in da je znatno naraslo število mešanih gospodarstev na račun manjšanja števila čistih kmečkih gosnodarstev. Pri opuščanju njiv in vrtov pa se uveljavljajo tudi številni drugi razlogi, ki ta proces pospešujejo ali zavirajo. Med temi naj omenim samo bližino neagrarnih središč in ugodnih prometnih zvez. V območjih, kjer so v bližini večja ali manjša neagrarna središča in ob ugodnih prometnih poteh je opuščanje njiv in vrtov manj intenzivno. V takih območjih prevladujejo delavsko-kmečka gospodarstva. Del družine si je poiskal zanoslitev v neagrarnem gosno- darstvu. Stanovanjske možnosti nridohivanja dodatnega dohodka od kmetij- stva so tisti razlogi, ki povzročajo, da v takih območjih ostane prebi- valstvo na kmetijah in da se njive znatno manj opuščajo, pa čeprav glede naravnih razmer niso najbolj primerne za sodobno kmetijstvo. Prav zaradi teh razlogov je enakomeren policentričen razvoj neagrarnega gospodarstva za naše razmere tudi z vidika ohranjanja obdelovalne zemlje izredno po- memben. Razen navedenih dejavnikov pa lahko močno pospešujejo ali zavi- rajo opuščanje njiv in vrtov tudi velikost zasebnega gospodarstva. Ta velikost je imela v različnih fazah našega družbenoekonomskega razvoja zelo različno funkcijo. To so osnovni razlogi, ki jih moramo upoštevati pri preučevanju karte razlik med katastrskimi podatki in ocenami zavoda za statistiko, ki nam kaže najnovejše težnje razvoja njiv in vrtov. Iz karte je razvidno, da so največje razlike v območjih, kjer se manjši družbenoekonomski razvi- tosti pridružuje oddaljenost od ugodnih prometnih poti ali pa zelo neu- godne naravne razmere za sodobno poljedelstvo. 1.2 Študija rabe njiv in vrtov v letu 1974 temelji na statističnih Dodatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije, to je na poročilih o doseženih pri- delkih zgodnjih (2) in poznih posevkov (3), ki jih občine pošiljajo zavodu. Ugotovitev rabe njiv in vrtov temelji na posejanih površinah in na denarni vrednosti pridelkov. To smo dobili tako, da smo pridelane količine pridelkov preračunali v vrednost po povorečnih cenah. Pri obravnavi poljskih posevkov smo odšteli tudi tiste njive, ki so pod trajnimi nasadi (to je 3.046 ha ali 1,15 odstotka površine njiv v Slo- veniji) topolov, okrasnega grmičevja itd. ter njive, ki so ostale ne- obdelane (4.121 ha ali 1,55 odstotka vseh njihv in vrtov). Poljedelski posevki so združeni enako, kot jih združuje Zavod za stati- stiko SR Slovenije, in to v naslednje štiri skupine: - žita, - vrtnine, - krmne rastline in - industrijske rastline. žita zajemajo pšenico, rž, ječmen, oves, ajdo, soržico, koruzo, proso in druga žita. Vrtnine zajemajo krompir, vrtno korenje, čebulo, česen, grah, lečo, zelje,papriko, kumarice, jagode, maline, ribez in drugo. Krmne rastline združujejo črno deteljo, lucerno, druge detelje, grašico, krmni grah, mešanice žit, pitnik, krmsko peso, mešanico trav, krmsko korenje in druge krmske rastline. 16 - 10'/. 10,1'/. - 15 V. 15,1 •/. - 20 •/. 20,1 V. - 25'/. 25,1 V. - 30'/. l i H 30,17. - 407. 40.17. - AVTOR: J MEDVED TEH. IZDELAVA: E.ZAMPERLO KARTA ¿1 2 ODSTOTEK ŽIT AVTOR: J MEDVED T E H IZDELAVA E ZAMPERLD 17 2.1 Razširjenost posameznih skupin poljedelskih kultur po odstotku poseja- nih površin. Po odstotku posejanih površin zavzemajo žitarice prvo mesto. Skupno je bilo leta 1974 z žiti posejanih 134.967 ha, kar je 52,21 odstotkov vseh njiv in vrtov. Kot je razvidno iz podatkov je bilo z žiti posejanih nad 70 odstotkov vseh njiv v treh občinah, to je v Murski Soboti, