Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 7. julija 1937
Štev. 151. lete XI, fXVSSI.)
r:	^gfsgg}
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2140, uprave 2455 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Plima in oseka v britanski politiki
London, 6. julija.
Baš v sedanji napeti situaciji, ki zajema evropska obzorja in bas sedaj, ko je britanska vlada naslovila na Berlin novo de-maršo, o kateri ni mogoče doznati ni-kakšnih podrobnosti, in ko se vsepovsod Čuti izredna poživljena aktivnost britanske politike, je izšla pomembna knjiga znanega, odličnega publicista Setona Watsona pod naslovom »Britain in Bu-rope 1748 — 1914«. V tej knjigi se ob ogromnem materialu in številnih dokumentih analizirajo peripetije britanske zunanjo politike v 135 letih, v katerih se iasno in konkretno razodevata plima in oseka britanske zunanje politike v dveh osnovnih elementih britanske zunanje politike, kf se lahko označujeta kot IzoJacto-nizem ter intervencionizem. Izolacioni-zem je odraz popolne dezinteresiranosti britanske politike nad evropskimi dogodki v duhu one slavne krilatice »Splendid isolation«. intervencionizem pa se razo-deva kot vsakokratna težnja britanske politike po odločilnem poseganju v evropsko politiko na evropskem kontinentu.
Prvi veliki poseg Velike Britanije v Evropo je bil za časa Napoleona. London ie v 135 letih potlačil prvi pojav kontinentalnega imperializma ter odnesla nad njim blestečo zmago.
Ko je bilo treba Anglijo obvarovati Dred viharji, ki jih je prineslo leta 1848, se je Anglija umaknila in vrnila k izola-cionizmu. V času, ko je Prusija padla po Avstriji in Danski, je Anglija molčala. Ta rnollc ni bil prekinjen niti tedaj, ko je Bismarck ponižal Francijo. Toda že leta 1875 vzide Britanija iz tega molka 'n zatišja k novim intervencijskim posegom za časa velikega Disraelija. Berlinski kongres pomeni prvi vrh britanskega in-tervencionizma v fivropi.
Sledila je doba izolacije, ki je trajala do konca burske vojne. V tej dobi je Anglija potlačila Bure, sklenila pogodbo z Japonsko ter ustvarila antanto, ki ji je bilo namenjeno, da zada udarec drugemu kontinentalnemu imperializmu, ki ga je iz Berlina oznanjal Viljem II, Kadar se ie Velika Britanija umikala v zatišje, te ie zbirala vedno nove sile in so sle dili udarci. V svetovni vojni je London drugokrat v 135 letih odnesel odločilno zmago nad kontinentalnim imperializmom. ki pa ni izhaja! kakor prvi iz Pariza (Napoleon), ampak iz Berlina.
Seton-Watsonsovo delo je važno posebno radi tega ker nam kaže, da ni vodila Velika Britanija nikdar kakšne ideološke politike in da se je ta politika vedno ravnala po valovanju britanskega javnega mnenja. Anglija ni bila nikdar prema' Kana, ker je vpdno spravljala v sklad svoje lastne interese z interesi pretežnega dela človeštva. Ob tej važni knjigi ki sloni na virih, ki so sicer zelo težko dostopni, se marsikaj pojasnuje v zvezi s trenutno politično situacijo. Marsikaj pa tudi kaže v bodočnost. Dva kontinentalna imperializma ie London v teku teh '35 let porazil. Na obzorju se pojavlja
Katastrofa
v Kaštelanskem zalivu
_ SPLIT, 7. julija. Snoči ob 9.30 sta trčila v kaštelanskem zalivu naš parobroc »Galeb« in albanska motorna iambornica *Elbas«. ki ga je »Galeb« naravnost razpolovil. »Elbas« se je potopil in se cen škoda na 150.000 dinarjev.
Diktatorji moraio računati z velikimi demokracijami
lONDON, 7. julija. Havas poroča: Ob priliki proslave ameriškega »Dneva neodvisnosti« je imel ameriški poslanik Bingham velik govor, ki je zbudil ogromno pozornost. Med drugim je dejal: »Despoti so primorali Veliko Brita. nijo in Združene države ameriške, da se ponovno oborožujejo. Če smo pa že tako postopali, potem moramo to igro brezpogojno dobiti. Lahko upamo, da bodo oni, ki hočejo vojno, morali voditi računa o tem, in sicer še pred nastopom nove katastrofe. Četudi je sedanji položaj zelo nevaren, so vendar še vedno razlogi za optimizem. Dejstvo je, da živijo demokracije v blagostanju, dočim so oni, ki živijo v diktaturah, bedni in siromaki. Demokracije bodo s svojimi tradicijami prevladale in bodo v vsakem slučaju izkazale premoč. Če se razgovarjamo z ljudmi, ki Sorsirajo vojno, potem je potrebno, da se poslu-žimo odločnih argumentov. Vendar je upati, da bodo imeli despoti pamet in da bodo spoznali, da ne morejo priti do cilja v oboroževalnem tekmovanju z Veliko Britanijo in z Združenimi državami Amerike. To dirko moramo dobiti.« Ta govor, ki v sedanji situaciji gotovo ni slučajen, so v Londonu sprejeli z velikanskim odobravanjem.
ranco je pred Bilbaom izgubil 20.000 vojakov
PARIZ, 7. julija. »L’Oeuvre« poroča o spomenici generala Franca Hitlerju in Mussoliniju, po kateri jih obvešča, da je pred Bilbaom izgubil 20.000^ ljudi, torej več kakor 20% svojih ljudi. Še eno zimo njegove čete ne bi mogle več vzdržati.
Franco dovolil izvoz bilbajskega železa v Anglijo
■Franco forsira, da bi ga Pariz in London priznala in je pripravljen na vse koncesije. Pripravljen je.tudi na plebiscit, češ da je siguren, da bi plebiscit izpadel njemu v prid.
LONDON, 7. julija. V tukajšnjih diplo-matičnih krogih se govori o zboljšanju odnošajev med angleško vlado in generalom Francom, ki da se oddaljuje od osi Berlin-Rim. V zvezi s tem se opozarja na govor kapetana dr, Moniza, ki je znan kot velik prijatelj Nemčije in Ita-ije, v katerem je ostro kritiziral nemško in laško politiko v Španiji, češ da hoče ta politika odtujiti generala Franca za-padnim demokracijam. Londonski krogi
menijo, da je dr. Moniz govoril na pobudo generala Franca. Kot nadaljnji znak pomirjenja je okolnost, da je Franco dovolil izvoz železa iz Bilbaa v Anglijo, če bo general Franco po*speševal umik prostovoljcev, tedaj mu bo Anglija priznala pravo vojskujoče se države. Tudi se govori, da se med Berlinom in Londonom opaža neko popuščanje in da kaže Berlin večjo pripravljenost napram Angliji v španskem vprašanju.
