje poročal o dosedanjem delu. Doslej je bila že sklenjena z Inštitutom za elektrozveze iz Ljubljane pogodba, da se zgradi obrat oziroma tovarno polvodnikov v Trbovljah; s tem se je strinjal tudi delavski svet IEV. Investicijski biro Trbovlje je istočasno že izvršil terenske meritve, geološka raziskovanja in opravil higiensko - sanitarne raziskave o čistosti zraka. Na podlagi preddokumentacije in izdelane tehnološke sheme je trboveljski Investicijski biro izdelal idejne projekte. Vzporedno rešujejo v Trbovljah tudi problem kadra za novo tovarno. Sprejeli so že več sklepov o štipendiranju in zaposlitvi kadra in izdelali načrt potreb po seminarjih, ki naj bi se vršili v okviru trboveljske Delavske univerze in večernih srednjih tehniških šol v Trbovljah. Omeniti pa velja, da obiskuje šolo za radio-mehanike v Ljubljani že 7 Trboveljčanov. V Investicijskem biroju v Trbovljah računajo, da bodo do konca meseca januarja 1961 izdelali investicijski program in idejni projekt za revizijo, če bo pravočasno prispela ponudba in tehnična dokumentacija ameriške družbe RCA. ima) Nagrajevanje po ekonomskih enotah UipeSti so tu Trgovsko podjetje •Prvi junij* si )e v letu 1960 predvsem prizadevalo oskrbeti v svojem omrežju poslovalnic potrošnike z vsemi tistimi potrebščinami, ki so jih le-ti v njih iskali, V podjetju so težili za tem, da s posluhom za želje ljudi preskrbe tisto blago, ki so ga stranke iskale oziroma zahtevale, seveda v okviru danih možnosti na tržišču, kar je bilo včasih laže, včasih teže. Nadalje je šlo prizadevanje vodstva podjetja in organov samoupravljanja za tem, da zagotovi zaposlenemu kadru potrebno kvalifikacijo, ki jo sodobna trgovina terja od svojega osebja, predvsem pa specializacija za posamezne veje v trgovini. Tako je v letu 1960 obiskovalo poseben tečaj za specializacijo v tekstilni stroki kar 48 trgovskih delavcev, seminar za samojto- pa obiskuje sedaj 16 delavcev. Vsa skrb za strokovno izpopolnitev osebja je težila za tem, da v čim večji meri usposobi kader za opravljanje vedno težjega posla v trgovski stroki, 'kajti laže je postati kvalificiran trgovski delavec preko šole, teže je pa biti res popoln trgovec, ki zna postreči stranke ter jih tudi seznaniti z blagom, ki ga le-te žele kupiti. Tretja naloga v podjetju je pa bila v letu 1960, da tehnično izpopolni svoje lokale. Tako ima podjetje v programu sodobno ureditev vseh svojih poslovalnic. V letu 1960 je podjetje ze odprlo prvo samopostrežbo trgovini, in sicer pri »Podlesniku* v Zg. Trbovljah, ki pomeni skromen začetek modernizacije trgovine v občini. V začetku l. 1961 strežbo 2 delavca, poslovodsko solo bo podjetje v celoti moderniziralo trgovske lokale pri »Požunu*, kjer I cer vsako leto po nekoliko, pre-bo ostala klasična trgovina s so- urediti tudi samo blagovnico, ki naj dobno opravo. Razen tega pa name- bi bila urejena za potrebe v ko-ravajo v podjetju postopoma, in si- I muni in za potrebe sosednih občin. 10-letnica samoupravljanja v podjetju ,.Odpad" veda zahteva precejšnja denarna sredstva. Te pa je bilo doslej zelo težko ustvarjati, ker je podjetje uvrščeno pod trgovska podjetja, instrumenti, ki veljajo za to gospodarsko vejo, so pa za podjetje še posebno neugodni. Preko podjetja »Odpad« zbirajo odpadni material in v veliki meri zagotavljajo z njim naši industriji potrebne surovine. S tem pa prihranimo državi precej deviznih sredstev, ki bi jih trošili, če bi vse za industrijo potrebne surovine morali uvažati. T. V trboveljski veleblagovnici so vedno lepo urejene izložbe, ki nudijo bogate zaloge vsakovrstnega blaga Tudi interna obveza izvršena 2o pred 29. novembrom je ko- . izvršil plan za leto 1960. Meseca; lektiv Strojne tovarne v Trbovljah I decembra Je pa kolektiv bil bitko I za izpolnitev interne obveze, ki je RUDIS JE PREBRODIL ZAČETNE TEŽAVE Strojna tovarna v Trbovljah je med ostalim član novega podjetja; »RUDIS« s sedežem v Trbovljah. Ko so razpravljali o delu tega novega podjetja, so ugotovili, da je »RUblS« prebrodil začetne težave ln je sedaj že ustaljena firma. Upravni odbor STT je dal privolitev, da Strojna tovarna v Trbovljah skuša doseči, da podjetje »RUDIS« stopi v kontakt s francosko firmo »PIC« glede gradbenih ln elektriških idejnih projektov in da se »RUDIS« registrira tudi za uvozne in izvozne posle. sedaj tudi že izvršena. V tovarni so pa tudi že sprejeli in potrdili proizvodni plan za leto 1961, ki je večji za 12 %. S tem v zvezi je pa v STT važno, da nadaljujejo g predvideno rekonstrukcijo tovarniških naprav, saj so že v letu 1960 prihajali v tovarno potrebni novi stroji, v letu 1961 se jim bodo pridružili pa še ostali novi predelovalni stroji. To in še vrsta drugih činiteljev, kakor na primer nagrajevanje po enoti proizvoda in še ostalo, bo pripomoglo, da bo kolektiv STT lahko stopil z vedrimi pogledi v novo leto 1961. Kakor vrsta kolektivov širom po naši domovini tako je tudi kolektiv podjetja »Odpad« v Trbovljah praznoval v letu 1960 desetletnico delavskega samoupravljanja. Pred leti je znašala vrednost osnovnih sredstev, s katerimi je podjetje razpolagalo, okoli 10 milijonov dinarjev, letos pa znaša že 220 milijonov din. — Lastnih obratnih sredstev je podjetje imelo za 3 in pol milijona dinarjev, a sedaj že 59 milijonov. Količinsko je kolektiv zbral odpadnega materiala v letu 1950 26 tisoč ton, v letu 1960 pa 55 tisoč ton, torej še enkrat več. Sedanja rea-lizaoija podjetja je težko primerljiva, ker so bile cene leta 1950 desetkrat nižje kot sedaj, vendar je realizacija sedaj za 2245 odstotkov večja kot pred desetimi leti, medtem ko je delovna Bila porasla za 156 odstotkov. Od osvoboditve je podjetje »Odpad« v republiškem merilu odda' io naši industriji okrog 500 tisoč ton odpadnega materiala oziroma surovin. Zbrane količine odpadnega materiala, kakor n. pr. železo, oaoir, kosti, tekstilni odpadki, so velikanski in so za našo industrijo artikli, ki Jih mora naša država še uvažati, v kolikor jih domače tržišče ne more zagotoviti. Izvajanje nalog, M jih imajo poslovalnice podjetja »Odpad«, pa terja tudi mehanizacijo in modernizacijo poslovnih enot, M so po vsej Sloveniji, ter se le-te v okviru perspektivnega načrta podjetja postopno tudi urejujejo, kar se- Zft novo loto norimi avtobusi Pri avtonrevozništvu Trbovlje smo zvedeli, da ho za novo leto. 31. decembra 1960 vozil posebni avtobus od 12. ure do 23. ure. — Odhod od Komunale proti železniški postaji ob 12., 13., 14. vse do 23. ure In s povratkom od železniške postaje ob 13.30, 14.30 vse do 23.30 ure. — Med prazniki sc ho obratovalo normalno. Posebni avtobusi bodo vozili na rednih progah v torek 3. januarja 1961. PLAN SO DOSEGLI TUDI V LITIJSKI PREDILNICI Tudi v litijski Predilnici so že 8. decembra ob 11.30 url izpolnili letni proizvodni načrt. Do tedaj so izdelali 3456,2 tone preje ln 100 ton flycrskega stenja. Računajo, da bodo do konca leta v tovarni močno presegli letošnji proizvodni načrt. K pomembnemu delovnemu uspehu litijske Predilnice tudi naše čestitke! V trboveljsko « hrastniškem rudniku so vpeljali nagrajevanje po ekonomskih enotah s 1. julijem 1960. Za vodilo so upoštevali načelo, da naj ostanejo pri Istem proizvodnem uspehu in enakem finančnem uspehu (kakor do 30. Junija 1968) osebni dohodki na višini, kakor so bili do tistega časa. Tako so na osnovi podatkov Iz leta 1959 in prvega polletja 1960 določili načela za ugotavljanje osebnih dohodkov po posameznih ekonomskih enotah. TI se v glavnem formirajo na podlagi treh osnovnih meril: višine proizvodnje, prihranka na materialnih stroških ln kvalitete premoga. Skupno so potem ustanovili 10 ekonomskih enot; v okviru štirih ekonomskih enot Imajo pa še notranje obračunske enote. V teh štirih ekonomskih enotah zaenkrat še v enakem odstotku razdeljujejo dohodek. Z novim letom bodo pa že prešli na nagrajevanje po obračunskih enotah v okviru že omenjenih štirih ekonomskih enot. Prehod bo zahteval precej več dela, ker bo treba opraviti vrsto Izračunov, predno bo mogoče ugotoviti osebni dohodek posamezne notranje obračunske enote. Za nov način nagrajevanja po ekonomskih enotah so rudarji trboveljsko n hrastniškega rudnika precej navdušeni; kažejo se pa tudi že znatni uspehi tega načina nagrajevanja, posebej še v znižanju materialnih stroškov. Kazno je, da Je sistem nagrajevanja po ekonomskih enotah v tr-boveljsko-hrastniškem rudniku dober, teže je le okrog vzdrževalnih obratov (tu nastaja vprašanje, kaj postaviti kot merilo za ugotavljanje osebnih dohodkov za te službe). Sedaj se zaposleni v delavnicah nagrajeni tako, da se ugotovi osebni dohodek izvršenih proizvodnih delavnikov na podlagi pla- nirane realizacije delavnic In na podlagi planiranih materialnih stroškov. Omenimo naj še, da so v trbo-veljsko-hrastniškem rudniku izvolili tudi obratne delavske svete, Vse ekonomske enote nimajo svojih delavskih svetov, ker imajo nekatere I- nekaj zaposlenih (na primer laboratorij, ki je samostojna ekonomska enota, zaposluje le 8 ljudi). So pa primeri, da je Izvoljen obratni delavski svet za več ekonomskih enot skupaj. (ma) Vesti iz STT PLAN IZDELAVE JAMSKIH STOJK JE POTRJEN Na eni izmed zadnjih sej upravnega odbora STT so razpravljali o problematiki izdelave objemk za jamske etojke tipa »VALENT« kakor tudi o proizvodnem planu za II. kvartal 1961, katerega so v celoti potrdili. ODDELEK ZA ZOBOZDRAVSTVO V novi tovarniški ambulanti, ki bo v STT pričela delovati s 1. januarjem t. 1., so se odločili, da nakupijo tudi inventar za zobno ambulanto, tako da bo zraven splošne ambulante v Strojni tovarni Trbovlje deloval tudi oddelek za zobozdravstvo. POROČILO O POTOVANJU PO ZSSR Direktor Strojne tovarne v Trbovljah Frane Slapnik se je pred tedni kot član delegacije Jugoslovanske investicijske banke mudil v ZSSR. Na zadnji seji upravnega odbora in delavskega sveta STT je bilo o tem potovanju, ki je ugodno tudi za Strojno tovarno Trbovlje, podano obširno poročilo. Rudnik rjavega premoga Zagorje čej,fifa rudarjem k doseženi rekordni proizvodnji in želi njim kakor fud! vsem poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije srečno in uspehov polno novo leto 1961 Iz osnutka perspektivnega načrta gospodarskega razvoja zagorske občine Pri sestavljanju osnutka petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja zagorske občine so upoštevali dosežke in napredek posameznih panog gospodarstva v sedanjem obdobju. Postavke in predvidevanja sedanjega petletnega gospodarskega plana 1957—1961 bodo uresničene in izpolnjene že leta 1961, to je leto dni pred rokom. Pripomniti je pa treba, da ne bodo v Zagorju ob Savi dosegli pričakovanj v kmetijstvu in v investicijskem vlaganju. Razumljivo je, da bo treba za izvajanje petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja zagorske občine SODELOVANJA VSEH OBČANOV, tako že ob samem sprejemanju osnutka in načrta in ob njegovem izvajanju. V letu 1965 bodo v Zagorju ustvarili že 12.976 milijonov dinarjev družbenega bruto produkta Osnovna značilnost osnutka petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja zagorske občine je nedvomno močan porast družbenega bruto dohodka, ki se bo ob konou leta 1965 podvojil (plan za leto 1960 okoli 6120 milijonov dinarjev, plan 1965 12.576 milijonov dinarjev). Tako bo znašala povprečna letna stopnja porasta 15,82 %• Ob koncu leta 1965 bo Industrija ustvarila že 10.298 milijonov dinarjev družbenega bruto produkta. Računajo, da bo v industriji povprečno letno naraščal družbeni bruto produkt za 16,42 °/o, v gradbeni- | žtvu za 9,3 %, v prometu za 4,3 %,1 v obrti za 17,37 %, v kmetijski zadrugi za 21,2 % itd. Vzporedno s tem se bo povečal tudi narodni dohodek, in sicer od 2525 milijonov din v letu 1960 na pričakovanih 5317 milijonov din v letu 1965. Predvidevajo, da bo znašala povprečna letna stopnja večanja narodnega dohodka 14,76 %. V letu 1965 bi znašal narodni dohodek na prebivalca 310.580 din. V tem razdobju naj bi se pa povečal dohodek za 115,6 %. Močan razmah industrije, gradbeništva in prometa V letih 1961—1965 je pričakovati - kakor predvideva osnutek 5-let-nega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja zagorske občine — znatno povečanje proizvodnje v vseh gospodarskih organizacijah. Tako bo rudnik rjavega premoga povečal proizvodnjo premoga od blizu 685.009 ton (v letu 1960) na 1 milijon ton (leta 1965). Obrat »Varnost« bo v letu 1965 predvideno napravil 1.841 ton Izdelkov. V Industriji gradbenega materiala naj bi v letu 1965 nažgali že 57 tisoč 890 ton apna. Podjetje Keramike in eiektroporcelana na Izlakah bo predvideno leta 1965 napravilo 585 ton izdelkov (letos 200 ton). Tovarna konfekcije in pletenin »Sava« bo predvideno leta 1965 imela 730 kvadrat, metrov konfekcijskih izdelfiov in 15 ton trikotažnih Izdelkov. Lesno predelovalno podjetje Zagorje bo letos razrezalo okrog 550 kub. metrov lesa, mizarska delavnica pa ustvarila 40 milijonov dinarjev družbenega bruto produkta; v letu 1965 naj bi pa podjetje razrezalo 11 tisoč 020 kub. metrov lesa, a mizarska delavnica ustvarila družbeni bruto produkt 80 milijonov dinarjev. V prometu naj bi prepeljali 39.000 ton tovora in 1,019.700 potnikov v letu 1965. Močno bi se pa povečala tudi gradbena dejavnost. Razumljivo je, da se bo precej povečala tudi produktivnost dela, in to na račun boljše tehnične opremljenosti, boljšega kvalifikacijskega sestava zaposlenih, povečanja strokovnega znanja zaposlenih in vpeljave stimulativnejših sistemov nagrajevanja prav v vse gospodarske organizacije. Največ investicijskih vlaganj v komunalno dejavnost in stanovanjsko izgradnjo V Zagorju računajo, da bodo do konca leta 1935 zgradili 1000 novih stanovanj, vendar bo pa pot/ebno sodelovanje prav vseh. Le tako bi bilo mogoče letno sezidati po 200 novih stanovanj. Poudariti pa velja, da tudi z zgraditvijo 1000 novih stanovanj stanovanjski problem v zagorski občini še ne bo rešen, ker se v Zagorju gradijo stanovanja za nazaj (zaradi rušitve stanovanjskih stavb spričo rekonstrukcij in izvajanja urbanističnega načrta). V samem mestu so letos pričeli graditi novo osemletko in telovadnico, novo šolo gradijo tudi v Cemšeniku, treba bo pa zgraditi novo šolsko poslopje še na Lokah - Kisovcu, preurediti šolo na Izlakah itd. Zdravstvene postaje bodo v tem obdobju uredili na Mlin-šah, Izlakah, Cemšeniku in Pod-kumu; zagorski Zdravstveni dom bodo pa preuredili do stopnje poliklinike itd. Uredili bodo cesto od konca Ceste zmage do železniške postaje in od Lok do Izlak, regulirali potok Medijo in drugo. Posebno pozornost bodo v Zagorju posvetili v prihodnjem obdobju ureditvi in nadaljnjem razvoju trgovske mreže, razvoju gostinstva in turizma (ob olimpijskem plavalnem bazenu v Zagorju bo treba urediti ostale naprave in igrišča in preurediti Medijske toplice v zimsko turistični center). V kmetijski proizvodnji je predvideno ustanavljanje lastnih proizvodnih obratov Predlog perspektivnega načrta razvoja kmetijstva v zagorski občini usmerja kmetijstvo k hitrejšemu napredku, tako za kopera-cijo, ustanavljanje lastnih proizvodnih obratov itd. Glavna veja bo živinoreja, tej se pa bosta podrejali sadjarstvo In poljedelstvo. Omenimo naj, da je predvideno precejšnje zmanjšanje setve žit na račun krmnih rastlin. Močno se ho povečala tudi pridelava mleka, in sicer na 55.000 hi in bodo tako v celoti izkoriščene zmogljivosti Mlekarne na Izlakah. (ma) V okolici Zagorja: pogled a razvalin gamberškega grada w»wws»»»*wv»vv»wwv»»>aseieaa Šolstvo v trboveljski občini V starem letu 1960 je dala stara hiša poleg tovarniškega bloka Cementarne Trbovlje mesto novemu bloku, Id bo dograjen v letu 1961 Za alžirske otroke Ob veselju ob novoletni jelki pionirji z Mlinš niso pozabili na svojo sovrstnike v daljni Alžiriji. Ko so te dni prejeli poziv ztj, pomoč nesrečnim alžirskim otrokom, so takoj pričeli z nabiralno akcijo pri odraslih. Tudi iz svoje skupne blagajne bodo nokaj dodali in vse poslali na določen naslov. Kar oči so jim bile solzne, ko so slišali o grozodejstvih, ki jih prenašajo Alžirci. To trpljenje so primerjali s trpljenjem našega na-reda v času narodnoosvobodilnega boja. Na področju trboveljske občine je pet osnovnih šol, pomožna šola, Glasbena šola, Vajenska šola, Gimnazija, Ekonomska srednja šola, Industrijsko-rudarska šola in Industrijsko kovinarska šola. — Zraven tega so pa v kraju še štiri predšolske ustanove. V tem šolskem letu obiskuje vse Sole v Trbovljah 3401 otrok, predšolske ustanove pa 21.2 otrok. S 1. januarjem 1961 preideta na občinski proračun zraven osnovnih šol, pomožne šole, Glasbene šole in vseh štirih predšolskih ustanov tudi Gimnazija in Ekonomska srednja šola. Predšolske vzgojne ustanove — otroški vrtci — pa preidejo s tem dnem v sklop stanovanjskih skupnosti (sredstva Center za visokoiolski študij v Trbovljah Pretekli teden je bil v Trbovljah v okviru delavske univerze in ob aktivni sod^lavi Društva inženirjev in tehnikov formiran nov Center za izredni študij na Višji tehniški šoli v Mariboru. Izredni slušatelji te šole, ki jih je skupno 24, od tega 18 iz'Trbovelj ter 6 iz sosednih občin, sp na tem posvetu ustanovili svoj klub, nad katerim bo imelo patronat Društvo inženirjev in tehnikov v Trbovljah. Posveta so se udeležili razen vodilnih organov delavske univerze in društva inženirjev in tehnikov iz Trbovelj tudi direktor VTS Maribor inž. Jože Kolarič s sekretarjem šole in predavateljem matematike in fizike. Ob tej priliki so se pogovorili o delovanju šole, o rokih za izpite in organizaciji študija v domačem kraju, za katerega je zagotovila predavatelje trboveljska delavska univerza iz vrst članov društva inženirjev in tehnikov in drugih. Nbvoformirani center daje vso osnovo za osnovanje širšega centra za izredni študij na visokih šolah in univerzah ter lahko samo pohvalimo prizadevnost domače delavske »univerze in obstoječih društev v kraju ter solidno podporo družbeno političnih organizacij v občini, predvsem pa občinski sindikalni svet, ki je preko svoje komisije za pošolsko izobraževanje želel zagotoviti primemo pomoč vsem izrednim slušateljem raznih višjih šol izven kraja. za osebne prejemke za vzgojiteljsko osebje bo še naprej dajal občinski ljudski odbor iz proračuna). Računajo, da se bodo proračunski izdatki za šolstvo tako povišali za nad 18 milijonov din. — Upoštevati velja tudi otvoritev novega šolskega poslopja na Plev-čkovem hribu v Trbovljah, ureditev centralne kurjave na šoli »Alojza Hohkrauta«, dozidavo telovadnice k osnovni šoli »Ivana Cankarja« v Zgornjih Trbovljah ter ureditev strehe na šolskem poslopju na Dobovcu. Na osnovnih šolah »Alojza Hohkrauta« in »Ivana Cankarja« ima-,jo precejšnje težave zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. Tako so na osnovni šoli »Alojza Hohkrauta« uvedli v treh oddelkih I. in II. razreda pouk v treh izmenah; učence, ki so precej oddaljeni od šole, so p« združili v en 1. in en II. razred, ki ima pouk samo dopoldne. Tudi na osn. Soli »Ivana Cankarja« v Zgornjih Trbovljah ni nič boljše in mora gostovati pet oddelkov v prostorih Gimnazije, štirje oddelki v prostorih Glasbene šole; šest od- OBVESTILO NAROČNIKOM ZASAVSKEGA TEDNIKA Ta Številka Zasavskega tednika je Izšla na 16 straneh In Je dvojna. Prihodnja Številka bo Izšla 12. januarja 1961 In potem redno vsak četrtek. Uredništvo In nprava ZT Novoletne želje Radečanov delkov pa Ima pouk v šolski stavi bi kar v treh izmenah. Kakor smo že omenili, preideta s 1. januarjem 1961 na obči najel proračun tudi Ekonomska srednja šola is Gimnazija. .Ekonomska srednja šola ima težava zaradi premajhnih in neprimernih prostorov, nezadostnega števila učil in pomanjkanja kadra. Sola trenutno razpolaga s štirimi učilnicami, strojepisnlco in * prostorom za zbornico In za administracijo. Knjižnica (z okoli 3000 knjigami) je v neprimernih prostorih (majhna sobica). Prav tako nima šola prostora, kjer bi sa lahko zadrževali dijaki. Omenimo naj še, da je morala Ekonomska srednja šola lertos odkloniti vpis 40 dijakom, kljub temu, da so vpisali v oba oddelka prvega letnika najvišjo možno število dijakov. Zatp bo potrebno dokončno adaptirati šolsko poslopje. Z nadzidavo sedanje telovadnice in z zgraditvijo nove telovadnice bi rešili vprašanja pomanjkanja prostorov Ekonomske srednje šole in Gimnazije. M. TELEGRAMI Kakor vsako leto do uda) so tudi letos v teh dneh Radečani praznično razpoloieni. Vsepovsod ie opaziti vedrost in živahnost. Društvo Partizan pripravlja tradicionalno silvestrovanje v centru mesta, sindikalna organizacija v Papirnici pa bo poskrbela za vesel prehod v novo leto v svoji dvorani. Najmlajši se vesele prihoda dedka Mraza, ki bo, kot pravijo, letos le lepši od dosedanjih. Društvo prijateljev mladine prav tako pripravlja obdaritev. Povsod skrbne priprave in mnogo pričakovanja. Ob koncu leta ljudje pozakljajo na težave in skrbi, ostajajo le prijetni spomini in mnogo, mnogo upanja, da bo novo leto prineslo srečo in veselje. To so želje vseh delovnih ljudi povsod in tudi v na-lem kraju. Imajo pa Radečani za novo leto tudi skupne želje in mnogokrat ie v teh dneh čuti živahne razprave povsod tam, kjer se ljudje zbirajo, o tem in onem, kar jih skupno teži in kar ti vsi žele. Izkoristili smo priliko in obiskali nekatere odgovorne tovariše družbenega življenja v kraju z željo, da nam poveao, kaj Radečani lahko pričakujejo v letu 1961. Predsednik in tajnik stanovanjske skupnosti, tovariša Pohar in Hočevar, sta nam odgovorila mikaj vprašanj. O KOMUNALNI DEJAVNOSTI Iz njihovih odgovorov in iz tega, kar smo slišali v mestu, lahko povzamemo naslednje: Glavni problem kraja je gradnja nove šole, ker stara zaradi prenatrpanosti že resno ogroža zdravstveno stanje in učne uspehe otrok. Prebivalstvo upravičeno pričakuje, da bo občinski ljudski odbor v najkrajšem času najel potrebno posojilo tako, da se gradnja nove šole lahko spomladi prične. Bencinska črpalka, dolgoletna želja domačih šoferjev in ostalih, bo v prihodnjem maju za- ug pri do-obi verjetno že čela delovati. Obilo zaslu , . sedanjem delu za to pridobitev ima prav gotovo požrtvovalno članstvo AMD, ki s prostovoljnim delom pridno pomaga pri tej gradnji. Stanovanjski problem v mestu je pereč. Stanovanjska skupnost pripravlja gradnjo 12-stanovanjske hiše z investicijami skupnih investitorjev, med katerimi so Papirnica, Gostinstvo, Trgovsko podjetje, Cementarna Zidani most, Elektro -Trbovlje (obrat Radeče). V spodnjih prostorih novega bloka pa naj bi bili lokali, za katere naj bi sredstva preskrbel ObLO. Cestišče skozi mesto, ki je bilo v tem letu urejeno, bo treba še prevleči z asfaltom. Dela naj bi se pričela že spomladi tako, da bi bila I cesta do meseca maja povsem ure-I jena, t popravilo hijen* in je T* dom Svobode so za strehe sredstva že preskrbljen* in je računati, da po Novem letu na obiskovalce kina in drugih prireditev ne bo več kapljala voda. Cestno razsvetljavo pričakujejo domačini v aprilu. Sredstva zanjo so delno že preskrbljena in je upa-cna podoba mesta kma- ti, da bo not lu lepša. To bi bile v glavnem skupne želje prebivalcev in skupnosti. Moramo pa priznati, da bo, v kolikor bodo vsa ta dela izvršena, v kraju marsikak problem rešen is tudijice mesta bo potem prijetnejše. * Predsednica organizacije SZDL Zora Polajnarjeva nam je pa odgovorila na nekaj vprašanj Je de- O DRUŽABNEM ŽIVLJENJU — Predvsem bo tr.eba — jala tovarišica Zora, zainteresirati vse volivce za skupno reševanje vseh krajevnih problemov. Odbor Socialistične zveze bo v tej smeri zastavil vsf svoje delo. Pričakuje se pa v letu 1961 tudi večja aktivnost radeških društev in ostalih družbenih organizacij tako, da ho politično, kulturno in športno življenje v mestu bolj pisano in da bo ljudem v danih močeh koristno in prijetno. V sami organizaciji SZDL bo pa . treba predvsem poživiti delo teh-1 cij in ustanoviti še nove, z* katere kažejo ljudje zanimanje. Organe družbenega upravljanja in potrošniške svete bo treba podpirati pri njihovem delu tako, da bodo v vsakdanjem življenju lahko izpolnili svoje naloge, seveda bo pa SZDL .vsestransko pomagala reševati vprašanja komunalne dejavnosti, trgovine, gostinstva, različnih uslug in vsega, kar pri nas še ni zadovoljivo -r- je na kraju poudarila tovarišica Polajnarjeva. Je trije dnevi nas ločijo od novega leta. Radeče se pripravljajo na praznovanje. Znanci, prijatelji si bodo stisnili roke in zaželeli drug drugemu srečo, zdravje .., Vse pa nekje družijo skupne želje. — Ljudje smo enaki — nam je dejal tovariš Hočevar — vsi težimo naprej in želimo več, zato ni čudno, če tudi Radečani pričakujejo več in boljše. Pa tudi zaslužijo, saj vsak dan ustvarjajo in so tudi pripravljeni pomagati napredku svojega kraja. — Ref je tako — je potrdila neka starejša ženica pred mesnico, zraven pa še pristavila: — Samo, če bo mir in ne bo vojneI Kako prav ima! Tako misfijo 'vsi v Radečah in vsi, ki so pošteni na tem svetu in Radeiani jim brez s ti ska rok iskreno čestitajo in jim žele srečo v našem novem letu. HRASTNIK - V nedeljo, dne 25. decembra, je bila v Hrastniku v veliki dvorani doma TVD Partizan, letna konferenca mladine hrastniške občine. O konferenci bomo več pisali v prihodnji šte-vilkr' našega lista, omenimo pa lahko, da je mladina Hrastnika na delovnem dogovoru sprejela vrsto nalog, ki obetajo, da bo delo hrastniške mladine vnaprej še uspešnejše. Trbovlje — V domu Svobode Zasavje je bilo v nedeljo dopoldne mladinsko prvenstvo Slovenije v boksu med domačim Partizanom in Odredom iz Ljubljane. Zmagal je Odred s 15:7. Tekmovanje Od-redovih boksarjev je bilo vse preveč brutalno in na moža. Sodnik Remec v ringu je bil zelo pristranski, medtem ko je bil glavni sodnik — tudi is Ljubljane — odličen. ZAGORJE — Pevski zbor »Loški glas« delavsko prosvetnega društva Svoboda Kisovec-Loke je imel v petek v veliki dvorani novega Delavskega doma v Zagorju ob Savi koncert, na katerem je sodeloval tudi zagorski rojak ln nekdanji član tega pevskega zbora — Ladko Korošec. LITIJA — V četrtek, 29. dec., bo v Litiji 22. skupna seja obč. zbora im zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litija, na kateri bodo med drugim razpravljal1 o poročilu o reorganizaciji kmetijskih zadrug v litijsld občini, o izvršnem delu komisij« za nacionalizacijo in o pripojitvi Obrata rudnika Sitarjeve« k rudniku Mežica. HRASTNIK - V letošnjem letu so bili na območju hrastniške občine že štirikrat sklicani zbori volivcev, nedavno tega pa tudi prvič Zbori volivcev-proizvajal-oev. Na teh zborih proizvajalcev so med drugim razpravljali o problemih proizvodnje in ponekod kritično ocenili gospodarjenje v nekaterih gospodarskih organizacijah. Trbovlje — V kino dvorani Svobode Trbovlje II. je bila v nedeljo konferenca članov ZK z območja stanovanjske skupnosti Trga. Franca Fakina, -r Na konferenci so obravnavali delo stanovanjske skupnosti in s tem v zveži sprejeli ustrezne zaključke za delo komunistov v stanovanjski skupnosti. ZAGORJE — V rudarskem naselju Kisovec nad Zagorjem urejajo potrošniški center, v katerem bo samopostrežna trgovina. V teku so gradbena dela, ki jih izvaja zagorsko Gradbeno podjetje. LITIJA - 1961. leta bo litijska Predilnica praznovala 75-letaico obstoja. Marljiv delovni kolektiv te litijske tovarne je v zadnjem času precej povečal proizvodnjo in si prizadeva, da bi v jubilejnem letu izdelali kar največ izdelkov in tako najdostojneje počastili praznik. HRAjSTNIK — Na območju hrastniške občine je v vseh 27 gospodarskih organizacijah vključeno v organe delavskega samoupravljanja 456 neposrednih proizvajalcev, od tega 122 žena ln 98 mladincev do 25. leta starosti v delavske svete, 68 neposrednih proizvajalcev v upravne odbora im 173 v razne komisije delavskih samoupravnih organov. Trbovlje - V soboto, 24. decembra, Jo bila v Trbovljah seja zbora proizvajalcev. Na seji so razpravljali o delu podjetja »Elektro-Standard« iz Trbovelj, ge seznanili s poročilom Sveta za industrijo ln obrt pri ObLO Trbovlje ter nadalje obravnavali vprašanje gradnje tovarne za pol vodnike. ZAGORJE - Aktiv LMS na Industrijski rudarski šoli v Zagorju je pripravil v nedeljo v stekleni dvorani Delavskega doma zanimivo predavanje državnega reprezentanta v košarki, Iva Daneua, o vtisih z letošnjih olimpijskih iger. LITIJA — V Litiji uspešno potekajo dela pri gradnji vodovoda. Letos je bil položen glavni vod preko mostu, prihodnje loto bo pa po vsej verjetnosti položen tudi glavni vod za Šmartno. Pri delih ovira delavce muhasto vreme, težave Imajo tudi i nabavo nekaterih materialov. Trbovlje - V počastitev 16-letnJ-ce obstoja Invalidske organiaarije je priroda občinaki odbor ZWI Trbovlje tekmovanje v raznih športnih vejah, ln to v šahu, streljanju, kegljanju In namiznem tenisu. Tekmovanja ae se udeležil mimo domačih kot gostje invalidi - športniki iz Ljubljane, Domžal* , Zagorja ln Hrastnika. Brale! nam piše!®! Dedek Mraz, čakamo te Kako bomo čim lepše praznovali občinski praznik, dan JLA in novoletno jelko, je bilo vprašanje učiteljske konference osn. šole Vače. Začeli smo kar v ponedeljek. 19. decembra, z obiskom filmov Mestne hranilnice ljubljanske, kjer naši učenci pridno nalagajo svoje prihranke. V torek, 20. decembra, je tudi naša šola sodelovala na mladinski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«, ki je bila v Litiji. V sredo, na dan JLA, smo imeli javno proslavo, na kateri so sodelovali učenci osnovne šole. — Ta dan smo obiskali Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani. Naša šola se prav pridno pripravlja tudi na praznovanje novoletne jelke in prihod dedka Mraza. Letos pričakujemo, da bo praznovanje novoletne jelke sloves-neje, kot je bilo do sedaj. Doslej je za praznovanje novoletne jelke skrbel le učiteljski zbor, letos je pa SZDL pokazala veliko razumevanje za to slovesnost, saj je obljubila denarno pomoč in pomoč pri organizaciji praznika. Prav tako je svojo pomoč ponudil sindikat Industrije apna v Kresnicah. Pri njih so namreč zaposleni očetje učencev osnovne šole Vače Da pa bo razpoloženje še lepše, učenci osnovne šole Vače marljivo študirajo igrico in se pripravljajo na prihod dedka Mraza. Dedek Mraz, čakamo te! Danica Godec Seja občinskega ljudskega odbora v Hrastniku V soboto, 24. decembra, je bila v klubskih prostorih Svobode I. v Hrastniku 19. seja občinskega zbora, 22. seja zbora proizvajalcev in 16. skupna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Hrastnik. Na ločenih sejah sfa občinski zbor in zbor proizvajalcev pregledala predloge in sklepe zborov volivcev (tudi zborov volivcev ■ proizvajalcev), sprejela spretnem bo družbenega načrta in proračuna občine za leto 1960, sprejela odloka o začasnem finansiranju potreb ObLO Hrastnik za I. tromesečje 1961 in o vpeljavi posebnega krajevnega prispevka za območje stanovanjske skupnosti Zidani most, sprejela odredbo o obveznem za- človek človeku Več poštenja, pa bo vse v redu Kar pišem, se je zgodilo v neki gostilni, ki je za sedaj ne bom navedel, ker je menda po številnih gostilnah tako. Namen teh vrstic je le, da bi se poboljšali vsi tisti, ki se jih to tiče. Rudarji, ki pridejo z nočnega dela, zlasti tisti, ki imajo daljšo pot do doma, se tu in tam oglasijo v gostilni, da si »dušo privežejo« s kakšnim pol decijem, da gredo laže domov, kjer jih čaka zajtrk. Pa si je neki »nebodigatreba« izmislil originalno šalo: prišel je v gostilno, se usedel za mizo in čakal, kdaj bo natakarica imela čas postreči tudi njemu, ker je bilo pri točilni mizi precej kna-pov z nočne delovne tretjine. Ko jim je postregla, je tudi pri mizi 1 DOM NA POLOMU NA GOR-| JANCIH SPET ODPRT Na Gorjancih so na Opatovi gori spet odprli planinski dom. — Spalnice so na novo opremljene in jih na željo lahko ogrevajo. Na razpolago je 14 postelj in oprema za prav toliko rezervnih ležišč. Dom je oddaljen 12 km od Kostanjevice in je možen dostop z vsemi motornimi vozili, tudi z avtobusi. Nameščeni so tudi kažipoti. V bližnji in daljnji okolici so odlični smučarski tereni. Vsakovrstna topla in mrzla jedila so vedno na razpolago, prav tako pijače vseh vrst. Ob nedeljah in praznikih nudijo gostom še posebne poslastice, za Silvestrovo bodo pa pripravili koline. Obiščite Dom na Polomu, nebo vam žal! PD Kostanjevica na Krki V Zagorju 2.062 kmsčkih zavarovancev Podružnica Zavoda za socialno zavarovanje Zagorje je v mesecu marcu letošnjega leta izdala 1895 zdravstvenih izkaznic za kmetijske proizvajalce. Tedaj pa še niso dobili vsi upravičenci zdravstvenih izkaznic. Zato je bilo izdano še nekaj zdravstvenih Izkaznic in je tako sedaj na področju zagorske občine 2062 kmečkih zavarovancev. Ker se tudi v Zagorju zavzemajo za razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, bodo o tem razpravljali na terenu. (mi) sedečega knapa vprašala, kaj želi. Knap z nočne tretjine je rekel: — Pol deci šnopca! Natakarica mu ga je kmalu postavila na mizo. Mož je pa imel s seboj majčken lijak in dvadeci-litrsko stekleničico. Takoj je zlil žganje v to steklenico in še enkrat naročil. Tudi drugo žganje je zlil v svojo stekleničico. Zopet je naročil pol deci. Natakarica ga je sumljivo pogledala, kako da se rudarju ne mudi domov. Ko mu je pokazala hrbet, je mož še tretje žganje zlil v pripravljeno stekleničico. Naročil je že četrtič žganje in še tisto zlil v steklenico. Ko je vprašal za račun, mu je natakarica rekla: — štirikrat po pol deci je 120 din. Knap z nočne tretjine je plačal in odšel — v njegovi dvadeci-litrski steki eničici pa je manjkala ena četrtina žganja... — Kakšno pobližje obrazlaganje tega dogodka menda ni potrebno. Se drug primer: za praznik 29. novembra je prišel na obisk k svojim staršem sin. ki je profesor. Dali so prinesti vina iz gostilne. Ko so ga pokusili, so ugotovili, da ima »okus po vodi«. Po naključju je pa imel ta profesor med svojo prtljago pripravo za ugotavljanje, če je vino pristno, ali je primešana kakšna druga brozga ali voda. Tokrat so ugotovili, da je bilo v vinu 12 odstotkov vode. Seveda se pri barvi rdečega vina to ni poznalo, pač pa le po okusu. Razumljivo, da pri tem primeru ne moremo nikogar naravnost dolžiti: ne natakarice ne gost.il-čarja ne pridelovalca. Med temi tremi je pa nekdo gotovo kriv. — Ali je že pridelovalec prilil vode, ali je to napravil gostilničar ali natakarica, menda zate, da se pivci no bi »upijanili« in delali kravala. Priporočljivo bi bilo, da bi pristojni inšpektorji imeli s seboj take aparate in pijačo po gostilnah strogo kontrolirali. — Potem belo vino ne bo več dišalo po jabolčniku in tudi med rdeče vino ne bi bilo nikdar treba mešati vode. Pijancem se pa vina tako ne sme točiti. Naj bi bile prednje vrstice ooo-min vsem, ki se jih tičejo. Delovni človek svoj denar težko zasluži, zato naj vsak dobi zanj pošteno tisto, kar je naročil in plačal. A. F. tiranju goveje tuberkuloze na območju občine, sprejela sklep o razširitvi poslovnega predmeta Klavnice in mesnice Dol pri Hrastniku, kmetijske zadruge Dol - Radeče, splošnega trgovskega podjetja Hrastnik in poslovalnice trgovskega podjetja »Tobak« Trbovlje, potrdili cene uslug Zavoda za komunalno gospodarstvo in odločbo o položajnih plačah uslužbencev Zavoda za posredovanje dela v Hrastniku. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora je odbornikom poročal o zasedanju Stalne konference mest Jugoslavije v Beogradu, občinski zbor je pa še sprejel odlok o omejitvi hitrosti vožnje motornih vozil skozi naselje v občini Hrastnik. Na skupni seji so odborniki razrešili in imenovali upravnika Zdravstvenega doma Hrastnik, upravitelja osnovne šole Zidani most, direktorja tovarne »Peta« v Radečah ter člane sveta za prosveto, sveta za zdravstvo in komisije za narodno obrambo. Zraven tega so imenovali direktorja Sklada za zidanje stanovanjskih hiš in Zavoda za zaposlovanje delavcev. M. Vazno obvestilo - NOVE CENE KINO VSTOPNIC S 1. JANUARJEM 1961 Ze v prejšnji številki smo poročali, da se bodo zaradi izvedbe novih dajatev za kinematografe (20 odstotni davek) povečale cene kino vstopnicam. Če bi kinematografi ostali pri sedanjih cenah vstopnic, bi delali s krepko izgubo. Odločitev je bila ta, da se s 1. januarjem povišajo cene kino vstopnicam in sicer na 70, 80, 90 in ICO din vstopnice za mladinske matineje bodo pa stale 30 dinarjev. Te cene veljajo za kinematografe Delavski dom v Trbovljah in Svobodo Trbovlje II., medtem ko bodo kino vstopnice v kinu Svoboda - Zasavje v Trbovljah stale 60, 70 in 80 dinarjev. Nove dajatve bodo morali kinematografi odvajati s 1. januarjem 1961 in je bilo na njih, da urede nove cene kino vstopnic. Marsikaj se naredi Z novo šolsko reformo je bil uveden v višjih razredih osemletk tudi pouk o gospodinjstvu. V Radečah smo se kar dobro spoprijeli z vprašanjem in premagali vse ovire. Scvcfa brez sodelovanja številnih forumov, organizacij in posameznikov ne bi uspeli. Najprej smo poiskali tovarišico, ki bi bila pripravljena posve- dc In še nekaj drugih predmetov.' Tovarna »Peta« Je napravila lig-nolitna tla. Izolit je prispeval izolitne plošče in cement, komunalno podjetje v kraju pa pesek. Tako smo z združenimi močmi adaptirali prostore. Potem smo začeli z opravo. — Pohištvo nam je izdelalo tukajšnje obrtno podjetje »Rod« solidno in n« "-nprni ceni. Kupili V Zidanem mostu bodo gradili športni park se jim bo posrečilo zgraditi I pridobitev Partizana kakor tudi za li park, bo to velik uspeh in ' cel Zidani most. —stl Na seji sekretariata, ki je bila prejšnji mesec, so njegovi člani sklenili, da bodo zgradili športno igrišče pred osnovno šolo. Igrišče je nujno potrebno, ker moštvo Partizana tekmuje v zasavski ligi in je bilo do sedaj brez igrišča (domače tekme je igralo v Radečah). Igrišče so že začeli graditi, vendar nastaja problem zaradi finančnih sredstev. Potrebno je vsaj 200 tisoč dinarjev za samo zgraditev. Zemeljska dela bodo člani opravili sami in so se obvezali, da bo vsak napravil po 20 prostovoljnih delovnih ur. Kasneje nameravajo zgraditi — če bodo sredstva na razpolago — še atletsko stezo in nekaj atletskih pripomočkov, da bi Imeli tako Imenovani športni park. Po zgraditvi bo igrišče na razpolago tudi učencem osnovne šole. Za zbiranje sredstev so se obrnili na ObLO Hrastnik in na politične organizacije. Pri tem so pa naleteli na neuspeh, kajti nobena organizacija nima razumevanja za pomoč TVD Partizan, ki Je najbolj delavna društvena organizacija v Zidanem mostu. Ce športni TELEVIZIJA. ČETRTEK, 29. DECEMBRA ZAGREB: 9.00 TV v šoli; -BEOGRAD: 17.00 Novoletne če- stitke; - LJUBLJANA: 18.00 uri »Striček s kitaro« - risani film za otroke; 18.10 Zdravnik svetuje: bolezni, ki jih prinaša zima; 18.30 »Odsotni morilec« — TV film iz serije Interpol; 19.00 Poljudno znanstvena oddaja: Problemi industrije I.; 19.30 TV obzornik; -BEOGRAD: 20.45 TV dnevnik; «=-LJUBLJANA: 20.20 TV kiosk; 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — prenos; 21.30 Nekaj domačih viž — nastopata kvintet bratov Avsenikov in gorenjski vokalni oktet. PETEK, 30. DECEMBRA LJUBLJANA: Sprevod dedka Mraza — prenos; BEOGRAD: 20.00 TV dnevnik; — ZAGREB: 20.15 N. V. Gogolj: Svatba« — prenos SOBOTA, 31. DECEMBRA LJUBLJANA: 17.00 Novoletna parada igrač — prenos z Gospodarskega razstavišča; 1745 »Avtomobilske dirke v Andianapolisn« — TV film iz serije Nevarnost je moj poklic: - BEOGRAD: 21.00 TV dnevnik: 21.15 Zabavni spored; - ZAGREB: 22.00 Zabavni spored za Novo leto: — LJUBLJANA: 23.00 Zabavni spored za 'konec leta; - BEOGRAD: 23.40 Pregled leta 1960; 23.55 Novoletna poslanica maršala Tita: 00.01 Čestitka gledalcem; 00.02 »Evropa ponoči« — celovečerni glasbeni film. NEDELJA, 1. JANUARJA LJUBLJANA: 10.09 Serij, film za otroke »Lassie«; 10.30 Risani filmi; 18.30 Plesna šola; - BEOGRAD: 20.00 Sedem dni —' zanimivi dogodki doma in po svetu; 20.45 Pregled leta 1960 — ponovi- komedlje iz zagrebškega narodne- t tev reportaže; 21.00 »Tomy Steel« ga gledališča. I poje - celovečerni film titi se poklicu predmetne učiteljice za gospodinjstvo. Obrnili smo se na domačinko, tov. Mileno Vcdenav, ki je bila takoj pripravljena usposobili se za ta lep poklic. Odšla je za dve leti na višjo gospodinjsko šolo v Groblje. Med tem časom pa je Center za pospeševanje gospodinjstva pri bivši občini Radeče pripravljal vse potrebno, da je šola po dveh letih s poukom gospodinjstva lahka začela. Najprej je bil velik problem, dobiti ustrezne prostore. To smo z razumevanjem občinskega odbora dosegli, ko se je pošta preselila v nove prostore. Toda bili so v zelo slabem stanju. Obrnili smo se za pomoč na naša podjetja. Papirnica nam ,jc opravila vsa instalacijska dela. Napeljala nam je v prostore trofazni električni tok in vodovod. Nakupila je boj-lerjc za električno ogrevanje vo- smu iuai kiuvauen in eiCKtričn! štedilnik ter najnujnejši drobni inventar Ker naš Center opravlja pospeševalno službo tudi med ženami« zadružnicami, so nas tudi s. te strani podprli z denarno nagrado, za katero smo nakupili plinski štedilnik, okrajni zavod pa nas je nagradil z Banmanovim pasteri-zatarjem, katerega bomo demonstrirale v prihodnji sezoni. Kmetijska zadruga nam je nakupila nekaj sokovnikov. Tako imamo sokovnike, ki si jih žene za malenkostno odškodnino izposodijo v vaseh Vrhovo, Gorclce, Hote-mež, Svibno, Jagnjenica, Zidani most po enega in v Radečah šest. Da seznanimo žene s sodobnimi stroji v gospodinjstvu, smo kupile loščilec parketov ln sesaleo za prah. Tudi ta dva aparata ženam izposojamo proti majhni odškodnini. Milka Kolar Oh, 4a tiskarski škrat! Sicer pravijo, da tiskarskega škrata ni in da so sl ga Izmislil! ljudje, ki hočejo svoje napake skriti ali jih pa naprtiti komu drugemu. Zato boste dejali, zakaj tak naslov? Verjetno ste že sami opazili, da je bilo v našem listu nekaj napak, ki so nastale pri metiranju Usta. Toda tako, kot nam jo je zagodel »tiskarski škrat« zadnjikrat v tem letu, pa še ne. Na prvi strani je pod sestavek »Cim več zidakov« dodal še pet vrst iz članka o konferenci občinske organizacije SZDL v Hrastniku. Na zadnji strani je pod sliko iz filma »X-25 poroča« pomešal podpis. Na isti strani je v prvem odstavku članka »Rudarska mehanizacija« spremenil besedo »ročno opravljati« v »točno opravljati«. Je pa če vrsta manjših napak, ki nam Jih Je zagodel, verjetna za slovo od starega leta. Upamo, da »tiskarski škrat« v prihodnje ne bo več tako norčav, kot je bil letošnje leto, še posebno v 52. številki našega časopisa. Uredništvo ■iuiiiiuiiiiiiniiinniiiiimiiiiiiiiiiminmimnnimniiiiiiiiiniiiiinnmMniiiiinmmiHiiiiiiiiiiiiinutinuiinniiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiHHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiHiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHHBiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii »Česa ste se pa izučili?* »Česa? Vseh mogočih stvari sem se učil iz knjig, samo kaj pametnega in uporabnega ne. 2daj ho nekaj časa trajalo, preden se bom znašel. Pa to vas ne zanima. Ali bi malo piškotov, gospodična? Če hočete odpreti tistilc kovček ...» »Ne, ne, taka fia tudi nisem, da hi bolniku odjedala njegove grižljaje.* se je nasmehnila Marcela. •Želim vam, da se čimprej pozdravite,* je dodala in vstala. •Gospodična . . .* je nekako v zadregi dejal Primož in se zagledal v njen ljubki obraz, ki ga revščina in skrb nista skazila. •Gospodična .. .* je ponovil, »... skoraj si ne upam reči — ampak zelo si želim, da bi vas še kdaj videl. Saj boste še prišli, mar ne?* »Po kaj?* »Pogledat, kako je z bolnikom.* »Sami pravite, da ni nič hudega in da bo hitro minilo.* »Ali pa se bo poslabšalo, če bom ostal čisto zapuščen.* »No, če bom utegnila, bom že še kaj pogledala gor. Na svidenje!* Po njenem odhodu je Primož odprl pismo. Tessier mu je pisal tole: •Dragi prijatelji To pot imam za vas dobro novico. Prihodnji teden se lahko zglasite na bulvarju Hatissmann it. 3, pri gospodu John Wrightu, NA DNU PARIZA to je angleški odvetnik, ki vodi zdaj pariško podružnico londonskih solicitatorjev Michael Barclay & Cie. Kakor ste mi pravili, znate tudi angleško in zato vas ho najbrž lahko zaposlil. Ker je sam tuj državljan, sme sprejeti v službo tudi tujca, saj ga ne bo plačeval s francoskim denarjem. Gotovo sc boste čudili, kakšne zveze imam jaz, pivovarniški delavec, z angleškimi advokati. To je svojevrstna zgodba, ki sega precej daleč nazaj. Gospod John Wright se je v zadnjem letu prve svetovne vojne boril kot mlad ,Tommy’* v Flandriji. Na dan nemškega prodora južno od Ypreša je obležal ranjen v neki severnojran-coski vasi; tam to našli in skrili pred Nemci starsi moje pokojne žene, tako da mu ni bilo treba iti v ujetništvo. Ko je bilo konec vojne, ni pozabil na svoje zaščitnike. Celo mene včasih obišče, čeprav nimam jaz za njegovo rešitev nikakih zaslug. Vsekakor ni napačen človek. Njegov stari oče je bil še rudar v v/aleških premogovnikih, oče je bil znan laborist, on sam je sicer odvetnik, a ne eden izmed' • Tommv = domače ime za angleškega vojaka. tistih, ki zlorabljajo svoj pravni študij za izkoriščanje svojega bližnjega. Ker je ves srečen, če lahko stori komu kako uslugo, sem se spomnil na vas; ni mi bilo treba dosti govoriti, da mi je obljubil svojo pomoč. Vabi vas, da se zglasite pri njem takoj, ko se vrne iz Bruslja, se pravi konec prihodnjega tedna. Rajši vam pišem, kakor da bi vam prišel to sam povedat, ker se mi je zadnjič zdelo, da vam je nerodno sprejemati obiske na podstrešju. Lepo vas pozdravlja Louis Tessier.* Primož je bil ves ginjen. Kje je več človečanskega čuta? V salonih, kjer ,idealisti' frazarijo o enakosti in vihajo nos nad žulja-vimi rokami, ali pri delavcih, ki ti skušajo pomagati? Do konca prihodnjega tedna • • A , v / •••: • 6BBB11I3 pRGBumsrufl ■ ROJSTVA BREŽICE - Ana Vahčič, Cerklje 11 - hčerko; Ana Hrgar, Sev. Marof — hčerko; Neža Kro-šelj, Dobova 6 - hčerko; Marija Lupšina, Trebež 43 - sina; Bernarda Pangerčič, Laze 10 — sina; Marija Krulc, Pišece 69 - sina; Bernarda Gugali, Pristava 4 -hčerko; Marija Brinovec, Curno-vec 15 - hčerko; Ivanka Knežič, Vrhlje 17 — sina; Amalija Vogrin, Rajec 1 — hčerko; Veronika Krošelj, Gor. Leskovec 6 — hčerko; Greta Strgar. Stara vas 6 — sina; Stanka Zlobko, Gazice 7 — sina. HRASTNIK - Gabrijela Žagar, Dol 99 - hčerko. TRBOVLJE - Marija Smuk, Zavrže - sina; Silva Razboršek, Trbovlje — hčerko; Anica Cveti-čič, Ljubljana — sina; Astrida Barlič, Hrastnik — hčerko; Josi-pina Poved:č, Brezna pora — sina; Terezija Frajie, Miklavž — sina: Zofija Tušek, Podkraj — sina; Gabrijela Serša, Trbovlje -hčerko: Ana Godicc-lj, 1-Trastn'k — sina; Mariin Klemen, Zagorje — sina; Eva Mr-ko. Marija-Reka — hčerko; Marija Hodej, Hrastnik — hčerko. ZAGORJE - Rojstev (doma) ni bilo. POROKE BREŽICE — Vidosav Stojič, podoficir JLA iz Krške vasi, in Vasfija Arap, gospodinja iz Krške vasi; Alojz Colob, poljedelec iz Brežic, in Frančiška Serec, gosp. pomočnica iz Brežic. HRASTNIK - Franc Babič, elektrotehnik iz Velikega Sirla št. 23. in Ol-a Okorn, gospodinja iz Obrežja 18: Franc Najdenič, atek'ar iz Hrastnika 100, in Helena Trinkavs. delavka iz Hrastnika 100; Mile Bakovič, pogon, knjigovodja iz Pule - Galižana 6, in Angela Ramšak, materialna knhgovodklnja iz Geč 80. TRBOVLJE - Drago Ravšek, delavec iz Trbovelj, in Olga Zi-bert, delavka jz. Dola pid Hrastniku; Franjo Komericki, delavec iz Simoreev, in Draga Bahat, gospodinjska pomočnica iz Trbovelj. ZAGORJE - Franc Cvet, rudar iz Zagorja - Polje 4- in Rajka Gorišek, pletilja iz Zagorja -Cesta zmage 27. SMRTI BREŽICE - Rudolf Nemčič, kmetovalec iz Bobovca 13, star 64 let; Jože Savša, invalidski upokojenec iz Pišec, star 76 let. HRASTNIK - Martin Brunček iz Ceč 34, star 84 lert. TRBOVLJE - Smrti ni bilo. ZAGORJE - Frančiška Krznar, roj. Kokole, gospodinja iz Kisovca 33, stara 85 let. iummiiini||mi|i» Nove metode treninga — Nurmi le še zgodovina — Kaj bo prineslo leto 1964? Skoraj tri desetletja so ljudje govorili za tistega, ki je dobro tekel: »Teče, kot Nurmi!« Res, Nur-mi je ime, skoraj legendarno v zgodovini atletike. Toda, če pogledamo rezultate, ki jih dosegamo danes na atletskih stezah, potem lahko trdimo, da je Nurmi le še zgodovina. Njegovi rekordi so časi, ki ne zadostujejo za povprečni evropski nivo. V štirih desetletjih so se rekordi na 5000 in 10.000 metrov spreminjali takole: 5000 metrov: 1920 - 14:36,6 - Kolehmalnen — (Finska) 1930 - 14:28,2 - Nurmi - (Finska) 1940 - 14:08,8 - Maki - (Finska) 1950 - 13:58,2 - Hagg - (Švedska) 1960 - 13:35,0 - Kuc - (SZ) Ssnetke še 50 let življenja Strokovnjaki so presodili, da so Benetke, ki so ena glavnih atrakcij v Italiji za tuje turiste ter jih štejejo med najlepša mesta na svetu, tik pred propadom ter jim dajejo še največ 50 let življenja. Koli, na katerih stoji večina zgodovinsko najbolj zanimivih mestnih hiš, so namreč tako trhli, da se lahko v vsakem trenutku sesujejo cele mestne četrti. Odtok vode v mestu je prešibak, da bi odplavil vso umazanijo, ki se nabira pod hišami. Da bi rešili mesto in opravili najnujnejše čiščenje in sanacije, bi potrebovali v Benetkah vsako leto nekaj milijard lir. Rimska vlada pa daje v ta namen le nekaj stotin milijonov, kar zadostuje le za. vzdrževanje tistih predelov, ki jih tuji turisti najbolj obiskujejo. Kot je znano, stoji večina beneških palač na hrastovih kolih, ki so zabiti v morsko dno. Za te kole so posekali na Krasu vse hrastove gozdove in tako se imamo največ Benetkam zahvaliti za puste kraške goličave. ra 10.000 metrov 1920 - 30:58,2 - Bouln - (Franc.) 1930 - 30:06,2 - Nurmi - (Finska) 1940 - 29:52,6 - M3kl - (Finska) 1950 - 29:02,6 - Zatopek - (CSSR) 1960 - 28:18,8 - Bolotnikov - (SZ) Plače za kitajske pisatelje V novem letu bodo, kot vse kaže, na Kitajskem uvedli redne plače za priznane pesnike in pisatelje. Honorarji, ki bi jih prejemali avtorji za svoja dela, bi bile samo neke dopolnilne nagrade. V zvezi kitajskih književnikov je trenutno vključenih 3176 književnikov, medtem ko jiH je bilo leta 1949 samo 400. Lov za radijem Pred dnevi so neznani tatovi ukradli SO miligramov radija iz svinčene komore zahodnoberlinske bolnišnice •Rudolf Virchoso«. Berlinska kriminalistična policija kljub ogromnim naporom tatovom še ni prišla na sled. Brž, ko so tatvino odkrili, so pričeli z veliko akcijo. Čeprav je ukradeni radij vreden 10.000 zahodno-nemških mark, je kraja zavita v temo zagonetnosti, kajti tega nevarnega materiala za radioaktivno žar-čenje ne bodo mogli tatovi nikjer prodati, za nestrokovnjaka pa je povsem neuporaben. Iz priloženih tabel lahko vidimo, da je zlasti zadnje desetletje prineslo velik napredek na dolgih progah. Metode treninga so se povsem spremenile. Danes se atleti po vsem svetu poslužujejo intervalne metode treninga, ki je omogočila boljšo pripravo tekmovalcev. Izključna premoč finskih tekačev na dolge proge, ki je bila največja med obema vojnama, je danes povsem izginila. Trenutno so njihovo premoč prevzeli tekači Sovjetske zveze, ki imajo poleg rekorderjev, še številno zaledje odličnih tekačev. Njihov znani trener Korob-kov je dejal, ko so ga vprašali, kaj bo prineslo novo olimpijsko leto: »Za zlato medaljo na prihodnjih olimpijskih igrah bo treba teči pod 13:30 na 5000 in pod 28 minut na 10.000 metrov.« 9UI|||||||!l|||l!!l!|||i||||||!l!!|||l|||||||||||||||!||||||!;i||||||||||l||||!|||||||||||||||||l|||i||||||||||||||!|||!l!l!l!|||!||||!!|||||ll||||i!IHIIillll!l!!ll!j!il I i 1 Nudisti in wolitve 1 i i Berton Boone, izdajatelj revije »Sonce in zdravje« in pred- = g sednik združenja nudističnih klubov v ZDA, je izjavil, da bo j = v bodočnosti imela njegova organizacija važno politično vlogo. = V ZDA je nad 250.000 aktivnih nudistov, nedavno pa smo g H videli, da utegne imeti to število velik in celo odločilni vpliv g H na volitev predsednika ZDA. Med predvolilno kampanjo smo g 3 se obrnili na gospoda Kennedyja in Nixona ter ju zaprosili, naj 'č_ j§ jasno povesta, kakšno stališče zavzemata do nudizma, vendar || sta se oba izmaknila jasnemu odgovoru. Pri prihodnjih volit- s vah bomo kompaktno glasovali za tistega kandidata, ki bo g kazal več razumevanja za naše probleme. DVE URI VKLENJENA IGRALCA Dve uri sta morala ostati vklenjena Ivo Garrani in Gian Mario Valonte. Bilo je na vajah za dramo »Sacca in Vazetti« (znana italijanska anarhista, ki sta bila v ZDA krivično obsojena na smrt na električnem stolu). Po zadnjem dejanju sta Garrani in Valonte stopila pred igralce, ki igrajo v drami policijske agente, da bi jima razklenili z rok lisice, v katere sta bila vklenjena. Toda naj 90 si igralci in tehnično osebje še toliko prizadevali - lisic nihče ni znal razkleniti. Ker je bilo že pozno, tudi ni bilo mogoče takoj dobiti kovača. Prišel je šele dve uri kasneje in v tem času sta igralcema roki tako otekli, da sta morala potem še v bolnišnico. TAK Al JR POTREBNA RAZOROŽITEVJ Po podatkih, ki so jih zbrali strokovnjaki Organizacije združenih narodov, porabijo na svetu vsak dan za oborožitev 320 milijonov dolarjev. immim Več pnevmatik na enem samem obroču Trodimenzionalni radar Vsa hitrejša letala in vodljive rakete terjajo vedno bolj popolne radarske naprave za določanje preciznih koordinat v kar najkrajšem času. Zato so se lotili strokovnjaki izdelave in.razvoja pravcatega trodimenzionalnega radarja. Na zaslonu te naprave bo mogoče odčitati smer in razdaljo, prigrajen elektronski računski stroj pa bo istočasno izračunal še višino opazovanega predmeta. Antena tega novega radarja zbira in usmerja valove v ozek koničast snop, ki preiskuje okolico z veliko natančnostjo. Prav zaradi ozkega snopa se poveča tudi doseg samega radarja. Smer snopa je določena z napetostjo, s katero se naprava napaja. To je nov način krmarjenja snopa v radarski tehniki, s tem se lahko snop mnogo hitreje giblje, kot se je doslej, Med posebnostmi je na zadnji razstavi v Torinu italijanska tovarna Pirelli pokazala tudi novo vrsto pnevmatik. Kot vemo, je običajna pnevmatika iz enega samega kosa. Nova pnevmatika Pirelli RS 3 pa ima notranji kovinski obroč in tri samostojne gumijeve plašče, ki jih lahko demon- Prizor iz jugoslovanskega filma »Sam« BON-TON Na Jalti, znanem sovjetskem letovišču ob Črnem morju, je obešen v nekem velikem plesnem lokali) velik napis: »Moški lahko povabi neznano žensko na ples, ne sme pa je k temu prisiliti. Ženska lahko povabilo odbije, to pa mora storiti ljubeznivo. V nobenem primeru ne sme plesati moški z moškim!« tiramo vsakega posebej. Prednosti takšnih pnevmatik so naslednje: Kovinski obroč traja dlje časa kot guma na zunanji strani. Izrabljeno gumo zamenjamo, obroč pa nam lahko služi še naprej. Ako se notranji kovinski obroč pri trčenju pokvari, so zunanji plašči še vedno uporabni. Ker zunanje plašče lahko zamenjamo, more izbrati voznik najustreznejši profil, ki je primeren za določeno pot ali sezono. Med obroče lahko namestimo nazobčane kolobarje, s katerimi avtmobil brez nevarnosti vozi tudi po poledeneli cesti. In še zadnja prednost: nove pnevmatike laže prestrezajo udarce, ki jih prevzamejo posamezni obroči in ne več celotna pnevmatika. Zaradi vseh omenjenih prednosti pravijo, da so nove pnevma- TelefonsSra centrala v vetollu Ameriška Reli Telephon je pričela graditi 50 telefonskih relejnih satelitov, ki jih menijo čez nekaj let izstreliti v vesolje. Okoli Zemlje krožeči sateliti bodo lahko posredovali istočasno 600 prekooceanskih telefonskih razgovorov. — Za primerjavo povejmo, da lahko Sonce postaja vedno bolj vroče, j podmorski telefonski kabel ..... preko Atlantika hkrati prena- ša le 41 telefonskih pogovorov. Izdelava vseh telefonskih relejnih satelitov, ki jih gradi omenjeno ameriško podjetje, bo veljala približno milijon dolarjev. VSE BOLJ RAZŽARJENO SONCE tike za okoli dve tretjini gospodarnejše od prejšnjih. Kadarkoli beremo o nenavadnih in čudnih zakonskih predpisih, ki so bili nekoč v tej ali oni deželi v veljavi, se smejemo preprostosti tedanjih zakonodajalcev. Pri tem pa 'ne pomislimo, da so zakoni odraz kulturne stopnje ljudstva, ki so mu namenjeni, in tedanjih življenjskih razmer. Za nas so seveda nekateri zakoni kljub temu zelo smešni. Posebno še zaradi tega, ker so ponekod taki zakoni še vedno v veljavi in bi morda utegnili komu prav resno škoditi, če bi jih današnji oblastniki hoteli uveljaviti. Francoski parlament je leta 1770 potrdil naslednji zakon, ki do današnjega dne ni bil preklican in je torej še vedno v veljavi: »Kdor kateregakoli moškega podanika Astronomi na observatoriju Lo-well v Arizoni so ugotovili, da se je v zadnjih petih letih sončni sij povečal za 2 % in za prav toliko tudi toplota, ki Jo Sonce izžareva. Podatke so dobili z opazovanjem In morjenjem svetlobe, s katero sta od Sonca obsijana planeta Uran In Neptun. »Dober glas gre v deveto vas!« Glas o OSKARJU je že zdavnaj presegel ta okvir in lahko rečemo: »Dober glas o OSKARJU gre v vsako vas!« Zakaj? — zato, ker je odličen pralni detergent! Dodatno opozorilo: mnogo športnih slik je še v obtoku, zato jih sproti pošiljajte na naslov tovarne Zlatorog Maribor. Za volnene in fine tkanine uporabljajte detergent »PERILO« VSEM SVOJIM SEDANJIM IN NOVIM POTROŠNIKOM ZELI SREČNO NOVO LETO 1961 KOLEKTIV TOVARNE ZLATOROG ko se je odklanjala celotna ant e J na. Prednost novega radarja je tudi v tem, da ga upravlja en sam človek. Napajanje parabolične antene opravlja gobast oddajni element v žarišču, ki oddaja ultrakratke radarske valove. Premer parabole je enak žariščni razdalji in znaša 4,5 metra. Trodimenzionalni radar daje točno sliko za večje število predmetov v prostoru. Omogoča hitro in točno razločevanje večjega števila ciljev, ki so blizu skupaj. Po trodimenzionainem radarju so uporabili vse najnovejše tranzistorje in polprevodnike in so s tem zmanjšali težo in dimenzijo naprave. Nadaljnje izpopolnitve bodo lahko uporabljali v letalih in raketah, istočasno pa se bo povečala občutljivost in razdalja spremljanja raket v vesolju. / zakoni Njegovega veličanstva v zakonsko zvezo pripravi s pomočjo belega ali rdečega ličila, umetnih zob j umetnih las, kovinskega steznika, nagačenih bokov ali obroča v krilu, Je kriv zlonamernega čarovništva in bo zaradi tega zasledovan in kaznovan, zakonska zveza pa bo razglašena za neveljavno.« Koliko zakonskih zvez bi bilo neveljavnih, če bi se hoteli na ta zakon še danes sklicevati! Takih in podobnih predpisov bi lahko zasledili še marsikje, vendar ima največ takih absurdnih zakonov Amerika. Tam ima namreč vsaka zvezna država svoje zakone, ki veljajo samo znotraj njenih meja, medtem ko v drugih državah niso obvezni. V Severni Dakoti se na primer osebe, ki še niso stare 15 let, ne smejo približati železniški progi oziroma vlaku, temveč morajo ostati najmanj 10 metrov oddaljene. V Neve Torku bi moral biti kaznovan vsakdo, ki igra ob nedeljah golf, ali pa tisti, ki bi priredil konjsko dirko v bližini sodišča. V državi Idaho je prepovedano s trnkom loviti ribe s konja in streljati iz vlaka na ptice. V Kansasu pa je strogo kaznovan tisti, ki ; javno ob cesti je kače, kuščarje ali škorpijone. Zobozdravnik v Georgiji je še danes lahko kaznovan z zaporno kaznijo zaradi mučenja pacientov, v nekaterih državah na jugu pa je dajanje in sprejemanje napitnine kaznivo. Kdor v državi Connecticut pove napačen čas, tvega leto dni zapora, pa tudi v Utahu ne prizanašajo lažnivcem, kajti za dokazano laž je določena zaporna kazen. Strogi so tudi predpisi glede morale. Moški, ki prekorači mejo države New Jersey z žensko, ki ni njegova žena, tvega, da ga obdolžijo trgovanja z belim blagom in ga pošteno zašijejo. Ponekod je strogo prepovedano kopati se v kopalni kadi v dvoje, drugod pa je zopet predpisano, da morajo biti zakonske postelje vsaj 60 cm vsaksebi. In koliko bi lahko našteli še takih in podobnih čudaških zakonov, ki so morda kdo ve kdaj nastali iz osamljenih primerov ali Iz osebne samovolje človeka, ki je Imel oblast In moč v rokah. SVEN ELVESTAD * Povest o šivi rokavici »No, torej: kdaj ste prodali tisto lasuljo?« »Nimam navade izdajati svojih strank.« »A jaz hočem to vedeti!« Detektiv je vstal in starec za prodajno mizo je prebledel in se vznemiril. »Pred kakšnimi tremi tedni.« Krag je le s težavo krotil svojo radovednost In Je Izpraševal dalje: »Kako se piše mladi moški, ki je kupil lasuljo?« »Ni bil mlad.« »Bil je torej starejši mož?« »Ne, bila je dama.« »Dama?« Krag se je dozdevno začudil In je za trenutek pomislil: »Ali jo poznale?« »Ne, še nikdar prej je nisem videl.« »Poslušajte dobro: ena sama moja beseda zadostuje. da pridete še danes v ječo, Johansen!« »Prisežem, da je nisem poznal. Bila je videti ugledna dama.« »Mlada?« »Ne več tako mlada.« »Kakšna je bila na zunaj?« »Kakšne so dame s tridesetimi leti. Bila je vitka, visoka in temna, z lepimi, velikimi očmi. Okrog vratu je imela belo kožuhovino In sive rokavice na rokah. Kupila Je lasuljo In plačala dvajset kmiut »Ali vam ni dala svojega naslova?« »Ne.« i »Dobro, Jutri pridem spet k vam, da se natančneje porazgovorlm z vami. Ne smete pa nikomur omeniti, da sem bil pri vas.« »Molčal bom ko grob.« »Na svidenje!« Detektiv je šel. Pri naslednji vozniški postaji Je najel voz in se odpeljal v smeri proti policiji, kamor je četrt-ure pozneje prispel. Medtem se je že čisto zmračilo. Ko je stopil z voza, ga je na stopnicah že pričakoval šef. Stal je na vrhnji stopnici, oblečen v dežni plašč, kajti izpod neba je lilo kakor iz škafa in ceste so plavale v blatu. Sef je bil zelo resen. »Dobro, da ste prišli,« Je rekel. »Ali je kaj novega?« »Da. Jaervenovo truplo so našli!« »Kje?« je vprašal detektiv. »V neki opekarni. Peljiva se tjakaj.« Krag in šef sta sedla v čakajoči voz. Na poti proti opekarni nista mnogo govorila. Krag je vprašal: »Trupla se pač še nihče ni dotaknil?« »Ne,« je odgovoril šef. »Vsa opekarna Je zaprta.« Opekarna je stala daleč zunaj mesta in potrebovala sta precej časa, preden sta prišla do nje. Službujoči stražnik Ju je povedel v prostor za sušenje opeke. V enem izmed kotov poleg kupa opeke Je ležal sveženj brez oblike. Bilo je truplo oderuha Jaervena. Detektiv je nekaj trenutkov gledal okrog sebe. »Tukaj ni bil umorjen,« Je rekel z odločnim glasom. Stopil je k mrliču. Tudi šef je prišel bliže. »Na pravi sledi smo,« je menil Krag. »Kakor vidita« manjkajo umorjencu značilni kosi njego- ve obleke — njegova debela rjava snknja in njegov veliki klobuk.« Detektiv je odgrnil prt, ki je bil razprostrt čez mrličev obraz. Nehote je odskočil. Glava umorjenca je bila čisto zmečkana. Udariti je moral nekdo po njej s trdim, težkim predmetom. »Kaj pa drži v levici?« je vprašal šgf. »Takoj bova videla,« je odvrnil Krag In iz mrličevih krčevito stisnjenih prstov je s silo iztrgal neki predmet. Bila je siva ženska rokavica. Krag je poprosil za nekaj svetilk. Dva stražnika sta mu prinesla tri, s katerimi Je mogel osvetliti vso sušilnico. Detektiv je najprej preiskal tla, ki so bila iz trdo steptane ilovice. Z obrazom tesno ob tleh je plezal po vseh štirih in je bil v tem položaju podoben lovskemu psu. Preiskava je trajala kakšne četrt ure. Potem se je lotil natančne preiskave trupla. Umorjeni oderuh Je imel še zlato uro pri sebi, ki se je ustavila natanko ob enajstih. Tudi njegova denarnica je bila nedotaknjena v žepu telovnika. V njej je našel en bankovec za sto kron ln nekaj bankovcev za pet kron. Bilo je torej izključeno, da se Je zgodil roparski umor. Sef je stal ves čas nepremično pri mrliču in opazoval z napetim zanimanjem detektivovo početje. Ka je Asbjčrn Krag delo skončal, ga je šef vprašal: »Ali ste kaj važnega odkrili?« Detektiv je prikimal. »Boste še preiskovali?« »Ne.« »Torej truplo lahko spravimo proč?« »Da.« Oba detektiva sta zapustila opekarno. Voz Ju je še čakal v bližini in odpeljala sta se v hitrem diru proti mostu, ki se jima je v no« svetilo nasproti g tisoč lučmi. Sef je vprašal detektiva: »Ali se je zadeva morda še bolj zamotala?« »Ne, nasprotno.« »Toda ta ženska rokavica v roki umorjenega — kako si vi to razlagate? Saj je čisto nemogoče, da bi ženska umorila oderuha?« »Ne, bil je moški, in sicer prav močan mož.« Krag je na kratko odgovarjal. Bil je čisto zaposlen s svojimi mislimi. »Dejanje sta torej izvršila dva?« je vprašal šef po kratkem molku. »Vse kaže tako.« »Zenska in moški?« »Mislim.« »Ali že kaj slutite, kdo bi to bila?« »Cisto nič.« »Po mojem mnenju je moral biti eden fzmed obeh Jaervenov dolžnik. Ker komisar ni morilec, bi bilo dobro, če bi malo preiskali obisti podporočniku Iljelmu. Od njega je imel Jaerven menico z znatno vsoto, ki je dospela enajstega. Kaj ne?« »Da, a tudi ta ni krivec.« »Kako veste to?« »Tudi to zadevo sem že preiskal,« je odgovoril detektiv. »Tista ,mala modra reč’, ki jo je Jaerven usodnega večera vzel s seboj v .Pekel’, jo bila pač menica?« »Še pred kratkim sc mtudi jaz mislil tako. Zdaj sem drugega mišljenja. Skrivnostna mala reč ni menica.« »Zakaj ne?« »Vse kaže, da ni. Ostale, še neporavnane mo-nlee se glasijo na majhne zneske, zaradi kakršnih pač ne misli na umor. Pomislite samo, v k a-., ko nevarnost' so se krivci podali, ko so izvršili umor.« »Toda kako jim bomo prišli na sled?« Krag je nenadno pokazal na cesto pred seboj. »Ali vidite tisto luč tam?« je vprašal. (Dalje prihodnjič) ■ ARE X W AIN e DOGODIVSCfNŽ tOMA SA OD SREDE DO SREDE RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5,05, 0.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00 in 24.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik ob 5.00 do 7.00. ČETRTEK, 29. decembra 1960 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Poje Slovenski oktet; 10.15 Majhni zabavni ansambli; 11.00 Popevke na tekočem traku; 12.00 Trio orglic Andreja Blumauerja: 14.00 Vrtimo vam ploščo za ploščo; 15.40 Iz svetovne književnosti - Vladimir Du- dincev: Novoletna zgodba; 16.00 Zabaval vas bo pianist Jack Dieval; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.30 Godala v polkinem ritmu; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 30. decembra 1960 8.30 Ruleta melodij; 9.20 Poje moški zbor Zarja Svobode Center iz Trbovelj p. v. Jožeta Škrinjarja; 10.35 Priljubljeni plesni orkestri; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Milivoj Matošec: Mišek in top; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.25 Z melodijami na pot; 18.15 Zabavni orkester Raphaele; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. OPOZORILO LASTNIKOM IN DRUGIM KORISTNIKOM SADNEGA DREVJA V OBČINI TRBOVLJE Na podlagi sklepa 16. seje Sveta za kmetijstvo ObLO Trbovlje pozivamo vse lastnike In druge koristnike sadnega drevja, DA ClSCENJF, IN ZIMSKO ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA, ki je v smislu veljavnih predpisov obvezno, bodisi izvršijo sami, bodisi po tehnični ekipi Kmetijske zadruge Trbovlje NAJKASNEJE DO 15. MARCA 1961, ker bo po tem roku Kmetijska zadruga Trbovlje v okviru tehničnih možnosti izvršila s svojimi tehničnimi ekipami čiščenje in škropljenje sadnega drevja v vseh do takrat neočiščenih in nepoškropljenlh nasadih na stroške lastnika oziroma koristnika drevja. Ker je izvedba škropljenja sadnega drevja v zimskem času in v strnjenih okoliših neprimerno cenejša in laže Izvedljiva kot škropljenje pri posameznih naročnikih in tfk pred brstenjem, pozivamo lastnike sadnega drevja, DA ORGANIZIRAJO IN NAROČIJO PRI KMETIJSKI ZADRUGI TRBOVLJE ClMPREJ ŠKROPLJENJE SADOVNJAKOV ZA CELOTNE OKOLIŠE. Predsednik Sveta za kmetijstvo OBVESTILO REJCEM GOVEJIH PLEMENIC V OBČINI TRBOVLJE Obveščamo vse rejce govejih plemcnic (krav in telic) v občini Trbovlje, da je Svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo In ribištvo Obl.O Trbovlje na svoji 16. seji dne 10. decembra 19S0 določil na podlagi 2. člena »Odloka o uvedbi pavšalne skočnfnc oz:roma osemenjevalnine ter o ureditvi vzdrževanja plemenskih bikov in osemenjevalne službe v občini Trbovlje PAVŠALNO SKOCNINO ZA LETO 1961 V VIŠINI 1300 DIN OD PLEMEN1CE, t. J. od vsake krave ali nad 1 leto stare telice. Pavšalno skočnlno so rejci dolžni vplačati v teku meseca januarja v pisarni kmetijskega referata ObLO Trbovlje, soba številka 33 v I. nadstropju. V tem roku so rejci v smislu navedenega odloka tudi dolžni sporočiti morebitne spremembe v staležu plcmenic. V mesecu januarju imajo rejci plemenic tudi pravico, zahtevali pri ObLO povračilo vplačane pavšalne skočnlne za leto 1960 za plemenice, za katere je bila pavšalna skočnlna vplačana, pa niso bile v tem letu pripuščene. Od rejcev plemenic, ki bi pavšalne skočnlne za goveje plemenice za leto 1961 ne vplačali v določenem roku, se bo ta Izterjala po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Predsednik Sveta m kmetijstvo SOBOTA, 31. decembra 1960 8.05 Od vasi do vasi... (narodne in domače viže); 9.25 Melodije za vas; 10.15 Čestitajo vam... (zabavna glasba); 11.30 Pionirski tednik; 12.00 Ritmi Latinske Amerike; 12.25 Novoletni pozdravi; 13.30 Radi bi vas zabavali (spored zabavne glasbe); 17.30 Otok zlatih sanj; 17.50 Tri harmonike v plesnem ritmu; 18.30 Zvone Kržišnik; Slovo industrijskega desetletja (reportaža); 20.00 Horufc v Novo leto!; 20.45 Veselo silvestrovanje; 22.15 Pozdrav našim izseljencem; 23.05 Dobre volje vprijetnl družbi (plesna glasba); 23.50 Novoletna poslanica predsednika republike; 24.00 SREČNO 1961! NEDELJA, 1. januarja 1961 8.30 »Z vseh koncev sveta« — Pojo naši in tuji mladinski zbori; 9.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Marodič; Tatinska kavka pionirja Slavka; 9.30 Ob delu in ob radijskem sprejemniku; 10.30 Veliki navdihi; 11.20 V vedrem ritmu s triom Suns; 11.40 ZN na pra- II i Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 29. decembra ameriški barvni cin. film »Vikingi«; 30. decembra 1960 do 2. januarja 1961 francoski barvni cin. film »Noči Lu-krecije Borgi je«; 3. do 5. januarja argentinski glasbeni film »Tango ljubezni«; 6. do 9. jan. nemški barvni film »Preprosto dekle«; 10. do 12. jan. sovjetski zabavni film »Dekle brez naslova«. Kino »Svoboda - Trbovlje II«: 29., 30. in 31. decembra nd predstav. Od 1. do 5. januarja ameriški barvni cin. film »Zlomljena zvezda«; 6. do 9. januarja italijanski barvni film »Aida«; 10. do 12. januarja ameriški barvni film CS »Deževje prihaja«; v nedeljo, 8. januarja, matineja »Nenavadna pravljica«. — Opozarjamo na nove cene kino vstopnic od 1. januarja 1961 na 70, 80, 90 in 100 din, matineje ob nedeljah 30 din. Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 31. decembra 1960 do 2. januarja 1961 amer. film »Glasba v noči«; 7. do 9. januarja italijanski barvni cin. film »Arrivedercci Roma«. (Poje Mario Lamca.) — Predstave: ob sobotah ob 17. in 19.15, v nedeljah ob 15., 17. in 19.15; v ponedeljkih samo ob 17. uri. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 81. decembra 1960 do 2. jamri arja 1961 Italijan, film »Precep«: 4. do 5. januarja ameriški barvni film »Zlato v džungli«; 7. do 9. januarja sovjetski barvni rinem, film »Kočubej«; 8. jan. jugoslov. film »8 nagrajenih filmov« - matineja ob 10. uri; 11. do 12. jan. romunski glasbeni film »Oprostite, napačna zveza«; 14. do 16. jan. ameriški barvni cin. film »Mlada kraljica«. Gradbeno podjetje „ S A V A" Videm - Krško čestita srečno in uspehov polne novo leto gu leta 1961; 12.00 Novo za Novo leto; 13.30 Vesele pesmi z domačih poljan; 14.00 Radi ste jih poslušali v preteklem letu; 15.15 Zabavni zvoki za mlade poslušalce; 16.45 Znani ansambli — neznane viže; 17.15 Novoletni mijav - mijav (Zabavno popoldne z Franetom Milčinskim in drugimi); 19.05 Srečno!; 20.00 »2e noči se, že glasi se po cestah vabeči klic... PONEDELJEK, 2. Januarja 1961 8.00 Vesele v narodnih nošah; 9.30 Četrt ure z ansamblom Tommy Gumina; 10.45 Ob zvokih kitare; 11.00 Spoznavajmo svet in domovino!; 12.30 V pesmi in plesu okrog sveta; 13.30 Trikrat deset (zabavna glasba); 15.40 Zdravko Stefa-nič: Ko umolknejo sirene (reportaža); 17.30 Čajanka z orkestrom Ralph Flanegan; 18.15 Radijska igra — Janez Kajzer: Klub »Črna mačka«; 19.05 Majhna revija; 20.C0 Zabavni zbor Walter Schuman z novimi posnetki; 22.15 Igramo za vas. TOREK, 3. januarja 1961 8.00 Orgle in orglice; 9.00 Nace Grom: Mladi ambasadorji; 10.00 Novi pevci pred mikrofonom in pred publiko; 11.00 Pesmi, ki jih še vedno radi poslušate; 12.00 Zvoki za dober tek; 14.15 Se zadnjič: čestitke za Novo leto; 15.30 V gosteh ori Dihalnem orkestru LM; m is L ! OB LOSI Staro rabljeno spalnico poceni predam. — 'Naslov v upravi lista. Izgubil se je mlad lovski pes, kratkodlaki istrijamec na visokih nogah, bele barve z rjavimi lisami. Sliši na ime »Gibko«. — Kdor kaj ve o njem, naj prosim, sporoči na naslov, ali ga pa pripelje proti nagradi. — Rakib Kadri, slaščičarna Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 34. PREKLICI Preklicujem izgubljeno zdrav- stveno izkaznico St. 205365 ZSZ Trbovlje - Rudnik za neveljavno. — Franc Kostanjšek, Trbovlje. Preklicujem besede, ki sem Jih izrekla dne 13. decembra 1960 proti Luciji Bola. — Mira Auflič, Trbovlje, Zasavska 8. Preklicujem obdolžitev, Izrečeno proti Ivanu Splleku, kot neresnično in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Franc Zakoč, Trbovlje, Šuštarjeva 41. Komisija za sklepanje In odpovedi delovnih razmerij prt SGP »Zasavje«, Trbovlje, Savinjska cesta 9 razpisuje naslednja delovna mesta: 2 GRADBENA TEHNIKA, dovršena tehn. gradbena šola Z zaže-ljeno prakso 2 GRADBENI DELOVODJI, dovršena delovodska šola aM nekajletna praksa brez šole 1 STROJEPISKO, vešča, samostojna 1 ADMINISTRATORKO 1 OBRAČUNSKI USLUŽBENEC ZA MEZDNI ODDELEK V UK SPREJMEMO 10 VAJENCEV ZA ZIDAR8KI POKLIC Pismene priglasitve Je poslati na UPRAVO SGP »SAVA«, TRBOVLJE. t Gostinsko potTct|e GOSTINSTVO ZAGORJE OB SAVI z .brati. hotel »Kum" Križišče, Pri Francetu, Kotredež, Apnenice, Kolodvor, Loke, Kovač, Kisovec in Založna klet želi vsem delovnim ljudem Zagorja srečno in uspehov polno novo leto 1961 Istočasno priporoča obisk gostinskih obratov Konkurenčne cene — solidna postrežba! a "8 a V) I ca i 5 6 i o H IT. — Skrinjo eta kmalu Izkopala. NI bila velika. Bila je okovana z železjem, zob časa pa Jo je že precej načel. V njej je bilo tisoč dolarjev. Zc sta hotela zaklad ponovno zakopali, ko (ta se domislila, od kod pravzaprav v hiši lopata ln kramp, na katerem je bil, tako sc je spomnil tisti Spanec, preden Je začel kopati, še ščepec sveže zemlje. Ali st koga slišal ali videl?« je dejal Joe. »Ne,« je odgovoril. »Bova raje odnesla skrinjico. Kaj veš, kdo bi J« nama lahko smuknil.« 18. — »Kam Jo bova skrila?« — »Na številko dve, pod križem!« — »Dobro! Dovolj temno je že, da se lahko odpraviva.« — Joeju ni dalb miru: »Kdo neki je le prinesel orodje semkaj? Ali meniš, da bi mogel biti zgoraj?« - Dečkoma Je zastala sapa, kojli tolovaja sta se namenila po »top-nicab. Stopnice so zaškripale, trhli les Je počil in Joe je padel na tla. Dečka sta Imela srce v hlačah, tolovaja pa sta po —^ tem neuspehu sklenila oditi. 19. — Ta dogodivščina, v kateri bi Jo dečka lahko skupila, se Jima Je močno vstlsni-Ia v spomin. Toma so dogodki tega dne še v sanjah preganjali. Zdelo se mu Je, da Je bogati zaklad te imel v rokah, pa so mu je pod prsti spremenil v nič. Zjutraj se je zbudil bolj Izmučen, kot preden je legel spat. — Sanje so ga bile Izmučile in ni mogel verjeti, da bi se to lahko resnično zgodilo, kar sla prejšnji dan preživela s Huckom. Zato je sklenil prepričati se o tem, ali Je bilo res ali ne. Pogoltnil Je ■ajtrk ln šel Iskat Hucka. 20. — Huck je sedel na robu plitvega čolna ob reki in brezbrižno bingljal z nogami pa vodi. Tom Je prišel do njega: »Pozdravljen, Huck!« — »Pozdravljen!« — Potem sta ugotovila, da sta prejšnji dan resnično preživela grozne trenutke. Toma Je pa is mučila tista številka »dve«, o kateri sta govorila tolovaja. »Veš kaj, Huck, morda je pa to številka kake hiše?« - »Ne, Tom, na bo! Če pa Je, n! v tem mestu. Tu so hiš« »ploh brez številk. - Molk. »Najbrž je t« število kake sobe kje v gostilni!« - »Bova le to reč razvozlala...« r lllfll§§ •a. »i PRED NOVIMI NALOGAMI 3. december 1960 bo zapisan v zgodovini rudarjev Rudnika Trbovlje-Hrastnik, kajti do tega dne so rudarji letošnje leto nakopali 1 milijon ton premoga, kar1 se po osvoboditvi še ni dogodilo. Marsikdo se bo vpraševal, kako je bilo to mogoče, zlasti ker so že pred leti govorili in ugotavljali, da zaloge premoga v Trbovljah usihajo. Vendar temu ni tako. — Premoga je še dovolj — tako je ugotovljeno ne samo po strokovnjakih Rudnika Trbovlje-Hrastnik, temveč uradno pregledano in ugotovljeno tudi po Geološkem zavodu iz Ljubljane, kjer je z atesti potrjeno, da je na področju eksploatacije premogovnih slojev trboveljsko-hrastni-škega rudnika premogovnih zalog še najmanj za 109 let. Samo v Trbovljah, katerim so že napovedali bližnji konec, je ugotovljenih premogovnih zalog za najmanj 40 let in še več ter so nadaljnje zaloge premoga še v raziskovanju. Te zaloge so pa še znatno večje. Prvič v historiatu Rudnika Trbovlje-Hrastnik so statistično ugotovljene še znatne premogovne zaloge, ki zagotavljajo obstoj in razvoj rudnika za dobo najmanj sto let. Vsa bojazen glede tega je odveč. Govorice, da premoga ni več, so podjetju samo škodovale v njegovem razvoju kakor tudi pri natečaju investicijskih kreditov, ki so jih odklanjali, češ — saj je rudnik v upadanju. Vse prilike pa govore v prid rudnika, ker je možno, da so premogovne zaloge še znatno večje kot je ugotovljeno in torej ni vprašanja glede bodočnosti tega rudnika. Rudarji Rudnika Trbovlje-Hrastnik so letošnje leto dokazali, da je možno doseči res pomembne uspehe. Kljub temu, da je število delavcev na rudniku znatno manjše kot prejšnja leta, je bil letošnji proizvodni uspeh nad pričakovanjem. Dasiravno so člani kolektiva letos svoje letne dopuste stoodstotno izrabili, je bil letni proizvodni plan rudnika z 950.000 tonami premoga že 17. novembra 1960 dosežen. Borba za proizvodnjo se je nadaljevala in 3. decembra 1960 je kolektiv rudnika dal prvič v zgodovini premogovnika 1 milijon ton premoga — in ko pišemo te vrstice, bodo rudarji pridobili skupnosti še nadaljnjih 80.000 ton premoga. Ta uspeh kolektiva Rudnika Trbovlje-Hrastnik pa ni morda slučajen. To je plod dolgotrajnega tehničnega dela, raziskovanja in proučevanja proizvodnih prilik — in kar je zelo važno, plod iskanja raznih skritih notranjih rezerv, izboljšanja mehanizacije in pa nagrajevanja delavcev po storjenem delu s prehodom obračunavanja na ekonomske enote. V večini ekonomskih enot podjetja, ki je spričo obsega in razčlenjenosti rudnika teritorialno zelo obširno in veliko, se trudijo, da bi poslovanje podjetja z obračunavanjem po ekonomskih enotah teklo pravilno in brez motenj v korist vseh. V teku poslednjih let so se na tem rudniku sistematično pripravljali na dosego večje proizvodnje in dali poseben poudarek prizadevanju, da bi pridobivanje premoga v poletnih mesecih, ko rudarji odhajajo na letni oddih, potekalo normalno. Vsa ta prizadevanja so rodila uspeh ter se je proizvodnja v poletnih mesecih celo povečala, posebno pa je prišlo do izraza izboljšanje mehanizacije dela na vseh obratih, zlasti še na jamskem obratu v Hrastniku. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na nov obrat rudnika NOVI DOL, ki je že v letošnjem letu dal svoje prve rezultate, in to 100 ton premoga dnevno. Pridobivanje premoga na dnevnem kopu Dobrna v Trbovljah se je od lanskih 150 ton dnevno letos povečalo na 165 ton premoga, zvišane storitve na vseh obratih so prav tako pripomogle, da se je dnevna proizvodnja rudnika od lanskega povprečka 1620 ton letos povečala na 1720 ton — torej kar 420 ton premoga so rudarji Rudnika Trbovlje-Hrastnik dnevno pridobili več kot lani. To je rezultat, preko katerega ne smemo iti molče. Ob tem lepem dosežku je treba ponovno poudariti, da so trboveljski in hrastniški rudarji stali vedno v prvih vrstah borcev za izpolnitev planskih nalog in da njihov uspeh ni slučajen, temveč, kakor smo že podčrtali, plod dolgotrajnih tehničnih priprav, sistematičnega dela ter velike zavesti delovnega kolektiva. Zato mu ob prehodu v novo leto 1961 lahko samo iskreno čestitamo in želimo, da bi tudi vnaprej prispeval svoj pomemben delež k skupnim naporom vseh delovnih kolektivov socialistične Jugoslavije za naš skupni napredek in blaginjo. Ko ugotavljamo pomemben uspeh kolektiva tega rudnika, Je pa treba poudariti, da se prav vsi v podjetju trudijo tudi za boljšo hlgiensko-tehnično zaščito pri delu, za gradnjo novih stanovanj in da rudarji lahko koristijo svoj letni dopust v svojih domovih, kakor na primer na Rabu in na Bledu, pa v planinskih domovih na Partizanskem vrhu, Mrzlici in Kalu ali na Kumu. Nova stanovanja, ki smo jih zgradili v letu 1960 in jih še gradimo v Trbovljah in Hrastniku, bodo dala rudarjem miren kotiček, kjer se bodo po napornem delu prijetno počutili. Pa tudi v okviru komune je delovni kolektiv Rudnika Trbovlje-Hrastnik doprinesel znaten delež in dal občinam znatna sredstva za izgradnjo po- trebnih komunalnih objektov in ostalo. Zgrajeni komunalni objekti poudarjajo pomen delovnega kolektiva rudnika v obeh komunah, saj šteje razvoj in napredek ter razcvet obeh občin ob svojih proizvodnih nalogah za svojo prvenstveno dolžnost ter se z ostalimi delovnimi kolektivi zaveda, da je nujno potrebno najtesnejše sodelovanje delovnih kolektivov in komune. V letu 1961 pa stopa kolektiv Rudnika Trbovlje-Hrastnik zavestno k izvršitvi svoje družbene naloge in z željo, da doprinese k skupnemu deležu čim več. V PRIZADEVANJU ZA RAZVOJ IN RAZCVET NAŠIH KOMUN IN CELOTNE JUGOSLOVANSKE SKUPNOSTI ZELI DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK VSEM OSTALIM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM, DRŽAVLJANOM FLRJ OBILO DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1961, SE POSEBEJ PA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM. V LETU 1961 BOMO PA DALI SE VEC PREMOGA! DELOVNI KOLEKTIV »MEHANIKE" TRBOVLJE želi vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije in svojim poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno novo leto 1.961 z željo, da bi tudi v bodoče dosegali še večje delovne uspehe v prizadevanju za srečo in boljše življenje vseh delovnih ljudi naše Fede-ralivne republike Jugoslavije Steklarne Hrastnik želi vsem ostalim delovnim kolektivom, poslovnim prijateljem in odjemalcem srečno in uspehov polno novo leto 1961 POMEMBNI DELOVNI USPEHI INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA ZAGORJE Kolektivu Industrije gradbenega materiala Zagorje ob Savi so lahko doseženi uspehi v letošnjem letu spodbuda za nove uspehe Letni proizvodni načrt je kolektiv zagorske Industrije gradbenega materiala izpolnil že 18. novembra, ko so nažgali 50.000 ton apna - Do konca leta bodo pa predvidoma nažgali še nad 3.000 ton apna PraizvMtaJa žganega apna narašča iz leta v leto 22. d&eembra se že naložili prvi vagon feldratlzlranega apna za nevo Tavam zidakov pri trboveljski TermeeJaktrarai V Industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savi dosegajo zadnje čase vse pomembnejše uspehe. Tako so na primer v zadnjih dveh letih močno povečali proizvodnjo žganega apna, ne da bi dozidali v tem času kako novo peč za žganje apna. Pripomniti je pa treba, da je v Industriji gradbenega materiala v Zagorju zaposlenih letos manj delavcev kakor lansko leto. vil 50.000 Ion žganega apna in s tem izpolnil proizvodni načrt za letošnje leto. Omeniti je treba, da v začetku letošnjega leta nekateri sploh niso verjeli, da bo marljivi kolektiv Industrije gradbenega materiala nažgal letos '50.000 ton apna. kor lani in je zato letošnji delovni uspeh še toliko bolj pomemben. Doslej so imeti v Industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savi precej težav zaradi slabe kakovosti samotne opeke, s katero oblagajo notranjost jaškove peči. Leta 1927 so nažgali 12.389 ton apna; leta 1987 so nažgali 19.896 ton apna (v letih 1985 in 1936 sta začeli obratovati dve novi jaškovi peči); leta 1947 so nažgali 31.242 ton apna; leta 1957 so nažgali 44 tisoč 465 ton apna; leta 1959 so nažgali 46.948 ton apna; leta 1960 bodo pa nažgali nad 53.600 ton apna. Tak pomemben delovni uspeh je bilo mogoče doseči z izboljšano organizacijo dela, z novim načinom kurjenja peči (pri novem načinu žganja apna porabijo 60 kg premoga manj na tono žganega apna), z ostalimi tehničnimi izboljšavami in s prizadevanjem vsega delovnega kolektiva. Le tako je bilo mogoče, da je kolektiv zagorske Industrije gradbenega materiala že 18. novembra napra- Obrat Apnenice I Industrije gradbenega materiala v Zagorju, slikan pred leti Delovni kolektiv je uspel; do konca leta bo pa nažgal še nekaj več kakor 3000 ton apna in za toliko tudi prekoračil letošnji proizvodni načrt. Sicer pa pravijo, da bi nažgali letos še nekaj več apna, če bi imeli dovolj delavcev. Omenili smo že, da zaposlujejo v Industriji gradbenega materiala letos manj delavcev ka- Tako so morali sredi pstetja, ko je bilo največje povpraševanje po apnu, ustaviti peči, ker je bile treba popraviti Samotno oblogo v pečeh. Zato predvidevajo v podjetju drugo obložitev peči, da ne bo treba sredi največjega povpraševanja po apnu prenehati z žganjem apna zaradi slabe oblo- Nova hidrama industrije gradbenega materiala Zagorje ob Savi je , spremenila podobo obrata Apneranice 1 380 V, zlasti še zaradi potrebe take napetosti za uvedbo mehanizacije. ¥ preurejenih prestarih kopalnice se uredili manjšo rivermo Ker so bili prestorl, v katerih je do sedaj delala uprava podjetja, neprimerni, so letos adapti- rali kopalnico ln v zgornjih prostorih uredili nove upravne prostore. Zraven njih so uredili še manjšo dvoranico, ki bo služila za zasedanje delavskega sveta, upravnega odbora, odbora sindikalne podružnice in za različne tečaje in seminarje. Kazno je, da je letos kolektiv Industrije gradbenega materiala v Zagorju dosegel znatne uspehe. Imajo pa že precej načrtov za naprej, kako povečati proizvodnjo, urediti organizacijo dela, povečati storilnost, nagrajevati po delu in tako dalje. Letos so pričeli pri Industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savi graditi htdrarno. — Pri gradnji hidrante so imtU precejšnje težave. Navzlic vsem težavam so uspeli in It. decembra so že naložili prvi vagon hidrati-ziranoga apna, in sider za novo Tovarno zidakov pri trboveljski termoelektrarni. Računajo, da bodo letno izdelali 30.008 ton hi-drstiriranega apna; naj večja odjemalca tega apna bosta že omenjena Tovarna aMakov v Trbovljah in tovarna EF*8 v Šoštanju. V Industriji gradbenega materiala so letos uredili ln izboljšali tudi vrsto drugih stvari. Tako so uredili sejalno napravo