^Letnik 2.
Maribor, četrtek 24. aprila 1919.
&tev. 92.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno.
četrtletno K 16'50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5.. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Se nekaj besed.
(Iz govora državnega poslanca Voglarja.)
Vi vsi veste, kako se je Jugoslovanom pred vojsko v Avstriji godilo; nikjer pravice za take značilne lju-ii, ki niso zatajili svoje matere, a vse so dosegli renegHti, kar so hoteli. In da bi lasti Slovence sploh zatrli, so začeli to strašilo vojsko, ki jo je pemški kancler Beth-man-Hol!weg že 7. aprila v nemško-državnem zboru prorokoval kot vojno germanstva proti slovanstvu. To je zgodovinski fakt in tega Nemci ne morejo nikdar utajiti. Tisti umor v S rajev u je bil kakor nalašč naročen, da bi imeli vzrok za začetek.
V	resnici so začeli trojno vojno proti Slovanom; ruarširali so proti Srbom in Rusom in stiašno divjali v njihovem ozemlju. Gnali pa so pioti njim po večini slovanske polke, ker smo bi i Sl<wani v Avstriji v večini, gotovo pa v večini v strelskih jarkih, medtem ko so Nemci v zaledju v toplih sobah za obloženimi mizami poleg svojih ljubic sedeli, In padali so Slo ■ni na sovražni fronti ih na naši, ta na kiivici m nasilnosti zgrajena avstrijska država je tirala brata na brata v boj, Slovan je morfl pobijati Slovana. A to Nemcu in Madžaru ni bilo dovolj ! Tudi tiste Slovane, ki so ostali doma: starčke, žene in otroke, tudi te so hoteli izt-ebiti. In začelo se je preganjanje, kakor jih zgodovina ne pomni: Na stotisoče so
Na postaji.
(Dalje).
»Oprostite, gospod! Katera pot drži
v trg?«
»Kar z menoj pojdite gospa in pripeljem Vas notri! Tudi jaz grem doli«.
»Ali Vam je znan ta kraj ?«
dobro, gospa! — Doma sem tukaj! Sel sem na postajo prijatelja pričakovat, pa ga ni bilo! Zdaj se vračam osamljen domov«.
»joj, kako je to dobro! Jaz bi se gotovo izgubila v tem gozdu. Nikdar še nisem hodila tod in danes sem prvič v tem kraju. — Cno prijateljico imam namreč v tem trgu in grem jo obiskat. Menda je nekaj bolna in pa žalostna je, kar so ji moža pokopali, dasi-ravno je bil že star ko je ona. — Ako ste domačin, jo morda poznate?
Gorjanc se piše in tam nekje pri sv. Lenartu stanuje.«	••
• ri G.oriančeva gospa ?! — Poznal sem ,0	,, r° in tudi njenega moža sem poznal.
večkrat sta bila pri nas, ko sem bil še n ‘Uhen fantič. — ^daj ne poznam več toliko tu.<ajsmh ljudi, ker se vedno klatim po svetu«.
,n,iS/e_. u,®dno doma in bivate tukaj ?«
*	. v daljnem mestu službujem pri
davkariji in ravno sinoči sem se pripeljal na
jih zaprli, postrelili, povesili. In s kako slastjo so to delali! Dekleta in žene so te zverine šiloma onečaščali, potem pa jim parali trebuhe.
V	Bosni so iz same nadutosti obkolili celo vas, zgnali ljudi v hiše in vse zažgali. Kdor se je prikazal ven, so ga ustrelili. Zopet drugfcd so povesili vse prebival« e na drevesa enega poleg drugega, ter se obešali na noge obešencev ter se zibali, drugi pa so vse to fotografirali. Na stotisoče so zaprli po raznih ječah v dražbo podgan, ki so jih žive oglodale.
Ali so to ljudje? Ne, bitja, ki so zmožna takih grozovitosti, so zveri. Kaj pravi slovenski pesnik Aškerc o ljudeh, ki ščuvajo brata na brata? „Kdor hujska ti brata nad brata, ta bodi, ta bodi proklet!" In to prokletstvo tudi Nemcem ni izostalo. Niso zastonj Nemci zaprli naših mej! Nikdo tuji naj bi ne smel videti, kako se Nemcem v resnici godi, kako je tam medsebojno klanje, ropanje in požigi čisto navadno stvar. Pa čt; bodo tudi tiste, ki so to vojno povzročili, vse poklali, ker klanja so ti Nemci itak že vajeni, ne bo s tem še pro klatstva konec, ki so si ga naložili s svojim počenjanjem na glavo. Potem še le pride pravo piokletstvo! Potem pride plačevanje in samo plačevanje in tako plačevanje, ki ga svet še ni videl, odkar stoji. Nemci so napravili miljarde in miljarde vojnega posojila, ki ga ne bo nikdo vrnil. Na stotisoče Nemcev bo prišlo že zaradi vojnega posojila ob celo premoženje. Cele miljarde papirnatega denarja so Nemci natis-
paruren oddih, pojutranjem pa se odpeljem nazaj in Bog ve, kdaj bom zopet tako srečen, da ob'očem domačo dolino in očetovo hišo«.