Sl oven! ja ir oiprecT #u pozornosti
Po tridnevnem odmoru je narodna skupščina včeraj zopet nadaljevala z razpravo o zakonskem načrtu o prekrških. V ospredju so bile zopet nekatere nove interpelacije, ki se nanašajo na dogodke in razmere v Sloveniji. Nekateri govori opozicijskih poslancev so zbudili veliko pozornost ter je bilo ozračje mestoma zelo napeto. Tako je narodni poslanec Rudolf P 1 e s k o v i č vložil na prosvetnega ministra interpelacijo radi premestitev učiteljev, ki so kvalificirani za pouk na nadaljevalnih strokovnih šolah, v kraje, kjer takšnih šol ni. Narodni poslanec dr. F u x je naslovil na predsednika vlade interpelacijo radi Sokolstva v Sloveniji. Narodni poslanci Prekoršek, Luka č i č in tovariši so interpelirali predsednika vlade glede tega, kedaj bodo izpolnjene nekatere napovedi vladnih elanov radi povišanja uradniških prejemkov. Narodni poslanec Josip Cvetic je v enournih izvajanjih zajel lastna opažanja
0 razmerah v Sloveniji. Poslanec Dušan
1 v a n če v i č (JNS) je tudi govoril o slovenskih razmerah, opozarjajoč na veliko nacionalno poslanstvo, ki ga vrši Sokolstvo. V ostrih besedah je kritiziral politiko in delo sedanje vlade. Prav tako je obširno razpravljal o dogodkih v Sloveniji narodni poslanec Albin K o m a n. Danes dopoldne se je razprava o prekrških nadaljevala in bo predvidoma tudi zaključena.
Po treh mesecih se je zopet sestal tudi senat. Včerajšnja seja je bila le ior-tnalnega značaja in so se prečitale tudi nekatere resolucije glede konkordata. Senat bo obravnaval zakonski načrt o pooblaščenih inženjerjih,’ nakar pridejo v razpravo razne konvencije. Senat je danes dopoldne ob 10. nadaljeval svoje razprave.
Valencijski vojni minister tajno v Parizu
PARIZ, 7. julija. Tajno je prispel semkaj po obisku predsednika valencijske vlade Negrina vojni minister valencijske vlade Prieto. Četudi ne poročajo o tem obisku nič točnejšega, je vendar mogoče sklepati, da je prispel Prieto semkaj z
ljubezen močnejSa od vsega!
STOCKHOLM, 7. julija. Tukaj je bila slovesna poroka 281etnega princa Karla švedskega s sedem let starejšo grofico Rosen. Poroka je bila v neki vaški cerkvi v bližini Stockholma. Ker je princ s svojo poroko izgubil vse pravice švedske kraljevske rodbine in vse naslove, mu je kralj Leopold belgijski podelil naslov princa Bernadottskega.
BUKAREŠTA, 7. julija. Tukajšnji listi poročajo, da je grško prestolonasledstvo v krizi. Grški prestolonaslednik princ Pa-
Novo ozračje v Srednji Evropi
DUNAJ, 7. julija. Nekatera znamenja kažejo, da zopet narašča napetost med Nemčijo in Avstrijo. Časopisna vojna proti Avstriji iz Berlina daje slutiti, da se pripravlja Avstrija za bližahje s svojimi podonavskimi sosedi. V Berlin sta sc podala nemško nacionalni minister Seiss-Inquart in dunajski nemški poslanik von Papen, ki imata očlvidno poslanstvo, da svarita rajhovsko vlado, naj bo napram Avstriji previdnejša in naj ne delajo težav nemškim nacionalcem v Avstriji, ker hočejo priti ustavnim potom do veljave, ker se sicer lahko zgodi, da bodo Avstrijo pognali v naročje Anglije ali
SodoBtu Jtonuumati
namenom, da pridobi Chautempsa za to, da se po zlomu delovanja nevtralnost nega odbora odpre francoska meja na Pirenejih, ker potrebuje Valencija vojnega materiala.
vel, brat kralja Jurija, se hoče namreč poročiti s hčerko bogatega grškega posestnika Comandarosa, ki jo je vzljubil pri športu. Odkar se je udeležil kronanj-skih slovesnosti v Londonu, se sploh ni več vrnil, ampak je svojemu bratu, grškemu kralju Juriju, sporočil svojo odločitev, da se ne vrne več v Grčijo, če ne pristane kralj Jurij na poroko z navedeno 24letno gospodično. Službeno grško stališče v tej zadevi še ni povsem pojasnjeno.
Male antante. S tem v zvezi je nedvomno tudi izjava češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže, ki jo je dal v Bratislavi in v smislu katere potekajo pogajanja za gospodarsko sodelovanje med državami Male antante in državami rimskih protokolov ugodno, tako da je že danes mogoče govoriti o novem ozračju v Srednji Evropi, češkoslovaška vlada ima verodostojna poročila, da je tudi Bolgarija pripravljena, pridružiti se tej
novi gospodarski skupnosti. Razpravlja „ u	h	kB
se tudi o uvedbi posebnih ugodnostnih j V VS3MU «8¥(? liSti(1 OiSf! carin med državami Male antante, drža-1 ■■■■■■■■■■■* vami rimskih protokolov in Bolgarijo. |
»Zločinsko uho« je slišalo te dni sledeči razgovor:
Halo! Tukaj Pepček! Kdo tam
Tukaj Tonček!
Ali že veš najnovejše?
Nak! Ne vem!
Ali že veš, da je Janez telegrafski prestavljen v Piškopejo?
Tako! Živio, živio, Bog živi! Ali je res? Ali to ni mogoče raca?
Ne, ne! Res, popolnoma res.
Toda povej mi, ali ni mogoče odstaven?
Ne žalibog, samo prestavljen:
Kje pa je to, ta Piškopeja?
Oh, tam dol med cigani, čisto na kocu sveta.. Samo na mulah se tja pride, takšni hribi so. Pa vroče, uj. Majhna predpriprava za pekel!
Ti povej no, kako, da se je posrečilo Janeza še le sedaj spraviti proč.
O, to smo pa končno le pogruntali. Ovadili smo ga, da je prijatelj Petra in da je imel tajne sestanke.
Še nekaj Pepček! Kako pa je z ono našo zadevo. Saj veš, kaj mislim?
Je že v redu. Bodi brez skrbi. Deželni glavar se je sicer nekaj obotavljal, končno pa izjavil, da ugodi radi' tega, da ne bo v lastnih vrstah preveč opozicije.
Hvala lepa! Bog živi!
Adijo! Bog živi!
Stran 2.
M a r i b o r s k i »V e č e r n i k« J11 i r a umiim——■hiiiiiiiiii im M———
SoKolsiva
huttm&Msokolska uuuafesiatiia v astm fidekm
Javen nastop sokolskih čet Mala Nedelja, Sv. Duh na Stari gori in Sv. Jurij ob Ščavnici v nedeljo, dne 4. julija pri Mali Nedelji je nudil jasen dokaz, da je vzvišena sokolska ideja prodrla med najširše ljudske sloje našega podeželja, kjer je ukoreninjena tako trdno, da je niti ostre borbe proti sokolstvu današnjih dpi ne bodo iztrebile. Pod modro-belo-rdečim praporom je pri Mali Nedelji zbrano sokolsko članstvo vnovič obljubilo, da hoče ostati zvesto svojim idejam, kajti ravno ta prapor, kakor je dejal starosta čete br. Čeh v svojem govoru, nas spominja blagopokojnega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, čigar iugoslovenska zastava nam naj bo simbol močne, nedeljive Jugoslavije.
Raz hiš so zaplapolale državne trobojnice. Razmeroma veliko telovadišče na prostem so do zadnjega kotička napolnili oddelki sokolskih pripadnikov pri vkorakanju k pozdravu zastavi. Zbrano
članstvo in številno občinstvo je v lepo zasnovanem nagovoru sprejel starosta br. C e h. Sledil jc dobro izveden nastop vseh oddelkov: moški in ženski naraščaj (33), igre moške dece (16). Zadivila je posebna točka ljutomerskih naraščaj-nic »Baruška«. Domače članstvo je nastopilo s posebno točko, potem vrsta na drogu. Sledil je oddelek domače moške in ženske dece (25), nakar jc petorica članov iz Ljutomera izvedla po br. P o h 1 u skombinirane Murnikove lanske proste vaje. Ker je bilo telovadišče premajhno, sta oddelka članic (28) in članov (42) nastopila posebej. Pestremu sporedu je sledilo številno občinstvo z velikim zanimanjem. Izredno lep uspeh te prireditve je gotovo najlepše zadoščenje vsem bratom in sestram, ki so se trudili in žrtvovali svoj pičlo odmerjen prosti čas za vežbanje oddelkov. Le tako naprej za sokolskim praporom. Zdravo.	St.
SfuittM pitanje
Kako je bilo v Sarajevu ali zakaj 0:11
Kakor smo žc poročali, jc mariborski
SK Železničar odigral preteklo nedeljo v
Sarajevu prvo kvalifikacijsko tekmo za
v stop v nacionalno ligo proti tamkajšnjemu Sašku. Tekma se je, kakor smo že poročali, končala s katastrofalnim porazom SK Železničarja v razmerju 0:11.
Nedeljski poraz je prišel tako nepričakovan, da se je zdel skoro neverjeten, in vendar jc resničen... O potovanju SK Železničarja in o poteku igre v Sarajevu nam je podpredsednik SK Železničarja g. H. J o š 11, ki je enajstorico spremljal v Sarajevo, sporočil naslednje:
Že samo potovanje v Sarajevo je bilo prepleteno z raznimi dogodivščinami. Ko j s moštvo prispelo v Brod in prestopilo na bosanski vlak, se je med vožnjo os vagona, v katerem so potovali Mariborčani, tako segrela, da so morali vagon odklopiti, moštvo pa se je moralo plasirati v ostalih vagonih, tako da ni bila vožnja nič kaj prijetna. V Sarajevu so Mariborčane pričakovali na kolodvoru Saškovi funkcionarji ter jih odpremiii v določeni hotel, kjer so se fantje dobro odpočili od napornega potovanja. V nedelj zjutraj in ves dopoldne je solnce močno pripekalo, toda okoli poldneva so se pojavili na nebu temni oblaki, ki so dali slutiti hudo nevihto. Začetek tekme je bil določen za 17.30. uro, ko se je enajsterica SK Železničarja, burno pozdravljena od občinstva, pojavila na terenu. Kmalu zatem je prišlo na igrišče tudi moštvo Saška in ko jc dal sodnik znarne-nje za pričetek tekme, se je vlila silovita ploha, ki je v kratkem času preplavila vse igrišče. Navzlic temu se tekma ni prekinila, marveč se je igra nadaljevala. Napad Železničarja je v prvih mi-ivtrtah izvedel nekaj lepih in nevarnih »k-
Sašku posrečilo vse, ni bila Železničarju ;.rcča prav nič naklonjena in tako sc je nabral rezultat-11:0 za Sašk. Kljub hudemu porazu je SK Železničar zapustil v Sarajevu najboljši vtis, kar je razvidno tudi iz poroči! sarajevskih listov. Sata-jevska kriitka pravi, da bi po poteku igre moral zmagati Železničar s pičlo razliko golov. Sodnik je bil popolnoma objektiven.
Poraz SK Železničarja spominja na tekmo SK ŽelezniČar:Atletiki, ki sc je pred leti odigrala v Celju, in ki se je končala prav tako s katastrofalnim porazom Železničarja v razmerju 0:11. Tudi takrat je bilo igrišče poplavljeno in je moral Železničar, kljub temu, da je nasto-
7 Mariboru, dne 7. VII. 193/.
V	ponos mi bo, ko na duhovniško obleko pripnem viteški sokolski znak.«
Don Ivo Kotnik, kancelar nadškofije barske, 3. februarja 1033.
pil kot visoki favorit, kloniti slabcjšcmu nasprotniku... Sarajevski rezultat bi .potemtakem mogel samo to izkazati. " da niso naši Železničarji dobri - waterpo-lovci.
O kvaliteti sarajevskega Saška pa sc bodo lahko čitatelji prepričali v nedeljo 11. t. m., ko se bo na stadionu SK Železničarja vršila obratna tekma med Sa-škom in Železničarjem.
► ktotiestm mm
Odvetnice v starem veku
cij. Pavlin se jc v 4. minuti znašel sam pred golom Saška ter iz neposredne bližine ostro streljal na gol, toda vratar Saška je z uspehom interveniral ter preprečil gol. Železničar izsili v nadaljevanju serijo kornerjev, in sicer tri zaporedoma, ki so pa ostali vsi neizkoriščeni. V 8. minuti zakrivi Že!ezničar korner, ki jc imel za posledico prvi gol. Švajghofer je imel žogo že v rokah. Ker pa jc bila mokra, mu je padla iz rok iu nasprotnik jo pošlje v mrežo... 1:0 za Sašk. Dve minuti zatem strelja desna zveza Saška na gol, Švajglioferju se žoga zopet izmuzne, vo dja nasprotnega napada je zopet na mestu in potisne žogo v mrežo. Tako je bilo tudi s tretjim in četrtim golom, ki sta padla v -razdobju petih minut. Toda vkljub temu moštvo Železničarja ni klonilo. Nasprotno. Napad v polju lepo kombinira in Izvede nekaj lepih akcij, toda noben strel ne najde svojega cilja. Sašk prihaja le sporadično v Švajgliofcrjevo bližino, toda vedno, kadar so se pojavili pred Železničarjevim golom, je bila situacija zelo nevarna. Švajghofer je namreč dosledno vsako žogo izpustil, kar je nasprotnik spretno izkoristil in v nadaljnjem poteku še trikrat poslal žogo v Železničarjevo mrežo. Ves čas igre je močno deževalo, teren je bil naravnost nemogoč. Deževalo je tud[ ves drugi polčas, ko je do 20. minute Železničar dobesedno blokiral nasprotnikova vrata, toda vse je bilo zaman, nobena žoga ni hotela v mrežo... Domačini so se branili z vsemi močmi. Ko pa je pritisk Železničarja popustil, so prišli zopet do besede domačini, ki pridejo radi napak obrambe do cenenih nadaljnjih petih golov. Kljub temu pa je Železničar na poljn močno prevladoval ter je bila igra docela odprta. DoČim sc je
Naše odvetnice, s katerimi se borilke I za ženske pravice v mnogih državah' tako zelo ponašajo, so imele že v rimljanski dobi tovarišice v svojem poklicu. Stare postave rimskih kraljev, ki jih je Numa Pompilius strnil v zbirko zakonov, so imele sicer poseben člen, ki je ženskam prepovedoval piti vino in celo o potrebnih zadevah govoriti v javnosti. Slednje jim je bilo dovoljeno samo, če je bil njihov mož zraven. Ko je potem neka pogumna ženska nekoč sama zastopala svojo zadevo pred sodiščem, je bil senat tako presenečen, da je povprašal Apolonovo preročišče za pomen tega čuda.
Pozneje pa so ženske češče nastopale pred sodišči v lastnih ali pa tudi tujih zadevah. Pisatelj Valerius Maximus je opisal tri posebno zanimive slučaje te vrste, ki so tudi dandanes še v marsičem značilni. Maesia iz Santina sc je ob ogromnem ljudskem navalu sama zagovarjala pred tribunalom. Vsem zahtevam bratiilstva je bila popolnoma kos. Zagovarjala se je tako spretno in prepričevalno, da so jo pri sodišču prve stopnje skoraj soglasno oprostili.