za gramoz. — Letos bedo presejali že okoli 400 kub. metrov gramoza za ureditev cest. Z lastnimi sredstvi so uredili skladišče za varnostno razstrelivo, ki sodi med najbolj urejena skladišča v naši republiki. Doslej niso imeli lastnega skladišča za varnostno razstrelivo in jim je pomagal rudnik rjavega premoga Zagorje ob Savi pri nakupu in vskladišoeiiju potrebnih količin raastreMva. Na obratu Apnenice II so uredili skladišče za žgano apno. — Tako so odpravili prevoz apna s konjsko vprego s tega obrata do železniške postaje. Na obratu Apnenice I so zgraditi dve nevl transformatorski postaji in položili nov kabel do obrata Apnenice I. Tako je bilo mogoče preiti od napetosti električnega toka 220 V na napetost / 22. decembra so v vagon, ki ga vidite na sliki, naložili v Zagorjuprve tone hldratiziranega apna Industrije Delavski svet upravni odbor in člani delovnega kolektiva gradbenega materiala Solijo nem poslovnim prijateljem im delevnim ljudem širem po domovini Zagorje SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1961 in še nadaljnjih delovnih uspohov pri izgradnji naša novo socialistično Jugoslavijo Srečno in uspehov polno novo leto 1961 želi vsem potrošnikom električne energije v Zasavju in vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije DELOVNI KOLEKTIV ELEKTRO TRBOVLJE DELOVNI KOLEKTIV KEMIČNE TOVARNE HRASTNIK čestita k doseženim uspehom vsem delovnim kolektivom v Zasavju ter želi vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem uspehov polno novo leto 1961 Delovni kolektiv tovarne lesenih pet, lignolit tlaka in lesene galanterije ,PETA“ RADEČE želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1961 H Splošno trgovsko podjetje Radeče vam nudi v svojih poslovalnicah bogato izbiro vsakovrstnega blaga in se priporoča » cenjenim potrošnikom tudi v bodoče — vsem delovnim ljudem pa želi, da bi bilo NOVO LETO 1961 kar najucpešnejšel m Gostilna »Dimnik« Trbovlje nudi svetovno znane specialitete, vsem gostom in prijateljem pa čestita za NOVO LETO 1961 ter se priporoča za obisk tudi v bodoče Kolektiv gostišča „DOLENJKA“ PRI »ŠPANCU« TRBOVLJE se zahvaljuje cenjenim gostom za obisk v letu 1961 in jim želi srečno in uspehov polno novo leto l6Cl Vsemu svojemu članstvu in delovnim ljudem želi mnogo sreče in uspehov V NOVEM LETU 1961 Kmetijska zadruga Čemšenik Trgovsko podjetje »PRVI JUNIJ" TRBOVLJE želi srečno in uspehov polno novo leto 1961 ter se priporoča S poslovalnicami: Veleblagovnica Špecerija Živila K 4 Moda K-4 Tkanina Prehrana Delavski dom Gospodinjske potrebščine Hrana Bevško Za Savo Dobrna Posetje Postrežba Pohištvo Oskrba Gabrsko Dobovec in samopostrežna trgovina TRG FRANCA FAKINA 30 Trgovsko podjetje „Tobak“ Trbovlje priporoča kvalitetne tobačne proizvode in želi vsem delovnim ljudem SREČNO NOVO LETO 1961 Pekarna in slaščičarna Trbovlje želi vsem delovnim ljudem trboveljske komune SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1961 Obrtna delavnica „Foto“ Trbovlje želi vsem svojim naročnikom SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO in se priporoča Obrtna nabavna-jtrodajna zadruga Trbovlje čestita v em delovnim ljudem k novem i letu 1961 In se priporoča Gostilna »Rafti" - Kurnik Gabersko, Trbovlje čestita za novo leto 1961 DELAVSKI SVET, UPRAVNI OBBOR IN SINDIKALNA PODRUŽNICA SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA HRASTNIK želijo vsem članom delovnega kolektiva, poslovnim prijateljem in vsem občanom hrastniške občine srečno in uspehov polno novo telo 1961 Splošno gradbeno podjetje Hrastnik izvršuje vsa gradbena dela in se priporoča za naročilal DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA ZAGORJE OB SAVI želi vsem svojim poslovnim prijateljem, investitorjem in delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1961 in jim čestita k dosedanjim uspehom pri izgradnji socialistične domovine Delovni kolektiv, delavski svet ln upravni odbor Tovarne konfekcije in pletenin „Sava“ Zagorje ob Savi želijo vsem delovnim ljudem Zasavja SREČNO NOVO LETO 1961 in še nadaljnje uspehe pri Izgradnji socializma IZDELUJEMO: otroško in moško perilo, pletenine (bombažne ln volnene izdelke) ter konfekcijo po naročilu in se PRIPOROČAMO ZA NAKUP Avtoprevoz Zagorje Mestna klavnica ob Savi Zagorje ob Savi želi vsem Zagorjanom želi vsem občanom SREČNO NOVO LETO 1961 SREČNO Naše geslo je: IN USPEHOV POLNO KONKURENČNE CENE, NOTO LETO 1961 , DOBRA KVALITETA IN SOLIDNA POSTREŽBA Zn novo leto 1961 Čestita ▼sem svojim poslovnim prijateljem In delovnim ljudem Investicijski biro Trbovlje Delovni kolektiv Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče čestita vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije k doseženim uspehom v letu 1960 in jim želi srečno in uspešno novo leto 1961 in mnogo uspehov v njihovem nadaljnjem delu Komunalna banka Trbovlje želi SREČNO IN USPEHOV POLNO v LETO 1961 vsem vlagateljem In komintenlom, se jim zahvaljuje za dosedanje zaupanje in se priporoča, da ostanejo še nadalje naši poslovni prijatelji Vse vrste usluge tovornega in osebnega prometa vam natančno izvrši Avtoprevozništvo Trbovlje in želi vsem delovnim ljudem SREČNO NOVO LETO 1961 Upravni odbor Delavskega doma Trbovlje želi obiskovalcem prireditev ln vsemu prebivalstvu trboveljske občine v letu 1961 kar največ delovnih uspehov Kurivopromet Radeče čestita za NOVO LETO 1961 In se priporoča ZA NOVO LETO 1961 čestita vsem prebivalcem Zagorja kolektiv Zdravstvenega doma Zagorje SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1961 želi vsem delovni kolektiv Slikarsko pleskarske delavnice Zagorje Cenjenim odjemalcem se priporoča s kvalitetnimi izdelki kolektiv Strojnega mizarstva Zagorje-Toplice Vsem pa: SREČNO NOVO LETO 19611 Mestna klavnica in prekajevalnica Radeče čestita za NOVO LETO 1961 In se priporoča Čestitkam za novo leto 1961 se pridružuje Kmetijska zadruga Mlinše Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto KLAVNICA LOKE - KISOVEC in ut priporoča! Neve naloge pred kolektivom »MetaNJe1 V osmo Eeto obstola pcdletla Pred osmimi leti se je pričela poskusna proizvodnja v novoustanovljenem obrtnem podjetju Kovinsko inštalaterske delavnice v Trbovljah, ki je zavela pusiovaii 1. julija 1953 in je sprva delala v sestavu komunalnega gospodarstva občine Trbovlje. V začetku podjetje ni imelo ne svojih lastnih prostorov, ne osnovnih sredstev. Dne 20. decembra 1953 je pa ta delavnica na osnovi odločbe ObLO Trbovlje postala samostojno podjetje in kot tako pričela poslovati 1. januarja 1954. Skromni so bili ti_začetki, saj so bili delavniški prostori podjetja v kletnih prostorih stare občine, kasneje pri Volaju, vse do zgraditve novih delavniških prostorov v Glo-bušaku. v katere se je kolektiv preselil 1. maja 1955. Tedaj se je to obrtno podjetje preimenovalo v obrtno podjetje »METALIJA«. Izvoljen je bil prvi delavski svet 30. marca 1954, pred katerim so stale važne in težke naloge, toda z vztrajnostjo in voljo celotnega kolektiva ter s pomočjo ostalih so vse težave premagali. Stanje osnovnih sredstev se je večalo, prav tako tudi število uslug in članov kolektiva. V razdobju treh let se je proizvodnja povečala za 100 odstotkov. V podjetju so t celoti uredili notranje poslovanje, izpopolnili kader in izdelali prvi proizvodni načrt, ki je sprožil veliko zanimanje celotnega kolektiva za proizvodnjo. Veliko pomoč pa je imel kolektiv od svojega delavskega sveta in upravnega odbora, saj so vsa vprašanja reševali skupno. V času od 30. marca 1954 pa do danes je delalo v upravnih organih podjetja in v raznih komisijah 158 delavcev in uslužbencev. To je rodilo polne rezultate, saj so šli skozi upravne organe domala vsi člani kolektiva, ki so se tudi podrobno seznanili z nalogami in delom podjetja. Od prvotnih 15 članov kolektiva se je število kadra podjetja povečalo danes na 54 zaposlenih. Toda potrebe so bile stalno večje, tako da je oodjetje zaposlilo tudi manjše število honorarnih delavcev. Ce primerjamo številke realizacije vrednosti proizvodnje, vidimo, da je znašala leta leta 1254 17,859.000 dinarjev, letos se je pa povzpela na 159 milijonov dinarjev. Prav tako se je vrednost osnovnih sredstev povečala od prvotnih 900.000 dinarjev na okoli 25 milijonov dinarjev. Od prvotnih skromnih začetkov so se delavnice »METALIJE- opremile in modernizirale z novim orodjem in novimi stroji, zgradili so upravno poslopje z elektro in radio delavnico, sanitarno opremili in modernizirali so nadalje obrate v Gabrskem in pri Gučeku. Od male individualne proizvodnje je podjetje prešlo tudi na izvrševanje večjih obrtnih uslug, predvsem instalacij in obsežnejših ključavničarskih del. radio delavnice in servisa »Tomos«, so aktivni. Prav posebno pažnjo so v podjetju posvečali tudi nagrajevanju, pri prehodu obračunavanja storitev na ekonomske enote se bo pa sistem nagrajevanja znatno spremenil. V »Metanji« bo od 1. januarja 1961 dalje, ko preidejo na nov obračunski sistem, 5 ekonomskih enot. Precejšnjo skrb so v podjetju posvečali tudi HTZ ter socialni problematiki delavcev in uslužbencev. Najtesnejša Ob sončnih straneh v podjetju so pa tudi senčne, in to predvsem raztresenost posameznih obratov, kar otežko-ča kontrolo. Vsi obrati, razen Je je pa delavski svet podjetja sodeloval z upravo podjetja, sindikalno podružnico, mladino in pa tudi s komuno. Bodoče naloge so predvsem v specializaciji podjetja. Izdelan je potreben načrt, ki je pa v mnogočem odvisen tudi od drugih činiteljev, kajti obrtni dejavnosti se na splošno posveča še vse premalo pozornosti. V tem pogledu bo potrebna konkretna pomoč vseh prisotnih faktorjev, da bo podjetje ob razširitvi svojih delavnic in dejavnosti svoje naloge lahko izvršilo ter uvajalo in osvajalo tudi nove izdelke, ki so potrebni za široko potrošnjo ter nudilo usluge ostalim podjetjem v komuni. Z upom, da bo leto 1961 prelomnica v nadaljnjem razvoju »Metali j e« v Trbovljah, želi delavski svet in celotni kolektiv podjetja vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1961 mmmmmmm? Kolektiv podjetja »Elektro-standard« v Trbovljah prištevamo med zelo prizadevne gospodarske organizacije, ki so v preteklih letih znatno povečale svoj celotni dohodek. Marljivemu kolektivu velja izreči ob zaključku leta 1960 še posebno priznanje za znaten napredek, tudi zato, ker je dosegel svoj vzpon brez kakršnih vlaganj investicij. Razen tega so pa v podjetju kapacitete svojih strojnih naprav povečali do najvišjega maksimuma, in to kljub zastarelosti teh naprav. Statistično se vzpon podjetja odraža v tem, da je njegova realizacija znašala v letu 1953 64 milijonov dinarjev, v letu 1959 133 milijonov, v letu 1960 se pa pričakuje vrednost produkcije v znesku 182 milijonov dinarjev, kar je za 284 odstotkov več kot v letu 1958, medtem ko se je število zaposlenih povečalo le za 139 odstotkov, kar pomeni, da je porast realizacije v primerjavi z zaposlenimi enkrat večji. Glede na zastarelost svoj: obratnih na- prav, ki jih upravlja kolektiv, je bilo treba letos vložiti kar 4 milijone dinarjev za vzdrževanje iz lastnih sredstev. Dosežki v osvajanju novih Izdelkov zagotavljajo kolektivu možnosti za večjo razširitev proizvodnje, za kar bi pa bila potrebna določena sredstva. To, da bi LO prepustil podjetju prispevek iz dohodkov, bi omogočilo razširitev dejavnosti in nadaljnji porast bruto produkta oziroma povečanje realizacije. Naslednji podatki potrjujejo količinski porast izdelkov za trg: v letu 1958 so v Elektro-Standardu izdelali 52.000 tekalemit mazalk, medtem ko so jih v letu 1960 napravili kar 600 tisoč ali 115-krat več. Osvojili so tudi izdelavo enoploščnega kuhalnika ter še drugih artiklov za široko potrošnjo in polindustrijske usluge, prvenstveno pri vlivanju barvnih kovin. Ob težnji za razširitev proizvodnje, ki ja pri zastarelosti obratnih naprav dosegla svojo skrajno mejo, so se pa v podjetju zavzemali tudi za skrb za delovne ljudi, tako na področju delovne zaščite, oddiha in družbenega standarda nasploh. Za gradnjo stanovanj je bil Elektro-Standard med prvimi pobudniki te akcije v okviru združenih investitorjev* kjer namerava podjetje vložiti sredstva za 0 stanovanj. Obstoj podjetja je pomemben za trboveljsko komuno, saj zaposluje kar 72 odstotkov ženske delovne sile in nudi zaposlitev pred? vsem manj kvalificirani delovni sili. TuJ[ skrbi za strokovno izpopolnjevanje so v poA* jetju posvetili dokajšnjo skrb ter imaja t tem pogledu lepe načrte. Na pragu novega leta 1961 želi kolektiv Elektro-Siandarda Trbovlje vsem prebivalcem in delovnim kolektivom uspešno novo leto za nadaljnji dvig blaginje delovnim ljudem Jugoslavije Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski komite Kolektiv odkupne postaje Odpad Trgovsko podjetje „POVRTNINA“ Zagorje ob Savi čestita vsem prebivalcem Zagorja ob Savi . za novo leto 1961 in se priporoča za obisk poslovalnic Kolektiv Komunalnega podjetja Zagorje ob Savi se pridružuje čestitkam delovnih kolektivov za novo leto 1961 Trbovlje LMS HRASTNIK ter druge družbene organizacije čestitajo prebivalstvu hrastniške občine za novo leto 1961 in jim žele še nadaljnjih uspehov pri razvijanju komunalnega sistema čestita delovnim ljudem Zasavja za novo leto 1961 Zdravstveni dom Trbovlje želi vsem delovnim ljudem trboveljske občine kar največ uspehov v letu 196, Gostišče „Partizan“ Trbovlje čestita vsem obiskovalcem za novo leto in se jim še naprej priporoča za naklonjenost Za nova Beto 19S1 Čestitalo delovni ftelektšvi Stanovanjska skupnost Delovni kolektiv Trgovsko podjetje Vitaminka Trbovlje Knjigarna Trbovlje Trbovlje -center Čestita ob novem Strojnega mizarstva MESO Trbovlje Kmetijska zadruga Trbovlje ’ Trbovlje želi vsem odjemalcem in delovnim ljudem srečno in uspehov polno Gostilna „Pod Klečko“ Trbovlje Zlatarstvo Trbovlje letu 1961 vsem hišnim sveton In stanovalcem novo leto 1961 in se priporoča za naročila Krojaštvo in šiviljstvo Trbovlje Gostišče „Delavski dom" Trbovlje Vsem delovnim kolektivom in ostalim občanom občine Trbovlje želi obilo uspehov v novem letu 1961 Občinski ljudski odbor Trbovlje in jim čestita k dosedanjim uspehom pri izvrševanju proizvodnih nalog za razvoj in razcvet trboveljske komune in celotne Federativne ljudske republike Jugoslavije. ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO: Občinski komite ZKS; Občinski odbor SZDL; Občinski sindikalni svet; Občinski komite LMS; Občinski odbor ZB NOV; Občinski odbor ZROP; Občinski svet Svobod in prosvetnih društev ter vse ostale družine in politične organizacije komune Trbovlje. Delovni kolektiv Elektrarne Trbovlje želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo Ido 1961 Vse sile za izgradnjo na*e socialistične domovine 1 STROJNA TOVARNA TRBOVLJE ItVV Oostisce „Dalmatinska klet" Trbovlje želi vsem delovnim ljudem Trbovelj ter vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno leto 1961 Naše gostišče vam bo tudi vnaprej nudilo vedno kvalitetna dalmatinska vina ter ostale pijače in jedila po zmernih cenah Za obisk se priporoča Gostišče »Dalmatinska klel" Trbovlje »RUDIS« TRBOVLJE PROJEKTIRA IZDELUJE MONTIRA opreme za rudnike, kompletne strojne opreme za separacije, vse vrste transportnih naprav, jeklene jamske stojke in drugo Vsem delovnim ljudem čestita k doseženim uspehom v letu 1960 in jim želi srečno in uspehov polno leto 1961 Rudarsko industrijska skupnost s člani: Strojna tovarna Trbovlje -Rudnik rjavega premoga Trbovlje Hrastnik -Rudnik rjavega premoga Zagorje in obrat „Varnost“ -Investicijski biro Trbovlje -Eiektrosignal Ljubljana -Rudarski gradbeni obrat Trbovlje -Zavod za raziskavo materiala, Ljubljana in Geološki zavod Ljubljana čestita vsem svojim članom, poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije srečno in uspesno novo leto 1961 Srečno in uspešno novo leto 1961 želi vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije in poslovnim prijateljem delovni kolektiv Cementarne Trbovlje in obrat Zidani most Kolektiv trboveljske Cementarne bo tudi v bodoče skrbel za dobro kvaliteto cementa, ki je svetovno znan, v splošno zadovoljstvo vseh tistih, ki uporabljajo znani trboveljski portland cement Vse sile bomo dali v bodočem letu za čimprejšnjo izvršitev rekonstrukcije naše tovarne za proizvodnjo belega cementa v Trbovljah in v Zidanem mostu VI ZA NAS, MI ZA VAS Kino „Svoboda" Trbovlje II se zahvaljuje vsem cenjenim obiskovalcem kinematografa v letu 1960 in se priporoča za obisk v letu 1961 ter jim želi SREČNO NOVO LETO 1961 V letu 1961 bodo na sporedu odlični filmi: ZLOMLJENA ZVEZDA, ameriški barvni CS film — A1DA, italijanski barvni film — Z1Z1, ameriški barvni CS film — PROSTOR V VISOKI DRUŽBI, angleški CB film — KLJUČ, angleški CSfilin — OKLAHOMA, ameriški glasbeni film, western, barvni — BRATJE KARAMAZOVI, ameriški barvni CS film — MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, am.barv.CS film — JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM, nemški CB film — CAS ŽIVLJENJA IN ČAS SMRTI, ameriški barvni CS film — GROFICA MARICA, zahodnonemški barvni film — X-25 JAVLJA, slovenski film. Jugoslovanski filmi: DEKLE SEZONE, KONCERT ZA MAŠINSKO PUŠKO, KAPO, BELI VRAG, ponovno na programu MIS STONE, barvni CS film in vrsta drugih izvrstnih filmov ARGO, BpScigg fr' «3» Vsem svojim odjemalcem želimo srečno in uspehov polno NOVO LETO 1961 proizvod DELAMARIS izoia Gostinsko podjetje „Majolka“, Trbovlje z vsemi svojimi obrati v Trbovljah in Sodavico se priporoča cenjenim goltom ter jim želi srečno in uspešno novo leto 1961 Lesno predelovalno podjetje Zagorje ob Savi želi vsem kupcem in dobaviteljem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1961 Izdelujemo vse vrste stavbenega pohištva ter SVEA kuhinjske elemente in prodajamo vse vrste rezanega lesa Splošno gradbeno podjetje 7acai7iAW obrati čestii „ Z-jaSaVJ 6 delovnim ljudem Trbovlje s svojimi stranskimi u obrati čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za novo leto 1961 Veletrgovina „Vino“ Maribor Tovarna avtomobilov MariDor čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za NOVO LETO 1961 ter se priporoča s svojimi kvalitetnimi vini vseh vrst in žganimi pijačami Naročniki v Zasavju, obračajte se na našega zastopnika Leona Kavška, Trbovlje V zalogi imamo prvovrstna pristna štajerska in dolenjska vina ter vina iz ostalih republik, buteljčna vina in vse vrste alkoholnih pijač Priporoča se .Vino", Maribor PROIZVAJA: Tovorne avtomobile »TAM 4500«, 4,5 tone, prekucnike »TAM 4500 K«, specialna vozila: vozila za polivanje cest, gasilska vozila, vozila za odvoz fekalij, avtobus »A 3000«, 32 sedežev, v turistični in standardni izvedbi, tovorne avtomobile »PIONIR«, 3 tone. Novo vozilo: mali kamion »TAM 2000«, 2 toni. Rezervne dele za vsa vozila. Vse informacije dobite v Tovarni avtomobilov Maribor ali v njenih prodajalnah ter servisih: Strojerad Sarajevo, Avtomehanika Zagreb, Kosmaj Beograd in Avtoobnova Maribor PO PORAZU ITALIJANOV v Libiji, se je nenadoma pojavil na afriških tleh general Erwin Rommel. Z bliskovitimi napadi je začel pohod za osvojitev severne Afrike, vse tja do Aleksandrije in Kaira, pa še naprej na Sinaj in Bližnji Vzhod. Angleži so se umikali. Umaknili so se prav do egiptovskih mej, pa še preko njih. Nemški uspehi so močno prese-neteli' zaveznike. Rommelov ugled v Reichu pa je rasel iz dneva v dan. Povišan je bil v maršala in njegova slika je v nemških hišah visela ob Hitlerjevi. Celo zavezniški vojaki so začenjali verjeti, da je Rommel nepremagljiv. Kako naj bi se upirali temu »čudežnemu vragu«? Začeli so ga imenovati »puščavska lisica«. V štabu zavezniških sil v Severni Afriki je prevladovalo prepričanje, da bi bil položaj na bojišču povsem drugačen, če Nemcev ne bi vodil Rommel. Zato je vodja angleških komandosov, polkovnik Keyes izdelal načrt za Rommelovo likvidacijo. KO SO SE PRIBLI2ALI Rom-melovi vili na streljaj, so obstali. Keyes se je sam splazil naprej, da preveri podatke, ki jih je dobil od Arabcev. Ugotovil je, da so podatki sicer točni, toda zadnja vrata, skozi katera so nameravali vdreti v hišo, so bila tako močno zavarovana, da je moral v hipu spremeniti načrt. Treba je bilo hitro misliti. Za polnoči je bil dogovorjen napad »na vsej črti«. Tedaj pa je manjkalo do polnoči le še pet minut... Brž se je — kolikor se je dalo tiše - splazil nazaj k svojim ljudem. Padal je dež in močno je treskalo. To mu je olajšalo posel. Ko se je vrnil h grupi, je brž poslal dva komandosa k bližnjemu hotelu, da bi preprečila izhod vsakomur, ki bi hotel posredovati ob morebitnem streljanju v Rom-melovi vili. Z ostalimi se je napotil k vili. Potrkali so kar pri glavnem vhodu. Nihče se ni oglasil. Zato so začeli tolči glasneje. Celo s škornji so začeli zbijati po vratih. Tedaj Izza kulis druge svetovne vojne NA LOVU 1 INDUSTRIJA GOLOTE »Kaj, samo navadne sanke - celo brez motorja!« čarjev, mehanikov in gledaliških tehnikov, kot vsa pariška dramska gledališča skupaj. Več kot 30 dekoraterjev in slikarjev opremi letno te izvedbe s povprečno 500 različnimi kulisami. Večina teh scenskih slikarjev dela za največje pariške gledališke hiše. Številni koreografi prejemajo po 800 novih frankov za postavitev vsake dobre točke na oder. Pariz šteje danes že okoli 300 deklet, ki izvajajo javna slačenja kot glavni poklic. Dvakrat letno uvežbajo nov »spored«. Točke takih sporedov izvajajo ob spremljavi godbe vsaka točka pa zahteva dva ali tri različne glasbene motive. Zahvaljujoč temu, živijo od javnega slačenja deklet tudi mnogi skladatelji in glasbeniki. Statistika francoskega ministrstva za delo kaže, da živi direktno ali indirektno od strip-teasa mnogo več ljudi, kot od. proizvodnje gramofonskih plošč. Raznobarvni upi Zahodnonemški list »Welt am Sonntag« piše: »Upi, ki jih ves svet polaga na mladega predsednika Kcnnedya, so večbarvni — kot mavrica. Rusi se nadejajo, da bo popustljiv, Nemci, da bo nepopustljiv, Indijci, da bo eno in drugo, siromaki, da jim bo zagotovil kruh In bogati, da »Vse so seveda prazne — toda i ne bo od njih zahteval, naj ta kruh pomisli, kako so se čudili sosedje!« I plačajo.« V zahodno-evropskih državah vlada »umetnost«, ki se je po vojni neverjetno naglo razširil* po kabaretih in nočnih lokalih. Gre za stilizirano javno slačenje, ki ga imenujejo »strip-tease« in Je postalo vir velikih dohodkov. Po neki anketi, ki so jo izvedli v Franciji, je finančna korist te ritmične veščine, ki živi od najnižjih nagonov občinstva, očitna. Samo v Parizu izvajajo danes »strip-tease« v več kot 50 kabaretih kot edino vrsto sporeda. Finančno ministrstvo francoske ie-publike računa, da obiskuje letno te kabarete 200.000 gledalcev. Osebje takih dvoran šteje že več kot 1000 ljudi (šefi postrežbe, barmani, garderoberke, prodajalke cigaret, natakarji itd.). Tehnična priprava sporeda zahteva vedno več strokovnjakov. -Odri za »strip-tease« imajo danes v Parizu več režiserjev, elektri- Skupaj s polkovnikom Laycoc-kom sta dodobra proučila Romme-love navade in preko angleških obveščevalcev dognala tudi, kje je njegov štab. Tedaj je bil nemški feldmaršal v predmestju libijskega mesta Beda Littorija. Keyesov načrt je predvideval dvojno akcijo Angležev: Hkrati ko bi likvidirali Rommela in njegov štab, naj bi začela tudi angleška protiofenziva na vsej fronti. 10. NOVEMBRA 1941. leta sta iz Aleksandrije naskrivaj odpluli dve britanski podmornici. Razen posadk je bilo na podmornicah 58 komandosov. Vodila sta jih Keyes in Laycock osebno. Onadva sta tudi edina vedela, kam gredo. Ostali so zvedeli za načrt šele, ko sta se podmornici ustavili pred obalo Ci-rinaike. Izkrcavanje je bilo zelo težavno. Izkrcati so se morali pred zoro, da jih ne bi slučajno opazili Nemci. Razen tega pa je bilo morje zelo nemirno. Dva komandosa iz prve podmornice sta bila prt izkrcavanju ranjena. Iz druge podmornice pa je doseglo obalo le pet ljudi. Ostale so potegnili valovi iz čolna in so utonili. Začelo se je slabo. Se pred akcijo je bila grupa močno okrnjena. — Do Rommelovega štaba so imeli še 35 kilometrov nevarne poti. Kljub temu so odšli na pot. Vodila sta jih dva Arabca, ki so ju za to priložnost najeli angleški obveščevalci. V puščavi redko dežuje. Ce pa dežuje, se rado zgodi, da prav ob najbolj nepravem času. Tudi tokrat se je vlil gost dež. Bilo je tenjno ko v rogu. Ko so že dobri dve uri tavali po puščavi in se vsi premočeni spotikali ob nizkem grmičevju, so nenadoma ugotovili, da sta se oba »zanesi iiva« arabska vodiča nekam izgubila. KEYES JE KLJUB vsemu ohranil mirno kri. Bil je pobudnik za to akcijo in moral jo je za vsako ceno izpeljati. Pri sebi je imel star italijanski zemljevid in komoas. — Tako so se za silo orientirali. Ko so prišli do nekega zavetrnega kraja, so se utaborili. Mnogi so od izčrpanosti, kljub dežju in premočeni obleki, v hipu zaspali. Toda že zgodaj zjutraj jih je zbudil stražar. Približevali so se Jim neki oboroženi ljudje. Na srečo niso bili Nemci, marveč arabski ilegalci. Za nagrado v zlatu so bili pripravljeni pokazati Keyesovi skupini pot do Bede Littorije. Naslednjo noč okoli enajste ure so Keyes in njegovi ljudje - vodila sta jih dva Arabca - prišli do poti, ki je vodila k Rommelovi vili. Tu so se razdelili v skupine. — Arabca sta se poslovila. Prva skupina je odšla v mesto, da minira električno centralo in uniči telefonske vode, druga skupina treh ljudi je odšla proti avtomobilskemu p !:u, da uniči a prevozna sredstva in prepreči zasledovanje, glavna skupina s Keyesem na čelu pa je odšla proti brlogu »puščavske lisice«. »Toda Janez, prosim na 8 nadstropje!« - »Tako visoko pa moj nos ne seže!« se je vendar v vili nekaj zganilo.' Plečat, visok nemški vojak je sunkoma odprl vrata. Kazalo je, da je nekaj slutil. Zato je spretno izbil Keyesu iz rok revolver, ki mu ga je bil nastavil na trebuh. Silovito je zgrabil Keyesa za vrat. Ce bi ga pri tej priči ne »upihnil« eden izmed komandosov, bi se spopad že v začetku za Keyesa slabo končal. Nato se je vse odvijalo kot na filmskem platnu. — Komandosi so planili v vilo in se razpršili po. sobah. Po vili so začeli odmevati rafali iz brzostrelk. Keyes je z nekim svojim vojakom vdrl v veliko sobo, napolnjeno z.velikimi zemljevidi. V njej so bili Nemci. Brž je izstrelil rafal iz svoje brzostrelke in nato naglo zaprl vrata. Njegov spremljevalec je medtem že odvil ročno bombo. Spet je odprl vrata in zalučal bombo v sobo. Toda tudi Nemci so hili prisebni. Prvi Keyesov rafal jih ni likvidiral. Skozi vrata so,začeli streljati na napadalca. Keyes se je hudo ranjen zgrudil. Tedaj je eksplodirala ročna bomba . .. »Opravi ti z Rommelom ...« je Keyes še ukazal vojaku. Medtem so komandosi pretaknili že vso hišo. Nihče ni vedel, kje je Rommel. Je mrtev ali ranjen? Ali je sploh v vili? Zunaj se je začulo streljanje. Zato se je bilo treba hitro umakniti. Ni bilo časa za razmišljanje, ali je naloga v celoti opravljena ali ne. Mesto je bilo v temi. Električno centralo so komandosi razstrelili. Tudi avtomobili na parkirnem prostoru so goreli. Na umiku iz hiše je bil ranjen kapetan Campbell. To je komandosom še otežilo že tako težaven umik. — Keyesovega trupla niso vzeli s seboj. NAJHUJE JE BILO, ker so bili brez vodičev. Blodili so dve noči in en dan. Vsi izmučeni so se končno le prebili do podmornic. Toda začele so se nove težave. Zaradi nemirnega morja se ni bilo mogoče vkrcati. Da bi bila nesreča še večja, se je preluknjal in potopil še gumijev čoln. Odločili so se, da bodo počakali, da se morje umiri in nato plavali do podmornic. To pa je bil tvegan podvig, kajti Nemci so jih zasledovali. Naslednjega jutra se je že pojavila nemška izvidnica. Angleži so morali sprejeti boj. Toda Nemci so dobili okrepitev. Tedaj je Lay-cock, ki je poveljeval skupini ukazal, naj se reši vsak kot ve in zna. Domov sta prišla le Laycock in še nek komandos. Vsi drugi so padli ali pa so bili zajeti. TAKO SE JE KONČAL prvi lov na »puščavsko lisico«. Akcija svojega namena ni dosegla. Hiša, ki so jo bili napadli angleški komandosi, je bila sicer dejansko Rommelov štab. Toda Rommela tedaj ni bilo v Afriki. - Praznoval je namreč v Rimu svoj rojstni dan. Ob napadu so komandosi sicer ubili tri polkovnike Rommelovega glavnega štaba in mnoge druge štabne oficirje. Vendar so tudi sami morali utrpeti velike izgube. TODA KMALU SE JE pokazalo; da je prepričanje o Rommelovi nepremagljivosti le legenda. Pod udarci zavezniških armad se je v naslednjem letu vse bolj krhala moč nemške soldateske v Afriki. Končno je morala »puščavska lisica« zapustiti svoj brlog. Rommel je moral bežati iz Afrike. Pozneje mu je Fuhrer zaupal obrambo zahodne fronte v Normandiji. V atentatu na Hitlerja j« bil baje vmešan tudi Rommel. Hitler mu Je tedaj - taleo vsaj pravijo - velikodušno dovolil, da sl sam vzame življenje. Morda ga jo s tem hotel nagraditi za nekdanje uspehe v Afriki?!