»Človeško življenje je res težko! — Glejte, mladi ste še in že morate živeti v tujini, med neznanimi in osornimi ljudmi.— Pa kaj hočete ? — Kruh je kruh in eden ga reže doma, drugi na tujem. — Dokler je človek sam, se mu vedno toži po domu in po materi, ko pa se enkrat osamosvoji in si dobi pridno žensko, pozabi na vse in postane domač tudi v tujini. Bodete videli, ko si pripeljete enkrat ženko izpred altarja, bo tudi Vas minulo domotožje!«
»Ah, gospa! Tega upanja pa jaz nimam. Nisem človek za to. — Moji tovariši imajo deklet in žensk na izbero, a zame ne mara nobena! Ne znam in ne morem se jim prikupiti, preoduren in neokreten sem pri njih!«
»Nikar ne govorite tako! Tudi Gorjan-čevka je bila taka, a ona je ženska! Vi pa ste mož in kaj takega niti govoriti ne bi smeli!«
»]e že tako, gospa! Ne morem si pomagati ! Ženske ne bom nikdar dobil in tako bom vedno hrepenel in želel po očetovi hiši in maternem objemu«.
»Kaj pa Oče in mati pravita k temu?«
»Smelta se mi in rada me imata! — Včasih me pa tudi malo podražita z ženitvijo, ker vesta, da me ženske ne marajo«.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
kali, ki ga nikdo ne mara in ki se zanj nič ne dobi. Kateri kmet pa bo dal za te papirje živila, razven če ga našteje veliko sv^to?
*	Pa to še ni konec. Nemci so prizadjali tekom vojne drugim narodom toliko neizmerne škode, da si je niti prav predstavljati ne moremo. /Kamorkoli so prišli, tam so uničili vse. Cela mesta so izgorila pod njihovo peto tako, da ne stoji več kamen na kamnu. Tisoče in tisoče cvetočih vasij z vsemi rodovitnimi njivami in vinogradi in gostimi lesovi je izginilo iz zemeljskega površja. In vso to škodo bodo morali Nemci do zadaje pičice povrniti. Kaj že stane ena hiša, če pogori. Kaj vše le cela vas in kaj tisoče takih vasij, trgov in im st! Koliko miljonov bodo morali plačati odškodnine vsem tistim rodbinam, ki so jim pomorili očete, brate in sine! To plačevanje bode trajalo najmanje sto let. Ne bo pa mogel Nemec tega vsega z denarjem poplačati, temveč z delom svojih rok in delati bode rnoral sedaj sam, ker ne bo imel več slovanskih sužnjev, ki bi delali na-, mesto Nemca, medtem ko bi on v gostilni sedel.. Za zmagovalce bodo morali Nemci izdelovati vse mogoče stroje zastonj, kot vojno odškodnino, za zmagovalce bodo morali Nemci zidati ceste, graditi mostove, staviti hiše in orati od granat uničeno zemljo. Vrh tega pa bodo morali plačevati leto za letom velikansko vojno odškodnino v gotovini.
Na drugi strani pa jih bo zasledovalo prokletstvo še na drug način: Sledi jim neiz-
»Vi si samo domišljujete to, a v resnici je drugače! Po sebi vem in tudi po drugih, zlasti pa po naši Minki, da ženske ne prezirajo nobenega moškega, posebno pa še če je pošten in značajen fant kot ste Vi«.
»Ali imate Vi tudi hčerko?«
»Ja, imam dve! Pa je .ena bolj navihana kot diuga! — Minka se je ravno sinoči pripeljala semkaj k Gorjančevki in mislila sem, da me bo pričakovala na postaji, pa jo ni bilo. Bržkone je* morala ostati pri bolehni botri«.
»Skoraj gotovo! Drugače bi Vas gotovo prišla čakat. — No, pa zdaj bodete že tudi brez nje prišli v trg. — Glejte, tamle je že cerkvica >sv. Lenarta in tik nje stanuje Gorjančeva gospa«.	«■
»Oh, kako sem srečna, da sem Vas dobila na poti! Sama bi nikdar ne prišla iz gozda. — Ali stanujete Vi tudi v bližini cerkvice ?«
»O ne! Jaz pa stanujem v bližini farne cerkve, ki pa leži na oni strani trga«.
»Potem pa bi imelf tu po tej poti bliže, ali ne?« v
»Imel bil —vNo, pa teh par korakov gori ali doli! — Čas imam, zdrave noge tudi in mi dva sva itak takoj na cilju«.
»No, potem pa pojdete lahko z menoj prav k Gorjančevki, bova dobila kaj gorkega čaja in pa še kaj se bomo pogovorili!«
merno sovraštvo po celem svetu hujše kakoi je bilo nekdaj sovraštvo proti Turkom in divjin: Hunom.
Saj je obče znano, kaj se'je dogodilo, vi-isokemu-Nemcu zadnji mesec v Gradcu. Tam se je mudila francoska misija in ko se je poslavljal francoski častnik, mu hoče dati Nemec roko. A Francoz umakne roko z .besedami: „Odkar smo videli v Belgiji otroke brez rok, ki so jim jih Nemci iz same surovosti porezali, smo se Francozi zakleli, da ne damo nobenemu Nemcii roke "
Kako pa se obnašamo mi Jugoslovani, ki smo danes zmagovalci, ki smo dai.es res gospodje na svoji zemlji, • kako se obnašamo mi proti Nemcu, ki leži strt na tleh ?
