NO. 17 ERiSkA Domovina -A'fl/1 E me A Hi-HO !VI E1 AMERICAN IN SPIRIT .FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0.. MONDAY MORNING, JANUARY 26, 1943 LETO L. - VOL. L. HOME VESTI ESIOVBWE ■»!««"•" Frank Doljak (Došle preko Trsta) | Za srčno kapjo je umrl na SPET FRANČIŠKANI, —Se- uradno in državno. Zato ne ve- sv°J'em domu nf 4404 E. 45. St, daj gre za italijanske frančiška- ste nikoli, kaj je kdo res priznal sf J?21!?11, Frank ni kaj se je uradno komunisti- star 40 let; Tukaj zapušča talo- ne, ki so bili v Jugoslaviji obsojeni. Mesto Pulj ali Pola je prišlo 15. septembra pod Jugoslavijo. Večina prebivalstva, kar ga je bilo italijanskega, je zbežala, le nekaj malega je ostalo. Med temi nekaj frančiškanov. 19. decembra je bila v Pulju razprava proti tem frančiškanom radi — vohunstva. V frančiškanskem samostanu sv. Antona da je bila nameščena tajna radio-oddajna postaja. Frančiškani in razni od njih odvisni ljudje naj bi bili znašali vesti skupaj in posebno spreten pater Sempliciano Albino Gomi-ero naj bi jih bil pošiljal zastopnikom tujih držav (Amerikan- čno poročilo zlagalo po znani za- i°?ega„°fte, J°hna’ brate: cnu purucno po znam za- T povedi Lenina, da je treba za ko- fohn’ Rudo‘Ph' Anton- JosePh munistično stvar lagati. Kontro- 4er ses4re Mrs. Mary Primosch le nad temi poročili ni nobene. PROTISLOVJE V POROČILU SAMEM. — Uradno poročilo Tanjuga pravi, da je ubogi Gomiero oddal 111 brzojavk na svoj aparat od marca 1947 pa do dne, ko so ga prijeli. Rekli smo že, da je prišel Pulj pod Ju- in Mrs. Jean Zevnik ter veliko sorodnikov. Mati Johanna je umrla leta 1943. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član 126 S. N. P. J. Bil jelzversten igralec žoge ter je igral z Detroit Tigers, kakor tudi pri “Minor Leagues.” Pogreb bo v sredo goslavijo 15. septembra, prej je (zjutraj ob 8:45 iz želetovega pobil v angleški upravi. Le zakaj .krebnega zavoda na St. Clair naj bi ta Gomiero pošiljal poprej !Ave- ter v cerkev sv' Pavla na skrivnostne brzojavke, ko je lah- 40' St ob 9:3° ln”? to ,v dru' ko zaveznikom vse povedal ust-1 zinsko grobnico na Kalvarija po-meno ali pa jimjiapisal. Saj so koPa'iače. bili v Pulju zavezniki in ne Ju- cem in Angležem). Poleg imeno- Koslovani! Tako uradno poroči- vanega patra je bil obtožen še predstojnik tega samostana, potem pa še dva redovnika iz Rovinja in eden iz Pazina. Zadnji je menda Hrvat z imenom Kocijančič. Gomiero je obsojen na 16 let ječe, drugi od 4 — 6 let. , VSE PRIZNAJO. — Posebnost komunističnih sodišč je ta, da zmeraj obtoženci vse priznajo. Tako se naifireč glasi uradno poročilo, drugih poročil pa seveda ni, ker je v Jugoslaviji vse lo uradno laže. Toda v Jugosla- Genovefa Blazich Po kratki in mučni bolezni je umrla na svojem domu v Gene-viji ni nikogar, ki bi smel take va’T0hio/ Genovefa Blazich roje-laži razkrinkati, kar na sma hiti na ^epu> stara 60 let. Tukaj za-pušča žalujočega soproga Anto- laži razkrinkati, ker ne sme biti drugih poročil kot ona iz komunističnih listov. NAPADI NA VATIKAN. — To priliko je jugoslovanski ko- ha, sinova John in Harry Ra-bich, hčere Mrs. Christine Mai-zel in Dolores Babich in več so- munizem porabil, da se je spet ™dnik(n/ R°->ena je bila v vasi zaletel v Vatikan. Tako je baje Tjn.ce, fara št Janž kjer zapu-vprašal javni tožilec obtoženca: sca ve^ sorodlukov. Tukaj je bi-“Ali se torej cerkev bavi s špijo- ™la 40 lat ln » bda *lan'ca dr' nažo?” In obtoženec je baje od. Rlbnlca at' 12 Pogreb 'govarjal: “če morda sama ne vr-(Dalje na 3. »trsni) AmerBka vlada je iv Clevelandu -seffiiilB bo v torek zjutraj ob 8:45 iz že-lovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. ter v cerkev sv. Vida ob 9:30 in na to na Kalvarija pokopališče. vsaj nekaj denarja Pripravljen je pustiti tukaj 20 milijonov od zamrznjenega denarja Washington, -j Tito, ki je sprva zahteval, da ameriška vlada spusti iz rok vseh $70,000,-000, kar drži zamrznjenega še od leta 1941 jugoslovanskih vrednost, je zdaj nekoliko odnehal. Zdaj je svojo zahtevo spremenil v toliko, da je pri volji pustiti v Ameriki $20,-000,000. Teh 20 jnilijonov naj bi držala ameriška vlada toliko časa, dokler bi se poravnalo razne zahteve, ki jih imajo Zed. države do Jugoslavije. Za ostalih $50,000,000, predlaga Titova vlada, ds naj bi se nakupilo v Zed. državah stroje in drugo industrijsko opremo za Jugoslavijo, kar Jugoslavija neobhodno potrebuje za izvršitev svojega petletnega načrta. Titova vlada ne more dobiti strojev in industrijske opreme iz Rusije, ker ima ta sama svoj petletni načrt in še sama nima dovolj strojev. Da v Jugoslaviji s petletnim načrtom ne gre zadovoljivo naprej, znači to, da je bil odstavljen Andrija Nebrang, ki je do-zdaj načeloval temu programu. V diplomatskih krogih Zdaj ni nobenega dvoma več, da bi Wallace ne zmagal se