Posebno zanimiv je slučaj Hortenzijc, hčere govornika Hortenzija, ki je bil Ciceronov tekmec. TaKrat je ves Rim trepetal pred triumviratom, ki so ga tvorili Antonius,' Octavius in Lepidus, Med drugimi odredbami jc triumvirat sklenil naložiti približno tisoč štiri sto
najbogatejšim matronam izredno visoke davke. Proti ternu postopku se ni upal nihče javno nastopiti. Gospe so si morale same pomagati. Hortenzija jih jc vodila na forum, kjer so si izposlovale dostop do triumvirata. Govorila jc v'njihovem imenu Hortenzija sama lil je s svojini odločnim in spretnim nastopom naredila močan vtis. Triumviri so siccr poskušali pogumne obiskovalke pregnati, vendar pa so morali to opustiti, ker je začel narod nezadovoljno in grozeče godrnjati. Strogi oblastniki so odjenjaJi. Naslednjega dne so iz davčnega spiska črtali celih tisoč imen tako, da jih je ostalo v seznamu samo štiri sto.
Cc jc ta primer nekako tragičen, bomo našli v sledečem precejšno mero tra-gikomicnosti. Gospa Afranija prav gotovo ni posebno blesteč in posnemanja vreden vzor svojim tovarišicam po poklicu. Silno rada jc nagajala in delala sodnikom vsakovrstne sitnosti. V vseli svojih številnih procesih je zastopala sebe samo ter je utrujevala in morila tribunal s svojim kričanjem brez konca in kraja. To je bila oblastem dobrodošla pretveza, da so sploh vsem ženskam vzele pravico javnega zagovora. Ulpian jc kmalu nato izdal razglas, v,katerem razlaga, da taki posli nikakor niso v skladu s sramežljivostjo nežnega spola. Ženske naj se s takimi zadevami ne pečajo in naj jih rajši možakom prepustijo.
TURIZEM
Ovire pri potovanju nemških turistov na naš Jadran. Številni nemški turistični uradi so odpovedali odhod večjega števila turističnih skupin v Dalmacijo. Do odpoved: je prišlo radi tega, ker so kvote za nemške turiste že izčrpane. Radi tega je v Dalmaciji zelo malo število turistov iz Nemčije, dočim je bil prejšnje mesece obisk zares rekorden. Naša oblastva so napravila vse korake, da bi se kvota, določena za jesenske mesece, uporabila za mesece, dokler tra ja kopalna sezona.
Čehoslovaki radi potujejo. Iz Prage poročajo, da bo letošnja turistična sezona najživahnejša v povojni dobi. Na-pram preteklem letu se je turistični promet zvišal za 33% in tolmačijo porast turističnega prometa kot znamenje vse večje konjunkture. Kritičen dan za 23 potniških pisarn v CSR je bit 3. julij, ko je za delj časa odpotovalo več deset-tisoč Čehoslovakov v razna domača le-
tovišča in v tujino. Samo s praških železniških postaj je odpotovalo na naš Jadran pet posebnih vlakov s preko 3000 ljudmi. Glavni cilj čehoslovaških turistov je tudi letos Jugoslavija. Znatno število Čehoslovakov odpotuje tudi v Italijo in Francijo, največ pa v Pariz.
Debeluhaiji, nikar v Ameriko
Za priseljence v Ameriki veljajo zelo stroge določbe tako, da ni lahko priti tja, kjer vidijo zaenkrat še mnogi obljubljeno deželo. Zadnje čase so določbe glede priseljencev v Ameriko še poostrili tako, da jih ne preiskujejo samo glede zdravja, temveč tudi glede teže.
V	bodoče ne bo dovoljeno trajno bivanje v Ameriki nikomur, kdor tehta nad 100 kg. Povod za to določbo je dal nek nemški izseljenec iz Breslaua, ki je sicer ustrezal vsem pogojem, toda tehtal jc 120 kg.
VPRAŠANJE IN ODGOVOR.
Zakaj je »mesec« moškega spola?
Zato, da smo ponoči okoli hoditi-
Pustit fkatica
Marko je zavzdihnil, se obriMl^in-scsdel na skak). Tinki ni odgovoril.
Hoja hoj, Marko moji* te ponovila Tinka. Marko je molčal.
Kmalu je prisopihala Tinka iz gozda po poti navzgor. S plašnimi očmi je iskala Marka. Ko ga je zagledala, je zaklicala:
»Zakaj mi nisi danes nič odgovoril?«
Marko je molčal. Tedaj pa jc Tinka zapazila, globoko resnost na njegovem obrazu in neko otožnost v njegovih lepih očeh.
ž boječim glasom ga jc vprašala.
«iKaj‘ ti pa ie, Marku? Moj Marko, za-
kaj si danes tako resen? Povej mi, kaj tl leži na srcu? Ali si bolan?«
»Nič mi ni, Tdnka. Le brez skrbi bodi! Bodiva vesela, kakor sva vedno bila. Malo podražiti sem te hotel, pa ti nisem odgovarjal.«
Tinka se jc sicer pričela smehljati, ■toda njeno bistro oko jc zapazilo, da ni pri Marku vse v redu. Spoznala jc, da je Markovo veselje prisiljeno in tiha bol ji je napolnila dušo. Vendar tega ni Marku pokazala.
Večer se je približal. Šla sta kakor vedno na visoko skalo, da bi gledala solnčni zahod. Že je pričelo solnce umirati v rdeče-vijoličastih zarjah, ko se je oglasila za njima pesem, katero je Marko zjutraj čul.
Marko se je stresel, izpustil Tinkino [ roko, zdrsel po skali navzdol in se usta-
vil ob robu prepada v napetem prisluškovanju. Tinka se je prestrašila. Ponoči še ni nikdar šla domov. Zatorej je zaklicala:
»Marko, jaz grem domov!«
Marko ni dal nobenega odgovora. Ne da bi šla Tinka k njemu, jc stekla po skali navzdol in odšla po znani poti. Bolest ji je stiskala dušo. Sama ni vedela, zakaj so ji silile solze v oči. Tolažila se je s tem, da to vendar ni nič hndega, ako Marko posluša kako pesem, toda slutnja je ostala v njeni duši, kakor črna tema. Zapela je
»Po dolili je ivje, po gorah je mraz;	t
a kje jo moj ljubi, a kje sem pa jaz?<
Ko je Tinka zapela, jc pesem na pja*
nini utihnila. Marko se je ozrl po Tinki. Ni je bilo več na skali.
»Tinka, Tinka!« je zaklical. Tedaj je začul zadnje zvoke Tinkine pesmi.
»Šla je«, io zavzdihnil, »žalil sem jo. Ah, ta moja uboga Tinka. Toda kdo me moti v mojih višinah in m/ »e da miru? Ah ta pesem! Kdo neki poJc?«
Vsedel se je mt travo in zrl v tla.
Visoko gori na ne&n so zableščale svetle zvezde, kot be'c idrske rože, na mrtvem, temnem jezeru. V dolini so vstajate bele meglice iz potov in obcestnih jarkov, se strnile nad ravnino in jo zagrnile. Polakoma so se dvigale, kakor bele tančice so sc lovile v vrhovih dreves, dokler niso tudi gozda zagrnile v .svojo mehko odejo. Višje niso prišle.
Na nebu jc vzšla luna.
M a -r HJo^n, 3oe 7. VII. 1937.
HUuUoesttž (k tiluišSsIto unuirs
Tragična delavčeva smrt pod kolesjem vlaka
Včeraj kmalu po 12. uri sc jo pripetil tik postaje Bistrice strašen dogodek.
Okoli 100 m pred omenjeno postajo se je vrgel pod kolesje potniškega vlaka, ki prispe v Maribor ob 12.35, neki moški, ki ga je kolesje vlaka popolnoma razmesarilo in je moški obležal mrtev med tračnicami. Tragični dogodek je opazovalo več ljudi, ki so čakali na bistriški postaji na potniški vlak. Kmalu se je izvedelo, da je nesrečni moški 421ctni pomožni delavec Avgust Robnik, uslužbcn v delavnicah državnih železnic na koroškem kolodvoru v Mariboru, stanujoč v Bezeni pri Rnšali.