Ali jih lovimo in devamo v verige, ali jih opljuvamo po cesti, ali jih tepemo in gonimo med občnim zasmehovanjem v ječe? A!i silimo v njihova stanovanja in ravnamo tam z njihovimi ženami in dekleti, kakor so ravnali Nemci z slovanskimi ? Ali vesimo Nemce ob cestah na stotine na drevesa in jih puščamo tam Viseti, da trupla razpadejo?
Ne, vsega tega ne delamo. Mi se Nemca niti s prsti ne dotaknemo, ker si ob nemški gnjilobi nočemo umazati in zastrupiti rok. Zdaj vidi z občudovanjem ves svet, kai<o neizmerno se razlikuje Sloyan od Nemca. In to je. naš ponos.
Seveda se Nemci zavedajo tega, kaj jih čaka po sklepu miru in sicer vse: gospoda in hlapca, tovarnarja in delavca, oficirja in uradnika. Po Gradcu in Dunaju se vidi na vsakem oglu, da čepi tam kak oficir in si služi kruh s tem, da snaži mimogredočim čevlje.
Nemci vedo, da je glad in umiranje njihova usoda, če se jim ne posreči, da pridobijo
kjer kake ro lovilna zemlje. Zato s,e trudijo na vse kiiplje, da bi pridobili naše Slovence z vsemi mogočimi vabljivimi besedami, da bi se izrekli za. Nemško Avstrijo, da bi potem dobili nekaj živeža'svoje izstradane ljudi.
(Dalje prihodnjič.)
er
Političen pregled.
K *
.L i
»Jako rad gospa! Toda ne vem, če bi bilo Gorjančevi gospej po ^olji ? Mogoče je v postelji in bi ne videla rada kakega moškega pri sebi, zlasti pa zdaj v večerni uri ne. — Bolje bo, da jo presenetite Jsrez mojega spremstva. Glejte, tule v prvem nadstropju stanuje!«
»Ako mislite tako, potem se Vam pa najlepše zahvaljujem za družbo in prijazno spremstvo. — Mogoče se še kaj vidimo, predno odpotujete. — Pridite jutri kaj na okrog! — Zdaj pa lahko noč in korajžni bodite ter ne bojte se žensk!«
»Saj se jih ne bojim, gospa!« — se nasmehne Lovro ter se vesel poslovi od nje.
Kdo bi mogel zdaj opisati veselje i.n srečo, ki jo je občutilo Lovrovo srce, ko se je vračal domov! —' Svojo nalogo je dovršil srečno. Gospo je pričakal in jo spremljal. SpoznaLjo je in ona je spoznala njega. — Izdal ni ničesar, dasiravno bi jo najraje prosil, naj mu zaupa svojo Minko, katero je spremljal sinoči, kateri je nosil košarp irf radi katere je tudi danes prišel na postajo. Rad bi ji vse razodel, rad bi jo prosil oproščenja in že je imel na jeziku, da se izda in pove vse, a premagal se je. — Vesel je bil te svoje, zmage in dobre volje je bil pri večerji ter razpoložen je pihnil luč in zasanjal sladke sanje.
Gospa pa se je naslonila k Gorjančevki, ki ie res že počivala v postelji, odložila je svoje stvari in pripovedovala o nekem mladem gospodu, katerega je našla na potu in kateri jo je spremljal do praga.
Minka se je vrtela krog mize in pripravljala večerjo ter napeto poslušala, kaj govori mama.
»Meni se je kar dozdevalo, da Minke ne bo na postajo, ker mora, biti pri Tebi, ki si slaba in bolna. — No, pa sem dobila prijaznega mladeniča in ta me je pripeljal prav do hiše«.
(Konec prih.)
Jadransko vprašanje. Geneve, 20 aprila. Dne 19. t. ni, predpoldne se je vršila o jadranskem vprašanju seja čelvorice. Sonnino je zastopaHaško stališče. Govoril je v angleškem jeziku Prisoten je bil tudi Lloyd George, ki se je v n iv) iz Londona. Odločitev opoldne še ni bjla ztiana Domneva se, da bo objavljena še le čiz nekaj dni. Istega dne zvečefr so se. posvetovali o istem vprašanju Wilson, Clemenceau in Lloyd George brez laškega,zastopnika. Izgleda, da zmaga WiLonovo mnenje. Resno kontroverzen je samct šlatut Reke. — »Ttmps«, pa, ki je v zadnjem času vedno bolj nasproten našim težnjam in ki rad priobčuje vesti,, ki jih lansirajo Lahi, pravi,4 da bodo Lahi dobili mesto Reko na desnem bregu Vode Reke, mi pa iušak na levem bregu. (Ta rešitev je sicer mogoča, vendar pa med vsemi drugimi kombinacijami najmanj ■verjetna)	«
L u c e r h, 20.' aprila Deset ameriških izvedencev je WiUonu pred ožilo v posebnem elaboratu svoje mnenje o jugoslovansko - laškem sporu. Izvedenci -predi hajo, naj se Trst iu Gorica pii-znata Italiji, nasprotno pa naj se Jugoslaviji priznajo iztočna Istra, R>ka in Dalmacija Sedaj gre za to, da se najde kompromis med tem za nas dosegljivim maksimom in med laškimi zah tevami. Glede Dalmacije to ni težko, borba se vrši naprfej za Reko W Json se drži mnenja j svojih izvedenci v, v vprašanju Pule je pa manj trden.
