Beseda glavnega urednika eto je naokrog in pred vami je ponovno časopis Sloga, v katerem člani črnovrškega kulturnega društva ob svojem prazniku, to je slovenskem kulturnem dnevu, podajamo nekaj utrinkov iz množice kulturnih dogodkov v letu 2003 na Črnovrški planoti. V časopisu so svoj prostor našla tudi številna društva, organizacije in dejavnosti, ki tako ali drugače posegajo v naša življenja. Ni potrebno posebej poudarjati, da se je spremenila zunanja podoba časopisa, ki je tako dobila strokovno osnovo in na ta način se je izpolnil pomemben vidik kulturnega časopisa, to je likovna podoba. Ob 8. februarju, prazniku nas vseh, vam čestitam in želim veliko kulturnih užitkov v letu 2004! Janja Habe Petra Rupnik Narcis (%tv, tiuAayb ničasav ne/ sli&lš', ničesav ne/ uicUš/. fPostaneš/ skala-. taka/ skala/, 2 Takrat ^atviab, a&e/šLal^tie/ suofC'za^inefO' (jioAako/ up&seh; tiv zvezde/ za/tvenuteJ?/ o&mijx)/svaltečL o&zaz/, tatviab, ko/taka'tiše/teče/ Ln ylaMj£/dal&e/ u/ necUa/ zemlje/. tafi/iat/, ko/ ueiez/ zasjzo \>/ majš dlani/ Uv se/ la/ičlca/ u&taui/ ssiedi/ la zAi otlzanecj w mavfa', taAzai/ stopim/ u/tuop svet/, s/ sklonjeno/ cjlavo/. Naj pesmi srca nam vedre? Drži! Tožica Rupnik je jeseni 2002 V prevzela mlajši otroški pevski zbor. Na začetku so jo prevevali mešani občutki. Kasneje pa so ji otroci vlili prepotrebno upanje. Zbor je imel 18 članov, starih med 5 in 9 let. Čez leto so imeli osem nastopov. Eden izmed njih je bila tudi krajevna revija, ki se je odvijala 11. maja 2003. Naučili so se tri pesmice. Prva je bila Param, slišim žabico delati, pri kateri so pevci tudi plesali, druga je bila Izštevanka nagajivka, tretja pesmica pa je bila Bot moja, ki so jo izmenično peli fantje in dekleta. Zborovodkinja je bila s svojim zborom izjemno zadovoljna. Najbolj jo je presenetilo dejstvo, da otroci niso imeli treme, temveč so komaj čakali, kdaj bodo lahko odšli na oder in pokazali svoje znanje. Jožica nadaljuje, da prvič v življenju ni imela treme, ko je na krajevni reviji stala pred svojim zborom. »Zaupala sem v zbor, v vsakega posameznika, v vse otroke. Vedela sem, da bodo dobro odpeli.« Zelo lepa se ji je zdela tudi predstavitev zbora, v kateri je eden izmed pevcev razložil, zakaj rad hodi k zboru. Glasila se je nekako tako: »Ker se imamo tako radi.« Jožica ocenjuje, da so mladi pevci naredili zelo dober vtis na zbrano poslušalstvo. Vodenje zbora ji je v veliko veselje, še posebej zaradi otrok, ki jih ima izjemno rada in s katerimi se namerava z vso ljubeznijo ukvarjati še naprej. Njena vloga pri pevski reviji pa ni bila samo zborovodska, temveč j e nastopila tudi kot pevka v mladinskem zboru. Slednja vloga jo je nekoliko ovirala, saj je mladinski zbor nastopil tik pred njenim in zaradi tega ni mogla biti z otroki pred nastopom, kar si je želela. Na splošno pa revijo ocenjuje kot zelo dobro in pravi, da so Črnovrščani zopet dokazali, da smo »pevski narod«. Radi pojemo in poslušamo petje. Naslov revije Naj pesmi srca nam vedre je torej 100 % pravilen. Adrijana Tominec Le za trenutek ^aslaj/ te/ za/ l/iemdeJt/, da/ sežem/to v/dlan/ in/ sfiei/ to/ tepži/ dam. zadovoljstvovsehžupljanov končala z obnovitvenimi deli na oltarjih. Poleti je namreč akademski slikar in restavrator Jurij Makovec obnovil