Robnik je kakor vsak dan tudi včeraj zjutraj odšel na svojo službeno mesto ter ic okoli 8. ure zjutraj zaprosil za pro-nustnico, češ da gre k zdravniku. Toda Robnik sc ni javil pri zdravniku, marveč
Mariborski »Večerni k« J u t r a
HRasam
je šel po železniški progi peš do Bistrice, kjer je čakal prihod potniškega vlaka, ki vozi iz Ruš ob 12.03. Skril se je za živo ograjo ob železniški progi ter je v trenutku, ko se je vlak približal postaji, skočil pod kolesje drvečega vlaka. Lokomotiva ga je zgrabila ter ga zavlekla 26 m daleč. Glava se je odtrgala od trupla, dočim ja vlak vlekel noge in ostale dele trupla še 6 m naprej ter jili popolnoma zmrcvaril. Na podlagi najdenih dokumentov v suknji, ki jo je pustil ob železniškem nasipu, šo identificirali samomorilca, čigar telesne ostanke so po komisijskem ogledu pokopali na ruškem pokopališču. Kaj je gnalo Robnika v tako žalostno smrt, ni točno znano, domnevajo pa, da so v ozadju duševne depresije. Robnik zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
1912—1937. Srebrni jubilej mature so proslavljali v ponedeljek zvečer v okusno okrašeni goni ji sobi Nabavi jalne zadruge maturanti tuk. moškega učiteljišča iz leta 1912. Od še živečih gg. profesorjev so sc udeležili izredno lepe in animirane proslave ^razredni profesor msg. Vrege, profesorja gg. Druzovič in Vales *cr naslednji jubilanti: Belšak Ludvik, šol. upravitelj Velika Nedelja. Čander Davorin, učitelj v Hrastniku, Čebul Jernej, učitelj v Mariboru, Golob .Tože, učitelj pri Sv. Trojici, Hofbauer Lojze, učitelj v Hrastniku, Kerbler Simon, šol. upravitelj na Ptujski gori, Miki Ciril, šol. upravitelj v Ljutomeru, Muršec Ivan, učitelj pri Sv. Juriju ob j. žel., Pavlič Jernej, podpolkovnik v Ljubljani, Pečnik Gustav, šol. uprav, na Bizeljskem, Pejcha Nace. N0|-_ uprav, v Frankolovem, Pregelj Fr., višji kontrolor v Mariboru, Puhr Jože, šol. uprav, v Kamnici, Rakuša Rudolf, Trgovske akademije v Mariboru, Visočnik Andrej, učitelj na Teznem, Vizjak Adolf, upravnik Bratovske skladnice y I rbovljah. Zadržani so bili: Bregant Zmago, učitelj v Ljubljani, Fink Anton, šol. nadzornik v Šmarju, in Kramer Franc, šol. uprav, pri Št. Petru pri Mariboru. V torek je imel msgr. Vreže v Alojzovi cerkvi mašo, nato pa so se podali jubilanti na pobrežko pokopališče. Šolski upravitelj iz Kamnice g. Puhr je imel ob svežem grobu prof. dr. Pivka spominski govor, ter je položil na grob šopek krasnih v r me v spomin vsem umrlim profesorjem in tovarišem.
Mrtvaški zvon. V Koroščevi ulici 8 je umi la v 61. letu starosti posestnica Marija Bunderl. Žalujočim naše toplo sočutje!
Lepo uspela prireditev. V nedeljo so nneli častniki tukajšnje garnizije svojo družabno prireditev v parku inž. podčastniške šole. Prireditev je odlično "spela in so vse točke pestrega sporeda Rudije odobravanje navzočih, ki so v lenem številu posetili lepo in prijetno prireditev naših častnikov.
Na mariborskem delovnem trgu. Tukajšnja Borza dela išče za takojšnjo zaposlitev enega plačilnega natakarja, enega mizarskega vajenca, 1 mizarskega pomočnika, j pekovskega pomočnika, 1 kavarniško kuharico, 1 kuharico za restavracijo in cno pietiljko.
Iz postne službe. Upokojen je višji kontrolor Josip Hodnik v Maribora.
Močno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva jn Vaupotova lekarna.
II. skupina otrok odide na letovanje na P°čitniškl dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohork, dne u juii|a 1937 do 12, avgusta 19.17. Otroci naj pridejo dne 10 julija 1937 ob 9. uri v zdravstveni dom, Koroščeva ulica, kjer bodo zdravniško preiskani. Dne 13. julija ]937 naJ-prinesejo svojo prtljago v banovinski oečji dom, Strossmajerjeva ulica 30. Dne H julija pa naj bo dcca Pripravljena ob 12. uri pred banovinskim dečjim domom, Strossmajerjeva ul. 30, odkoder se odbijejo z avtobusom direktno na Počitniški dom na Pohorju. Dcca, katera pri-
iz drugih krajev, pa naj bo dne 14. ju_ "la ob 15.15. uri v Slovenski Bistrici-ni€sto, odkoder sc bo odpeljala skupno z °stalo mariborsko deco na Pohorje.
Ciril-Metodova proslava na Pohorju.
Pri spomeniku Viteškega kralja Aleksandra I. bo v soboto, dne 10. t. 111. zvečer kresovanje NO Studenci. V nedeljo dne 11. t. m. bo ob 9. uri slov. starokatoliška služba božja 111 nato položitev vencev na spomenik. Vsa nacionalna društva prisrčno vabljena. V nedeljo bo ob zadostni prijavi vozil avto ob 6. uri zjutraj s Trga Kralja Petra. Tozadevne prijave in prijavnine sprejema najpozneje do četrtka trgovina Perhavec v Gosposki ulici. Za slučaj slabegc. vremena se vrši isto dne 17. in 18. t. 111.
Jutri v četrtek 8. julija od pol 21. do 22. ure v mestnem parku promenadni koncert. Igra vojaška'godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana Jiraneka.
Cenjene čitatelje opozarjamo na oglas g. M. Lebana.
Mestna podjetja -r- avtobusni promet sporoča, da vozi mestni avtobus dne 11. t. 111. ob 5.40 na vrli Pohorja. Vožnja se vrši samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave najkasneje do 10. t. m. (19. ure) v prometno pisarno mest. avtob. prometa. Glavni trg, tel. 22-75. Vrnitev ob 19.30 od odcepa. Cena v eno smer Din 20.—.
Nevihte in dež napoveduje dunajska vremenska postaja za danes. V ostalem bo precej oblačno, temperatura, pa bo najbrže padla.
Novi objekti Počitniškega doma na Pohorju. V •nedeljo, dne 18. julija ob 9. uri bo blagoslovil knezoškof g. dr. Ivan Tomažič ob prisotnosti zastopnikov oblasti nove objekte na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju.