Jadransko vprašanje. Wilson proti Italiji. IjDU Pariz,. 21. aprila. (Brezžično.) Danes- predpoldne so se sestali ministrski predsedniki Lluyd George, CLmenceau, Orlando in ministri zunanjih stvari držav, ki so 'podpisale londonsko pogodi o od 26. aprili 1915: Balfour, Piclion in Sonnino, d,a rešijo jadranski problem. Predsednik VViJsou se tega sestanka ni udeležil, ker Zedinjene države londonske pogodbe niso podpisale; poslušal je včeraj Orlandov in So i-ninov ekspoze /in le tema povedal svoje mnenje; namen posvetovanja je bil, doseči poravnavo med' italijanskim in amerikanskim stališčem. Ker se razpravljanje predpoldne ni moglo končati, se je popoldne nadaljevalo. Svet petorice se je popoldne sešel v ministrstvu za zunanje stvari, da se ppsvetuje o različnih vprašanjih.
LDU Berlin, 22. aprila., (DunKU.) >Lo-kalanzeiger« poroča iz ”H iaga dne 21. aprila:
V	Parizu je bila v nedelio seja četvorice, v kameri se je prav živahno /razpr i v.' jalo o reškem vprašanju, ker Wilsona ni bilo mogoče odvrniti od nje o.vega stališča. Čuje se celo, da se je Wilson čisto jasno izjavil, da ne prizna tajnega dogovora med Francijo, Anglijo in'Italijo, ki so ga sklenili v Londonu, ker kot tak nasprotuje 14 točkam in ker je odpade' tudi s tem, da so v i zavezniki pri sklepu /premirja se izjavili za njegovih 14 točk. Domenili so se pa baj •, da se velikonočni-ponedeljek vrši nova-seja, katere se Wilson ne bo ucleležil, da s tem omogoči ostalim trem velesilam, da se med sabo sporazumejo.
LDU. Berlin, 22. aprila,- (ČTU.) Iz Fran obrt,da ob Meni se ponča: Iz ameman-ske^a vira se doznava, da so nastala nesoglasja na &ni strani med Clemenceaujem in Wiisonom radi vojne odškodnine in gdanskega vprašanja, na drugi strani pa med VVilsonom, Lioyd Georgem in Clemenceaujem in Orlandoln radi jadranskega probema. Wilson je.zast .pnik naziranja, da so morajo različna vprašanja o jadranskem problemu razpravljati \sakb posebej, ostali tiije pa smatrajo to vprašanje raz rešljivo ol>en m. Ker Wiis<>n s svojim m-'iraitiem ni imel uspelra, se ni hotel več ude težili diskusije. Pr--d vse .a je nmeravil r sk vprašanje ločiti od jadrans-ega problema ' Ostaii trije in Pichon ter Sonnino so se radi
tega sami posvetovali o tem vprašan |u. Po-sv. tovanja so imela namen najti srednjo pot med amerikanskim in italijanskim naziranjem. Te poti pa dosedaj niso našli.
Mirovna konferenca. Geneve, 21. aprila. Mirovna pogodba obsega 1000 členov, od katerih je skoraj polovica že definitivno izgotovljena. 100 členov govori o vojaških za-siguranjth, nad 80 o kotanji Saare itd. itd. Anglija, Francija, Amerika in Italija sklepajo v tej pogodbi definitivno zvezo za obrambo koristi, ki jih prinaša mir. Ta d 1 mirovne pogodbe pa še ni končno sprejet, ker nasprotuje zvezi narodov. Poljaki dobe 125 km Širok koridor na morje. Wijson je sprejel irskega delegata in mu povedal, da. morajo Irci na odločitev svojega vprašanja počakali na dobo po mirovni konferenci. Laška zbornica se ne bo sestala 23. t. m., ker do takrat jadransko vprašanje še ne bo rešeno. Od včeraj naprej je v Italiji mir. Novi burni dogodki se pričakujejo za 1. maj. — Antanta bo zahtevala od Nemcev, da izreerto izrazijo, da se strinjajo z mirovnimi pogodbami, ki jih bodo morale podpisati Avstrija, Ogrska, Bolgarija in Turčija. To je važno, ker bo v mirovni pogodbi Nemške Avstrije izrecna obveza, da se Avstrija in Nemčija ne združita. — Švica je hi.a Czerninu dala zagotovilo, da ga bo pustila k sebi čez piejo tudi brez avstrijskega potnega lista. I^akor ze znano, se Czerninu to po-itovanje ni posrečilo.
N Dnevne novice.