Izvršni odbor SANSa je imel predzadnjo soboto sejo v Chicagu. Eden najvažnejših zaključkov te seje je bil ta, da je SANS na celi črti odobril kandidaturo Hen-rya Wallace. SANS bo v votivni kampanji aktiven, je sklenil odbor. Slišimo, da so bili te podpore v gl. taboru Wallacea tako veseli, da se bavijo z mislijo, da bi iz SANSa izbrali podpredsednika, ki bi šel na listo S. stranke. Koga bi izbrali v tem slučaju, ne vemo; morda ata Kristana, morda Mirkota, morda Milana, ako mar ne Vatrota iz Clevelanda. Ta bi bil še najboljši, ker ima v politiki bogate izkušnje, saj je bil že pri vseh strankah, torej je naravno, da bi rad malo ogledal tudi najnovejšo — tretjo. Pri seji je bil navzoč in je odobril Wallace-a tudi Vatro GrUl, ki je točasno v Clevelandu policijski prose-kutor. torej v službi regularne demokratske stranke, ki podpira Trumana. Pika! Politična akcija v (10 je proti tretji stranki CIO je odobrila tudi Marshallov načrt za pomoč Evropi Washington. — Odbor poli- Razne drobne novice h Clevelanda In i« okolici Nove uradnice— Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ima za letos sledeče uradnice: Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary -------„--- ---------- * ,-----iuary tične akcije pri CIO je dal ob-'Bradač, tajnica in blagajničarka čutno brco levičarjem (komuni- Dorothy Strniša, 6505 Bonna stom) v svoji stranki s tem, da Ave. tel. EN 6254, nadzornice- je z 7 proti 2 glasovoma odobril resolucijo, ki obšoja vsako podporo tretji politični stranki. To se pravi, .da bo GIO proti kandidaturi Henrya Wallace. Se prej je odbor porazil opozicijo levičarjev s tem, da je odobril Marshallov načrt za odpomoč Evropi. Proti tej resoluciji se je boril Harry Bridges, vodja levičarjev na zapa-dni obali, ki je rekel, da je Marshallov načrt podpiran od Wall Streeta in reakcije v kongresu, Rose Levstek, Paulina Durjava, Mary Mahne, rediteljica Paula Zigman. Seje so vsak 3. četrtek v mesecu v SND, soba št. 3, staro poslopje ob 7:30 zvečer. Važna ne ja— V sredo zvečer bo glavna seja skupnih društev fare sv. Vida. Vabljeni so vsi novi zastopniki in zastopnice, da se udeležijo. Poroka— Mr. in Mrs. Frank Beigan iz White Rd. Wickliffe, Ohio, naznanjata, da se-bo na 31. januarja poročila njiju hčerka Elsie ki hoče narekovati kongresu. , no (Natančno besede iz Moskve).!^ Frank°m Turner' Bl,osre' Vabilo na sejo— DUHOVNIK NA POTU NA PUERTO RICO JE BIL TUKAJ Eisenhower noče biti kandidat za predsednika, Vandenberg na vrsti Washington. — General Eisenhower je izjavil, ds pod nobenim pogojem ne sprejme kandidature Za predsednika Zed. Klub Ljubljana jma jutri večer ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Naj pride članstvo v velikem številu. Smrt v domovini— Josip Sribar iz 1031 E. 71. St. je prejel žalostno vest iz domo- držaiv na republikanski listi, s | vioe, da so mu v vasi Planina, tem so se oddahnili oboji, re-1 obč- Raka pri Krši Rekla ji je, da nima pravice vtikati se v upravo tržaške države New York. — Ameriška delegacija pri Zvezi narodov je povedala koncilu, da je ameriška vlada izročila Titovi noto, v kateri izjavlja, da nima Jugoslavija niti dolžnosti, niti pravice vtikati se v upravo tržaške države, dokler novi guverner ne prevzame poslov. Za upravo do tedaj sta pa odgovorni Amerika in Anglija, kakor določa mirovna pogodba z Italijo. To je bil odgovor na zahtevo Jugoslavije od 6. novembra, naj ameriška vlada razpusti novo politično organizacijo v Trstu in kaznuje njene orga-. nizatorje, ker da ta stranka zahteva, da se Julijska Krajina priključi nazaj k Italiji. Varnostni koncil Zveze narodov je pa kompetenten dovolj, da 'bo znal soditi, če amerška vlada pravilno vrši svoje dolžnosti, končuje nota na Titovo vlado. Istočasno je enako noto poslala Jugoslaviji angleška vlada. V soboto je obiskal Cleveland ter skoro vse kraje po Ameriki dokaj velik snežni vihar. V Clevelandu je naneslo v soboto do 6 palcev snega, da je bil zelo oviran cestni promet. Na cestah po južni Ohio je naneslo celo do 10 placev snega. Paroplovba na reki Ohio je obstala radi ledu prvič v zadnjih 8 letih. V soboto je padel toplomer na 2 stopinji pod ničlo. V sosedni Pennsylvaniji so imeli dva snežna viharja in snega so dobili od 10 do 15 palcev. Najbolj mrzel dan v soboto je bil v Land O’ Lakes, Wisconsin, kjer je kazal toplomer 42 pod ničlo. Tudi New York in kraje tam okrog je obiskal snežni vihar. Ponekod so plinarne zaprle plin ter ga dovolijo samo za kuho. Unija CIO urgira, da se podaljša kontrola nad najemnino AMERIKA NE MARA ITALIJE ZA KOLONIJO Bari, Italija____Ameriši po- slanik za Italijo, James C. Dunn, je imel tukaj govor, v katerem je ostro obsodil napade komunistov, ki trdijo, da hoče Amerika napraviti iz Italije svojo kolonijo. Dunn je govoril ob priliki, ko je dospela sem že 300. ladja, odkar UNRRA ne posluje več in ki je pripeljala živež Italiji, To ni nič drugega, je rekel poslanik, kot združen napad komunistov na Ameriko, ki sku- Washington. —Delavska unija CIO predlaga, da se podaljša najemninsko kontrolo za 29 mesecev in da kongres prekliče 16% prostovoljnega zvišanja najemnine, kot določa se dan j a postava. Sedanja najemninska kontrola poteče 29. februarja letos. CIO predlaga, da bi se jo podaljšalo do 30. junija 1^60. Unija AFL pa predlaga, da se podaljša najemninska kontrola do 30. junija 3949 in da ostane vse zvišanje, ki ga je dovolila .sedanja postava. ------o------ na noge. Midland Ave. dobro poznan Primož šulen, star 66 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Doro, rojena Wolf, doma iz Smlednika, hčer Jennie in sina Franka. Rojen je bil v vasi Breza, fara Trebnje na Dolenjskem, kjer zapušča po pol sestro Mary in več sorodnikov. Zaposlen je bil zadnjih 39 let pri Pennsylvania železnici. Bil je član podružnice št. SMZ. ter Railway Clerks Union. Tukaj je bival 42 let. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 iz želovega pogrebnega zavoda na 152. St. ter v cerkev Marije Vzebovzete ob 9:30 in na Kalvarija pokopališče. Margaret Gehring Po daljši bolezni je umrla na svojem domu na 16504 Hunt-mere Ave. Margaret Gehrnig rojena Zeibert. Tukaj zapušča sinova George ml. in Raymond, hčere Catherine Lipstreuer, Rosemary Kozel, 3 vnuke, 4 sestre in 1 brata ter velikov sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. St. ter v cerkev Sv. Jeronima ob 10 ter na Kalvarija pokopališče. August Wiseman Po bolezni je umrl v mestni bolnišnici August Wissman, star 65 let, stanujoč na 19500 Pasnow Ave. Tukaj zapušča hčere Cecelia Drobnič in Ruth Jaros, brata Clem in več sorodnikov. Bil je dolgo let zaposlen pri New York Central železnici. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:15 iz Želetovega pogreb, zavoda na 152. St. ter v cerkev sv. Križa na 200. St. in Lake Shore Blvd. ob 10 in na to na sv. Pavla pokopališče. Theodore Baekwinkel V soboto zjutraj je umrl Theodore Baekwinkel, star 61 let, stanujoč na 13705 Eaglesmere vestirati preveč svojega kapitala. Titov napor, da bi nakupil stroje v Ameriki, je ' prišel kmalu potem, ko je dala Češka razumeli, da ni 100% proti Marshallovem načrtu m da upa povečati svoje trgovske zveze z zapadom. Značilno je tudi, da je izjavil bolgarski premier Dimitrov, ko se je vračal iz Romunije, kjer je podpisal vzajemno pogodbo, da Podonavske države ne žele samo ustvariti dobrih ekonomskih odnošajev z zapad-no Evropo, ampak trdi z Ang-glijo in Ameriko. ske družbe, Rev. Alojzij Tomc. Prišel je iz Turina, Italija, odkoder je bil prestavljen v službo na otok Puerto Rico. Ustavil se je za nekaj dni v Clevelandu, kjer je bil gost Msgr. Ponikvarja, svojega ožjega rojaka iz domovine. Rev. Tomc je namreč doma iz Nove vasi na Blokah. Obiskal je tudi svojega sorodnika, Mr. Tom Pavliča v Rittman, Ohio. senhowerja, ker bi bil preveč samostojen. Demokrati so se ga pa bali, ker bi gotovo porazil Trumana. Zdaj se bosta poprijela Taft in Dewey, ko se je umaknil Eisenhower, pravijo. In ako bosta drug drugemu preprečila nominacijo, je prilika za tretjega in ta bi bil — senator Van-denborg iz Michigana. Ta je sicer enkrat izjavil, da sicer ni »MlC b: ostal g. “at- toda -točasno je pa Tomc eno leto, potem bo pa rekeI’ da ne sme noben dwav-morda prestavljen v Kanado. Želimo mu mnogo uspeha v njegovi novi službi in hvala za prijazen obisk. Darovi za begunce Komunist Bridges bo vržen iz CIO V našem uradu so bili izročeni ali doposlani sledeči darovi za slovenske begunce: Msgr. Vitus Hribar je poslal šek za $10 in sicer je sam daroval $5, Mrs. Ma- Washington. — Philip Murray, predsednik unije CIO in Harry Bridges sta se sprla zaradi tretje stranke, proti kateri je Murray.. Bridges, bo vržen iz ry Zalar, 1384 E. 171.’St. pa $5,^° k.ot di!,ekt°r za ““ Ka’ neimenovana je darovala $2, J. 1^°™jo\ Bnd*e bl1 na Žnidaršič iz Madison, 0. $1.50 da bl *?. 1ZP.ah d°™°V.1z Avs^a' in Ana Šuštar, 1376 E. 43. S?!^0 radl aktivnost! s komunist., ljan odreči, ako je nominiran za kandidata. Od vladnega proračuna bodo odsekali 3 bilijone Washington. — Republikanski poslanci se pripravljajo, da bodo odsekali od vladnega prora čuna za bodoče fiskalno leto "najmanj” 3 bilijone dolarjev. Kalifornija bi rada Eisenhower ja Mary Subic, v Clevelandu gori omenjenega sina Josipa, doma pa tri sinove in eno hčer. Pokojni je bil dober gospodar ter premožen mož. V zadnji vojni so bili pa ob vse ter so umrli v največji revščini. Naj jim bo lahka domača gruda. Zveza Najev. Imena— Včeraj se je vršila letna seja pri fari sv. Lovrenca Zveza Najsv. Imena. Določeno je bilo, da se vrši enkrat poleti Baragov dan v kulturnem vrtu in zlet v Lemont na 3., 4. in 5. julija. Po možnpsti se bodo društva udeležila tudi romanja na Baragov grob v Marquette, Mich. Ponovno je bil izvoljen ves dosedanji odbor. Udeležba na seji je bila zelo lepa. b raznih nndbis Aliquippa, Pa. — V desetih _______ __ _ duevih smo v tej naselbini izgu- Los Angeles. — Tu je počelo |bB* *r* rojake' b,ne 4’ Jan. je gibanje, da se spravi na republi-1 umr'a Amalija Vidic, stara 52 kansko glasovnico za predsedni- p.et' "*de* 3° Je mrtvoud in bila škega kandidata generala Eisen- v ozavesti en dan. Doma je howerja. čarno še drugim, da bi kaj dali j ob priliki za te slovenske reveže. poslali v poboljševalni«! v Ne- __________________ brasko, da začne novo živjlenje. ša pomagati obubožani Evropi Fant je rekel da mu je oče več- \ krat grozil, da ga bo ubil. Iskrena zahvala vsem skupaj, SAVIČ A KOS ANO VIČ JE BIL POZVAN BAJE za velikodušne darove. Pripora- y BELGRAD, PA DA NI VOLJAN ITI “Ameriški Hrvatski Glasnik” g. KosanOvič vrne. ško bo, po-poroča iz Washingtona sledeče: Ko je Titova vlada nedavno izvedla “čistko” med ministri, pri kateri je izgubil stolček tudi slovenski minister dr. Drago Marušič, je bil ob šaržo tudi v Wa- bila iz Javora pod Ljubljano (po domače Brezovarjeva Maliji), v Ameriki 34 let. Tnkaj zapušča moža, štiri sinove, štiri hčere in vnuka, v starem kraju pa sestro. — Dne 10. jan. je v bolnišnici Enajst let star fant je zastrupil očeta Bend, Oregon. — Cecil Snyder, star 11 let, je zastrupil svojega očeta s tem, da mu je primešal strihnina v jed. Fanta so Am Doma je bil iz Nemškega. Tukaj zapušča soprogo Victorio, brata Clementa, v Los Angeles hčer Mrs. Marie Steere, v Brook- lyn, N. Y. sestro Mrs. Clara varijo. Lansko leto je bilo več bolnikov Chicago. — Ameriška zveza bolnišnic naznanja, da je bb°ijugoslovanski poslanik t* * g. poslanik »to »ogsl l“"“J 5^ irTwLur"™ V*-««*' 'Police pri Grosupljem (po doma- Tudi tainik Titove ambasa- c vjiuaupijem tpo ooma- škovič, je odbil utež. da se vr-^“ °” ^ ,v To ooSoi “a wate m sestre. čez 30 let. V starem kraju zapu- he domov in se je podal pod Dne 14. leta 1946 še enkrat toliko bol- ahin?tonUi Savica Rosanovič, varstvo ameriških oblasti.!^an'Je pa.umrl rojak John ste' nikov v raznih bolnišnicah po ki je bil v’Titovi v,adi mini3ter Ameriki, kot leta 1936. Leta bre2, portfeija. lansko leto še niso znane, toda Uradno je bil dr. Mijuškovičiklasa’ kiJe bil dal-> ča3a bP^n premeščen k poslaništvu v Bu- ”a Pos etbcab operacije, katero karešto. Toda ker vodi pot iz,-!e Prestal •ansko poletje. Star Amerike v Bukarešto preko Je bil 68 let- doma h Višnje go- bresegle bodo gotovo 000. mov v Belgrad “na posvetova- Roethel. Pogreb bo v sredo zju. traj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:80 in na Kal- 16,000,- nje. Poslanik Kosanovič je izjavil, da bi sedaj ne bilo pripravno, da bi odpotoval v Jugoslavijo, ker da ga tukaj zadržujejo važni in obilni posli. Ni še znana ob tem času, če bo Titova vlada vztrajala na tem, da se v miKarestn pre! Belgrada,* je vedel, da bi iz Bel-grada ne prišel več, ker se je tukaj sprl z Slavkom Zoretom, ki je prav za prav glavna sila pri ambasadi v Washingtonu, zato se je zahvalil za nadaljno službo in bo ostal raje na svobodi v Ameriki. re, Dolenjsko, čez 35 let v Ameriki. Tukaj zapušča ženo, sina, tri hceye, šest vnukov in dva brata. Chicago. — Iz Fontane, Cah, je prišla vest, da je 19. jan. tam umrla Jenny Košir, vdova po pokojnem Franku Koširju, ki je umrl pred par leti. sPžl Ameriška Pomoviiw /!• \m i i/ic-zim— »rovii STZUffm, $117 St. Clair Ave. UAMEHadram06!» CleraUn#3, Ohio Published daily except Saturdays, Sunday« «nd Holiday!_ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. »83 No. 17 Mon., Jan. 26, 1948 obstoj moJne Nemčije. Zato Sovjetska zveza ne more odobravati namena zapadnih sil, da bi ustvarile pogoje ki bi oslabeli Nemčijo ter jo postavili v težavno stališče. V tem leži interes med Nemčijo in Sovjetsko zvezo.” Kaj boste rekli na vse to? Nič! Niti sram vas ne bo za vse, kar ste v teh letih nagromadili slave in hvale največjim izdajalcem Slovanov — komunistom. Vas ne bo sram, ker sramu nimate. Ako bi ga imeli, bi že davno pisali drugače. O, vemo, kako hoste napisali, kako se boste prali! Peli boste ,da je bila vse to diplomacija. Tako boste pisali in omivali svoje gospodarje v Moskvi in Belgradu. Morate tako pisati, ker drugače — vam pred nosom zadrgnejo mošnjiček. Zagazili ste v blato, iz katerega ne morete, m v katerem se boste nekega dne zadušiti. Mi pa, kakor vedno, in vsak dan prihajajo nova potrdila, novi dokazi, da smo imeli prav. Pravica in poštenje morata zmagati. intimi t..................ii!w*i»i*m$> BESEDA IZ IUMM uiiiin it ............iiiin ii»iiiiiiinn****** in vzgojno poučevanje in podobno. Odbori nas prosijo, naj se pri tem “korakanju desetic” ne odzovemo z deseticami, temveč z