Beograjski akademiki - zadrugarj; v Mariboru. Skupina 46 beograjskih akademikov vseh fakultet si je v ponedeljek ogledala naše mesto, pred vsem pa tukajšnje zadružne gospodarske ustanove. Popoldne so se z avtobusom odpeljali v Falo in na Mariborski otok ter se ustavili v vinarski in sadjarski šoli. Maribor jih je s svojo okolico zadivil, o gospodarskih ustanovah so se izrazili zelo pohvalno. Obžalovali so le. da imajo na razpolago tako malo časa in si ne morejo ogledati mesta in okolice bolj podrobno. Ves dan so bili gostje Nabavljalne zadr. drz. usl., oziroma one železničarjev. Nasa gostoljubnost je napravila nanje zelo dober utis Popoldne so se odpeljali v Ljubljano, kjer si prav tako ogledajo naše zadruznistvo Je to skupina članov dža-cke zadruge beograjske univerze: ta mlada zadruga ima že lepe uspehe v materialnem 111 se bolj moralnem pogledu in vzgaja intelektualce za zadružno snovanje. Akademiki prirejajo študiiska potovanja po naši državi in tudi v tujino Letos potujejo po Sloveniji.
Pozor na inlade kopalce! Smo v julijski vročini, ki izvabljtl poželenje po vodi. Zlasti mladina kaj rada sili vanjo, da skuša tudi tukaj svoje sposobnosti; vzor -so ji razni Karel Mayevi povodni junaki, Tarzan, dobri plavači-znanci itd. In hajdi, čeravno še neizkušena, proti sredini deroče vode! Dejanje je samo po sebi psihološko popolnoma razumljivo: otrok se hoče uveljaviti. A je zelo nevarno in se čestokrat konča z nesrečo; vrtinci, onemoglost, krč in podobno
I
»A
A
Etlt>A Ml
v
Ze deset let ljubljenec vsake lepe žene
ždditfg teiefetume vesti
Chamberlainova kompromisna formula Pariz ni zadovoljen in grozi z umikom londonskega odbora
vz
PARIZ, 7. julija. Radi akcije angleške vlade, da se v španskem vprašanju doseže kompromis, je bil plenum londonskega nevmeševalnega odbora preložen na petek. Predsednik vlade Chamberlain in zunanji minister Eden sta izdelala nov kompromisni predlog, ki bo v petek predložen predstavnikom posameznih držav. Ta predlog bodo morali poslati takoj svojim vladam, da ga proučijo in da zavzamejo k temu svoje stališče. Podrobnosti predloga se držijo v najstrožji tajnosti. Vesti o popuščanju Anglije napram Nemčiji in Italiji in pa, da je London pri-
EARHARTOVA IZGUBLJENA?!
NVASHINGTON, 7. julija. Reuter poroča: Vse poizvedbe za letalko mis Earhartovo so ostale brezuspešne in domnevajo, da ;e smatrati letalko za izgubljeno.
DE VALERA SE JE VRAČUNAL.
DUBLIN, 7. julija. Končni rezultat volitev v irski parlament je sledeč: De Valent 69 mandatov, Cosgrave 48, delavska stranka 13, neodvisna stranka 8. De Va-lera ni dobil absolutne večine, kakor so pričakovali, in računajo s tem, da bo De Valera razpustil novi parlament in da bo v kratkem razpisal nove volitve.
pravljen priznati generalu Francu značaj vojskujoče se države, se označujejo v tukajšnjih krogih kot neresnične. V diplo-matičnih krogih se čuje verzija, da je med Londonom in Parizom nastalo nesoglasje, ker namerava Anglija v španskem vprašanju v gotovih točkah zadovoljiti Nemčijo ter Italijo, dočim vztraja Francija pri prvotno zavzetem stališču, zahtevajoč učinkovito kontrolo vseh španskih meja. V nasprotnem slučaju bo Francija v petek zapustila londonski odbor in bo podprla valencijsko vlado z orožjem, mu-nicijo in drugimi potrebščinami.
SEDAJ SO NA VRSTI NOVINARJI.
AlOSKVA, 7. julija. Direktor sovjetske poročevalske agenture Tass je bii skupno z večjim številom 'uradnikov aretiran. Vsi so obtoženi sabotaže in sodelovani.-’ s trockisti.
NOVA OFENZIVA VALENCIJSTOV.
MADRID, 7. julija. Po uradnem poročilu so republikanci na teritoriju med Toledom in Aranjuezom pričeli z novo ofenzivo. Zasedli so Seseno. Borbe pri Esco-rialu so na novo splaintele.
Spomnite se CMD!
so običajno njeni vzroki. Pravočasno opozarjamo starše, da ne puščajo otrok k Dravi brez nadzorstva ali spremstva dobrih plavačev. Tudi naj jih poučijo o nevarnostih in da naj ne hodijo v vodo potni ter polnega želodca.
Tschamba-Fii Vam naredi vneto rdečo kožo rjavo in prožno. Glavno zastopstvo drogorija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Ciganski pohodi. V Bezačavi v Prekmurju je dne 7. novembra 1936 vdrla skupina ciganov v stanovanjc posestnika Antona Jelenca ter mu odnesla vse, kar je bilo količkaj vredno. Orožniki so glavnega krivca 231etnega cigana Janeza Šarkezija aretirali, ki je bil danes dopoldne pred malim kazenskim senatom radi omenjenega zločina obsojen na 1 leto in 6 mesecev robijc ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let.
Rokomavhi v občinski pisarni. Danes ponoči so doslej še neznani zlikovci vdrli v pisarno občinskega urada pri Sv. Marjeti pri Ptuju, kjer so s silo odprli železno blagajno in s plenom izginili brez sledu. O vlomu je bila obveščena tudi mariborska policija in se je podal v Sv. Marjeto daktiloskop g. Grobin. ki bo storil vse potrebno, da se vlomilci čim-preje izsledijo. Koliko gotovine je padlo tatovom v roke, še ni znano. — V Štri-govj pa se je doslej Še neizsledcn storilec splazil v stanovanje posestnika Antona Horvata ter mu odnesel iz zaklenjene omare 3600 dinarjev gotovine.
V samomorilnem namenu je izpil četrt litra spilita na Meliski cesti 65 stanujoči vratar Engelbert B. Poklicani mariborski reševalci pa ga niso prepeljali 'v bolnišnico. ker ni imel špirit zaželjenega uSinka in so ga pustili v domači oskrbi.
TOLAŽLJIVO.«
»Pusti vendar svojega tovarnarja in ljubi mene. srček!«
»Potrpi, da se prej z njim poročim!«
Movke
^amumrneKr cnr*? tt-hs-
_ Na živilskem trgu. Dočim so se v začetku preteklega tedna prodajale češnje po Din 2. za liter, stanejo sedaj že Din 4.—, pa še teh je malo. Dovolj pa je malin po Din 3.— za kg in črnic po Din 1.50—2.— za liter. Prve hruške so po Din 6.—, breskve po Din 10.— za kg. Novi krompir se prodaja po Din 2.— za kg in kumare so od Din L— do 2,— po komadu. Fižol je po Din 2.50, grah pa po Din 2.— za kg. Ostalemu blagu je še stara cena. — Goveje meso se prodaja večinoma po Din 10.— za kg. enako i« pri telečjem mesu.
fcsfiodaisske
Za 30?« slabša žetev. Po informacijah poljedelskega združenja v Petrovgradu je letošnja žetev pšenice v Banatu končana. Letošnja žetev pšenice je za 30% slabša od lanskoletne. Lani je znašala produkcija pšenice v celi državi 26 milijonov mtc., po zbranih podatkih pa ic znašala letošnja produkcija komaj 18 do 19 milijonov mtc. Z ozirom na situacijo na svetovnem trgu in na rezultate žetve S‘- računa, da bo cena pšenici narasla in da se bo letošnja pšenica prodajala po 200 dinarjev za 100 kg. Tudi sc je Ze končala žetev oljne repe ter se računa, da bo v naši^ državi okoli 800 vagonov, docini je znašala produkcija v preteklem ctu 2000 vagonov. Povpraševanje >e zelo veliko in znaša že sedaj cena 320 do 325 dinarjev za 100 kg. Stanje koruznih nasadov je zelo dobro, prav tako ovsa ter se računa, da bo tudi letošnja produkcija koruze in ovsa kvalitativno in kvantitativno prav dobra.