tudi oltar srca Jezusovega in s tem zaključil triletna obnovitvena dela na oltarjih v naši cerkvi. Potekla so tudi obnovitvena dela električne napeljave, tako da je sedaj vse nared za beljenje, ki naj bi se izvršilo v letu 2004. Cerkveno leto je potekalo brez večjih posebnosti. Bogoslužje so lepšali zbori pod vodstvom zborovodkinj: Jožice Rupnik, Veronike Rupnik in Katje Bajec Felc, pa tudi različne skupine: zakonska skupina, mladinska skupina itd. Na žalost beležimo skorajšnji propad upokojenske skupine, ki je imela srečanje samo dvakrat. Zaskrbljujoče je tudi to, da se vedno manj otrok vključuje v različne skupine. Naša župnija pa zelo uspešno sodeluje z domom duhovnosti v Kanjem Dolu. Predvsem z bogoslužji in animatorji, ki pomagajo oblikovati duhovne vikende za birmance in tudi počitnice. V letu 2003 je šolo za animatorje v Kanje Dolu zaključilo šest naših mladincev, preostali pa imajo pred sabo še drugi del šole. Zelo uspešno je bila izpeljana tudi trikraljevska akcija. Veliko udeležbo pa beležimo tudi na likovnih delavnicah, ki jih je za otroke v mesecu maju organizirala mladina. Adrijana Tominec Društvo podeželskih žena peče potice in telovadi T)redsednica društva Silva _L Rupnik pravi, da se dejavnosti društva dogajajo pretežno spomladi in jeseni. Ženske se udeležujejo različnih tečajev, npr: tečaji peke drobnega peciva, kuharski tečaji, računalniški tečaji, higienski minimum. Udeležujejo se tudi različnih predavanj in ekskurzij. Društvo skrbi tudi za rekreacijo članic in drugih žensk. V Cerknem se vsako leto odvija plavalni tečaj - začetni pa tudi nadaljevalni. Občasno pa članice obiščejo tudi katere izmed toplic in si tako polepšajo vsakdan. Od oktobra naprej pa se ženske iz črnovrškega okoliša (članice in tudi ostale) lahko vsak ponedeljek razgibavajo v telovadnici naše osnovne šole. V okviru društva se pod skrbnim vodstvom Tatjane Felc v telovadnici zbira od 35 do 40 žensk. S svojimi izdelki ženske sodelujejo na različnih prireditvah. Na čipkarskem festivalu je odmev na drobno pecivo in izdelke iz krušne peči kar dober, vendar pa ta dejavnost ne omogoča zaslužka. S svojimi izdelki ženske le popestrijo dogajanje. V letu 2003 so tako popestrile Čipkarski festival, Poletje v Cerknem, Jesen na starem placu in Marjetno nedeljo. Dobrote pa niso le za prodajo, temveč tudi za razstave in ocenjevanja. Tradicionalnega ocenjevanja potic v Ledinah so se letos udeležile tudi ženske iz našega področja, in sicer s šestimi izdelki, ki so bili kar dobro ocenjeni. Za Valentinovo so se na tradicionalno kopanje odpravile v Strunjan. Obiskale so tudi Veliko planino in Plitvička jezera. Spomladi so organizirale občni zbor v Črnem Vrhu ter se kot članice Zveze kmetic Slovenije 15. 10. 2003 udeležile svetovnega dneva kmetic, na katerem so razglasili mlado kmetico leta. Za ta naslov se je potegovala tudi Anita Pivk, ki jo je predlagalo društvo podeželskih žena Idrija - Cerkno. Adrijana Tominec Sladka vrnitev iz Italije T eto 2003 bo v lepem JL/spominu ostalo tudi Nini Homovec, ki je v letošnji sezoni dosegla vidne rezultate v državnem in evropskem merilu. Postala je državna prvakinja v cross-countryu med članicami in evropska pokalna zmagovalka med mladinkami. Poglavitna tekma v državnem merilu se je odvijala