dolarji, Vsako okrožje je organizirano zase. Kjerkoli prebivate, vam je gotovo znano, kam poslati ali komu izročiti tozadevne prispevke. Omenjeno človekoljubno organizacijo je ustanovil sam pokojni predsednik Franklin Delano Roosevelt. BoSfoqsIvwtll fr VERJA Darovali so za begunce Cleveland (Newburgh), O. — Za naše ljudi, ki so v begunstvu, so v Newburghu darovali sledeči: društvo Mir št. 10 SMZ je darovalo $10.00; Mrs. Ana Fortuna iz Maple Heights, O. $5.00; Anton Valentič iz 78. ceste in Mrs. Uršula Pozoreii iz E. 104. ceste vsak po $2.00 ter Anton Habjan iz Reno Ave. je prispeval $1.00. Cenjeni rojaki! Prosim sedaj pa še tudi druge, da bi kaj prispevali v ta namen. Vsak dar je hvaležno sprejet in ka dar kdo more, naj prispeva in pošlje svoj dar spodaj podpisanemu ali Jakob Pesniku, ali pa kateremu drugemu odborniku v naši naselbini Imena in darovi posameznih darovalcev bodo priobčeni v tem listu. Dragi Slovenci širom Amerike ; na vse vas apeliramo in vas lepo prosimo v imenu vseh teh ubogih siromakov, ki so v be- svobojeni” popolnoma vsega pod sedanjo vlado. Tudi jaz imam tam svoje šo rodnike, namreč hčer s tremi že odraslimi otroci in eno sestro-vdovo, ki je stara že 76 let. Imela je precej lepo posestvb, lepo novo hišo in tudi precej prihranj enega denar a na banki. Sedaj nima ničesar več; vse so ji pobrali in jo izropali, da je ostala bosa, gola in lačna. To je strašno! in to še posebno za tako staro revo. Najprej so jim Italijani oropali in požgali celo vas, da niti ena hiša ni ostala in sedaj so ti ubogi ljudje nastanjeni po sosednjih vaseh. Kar mi sestra in hči pišeta, je nekaj groznega. Pravijo, da kjer niso Nemci in Italijani vsega po. brali, jim pa sedaj še tisto po. berejo, da so v resnici lačni in bosi. Vladne službe imajo nekdanji postopači, ki so sedaj na-predniki in lenuhi, ki nikoli ničesar imeli niso, imajo sedaj konje, vozove, krave in sploh vsega, a ubogi kmet pa -nima niče-smm uuitu jem, «u...w — sar gin gta tudi 15 mesecev v valom. Pošljite to na Ligo kaT koncentraciji na Rabu. T*ko je toliških Slovencev. Darove sama £aloat, kamor se človek Ali je bilo to poslanstvo Rusije? Tisti naši tovariši v Ameriki, ki so tako vpili na vsa usta, in še vedno kateri začivkajo v Prosveti ali Enakopravnosti, kako da je ljubljanski škof Rožman rokoval z Nemci, ko so bili gospodarji Ljubljane ter ga obmetavali z izdajalcem, fašistom, nacistom in s čem še vse, imajo zdaj lepo priliko pogledati pobližje v roke njih maliku Stalinu, ki ni bil prisiljen rokovati direktno s Hitlerjem, ampak je sklepal ž njim iz lastne volje prijateljske pogodbe ter mu pomagal pri načrtu za delitev Evrope. To je bilo takrat, ko je Hitler hlastal po Evropi, ko je bila že skoro vsa Evropa v njegovi malhi in ko so vaši tovariši, v Ameriki in drugod po svetu vpili, da vodi Anglija s pomočjo Amerike imperijalistično vojno, ker si je upala iti na pomoč ubogi Poljski in ostali Evropi. _ _ , . * To je bilo takrat, ko so vaši maliki: Tito, Rakosi, Ančka Pauker, Togliati, Torez in drugi jnirno sedeli v Moskvi in gledali kako jo Hitler mrcvari ter čakali, kdaj napoči ugoden čas, da jih pošlje Stalin v. razne dežele, da jih pripravijo za sovjetske lutke. Ameriški državni oddelek je ponatisnil uradne dokumente, ki jih je dobil v uradu bivšega nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, ki je bil nekajkrat v Moskvi in ki so ga fotografične slike kazale v najbolj prijateljskih raz-govorih s Stalinom in Molotovom. Vidite, to je bilo rokova- SžSS^Hsagvg.im st “SHHS mu. Nihče ne more reči, da so ti dokumenti kaka potvorba var, -'ampak je vsaka Be&da tam uradna in slon. na golih faktih tj*#* plštv0 Ante-IT® in dogodkih. Torej zgodovinska fakta, ki bodo za vselej, #*• *«*j?J*J °brae-d o ld er bo svet stal, S, česa vsega so zmbžni komunisti, j®*jjjjj je za *edl katerim ni narodnost nič. Kazali bodo poznejšim rodovom n« Pr0Sltl’ aL 1 -p pehav vso perfidnost “slovanske” Rusije, ki se je zavezala s svojim dednim sovražnikom Nemcem, da uniči sosedno slovansko državo in države. Da, lahko ste ponosni na svoje bogove, na svoje malike v Moskvi in v Belgradu in v Bukarešti in v Varšavi in drugod! ... ,. Nikdar še niste rekli besede čez francoskega voditelja komuinstov, Maurica Toreza, ki je v vojni pobegnil iz francoske armade, ko je skušala ustaviti Hitlerjeve horde ter je preko Nemčijč, pravimo: preko Nemčije, zbežal v Moskvo kot čisto navaden vojni dezerter, dočim je njegova domovina že padala na kolena. In danes je eden vas saj je desna roka Moskve in kar je z Moskvo, je po vašem, kaj ne, ^Pa nimate nobene besede o takih, ki so res izdajali demokracijo Hitlerju, mu pomagali z vsem kar je le hotel imeti Če pa pride v Ameriko kak pošten slovenski človek, na katerega ne more pasti v vsem njegovem življenju niti senca slabega, razen