TRGOVSKO.
Trgovec: »Gospodična, jaz vas neizrekljivo ljubim«.
Trgovčeva hčerka: »Me veseli; toda napravite fo kupčijo kar z mojo mamo.«
Stran a.
Mariborski »Veeernik« Jutra
/ Mar ib o r u, dne 7. VII. 1937.
VatHuua oteeeie
Kukovec in Peteian sta se razšla
..Delavska politika" o “gibanju" dr. KUKOVCA —
Iz »Del. politike« z dne 7. t. m. povzemamo sledeče zanimive reči:
Meseca julija I. 1. smo so s tedanjo skupino »Slovenske zemlje« dogovorili, da bomo sodelovali na podlagi določenega akcijskega programa. Ta dogovor smo takrat objavili v »Delavski Politiki« in smo tudi razložili nagibe, ki so nas vodili, da smo sklenili ta sporazum. Kar smo takrat napisali, je tudi še danes veljavno in resnično. Ta sporazum bi bil lahko imel zelo koristne posledice. Izkazalo pa se je, da druga stran, s katero smo sklenili dogovor, ni enotna in da >3 sestavljena iz tako raznolikih elementov, da niso mogli resno in trajno sodelovati. Končno so se definitivno razšli v dve skupini. Mi socialisti se že iz spodobnosti nismo mogli vmešavati v spore med obema skupinama. Jasno pa je, da je v
takih razmerah postal dogovor od 20. julija 1936 sam po sebi brez vsakega pomena, ker smo mi sklenili sporazum z eno enotno skupino, ne pa z dvema skupinama, ki si med seboj nasprotujeta.«
Zatem navaja »Del. politika« odpovedno pismo vodstva soc. demokratov, potem pismo dr. Kukovca g. Petejanu z dne 18. junija in pismo, ki sta ga 6. t. 111. pisala dr. Kukovcu gg. J. Petejan ter V. Eržen. Slednje pismo vsebuje sledeči pristavek »Del. politike«: S tem zaključujemo svojo korespondenco z »gibanjem« dr. Kukovca.
Ob zaključku pa pravi »Del. politika«, da so se v dr. Kukovce vem »gibanju« znašli tudi ljudje, ki jim je višek revolucionarnosti rušenje socialističnega delavskega gibanja, razrednih strokovnih in kulturnih organizacij.
»Konkretno naj omenimo: propagiranje nekih tobožnjili slovenskih strokovnih organizacij po vzgledu Mačkovega HRS na Hrvaškem, podpiranje elementov v rudarskih revirjih, ki so bili Izključeni iz razredne strokovne organizacije, ker so organizacijo denuncirali oblasti, poskuse, privabiti posamezne zaupnike socialističnega gibanja v »slovensko gibanje« in sistematično obrekovanje predstavnikov socialističnega gibanja. Z »gibanjem« se bomo, če bo treba, še pečali, saj dobro poznamo ptiče, ki se zbirajo v tem gnezdu. Z združeno opozicijo, ki jo tvorijo bivše stranke, pa ima naša bivša socialistična stranka najboljše odnose. Te odnose bo gojila tudi nadalje in sodelovala s strarskami združene opozicije za vzpostavitev resnične demokracije in svobode v državi.«
7xuua .usode
Od pastirja do filmskega zvezdnika
Američani se kaj radi ukvarjajo z ugibanjem, kateri izmed filmskih igralcev je najbolj znan in najbolj priljubljen med kinogledališčno publiko. V ta namen se od časa do časa poslužujejo posebnih razpisov, ki jih objavljajo v dnevnem časopisju in na katera vprašanja Američani prav radi odgovarjajo. Krog navdušenih pristašev kinogledališča je tako velik, da dobi dnevno ameriško časopisje na tovrsten razpis po sto- in sto-tisoče odgovorov. Sodobna kinogleda-liščna publika si je izbrala za svojega ljubljenca znanega sedanjega filmskega zvezdnika Gaya Copperja. Ta igralec, ki je obdarjen z izredno lepo zunanjostjo, je danes za 90% Američanov in Američank najpopolnejši izraz plemenitosti in srčne kulture, ki ga tudi sicer odlikujejo vse vrline, tako da se ne navdušuje zanj samo ženski, temveč po veliki večini tudi moški svet.
Vprašamo se, kako je danes tako oboževani filmski zvezdnik prišel k filmu in odtod navzgor do one poti, ki ga je. privedla do današnje slave? Kaj vse je bil Cooper še pred nekaj leti? Risar, novinar in pastir, z eno besedo: vse kar hočete. Taval je od zaposlitve do druge, večno nezadovoljen s samim seboj. V svojstvu »cowboya« je na neki farmi svojega dalnjega sorodnika neprestano sanjal o Hollywoodu, kjer bi sc rad naselil, da bi od tam poročal raznim časopisom. V HolIywood je sicer prispel, ni pa tam mogel uresničiti svojih želj in sanj, ker ga je oviralo pri tem veliko pomanjkanje denarnih sredstev. Beda ga je prisilila, da je v skrajni sili segel po vsakem delu, ki je bilo trenutno na razpolago. Postal je filmski statist. Male »cowboyske« vloge so se mu kar prilegale, naravno da je bil pri tem zaposlen samo z manjšimi vlogami. Njegov nastop je zbudil že pri tako neznatnih scenah pozornost znanega izdelovatelja filmov »Silvie Sidney«, k. Schulberga. Po večkratnem poskusnem snimanju so
dodelili mlademu, že takrat mnogo obetajočemu Cooperju večje vloge.
Prvi večji uspeh je žel Cooper ob partnerici Marleni Dietrich v filmu »Maroko«. Odtod je šla njegova pot navzgor v filmih Bengali, Orient, Peter Ibbetson, Avangarda (Bufallo Bill). Njegov najnovejši film ima naslov »Gusarji«, ki ga režira znani režiser Henry Hothavay. V tem filmu igra Gardy Cooper glavno vlogo pomorščaka. Njegovi soigralci so George Raft, Henry Wilcoxon in Francis Dee.
Cooper jeva slava je kmalu šla tudi preko mej Združenih držav ameriških, tako da je Cooper danes istotako ljubljenec naše kinogledališčne publike. Še pred nedavnim povsem neznani pastir cowboy, kasneje poročevalce in brezposelni risar, bivši statist velike mednarodne kinogledališčne družine, je danes oboževana oseba vse svetovne kinogledališčne publike in bogato plačani filmski zvezdnik. Pojavlja se na filmskem platnu v vseh mogočih vlogah, kot vojak tujske legije, kot oficir angleške vojske, inženjer, arhitekt, pustolovec in pomorščak. Vse vloge se mu prilegajo, povsod je doma, skratka junak, kakršnih moramo, kljub ogromnemu današnjemu staležu filmskih igralcev, vendarle iskati, občudovati in vzljubiti.
Huik,iluu/£ Jktuiitž
Lepote Slovenije Vas vabijo! Krasni izleti z modernimi avtokarji »Putnika«: 11. julija: Haloze in Ptuj, enodnevni izlet le Din 65.—. 17. do 18. julija: Ljubljana—Bled—Bohinjsko jezero, dvodnevni izlet le Din 190.—. 18. julija: Rogaška Slatina—Rimske Toplice—Laško le Din 85.—. Prospekti, informacije in prijave »Putnik« Maribor-Celje-Ptuj.