na Jezerskem, kjer je bila po besedah Nine odlična atmosfera, zaradi katere ji je tekma ostala v lepem spominu. Odločilnega pomena so bili njeni navijači, ki ji vedno dajo novih moči in motivacije za premagovanje težkih vzponov in zahtevnih spustov. Seveda pa je eden od razlogov tudi zmaga, ki jo je Nina na Jezerskem slavila. Evropski pokal je bil sestavljen iz petih tekem, ki so se odvijale v Belgiji, Nemčiji, Italiji, Švici in na Nizozemskem. Za Nino je bila to zelo lepa izkušnja; že zaradi potovanja pa tudi zaradi vrhunske organiziranosti tekmovanj, ki so izjemnega pomena tudi za lokalne prebivalce, pa seveda zaradi dobrih uvrstitev, ki jih Nini ni zmanjkalo. Enkratna izkušnja je bilo tudi potovanje v Kanado, kjer se je Nina preizkusila v kronometru s cestnim kolesom. V Kanado je potovala z reprezentančnimi kolegi, med katerimi se je odlično počutila. Najbolj emocionalna pa je bila prav gotovo vrnitev iz Italije s pokalom v žepu in lento evropske prvakinje okoli vratu. Ko so se približevali domu, se je avtodom naenkrat ustavil in zaslišala seje glasba. Nina ni nič opazila, zato je bilo presenečenje še toliko večje, ko je zagledala zbrano druščino. Najbolj pa jo je presenetila šranga, ki je bila postavljena pred mlajami, ki so nosile napis: Dobrodošla, evropska prvakinja. Začelo se je slavje, ki seje nadaljevalo pozno v noč. Nina se domačim in sosedom prisrčno zahvaljuje za izkazano dobrodošlico. Zavest, da ljudje spoštujejo njene uspehe, ji pomeni zelo veliko. Adrijana Tominec Zgodba, ki se ponavlja T Toda, tako vsakdanje V uporabljena beseda in vendar tqliko razpravljanja in prepričevanja o nujnosti le-te. Pa smo tu... Nastopi dolgo sušno obdobje in težava j e tu. Kako lepo bi bilo, ko bi zgradili ali morda obnovili že obstoječi, vendar že precej dotrajan vodovod, modrujejo posamezniki, ki jim že ob manjši darežljivosti izpod oblakov primanjkuje te tako dragocene tekočine. Občasno pa nam povzroča tudi velike nevšečnosti in nepredvideno škodo, ko jo je v izobilju. Pri nas je že stalna praksa, da nekdo poda zamisel, jo posreduje znancu in skliče sestanek cele vasi, pojasni zamisel in imenuje se gradbeni odbor, ki bo poskrbel še za vse ostale podrobnosti. In zadeva se začne počasi premikati. V nobenem primeru ne gre brez potrebnega denarja. Določeno vsoto se pričakuje iz državne blagajne, kar pa še zdaleč ni dovolj. V najboljšem primeru se morda najde dobro stoječe podjetje, ki prispeva določen delež, vendar brez lastnega denarja, nam tako znanega samoprispevka, se vsa zadeva ne izide, da prostovoljnega dela niti ne omenjam. Ko z vsemi zbranimi papirji, dovoljenji in soglasji stvar nekako steče, nastopijo izvajalci, s katerimi po večini ni težav, dokler ne nastopi vsemogočna Komunala, brez katere se baje ne da nobene dejavnosti okrog vodovoda postoriti. Pa bi človek vse to še nakako prenesel, če ne bi sadove dela množice državljanov prevzela v oskrbo taista ustanova in nemudoma začela pobirati vse dajatve (razne prispevke in takse), kar je popolnoma razumljivo, saj zastonj res ne more nihče opravljati svojega dela, vendar se ta denar navadno izgubi neznano kam in ko je potrebno zagotoviti nemoteno oskrbo, le tega ni nikjer in ponovno se začne stara zgodba. Upam, da se ta zgodba, ki se nanaša