tega, da ni vašega političnega ali ver-. skega prepričanja, ga pa opljujete kot največjega capina. Vašega lastnega rojaka, ki ni zagrešil drugega kot da je zbežal pred rdečimi fašisti, da si je rešil golo življenje. Torez ki je bežal iz domovine v Moskvo; Tito, ki je bežal v Moskvo iz domovine in drugi, ki so bežali tje ter postali ruski državljani, o, ne tisti v vaših očem niso izdajalci. Španski komunisti, ki so bežali iz domovine, kjer so jim postala tla prevroča, tudi niso izdajalci. Kaj še! To so junaki, odlični ljudje, pred katerimi se je treba odkriti Kako vam je bilo v želodcu, mili tovariši, ko ste čitali 0 tajnih dogovorih med Hitlerjem, največjim sovražnikom človeštva, zlasti Slovanov, in med Stalinom, tem vašim vzo- 1 om, ki ,sta si delila Poljsko, pomandrala Finsko in bafti ke svobodne države, pa Balkan. Kako vam bo v želodcu (ne moremo reči: v duši, ker trdite, da je nimate), ko boste či-tali uradna fakta o tajni poroki med nemškimi naciji m ruskimi komunisti, iz katere poroke naj bi se rodila oblast nad Evropo, Azijo in Afriko. Ni bila krivda Hitlerja,, da je raztrgal svojo prijateljsko zvezo s Stalinom, ampak Staliijova, ki je sicer hotel ostati pri Hitlerju, toda je storil to napako, da je hotel za to zvezo več, kot mu je hotel Hitler dati. Ti uradni dokumenti kažejo, da je Stalin (in menda še vedno) bolj sovražil Anglijo in našo Ameriko, kot pa Nemčijo. Končno sta se psa poghbila za kost in Hitler je napadel svojega bivšega zaveznika. 0| da, tedaj pa: na pomoč vidve, Amerika in Anglija! Od tedaj ni pa Hitler več vodil imperialistične vojne, od tedaj šele je'bila njegova vojna proti — demokraciji. Poljski narod' bo gotovo z veseljem slišal (in zvedel bo o tem gotovo, kar zanesite se na Ameriko), kako ga je njegov sedanji gospodar i i Moskve zahrbtno prodal Hitlerju. Tudi v Franciji, katero hočejo zdaj na vsak način “rešiti” komunisti bodo radi slišali Molotovo poslanico nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropu potem, ko je Francija že padla v roke Hitlerju: "Najtoplejše čestitke sovjetske vlade na krasnem uspehu nemških bojnih sil.” Vidite, bratci, vse k) je v tistih uradnih zapiskih. In kaj boste zdaj rekli na Stalinove besede, ki jih je izrekel V • ,n,n- 7w» i» zainteresirana v no prositi, ali še težje pa je za one, ki ničesar nimajo, pa so prisiljeni prositi. Zatorej, brat, sestra — ne odlašaj, pomagaj sedaj tem, ki so v potrebi. V izelo veliki potrebi so naši rojaki Slovenci, ki se nahajajo v pregnanstvu in tem smo dolžni pomagati, če se še imenujemo bratje in sestre enega naroda. Spominjam se, ko sem bil še mlad in tam v stari do movini, ko so hodili berači od vasi do vasi in prosili miloščine in tudi prenočišča. Včasih že pozno zvečer in s žalostnim srcem je kateri.teh siromakov rekel, da že vse popoidne išče prenočišča, pa ga ne more dobiti; usmilite se me vsaj vi, je rekel mojemu očetu. Moj oče ga je sprejel skoro vsakega, to dobro vem. In tako so moj oče večkrat rekeli: Bog ve, kod bodo še moji otroci hodili, morda bodo tudi v pomanjkariju in bodo prosili. Zato vas sprejmemo pod streho, da bodo tudi otroci sprejeti in deležni takih dobrot, ko bodo hodili' bogve kod po svetu. Prav so imeli moj oče in jaz k temu še pristavimo kakor bomo mi drugim, tako bodo drugi nam pomagali, kadar pride nesreča. S kakršno mero bomo mi merili drugim, s tako bodo tudi drugi merili nam. Za new-burško okrožje, Anton Meljač, blagajnik. •o Sedaj vam pa želim obilo uspeha v letu 1948, da bi se tudi še zanaprej tako hrabro borili z našimi brezbožnimi sovražniki, dokler končno ne pridemo do ■zmage nad tem zlom. Večni Bog naj jih kaznuje in ukroti ter reši trpeče vernike iz tako groznega suženjstva. Torej, z Ameriško Domovino sem jako zadovoljen, samo ko bi bila le še pošta malo bolj točna v dostavljanju lista. Pozdravljeni, Anton Knause. ■o Naročnik piše Shreveport, La. — Cenjeni urednik! Ker vidim, da mi bo naročnina v par dneh potekla, zato pošiljam denarno nakaznico za naročnino za leto naprej Za list Ameriška Domovina; kajti jako me veseli, da i-mamo vsaj še en slovenski list v Ameriki, ki podpira in brani našo sveto vero. Jako pa me tudi zanimajo novice, ki jih prebiram v tem listu. Strahotne in grozotne so. a kažejo nam na vse'trpljenje v naši rojstni Kaj nosre zuaj remi na oiamm.c uv^v, in nesrečni stari domovini, kjer oktobru 1939: “Sovjetska zveza je zainteresirana v so sedaj naši ubogi siromaki “o- Za pobijanje paralize Ravno te dni smo v desetilet-ni kampanji “March of Dimes,” ko se Narodna ustanova za otroško paralizo iznova obrača na Amerikance, naj posežejo y svoje žepe in darujejo j)o svojih močeh za pobijanje, omejevanje in ublaževanje te skrivnostno pohabljajoče bolezni, ki si tako brezobzirno^ izbira svoje žrtve ne samo med otroci, ampak tudi med odraslimi. Ko