“R
  Lj
Prenos kosti Zrinjskega in Frankopana v domovino. Kakor izvemo iz uradnega vira, se odpeljejo kosti hrvaških junakov Zrinjskega in Frankopana v torek dne 29. t. m. iz M ri-bora. Natančni program o slavnosti, ki se vrši povodoma prevzetja okostij po hrvatski deputaciji, ki pride v ta namen v Maribor, objavimo pravočasno. Že danes pa opozarjamo na to, da je dolžnost nas Slovencev, da skupno z brati Hrvati proslavimo sijajno in dostojno vrnitev dragih preostankov tistih mož v svobodno domovino troimens-kega jugoslovanskega naroda, ki so se že pred stoletji borili osvoboditev vseh Jugoslovanov od habsburškega jarma.
Kam gre naše zlato in srebro? V
»Maiburger Zeituug. .beremo dan za dnevom sledeči oglas'. • »Gold- und Silbermiin.zen, so\vie jede Art von Gold vverden zum jewi-iligen besten Kurse eingelost bei der Steiermarkjschen Escompte-Bank. Burgplatz.« Ta Oglas je navidezno popolnoma nedolžen. Če s! ga pa nekoliko natančnejše ogledamo, pridemo do popolnoma drugega zaključka. Nemci ne izvažajo iz naših krajev le živil Mn drugih potrebščin, marveč so si stavili tudi za nalogo, zbrati in nakupiti po naših deželah kolikor mogoče zlata in srebra tet ga izvoziti iz. naše države v Nemško Avstrijo. S tem hočejo zboljšati svojo ničvredno valuto. Znano nani je, da je strogo prepovedano izvažati zlato in srebro iz naše države. Zato se le čudimo, da se-more tako javno,, potom javnih oglasov kupovati zlato in srebro s popolnoma očividnim namenom, da se ga na tihotapsk način izpelje čez meje. O stvari bomo še govorili.
Pevcfeni! O priliki prepeljave zemskih ostankov Zrinjskega in Frankopana iz Dunajskega Novega mesta v Zagreb prihodnji torek se bodo na tukajšnem kolodvoru pele žalostinke. Vabim uljudno vse pevce, da pridejo zanesljivo k vaji, ki, se vrši v četrtek zvečer točno ob ’/28. uri v čitalničnih prostorih v Narodnem domu. Oskar Dev.
Ljudski shod JDS v Studencih se vrši v soboto, dne 26. aprila v tamošnji šoli. Govorijo govorniki iz Maribora.
Pobrežje. V petek, 25 aprila, se vrši v dvorani pn Balonu ob -7. uri zvečer velik ljudski shod, ki ga priredi tukajšnja krajevna organizacija JDS. Kdor se zanima za razna politična vprašanja, kakor je delavsko in uradniško v »rašanje, valuta, vojna posojila, vojni dobički, agrarna reforma itd., naj pride na shod Govori* državni poslanec profesor Voglar.
Krčevina pri Mariboru. JDS priredi tukaj v četrtek,. 2^ apiiia, v Kičevinski šoli ob 7. uri zvečer jav®n judski shod Državni poslanec prof. Voglar govori o vseh važnih političnih vprašanjih
Slovenska Bistrica. Krajevna organizacija Jugoslovanske demokratske stranke v Slov. Bjstnci priredi v soboto dne 2(j. apiiia t. 1. ob pol 8. uri zvečer v Narodnem d mu svoj drugi občni zbor, na katerem bo govoril dr. August Reisman o političnem življenju in programu JDS. P« predavanju bodo volitve novega odbora, ki bo obenem sprejemal nove člane. K zborovanju, katerega se. bo udeležil kot gost tudi zastopnik iz Ljubljane in Maribora, so vsi Jug<*slovani iz okraja iskreno vabljeni. Na Bel6 nedeljo pa se vrši popoldne ob 2. uri v dvorani Okrajne hrani nice velik ljudski shod. Ker se p< šebna vabila ne bodo razp 'šiljala, naj smatra vsak zaveden Jugoslovan za svojo častno dolžnost, da za obe prireditvi v svojem krogu pridno agitira,, kakor to delajo tudi naši nasprotniki.
Ž nski odbor. Ker je v soboto zvečer v Nar. domu predstava »Graničarji«, se vrši na ta dan napovedana seja ženskega odbora za pomoč jugoslovanskim dijakom v Zagrebu že v petek, 25. t. m. ob 7. uri zvečer.
Nemci izganjajo naše delavce. 21. t. m. zjutraj ‘ je pripeljalo 25 nemško-avstrijskih orožnikov 12 slovenskih rudariev iz Seegrabna na Zgornjem Štajerskem in jih izgnali čez demarkacijsko čito pod pretvezo, da so komu-. nisti. Niso jim pustiii vzeti, s seboj niti najpotrebnejših stvari, tudi niso dovolili, da bi se poslovili od svojih družin, dasiravno sta dva izmed njih celo pristojna v Donavitz Rudarji izjavljajo, da ije pred nekaj tedni izbruhnila stavka zaradi nevzdržljiyih prehranjevalnih razmer. Ob jubili so jim namreč 3 kg moke in 30 dkg slanine na tederi ter pol kg kruha iia dan. Le zaradi tega, ker jim niso teh obljub izpolnili, so pričeli stavkati. Dnevno imajo 12 kron. Po svojem vedenju in občem vtisu so izgnanci vse prej nego komunisti. Radi bi sprejeli delo v kakem rudokopu v Jugoslaviji, najraje pa v Velenju. Na Zgornjem Štajerskem je še mnogo tisoč naših rudarjev, ki trpijo pod sedanjo nemško-; vstnjsko vlado ravnotako, če ne še bolj, kakor pod proslulo strahovlado staie Avstrije.