na predgriški vodovod ne bo več ponovila in da bodo za naprej potekale stvari z manjšimi težavami in z manj živčne vojne. Dušan Čuk Astronomski observatorij Črni Vrh v rj7re skoraj 20 let stoji na / -/Vrh Griž astronomski observatorij. Naš rojak Herman Mikuž je izbral to lokacijo zaradi odprte lege, s katere je viden velik del nočnega neba. Kraj je odmaknjen od večjih mestnih središč, kjer močna razsvetljava moti opazovanje, in je enostavno dostopen. Glavna dejavnost observatorija je že od začetka iskanje in opazovanje kometov in asteroidov. To so objekti, ki se gibljejo okoli Sonca in imajo velikost od manjše skale do orjakov, ki merijo v premeru tudi več kilometrov. V preteklosti so veliki asteroidi že padali na zemljo in povzročali katastrofe ogromnih razsežnosti. Na svetu je v ta program vključenih kakih 100 observatorijev, ki z opazovanji pridobljene podatke prispevajo v bazo, ki jo upravlja Center za male planete v Cambridgeu v ZDA. V teh letih seje na observatoriju Črni Vrh oblikovala močna ekipa strokovnjakov iz različnih področij, ki je dvignila observatorij na zavidljiv tehnološki nivo. Za iskanje in opazovanje kometov so potrebni moderni teleskopi. Večina si predstavlja, kako astronom skozi objektiv teleskopa opazuje nebo in beleži svoja opažanja. Seveda je tak način opazovanja v profesionalne namene že dolgo zgodovina. V dobi računalnikov so postali teleskopi popolnoma avtomatizirani roboti, ki se pogovarjajo z računalniki in snemajo nebo po njihovih navodilih. Ker nakup večjega teleskopa običajno presega finančne zmožnosti amaterskih zagnancev, se je porodila ideja, da ga zgradimo sami. Zahteve po natančnosti so zelo velike, zato je bila izdelava teleskopa dobro premišljen projekt. V Nemčiji smo kupili zrcalo (60 cm) in ostale optične komponente. Preostale dele teleskopa (stojalo s pogoni in optično cevjo) pa smo izdelali v bližnjih delavnicah. Cel teleskop je nastal najprej kot računalniški model. Sledila je izdelava v delavnicah ter sestava na objektu. Vzporedno je nastajala programska oprema in potekal nakup CCD-kamere. Prve slike smo posneli 2. septembra 2002. Naslednjih 6 mesecev smo ga testirali, od marca 2003 pa je v rednem obratovanju. V obdobju osemmesečnega rednega obratovanja smo z njim odkrili preko 50 novih asteroidov ter dva NEO asteroida, ki sta potovala zelo blizu Zemlje. Sedaj je v zadnji fazi projekt upravljanja s teleskopom na daljavo. Astronom bo mirno sedel doma v naslonjaču in opravljal enako delo kot na observatoriju. Načrti za naprej so zaenkrat še ideje. Verjetno bo marsikatera ideja, ki je sedaj še znanstvena fantastika, postala resničnost. Ker je prostor omejen, tu ni mogoče opisovati detajlov. Več o observatoriju in teleskopu si lahko preberete na internetu: www.fiz.uni-lj.si/astro/comets. Za organizirane skupine se je možno dogovoriti tudi za obisk observatorija. Vendar da ne boste razočarani, skozi magične cevi gledajo le še »računalniki«. Dušan Žgavec Na mladih svet stoji "X Tlanskem letu je Smučarski V klub Javornik dobil novo vodstvo, s katerim se je delo v klubu prebudilo iz zimskega spanja. K temu je pripomogla tudi po dolgem času s snegom obilna zima, ki je prebudila smučanja željne mlade in manj mlade smučarje. V začetku je novoizvoljena