bomo dobili končno poročilo o polio slučajih v 1947, bomo videli, da jih je bilo okrog 10,500: Razmeroma največ teh slučajev pa pride na državo Ohio, kjer jih je bilo v 1947 do 15. nov. nič manj kot 1,382. To so dejstva, ki jih ne moremo izanikati. In ameriškemu ljudstvu ne preostaja nič drugega, kot nekaj storiti v tebi o-ziru. Kampanja “March of Dimes” traja po vseh Zed. d'iavah od 15. do 30. januarja. To je naš edini način, da se borimo prpti zavratni bolezni. In moramo se boriti proti njej skupno. »Polovica denarja, ki ga vsak okraj nabere, ostane v okraju samem v pomoč obolelem na otroški paralizi. Nihče ne re, kdo bo prihodnja žrtev te bolezni. Morda bomo raivno mi sami ali kateri izmed naših otrok ali drugih najbližnjih. Druga polovica nabranega denarja pa je poslana v New York na glavni stan Narodne ustanove za otroško paralize, kjer je uporabljen za nadalnje raziskovanje Nesporedna bodočnost človeškega rodu leži v izkoriščanju vode. Pogled na velikanske snežne zamete v zadnjih letih straši črnogleda; optimist se veseli tega, kajti vsaka sprememba zanj je prijetna, pa četudi skriva v sebi smrtno ne varnost. Vode je več na svetu, kakor si moremo predstavljati. Samo morske vode je na naši zemljski,krogli okrog 500 milijonov* kubičnih kilometrov, Razen tega visijo nad nami še na-daljni milijoni ton vide v obliki vodnih hlapov in oblakov. Celo takozvana “suha zemija” je vlažna do 10 km globoko. Če bi to vodo izpeljali na zemlj-sko površino, bi ta jiokrila vso zemlijo do 300 metrov visoko. Tudi naše telo sestoji iz sed mih osmink vode. Voda je celo v papirju, na katerem pišemo in na katerem so tiskani naši časopisi, voda je v našem pohištvu, a perilo lahko sušimo kolikor hočemo, nikdar ne bomo iz njega spravili zadnje sle. di vode. Znanost in Sveto pismo sta si edina v tem, da jt z nastajanjem zemlje kot svetovnega telesa nastala tudi voda, le potek opisujeta različno. Znanstveniki trdijo, da šo se v velikanski vrmčiai, v kateri je zemlja takrat bila, združili atomi kisika in vodika v soparo. Ko se je zemlja ohlajala, se je ohlajala tudi ta sopara ter se .zgostila v vodo. Isti delci vode, ki sedaj kot led razganjajo vodovodne ceri, so obtojali že od začetka sveta. Bili so v prvem oblaku sopare in v prvem o eanu. V svoji več milijonov stari zgodovini so morda bili na mejah atmosfere kakor tudi na dnu morja., Morda so gasili žejo Dinozavrov, morda so pomagali Rimljanom pripravili kopel. Ničesar na svetu nima tako pestre usode kakor voda v svojih različnih oblikah. Sneg, ki je prošlo zimo tvoril po naših cestah celo hribovje, je morebiti povzročil oblak iz ledenih pokrajin. Ko sneg sklopni, se lahko :godi, da mnogo teh vodnih delcev, ki ponicajo v zemljo, po dvajsetih ali petdesetih letih zopet pride na površje v obliki studenca. Drugi delci so morda prispeli do morja in imajo lahko najrazličnejšo usodo; morda so se pogreznili na dno morja; morda so izhlapeli, se dvignili kot vodni hlapi v zrak in v obliki tropičnga/dežja zopet padli na zemljo m.se prihodnjo spomlad zopet pojavili v banani. Kemično formula H20 ne po daja popolnom'a točno sestave vode. Zanimivo je dejstvo, da se voda v naravi nikdar ne pokaže v popolnoma čistem stanju in da tudi kemik v svo jem laboratoriju ne more pripraviti obsolutno čiste vode, kajti poleg vodika in kisika je vedno v njej še kakšna druga snov.' Če bi to delalo skrbi kakšnemu abstinentu naj se tolaži z onim drugim dejstvom, namreč, da je pravtako nemogoče, da bi soravili iz alkohola zadnjo kapljico vode. pa naj ga destiliramo, kolikokkrat hočemo. O vodi pravijo, da je brez duhu in okusa, v resnici pa ne velja ne eno ne drugo. Čim bolj se približuje stanju popolne čakajte, bom nakratko nekaj povedal, ki ne sme čakati. Včeraj sem namreč zvedel o imenitnem receptu proti prehladu. In ker smo ravno v Tistih časih, ko se tako radi prehladimo (se reče, radi ravno ne, ampak tako pride), ne bo napek, če tudi vam to zdravilo razodenem. Je fino to zdravilo razodenem, je nno ------ - ---- in dajem ga vsakemu popolnoma pustite stati 14 minut m sicer ™,i™i T„ri: «pm oni dan mora biti pokrito. aa ce uogaa, uu iuui ujv tedaj boste pa vi nji postregli. ' Torej takle približno je ta recept. V kastroli zavrite za pol kvorta vode. Ko zavre, stresite v vodo pest močnega čaja, dode-nite prgišče komelc, pet žličk sladkorja, pol limone, četrt pomaranče, ščepec malise. Potem zastonj. Tudi jaz sem oni dan nekaj kločil in se vsekaval, pa po francosko skozi nos govoril, pa me je Micka kmalu popravila s tem zdravilom. To se pravi, nekaj je bilo njenega, nekaj sem pa še sam dodal in rezultat je bil — totalen uspeh. Torej, naj vam kdo skuha, če ste prehlajeni ,čaja. če sta si ženo na roke, vam ga bo ona, mora biti pokrito. V tem času, ko se tisto v kastroli paca, si nalijte priličen