Nemške tolpe ropajo po naših krajih. Nemci so pričeli kazati svojo kulturo. Vemo, da so lač d onstran naše meje, vendar jih pa to še ne opravičuje, da ropajo po naših krajih. Pred veliko nočjo so si najbrže hoteli naropati kaj boljšega, poročajo nam namreč, da so v zkdnjem času pričeli nemški roparji v severno-vzliodnih Sjov. ‘ Goricah vlamljati pri naših kmetih I okradli so vse, kar ,so dobili. Ni bilo noči, da bi ti roparji ne vlomili v to ah oho kmečko hišo ter odnesli1 večje množine živil batno v treh obmejnih župnijah so oropali štirinajst kmečkih hiš. Zasledovanja niso imela uspeha. Nemci in nemčurji so hoteli tudi te roparske vlome izrabiti v svoje hujskaške svrhe. Da bi razburili naše ljudi, so hote pričeli širiti vesti, da so ti roparji naši jugoslovanski vojaki Na vdiki četi tek je vlomilo pet roparjev v hišo viničarja Maka v občini Selnica ob Muri Odnesli so 200 kg svinjine, več nego 100 kg masti, drugih živil, mnogo obleke, več sto kron denarja in hranilno knjižico. Roparji so blago s r, čno odnesli ter ga skrili. Ko so pa prišli po
| blago, so jih zasačili orožniki. Na veliko soboto j	ampak tudi skrb zaprehrano obmejnih krajev	Nemška
so šentiljski orožniki prijeli poglavarja teh j	štajerska	vlada	že	od	decembra	ni	poslala	v	to
, roparjev in več roparjev Pripeljali so jih v Maribor ter izročili sodišču. Roparji so večinoma
brezposelni delavci jz Donavica in Leobna. Za kažipota so imeli nekega Fakitscha, ki je služil v teh naših obmejnih krajih in ki torej dobro pozna razmere v teh krajih. Naropana živila so vozili čez Muro na brodu pri Lihočki vasi v Nemško Avstrijo Čez ta brod vozijo tudi drugi
ozemlje nobenih živil. Ljudje so bili popolnoma obupani. Sedaj je vzela Jugoslavija te kraje v
svojo oskrbo. 17. t. m. je mariborski okrajni glavar dr. Lajnšič imel v Špilju posvetovanje z zastopniki teh *občin. Izvolili so odbore, ki bodo vzeli aprovizacijo v roke. Glavar dr. Lajnšič je nakazal potrebna živila. V Vseh teh občinah bodo odstavili nemške in nemčurske župane in
tihotapci svoje blago v Nemško Avstrijo. Pač I nastavili slovenske gerente. Nemške šole v daleč so že prišli Nemci, da morajo na ta način Špilju, v Račah, na Ščavnici in v Rogatcu pri
»rekvirirati« živila po naših krajih.
Nemci napadajo jugoslovanske vlake.
I Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 22. aprila:
I Med južnoželeznižkima postajama Špilja-Crnišing^ i (Sclnvartza), kakih 200 korakov pred poslednje imenovano postajo je bil zadnje dni ambulančni j voz poštnega vlaka ponovno obmetovan s i kamenjem. 19. t. m. zvečer je v voz padel 1 'velik kamen, 20. t. m. pa jih je padlo 6. Včeraj so neznanci vlak Cslo obstreljevali. Ker je zaradi tega ogrožena njegova osebna varnost, se poštno'osobje brani na tej progi opravljati Službo. Motenje varnega železniškega prometa v nevtralnem pasu ie eklatantna kršitev mariborskega dogovora. Štajersko obmejno poyeljništvo je zaiadi tega predsedn-ištvu nemško-štajerske vlade poslalo protest. Da, se napravi red, se bo promet na progi Špijje—Radgona začasno ustavil. Ako nemško-štajerska vlada ne poskrbi za popolno varnost prometa, se bo na tej progi železniški promet moral ustaviti trajno Nikakor se namreč od železničarskega osobja ne more zahtevati, da bi na ljubo Nemcem, ki jih neprestano sr‘e prsti, tvegalo svoje življenje.