predsednica kluba Ana Lampe poskrbela za registracijo članov kluba (63) in delo zastavila predvsem na mladih. Tako so preteklo sezono izpeljali dva začetna smučarska tečaja, ki ju je obiskalo trideset otrok, petnajst otrok med šestim in sedemnajstim letom pa je klub uspešno zastopalo na tekmovanjih za Notranjski pokal 2003. V februarju in marcu 2003 so za popestritev zimskega življenja v domačem kraju organizirali pet smučarskih tekmovanj za otroške in članske kategorije, ki se jih je udeležilo kar 500 tekmovalcev. Nova sezona se je začela že kar sredi poletja s projektom nakupa smučarskih oblačil za vse zainteresirane člane kluba. Z mesecem oktobrom so se pričeli suhi treningi v šolski telovadnici za mlajšo in starejšo skupino otrok. Konec decembra so organizirali tridnevne priprave na tekmovalno sezono na smučiščih v Zabnicah. Trud otrok, trenerjev in staršev se že obrestuje, saj so letošnji rezultati v Notranjskem pokalu odlični, čeprav je konkurenca glede na lansko leto, močnejša. Ana pravi, da je uspeh kluba rezultat skupnega dela vodstva, trenerjev, otrok in predvsem staršev, ki svoje otroke pri smučanju podpirajo v vseh pogledih. Kljub temu da so rezultati pomemben del tekmovanj, pa jim vsem največ pomenita druženje in zdravo preživet prosti čas na snegu. Marjetka Rupnik Kronika Naj se predstaviva najprej: jaz sem iz Koševn’ka Petra, jaz pa Bi zarje v Matej, sva vam že lani šla na jetra. Leto hitro se obrača, še hitreje zgodbice teko, prav nobena ni igrača, čeprav ne sliši se tako. Novo leto seje fejst začelo, to je za posledice imelo. So b’le vse križem veselice, žepi prazni, razbeljene butice. Denar za snežne maše dan, ni pa nam podatek znan, če tudi je dobičke silne, je padavine snežne dal obilne. Kako bo letos s snežno bero, se nič gotovega ne ve, se bo za mašo dal’ katero, si bo župnik mel roke. Kulturni časnik smo dobili, ki na zunaj skromen je, kar zastonj so ga delili, ker kupil ga tako ne bi nihče. Pust najmlajšim je dodelil kar zastonjkarsko gostijo, jih je čarovnik razveselil s svojo luštno coprnijo. Bil lahko bi bolji žegen računalniški, če bi bil po volji nobel gospe novinarki. Na poletje so v Zadlogu taborili študentje iz Evrope cele, kup napisov naredili za vse vaške dele. So študentje mojstra imeli, je iz domačih logov bil, se lepo so razumeli, nikol’ vrhgriški Kori ni zavpil. Zelo svečan je takrat likof bil, vsa zadloška srenja je prišla, se tud’ kakšen firbec je dobil, da seje golaža napokala. Če še do take teme pride, se več matuckar ne zgubi, če bi eno tablo zgrešil, se koj v drugo zaleti. Kdor lani dežnike bi prodajal in podobno protidežno ropotijo, zelo slabo bi revež shajal, zapret’ bi moral kramarijo. Enkrat nas suša prizadene, drugič vode preveč doteka, vedno neko zmene mora jahati človeka. Da bi se tej ujmi izognilo, stvar bila je v roke vzeta; vodovode na vel’ko se gradilo, z večjo ihto kakor prejšnja leta. Predgriški je kot lovska puška, ki vsaka dve cevi ima. So na to vižo dal’ si duška, zdaj vode dosti bo, menda. Lahko pa se zakon zaobide, v eno cev se vinčeca nalije. In če mimo Keber pride, tud’ on lahko en glažek spije. Naj med nami bo rečeno -Zadložan bi moral imeti cevi dve, da bi zadostil potrebo za vse svoje zadruge. Vse cevi je Komunala čez imela, ves ta