Iz pisarne .Mariborskega tedna*
Prijave za vinsko razstavo. Kakor vsako leto priredi zadruga Mariborski teden na svoji letošnji šesti prireditvi zanimivo in za slovensko vinogradništvo važno vinsko razstavo, združeno s pokušnjo.
?% šale — ?% resnice.
Iščemo, česar nismo izgubili. Izgubljamo, česar nimamo.
*
Zanima nas usoda franka. Naš žep pa jc prazeu.
Doslej se ie prijavilo že mnogo vinogradnikov, ki bodo svoje izvrstno vino razstavili na Mariborskem tednu. Vsi oni, ki se še niso prijavili, pa bi radi svoja vina razstavli, naj pošljejo prijave najkasneje do 8. t. m. na upravo Mariborskega tedna, Maribor, Aleksandrova cesta 35 (Putnik).
Vinska razstava s pokušnjo na VI Mariborskem tednu. Maribor leži srrc: vinorodnih krajev. Zato ni povsem ' lučaj-«10, da vsako leto prirejajo na Mariborskem tednu vinske razstave, za katere se zanimajo vsi kupci ne samo z naše države, marveč tudi iz tujine. Tv u letos je bil odziv naših razstavljalcev vin nad oričakovanje dobro. Doslej se je prijavilo že 125 vinogradnikov, ki želijo razstaviti svoja odlična štajerska vina. Strokovnjak, ki vodi vinsko razstavo na Mariborskem tednu, bo tudi letos lahko od poslanih vzorcev izbral preko 100 najboljših vrst domačih vin, ki .bodo uspešno uveljavljala slovensko vinogradništvo. Vinska razstava na VI. Mariborskem tednu bo tudi letos združena s tradicionalno vinsko pokušnjo, na kateri bodo našli svoje zadovoljstvo poznavalci dobrih vin
Razno
STARO ŽELEZO,
kovine, litine, vsakovrstne stroje ter vse železne predmete plačujem po najvišjih cenah. Prepričajte se! Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.	2931
Službo dobi
SLUŽKINJA
vajena vseh hišnih del, pospravljanja in kuhe se sprejme takoj. Vprašati pri Milošu Osetu, Glavni trg 23-1 levo, Maribor.	3704
RAZNAŠALCA
kruha sprejmem takoj. Prednost imajo tisti, ki znajo že nekaj delati v pekarni. Se-hazi, Limbuš.	3726
Službo išče
PRVOVRSTNA KUHARICA
išče službe s 15. julijem. Naslov v upravi »Večernika«. 372.3
POSTREŽNICA,
mlada, pridna, išče zaposlitve. židovska ul. 14, vrata 5, 3719
Sobo odda
LEPO OPREMLJENI SOBI,
velika in mala. v mirnem delu mesta, sončni, oddam takoj, odn. s 15. julijem. — Kopalnica. Naslov v upravi.
3611
SOBO IN KUHINJO
oddam. Pobrežje, Zrkovska cesta 23.	3716
Zahvala
Za vsestranske dokaze sočutja, ki smo iili pre-jelf povodom smrti našega predragega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
'oiza Raiha
Ne pozabi naročnine!
ključavničarja drž. železnic,
se tem potoni vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno pa se zahvaljujemo pevskim društvom »Drava«, »Froiisinru in godbi pod vodstvom g. Schonherrja, nadalje vsem njegovim sodelavcem tovarišem in prijateljem, ki so gu spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem vcnccv in rož.
M a r i b o r, dne 7. julija 1937.	3728
Žalujoča soproga, otroci in ostalo sorodstvo.
■ •P gk| B ŠP in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših li I E N BWE stanovanjih uničuje
Desinsekcijski odd. H P Orožnova ul. 2/1,
Maribor
Jamčimo za diskretnost in uspeh.	1128
PRAZNO SOBO
oddam. Tezno, Prešernova »■ 3727
Prodam
POSTELJA kompletna, omare in drugo, poceni na prodai. Ob jarku 6, I.	3725
ŠAH
na prodaj. Meljska cesta 10.; Ramšak.	3717
Stanov&nie
DVOSOBNO STANOVANJE
oddani v bližini slavnega ko- V lodvora. Naslov v upravi.
3718
STANOVANJU tri sobe in kuhinjo oddam. Trubarjeva ulica 7	3715
ii
Wanderer
kolesa, kakor lahka športna kolesa
v najrazličnejših izpeljavah
šivalni strop otroški vozički
Znižane cene.
Ugodne plačilne olajšave.
MARIBOR	36641
Aleksandrova cesta 39 Trgovina s kurivom
“Hlinita
Kopališka ulica 8.
Nasproti mestnega kopališča 372t
Sodoma in Gomora
3-7
Olimpijo za seboj in je z njo odšla hitrih korakov.
Panigaj in Rovetta sta gledala nekaj časa za njima, potem pa si je starec zadovoljno mel roke in dejal svojemu spremljevalcu:
Sem ga vrgla vse in ordine. Tista ta stara ga je pametna ženska. Adesso pa ga pejina u »Pekel«.
V	podzemski dvorani gostilne v »Peklu« je še vedno sedel Angelik in čakal, da bi prišel kateri njegovih znancev, ki bi mu vedel povedati, kam je izginila Adelgunda. A nikogar ni bilo.
»Taki strahopetci!« se je ljutil Angelik. »Enkrat so bili aretirani, pa so izgubili ves pogum in še v gostilno si več ne upajo. Še piti se bodo odvadili in še za procesijami bodo hodili. O, kako malo-dušen je današnji svet.«
Sam je sedel Angelik za mizo in otožno so krožili njegovi pogledi po dvorani. Natakarica mu jc bila pojasnila, da je v »Peklu« le prve tri ali štiri dni v tednu veselo, druge dni pa da so navadni gostje radi pomanjkanja denarja neprostovoljno solidni. Angelik, ki je dobro poznal moč denarja, jc bil zadovoljen, da je
bila vsaj njegova denarnica še dobro založena, tako da je mogel vse svoj čas posvečati iskanju AdelKunde. *
»Dokler je ne dobim«, je modroval sam pri sebi, »si ne bom glave belil, kakega dela se naj primem. Najraje bi postal general, pa ne verjamem, da bi šlo; ali bom pa postal gostilničar, če mi bodo dali dovolilo. Pa bi bilo bolje, če bi mi ga ne dali, saj sem tako nesrečno ustvarjen, da bi vse sam popil. No, pa saj se da tudi drugače živeti. Bom pa kavke lovil, jih rdeče, zeleno in modro poslikal in jih prodajal za papige. Pa vodo iz reke Jordan bom lahko prodajal; ta je dobra za oči in za protin in vode na Kranjskem ne bo zmanjkalo, neumnih ljudi pa tudi ne. Ali bom pa škapulirje izdeloval. Ali bom pa nabiral za kako cerkev v
Afriki . . . Ali bom pa napravil božjo pot. Tam okoli Vrhnike so prav pripravni jjozdovi. Jaz se bom našemil za Luciferja in bom hodil ponoči ljudi strašit, Adelgunda se jim bo pa prikazovala kot svetnica, če bi dobro delala, bi še bogata postala.«
Take in enake načrte jc delal Angelik in zatopljen v svoje misli, ni nič zapazil, da sta prišla v »Pekel« tllcli stari grof Panigaj in njegov spremljevalec Rovetta, da sta posvečevala prav njemu posebno pozornost in sta odvažno med sabo šušljala.
»Sc mi zdi, da ga je en močen člouki ta baron Koleraba«, je menil stari Italijan. »Bom poslala raje vas, Rovetta, da ga boste vse povedala,«
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
predstavnik ravuatelj STANKO DjgTfiLA, ysi y Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,