kozarec viške. Ni treba, da bi bil kozarec ravno zvrha poln, toda varčevati tudi ni treba ž njim. Takole, en pajnt bi ga bilo po priliki zaenkrat dovolj. Ta kozarec z viško postavite na mizo, toda bognedaj, da bi kaj pokusili, dokler ne rečem. Po- s ženo na roke, vam ga bo ona, kaj poKusni, uoiuer ne pa tudi sami si ga lahko, ker ni tem pa odkrite kastrolo, precedi-_______irnnoom l/nncfl To stvari v kakšno posodo nobena umetnost koncem konca. Prepričan pa sem, če ji boste lepo rekli, vam ga bo ona prav rada napravila. Ji pa obljubite, je in brez barve učinkuje le v majhnih množinah, medtem ko ima drugače nekakšen. modrikast blesk. Pravijo, da je voda dober prevodnik elektrike, v resnici pa »so le nečistoče, ki so v vodi, tiste, ki prevajajo električen tok. Če bi obstojala kemično popolnoma čista voda, bi učinkovala kot izolator. Če govorimo o vodi v zvezi z vremenom, tedaj se glasi, da je te tiste stvari v kakšno posodo ter to posodo postavite zraven kozarca. Potem se pa vsedite pred oboje. Dobro poglejte, katero je kozarec z viško in katero je posoda* s čajem. Ko ste se dodobra prepričali, da se ne boste zmotili in da boste vzeli pravo v roke, primite kozarec z viško ter jo v dušku spijte. Ko ste se po zavžiti pijači odkašljali in si obrisali solze, primite tisto posodo s čajem, .ter vse skupaj vr-zite v sink. Ako to napravite zvečer, boste zjutraj vstali, da bi se šli metat z medvedom. Če bi se pa primerilo, pa se gotovo ne bo, ampak če bi se, pa isto ponovite februar najbolj vlažen mesec „------- r- . V letu. Tp mnenje se ne opira še drugi večer. Meni je.pomaga- morda na padavine, temveč na )0 v treh ve*"ih ***• snet ko- dejstvo, da dež, ki pada v februarju ali sneg, ki se taja, tako .počasi pronica v zemljo. Po-vprešna množina padavin na leto bi lahko pokrila vso zemljo približno meter visoko. V San Gabrielu v Kaliforniji je leta 1926 tako močno deževalo, da je voda v minuti dosegla 2.57 cm višine. Če bi odprli p«?t. gp- NEMIRNA VEST Rotija je bila že nekaj dni kakor pijana. V kažji ni imela obstanka. Kamor se je zasukala, od povsod ji je kričalo v ob-: Čandra; taka si kot tiste ne oglasi. Kaj hočeš z njegovim otrokom?” Neznan glas je pritiskal nanjo. • “Pojdi h konjederki, ta ti za nekaj soldov vse uredi. Nihče še vedel ne bo za tvoj greh. ma zmedle. Ko ne bi videla gospoda, da je stopil iz spovednice, bi se na svoj sklep še spomnila ne. Da bi ga ustavila, se ji pa ni dalo. Marjeta je morala biti že zunaj. V cerkvi je ni bilo več. S prstom je segla v kropilnik in se prekrižala. Od vrat je še enkrat pogledala po cerkvi. Bila je skoraj prazno. Lc kadilo, ki je plavalo nad klopmi in skozi katerega je sijalo sonce, se je modrikasto izpreminjalo. Zunaj vrat ob zidu jo je čakal Tine. Suknjič je bil slekel in ga imel ogrnjenega čez ramena. Okrog štantov je bila taka gneča, da se je glava glave zadevala. “Hotel sem že pogledati, če si š'a skoz zakristijo.” Tinetov glas je bil drug kakor pred mašo. “Domov grem”, je odločno rekle Rotija. “Rotija!” Tinetov glas je prosil. “Z menoj si ne moreš pomagati. Sam si tako rekel.” Obrnila se je, da bi šla. “Daj si dopovedati. Zate vem, da nisi, kakor drugi. Z menoj pojdeš. Če kaniš z Marjeto, patjejvem, da ti ni zame.” Meril jo je z drznimi, očmi. je, da so se njeni sklepi omajali in da je sonce premočno, da bi se ob tej vročini odpravila proti domu. “Pojdi!” Prijel jo je za roko. Izvila mu jo je, toda sledila ga je pokorno kakor pes. “Na kozarec greva k Štefanu, ko se sonce malo nagne, pa proti domu. Zdaj je prevroče.” Rotija se ni branila. Fant, ki ga ni sram priti z dekletom v gostilno, je ne bo potegnil. 1 Mihovi fantje z Ostrega vrha so igrali. Mladini so šle noge na ples. Tine in Rotija sta sedla koj za vrata. Najmanj vroče je bilo tod in tudi bolj na kraju V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN ;NIKDAR POZAB-NEGA SOPROGA IN OČETA Jok Fortuna ki nas je tako nepričakovano zapustil dne 24. januarja 1945 Tri leta hladni grob Te krije, in spomin nam žalosti srce; Bog odvzel soproga in očeta,— Počivaj v grobu zdaj sladko! Žalujoči ostali: MARY FORTUNA, soproga HČERE in SINOVA ZETJE, SINAHA, VNUKINJE in VNUKA Cleveland, O., 26. jan. 1948. -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride .jMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiL A. PAUL TINCHER Handwriting Expert ,, Expert, All Questions of Forgeries Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Nights—HE. 1622 GUARDIAN BLDG. MAin 7696 = lillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllu ATTENTION Veterans-Civilians DESMO SCHOOL SHOE REPAIR G. I. Approved REGISTER NOW-DON’T DELAT Leam a Profitable Trade CLASSES: 5 A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to S P. M. 6 P. M. to 10 P. M- Interview at 418 FRANKFORT AVE. or . ( Phone SU SS42 / \