Nemško gledališče. Za časa našega suženjstva, ko so gospodarili v Mariboru objestni nemčurji, je končala vsakoletno sezona tukajšnjega nemškega gledališča na Cvetno nedeljo, samo sedaj, ko je Maribor naš, slovenski, puščamo, da se to nemško gledališče šopiri še po Veliki noči in polni po večini s slovenskimi obiskovalci. — Ne razumemo to toleranco naših merodajnih krogov, da to dopuščajo. — Potem se ne smemo čuditi, če napravi Maribor na tujca utis popolnoma nemškega mesta, kjer pro sperira nemško gledališče in nemški kinematograf. Kaj ne bi bilo bolj umestno, zapreti to nemčursko podjetje in pozvati semkaj ljubljansko in ev. zagrebško gledališče na gostovanja, če že nočemo, da stoji pralzna 'vori(i unL. Prih;* .„,r ta zgradba nemčurskih tujih elementov.	ribičcvic
Zopet Italijani in antantni vlaki. V
soboto ob 3.45 zjutraj se je antantni (živilski vlak št. 826 moral ustaviti za 8 minut na trikotniku zunaj mosta, ker glavna proga na glavnem kolodvoru, na katero vedno zapelje, ni bila prosta. Ko se je pa zdanilo, je bilo najdeno blizu mesta, na katerem je vlak stal 3 vreče
Cmureku bodo spremenili v slovenske šole. Obmejno ljudstvo je s temi ukrepi popolnoma zadovoljno.
Ukradena kovčka. 12. aprila sta dva železniška uslužbenca ukradla v večernem vlaku, ki vozi iz Ljutomera v Maribor, na progi med Špiljami in Mariborom iz službenega voza dva ročna kovčka Lastnika enega teh'kovčkov so dobili, dočim lastnika drugega kovčka ne poznajo dozdaj. V tem kovčku je večja množina naglavnih ženskih rut, glavnikov, svinčnikov in par britev. Kovček, ima preiskovalni sodnik, pri katerem naj se javi lastnik.
Nepoštena Kuharica. Aretirali so Elizo Frass, kuharico pri baronici Hibšič na Eliza-betni cesti št, 15, ker je gospodinji ukradla več zlatnine, poneverila denar ter prevzela v nedeljo od pismonoše 100 kron, ne da bi jih izročila gospodinji.
Voziček jfe hotel ukrasti. Štirinajstletni Ivan Kosar je hotel ukrasti postreščku ^ Francu Kustru dvokolesen voziček. Vendar se mu to ni posrečilo, ker ga je prej prijela policija, ki ga je izročila sodišču.
fV
ii
Zadnje vesti.
E
pšenice in 2 vreči moke, ki so bile vržene iz vlaka. Našlo se je tudi sledove malega vozička, ki so peljali od tega mesta do glavne ceste na Pobrežje, kjer so $e zgubili. Spremljevalci vlaka so bili Italijani.
Mariborska „Sokolska“ župa ima svoj redni občni zbor dne 30. aprila t. 1. popoldne ob %2. uri v Mariboru v Narod, domu z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo odbora, 2. volitve, 3. določitev župnega piispevka, 4 slučajnosti.
Marioorski „SokoI“ poživlja starejše brate telovadce iz prve, druge in tretje vrste, da pridejo vsi in na vsak način v petek zvečer ob osmi uri k telovadni vaji.
Občine radgonskega, Upniškega in cmureškega okraja prideljene mariborskemu glavarstvu* Ofcč ne, ki ležijo južno od' demarkacijske črte, ki so bile do sedaj večjidel v lipniškem, cmureškem in radgonskem okraju,so se pridelde mariborskemu okr. glavarstvu. Glavarstvo je prevzelo ne samo politično upravo,
Naša koroška fronta.
LDU. Ljubljana, 23. aprila. Ljubljanski dopisni utad pordča dne 23. aprila ob 10. uri dopoldne z uradnega vira: Dne 22. t m. popoldne so Nemci streljali s strojnicami na našo posadko pri Dulah. V zapadnem delu odseka Velikovec, so streljali tudi z artiljerijo in metalci min. Naši so odgovarjali.
Skupščina Jugosl. demokratske stranke.
LDU. 0’sijek, 22 aprila. Danes popoldne je bija tu skupščina Demokratske stranke, ki jo je oj|voril predsednik Gaj. Na skupščimi so go-
Giavinič, Ribar,. Deme-trovje in drugi. Ro zborovanju se je vršil mani-festacijski shod po mestu.
Jadransko vprašanje na konferenci.
LDU. Bern, 22. aprila. Jugoslovanski dopisni urad v Parizu poroča: V svojem predelku »konferenca" poroča »Journal de Debats“: Razprava o Reki se je nadaljevala v nedeljo in je bila zelo težavna, ker italijanska vlada ne odneha niti za las od svojih zahtev. Jugoslovanski zastopniki so povdarjali, da je prebivalstvo hrvaške in dalmatinskje obali čisto jugoslovansko. Orlando je predlagal, da se priklopi Reka Italiji, Sušak in obrežna okolica pa Jugoslaviji. VVilson pa je izrazil željo, naj odnehajo Italijani tudi glede dalmatinske obali, dočim Italijani zahtevajo Zader, Šibenik in več otokov. Zadovoljiva rešitev ni mogoča drugače nego s kompromisom.	\
Wilson in londonski dogovo. .
LDU. Bern 22. aprila. Jugoslovanski dopisni urad y Parizu poroča: Kako, izjavljajo v f ancoskih diplomatičnih krogih, se VVilson z ozirom na dejstvo, da Amerika ni podpisala londonskega dogovoru, ni udeležil /razprave v pondeljek, da pa bo moral podpisati konečno pogodbo kot zastopnik Zedinjenih držav na mirovni konferenci.