vodni delokrog, vsa menda imenitna dela je po svoje rihtal vodni Bog. Za nekaj je naš kraj bogat -da ne bi falirala blaginja, je pred Hladnikom bankomat, pred katerim marsikdo preklinja. V Evropo zdaj gremo po napovedih natanko, da kmetom malo bolje bo, požrli so jim banko. Seje »dom predjamski« oprijel, menda dobil je koncesijo in da ne bi šunder se razvnel, nima nobene veze s smučarijo. To firma Paveltour pripravlja, ki strašansko voljo ima, z naj večjo ihto vlečnico obnavlja, zaenkrat manjka le snega. Zelo je zanimiv dogodek bil, ko Klančarja telice pred šolo so prišle, se šolski je pouk skalil, ker so nage pohujš’vale šolarje. So za kazen šolarji klečali, zato daje vzpostavljen red. Da zamere le ne bi držali, jim je Klančar kupil sladoled. Naši kolesarji vrli, ki po gričih dirkajo, so v širni svet prodrli, domov nagrade nosijo. Je Nina prvakinja postala, Homovcova starejša hči, se celo v Kanado tekmovat podala, nanjo smo lahko ponosni vsi. 17 Kolesarski šef je pravi veteran in gaje doletela čast -postal je podžupan, zato Črnovršcem rase mast. Če slišiš kdaj čez dan smrčanje, ki se ponavlja vztrajno, vedi: turistov društvo spanje je odločilo se gojiti neomajno. Zopet guverner planinski je Kučana gostil, ki po navadi vinski znova je penz’jon zapil. So jagri mašo priredili pri kapelici v Lomeh, na vse pretege tam molili za odpustke jagrskih pregreh. Velja hvaliti pevce naše, ki nas pridno vesele, veselijo misli naše in nam srca razvedre. Še cel kup se traparij zgodilo v našem ljubem kraju je, ker ni časa preobilo, vse v kroniko ne gre. Gasilcev nisva omenila, fusbalerjev tudi ne. Pri miru pošto sva pustila in podobne cirkuse. Ostane nama prijazno še voščilo, ki spodobi danes se: naj vse bi dobro obrodilo, Črnovršci. pamet v roke! Petri in Mateju pomagal Bernard Čuk Hubertova maša T"Xeset let že pripravljamo J-V Hubertovo mašo, pa me še vedno kdo vpraša, kaj je to. Sveti Hubert je lovski patron in njemu v čast lovci že stoletja daruj ej o mašno daritev. Čmovrški lovci smo se odločili, da bomo pripravljali Hubertove maše ob nabožnih znamenjih v naravi, hvaležni smo župnikom, da so ustregli naši želji. Zadnja maša je bila pri kapelici v Spodnjih Lomeh. Somaševala sta gospod Srečko Vončina in gospod Franc Rupnik. Bogu smo se zahvalili za vse lepe trenutke v naravi ter se nanj in na sv. Huberta obrnili s prošnjo za lovski blagor. Pri maši je sodeloval zbor lovcev in prijateljev iz Vipavske doline, ki so z lepim petjem popestrili slovesnost. Prisotnih je bilo precej ljudi in prijetno je bilo druženje po končanem obredu. Vsem smo postregli s skromnim prigrizkom, natočili čaše in si nazdravili. Ob prijateljskem klepetu nam je čas prehitro minil. Nasvidenje pri naslednji maši. Franko Rudolf Čestitka Glasim, nu&Ute' m&! Stca tu/ u/ utf&Uia/! cRmia' (w dažiAx&ta/ Uv taAairriestOAMim/ t/ienutefi' l&nalnitue/. ciRje& fe/ fzapalnasl -aUisrvUt/ iz/ seAe/ te/ šli/ii tdta^/iame/ mesa' uv pnaaniA kasti. ^ rt/pateM mO dafte/ ime/ uv nasloM/tOsle^a/, ki si/ me/ tasii/. ^jiemOn/^a/ /zapifem/ za/ zaji/Jt/. cYlOsem/tast! ^cbka/kattO sem/oljč/ za/ ta/ temnO kuJv. Nataša Felc Lepo je živeti ^ždepa/ (s/ žwetO, keA/ vem/, da/ cYlekdo/ nad/ mano/ bedi uv me/ tjubO močno/. c!£>ejio/ živeti, saj/ je/ a&/ menO cVlekda/, kt