M
»r*
w Od pol;
danes in vsak večer
W Od pol 7. do 10. ure zvečer
koncert c hotelu „UHI0Hl,l
\
se
elegantno orehovo pohištvo/za jedilnico v staronem-škem slogu, obstoječe iz kredence z majolika-vrči in sohami, iz trumeau-omare z ogledalom in majolika-vrči, iz mize, šestih usnjenih stolov, enega stola a la Luther; iz pisalne mize, divana in fotelja. Cena 7500 kron. Ogledati se more le med 10.—-12. uro dopoldne. Urbanijeva ulica št. 62.
Maks Macher
“S
Zaloga stekla, porcelana in svetilk. Iz-delavanje vseh stavbnih in portalnih steklarskih del. * 4-i
Karbidne svetilke in karbid,
Maribor, Edmunti Schmidova ul. 3
P Pohištvo H
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako • nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KARE?, PREIS, Maribor
Stolni trg it. 6.
Svoboden ogled!	Ceniki zastonj 1
RAZGLAS.
Vsi godbeniki bivših vojaških godb avstro-ogrske armade, ki sedaj izvršujejo privatni poklic kot godbeniki, a niso v Jugoslavijo pristojni, se poživljajo, da- vstopijo v naše voj. godbe.
Ako se ti* godbeniki temu pozivu ne bi odzvali, morajo naše ozemlje takoj zapustiti in se vrniti v one države, kamor so pristojni.
Vsi godbeniki, katerih se ta poziv tiče, naj takoj javijo mestnemu poveljstvu v Mariboru sledeče podatke:
1. prejšnji vojaški čin; 2. ime; 3. pristojni kraj; 4. v katerih inštrumentih je izvežban; 5. sedanje bivališče.
Mestni magistru Mariini, dni 22. aprili 11.
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, 1. r.
fin Ms tani in lipa!
Grablje is driitovega lesa
Hi
HFUSI
s 15	zobmi	kos	.
sl/	«	«	•
s 20	«	«	•
s 24	«	«	•
nenasajene (čeljusti) — nasajene K	2'20	K	3‘20
K	2-40	K	3’50
K	2'50	K	3'80
K	2-90	K	4'40
1
n JU!	tl
proda takoj po nizki ceni
Sita
1. iz žime xa moko 9 col v premeru kos K 12’—
K 12-50 K 13 — K 15 — K 17 — K 19 —
11
12	«	K	<t
13	«	t	«
14	«	«	«
16	«	«	«
2. iz žice iste velikosti kos K 2‘— ceneje
3. iz pocinjene žice za pasiranje
6'js	col v premeru kos	K	12‘—
8	«	«	«	K,	13 —
9	«	«	«	K	14-—
10	<	«	«	K	15’—
Škafi
za vodo' iz klanega smrekovega lesa z železnimi obroči kos K 13'—, K 9'— in K 8'—
Cambohi
okrogle košare za travo — iz lesa pletene — skupaj (velike, srednje, manjše,) kos K 8 50.
Pri večjih naročilih znaten popust.
ali denar vnaprej.
importna in eksportna trgovina . & _
Ferdo Se rt
Maribor, Koroška ul. 21 Poslano!
Založba Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani se usoja p. n. občinstvu naznaniti, da pripravlja izdajo
Velikega slovenskega vzornega spisovnika
izpod peresa gospoda profesorja Henrika Podkrajška. • ppisovnik, okoli 350—400 strani, bo v kratkem izšel m bo obsegal izbrano zbirko pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. Izkratka, spisovnik bo neogibno potreben svetovalec v vseh vprašanjih in , pravnih zadevajočih gospodarski promet.
I ' . Naročila pred izdajo, ki so potrebna spričo Povzetje — majhne naklade zaradi težkoč pri nabavi papirja sprejemajo vse knjigarne.	3—2
Agentura in komisija
Slavko Farkaš
Lukavci, p. Križevci pri Ljutomeru.
■ C".11, 555 I
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega
Raznašalci časopisov tiska za „Tiskovno za-
invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase drUOO” V MahborU. naj se v upravniStvu »Mariborskega delavca”.
m
M
„CROATIA“
zavarovalna zadruga v Zagrebu
ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884 sprejema
v elementarnem in življenskem oddelku
vsakovrstna Zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
SI0F~ Zahtevajte prospekte 'VH katera pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila
Glavno zastopstvo za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg št. 11.
Sprejemamo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika, velikega zaslužka.
Več sto kosov
inozemskega sukna in hlačevine za moške obleke, volne, cefirja in pisane tkanine za ženske obleke, belega in pisanega platna, sifonov in raznega drugega blaga je dospelo ter se prodaja po čisto nizkih cenah v veletrgovini in razpošiljalni
R. STERMECKI v CELJU
in sicer na drobno v pritličju, na debelo pa po celem prvem nadstropju.
S
%
ra
%
*
izdaja: Tiskovna zadrug«.
Odgovorni urednik ■ Fr. Voglar.
Tiskarna : Karl RabJtsch v Mariboru.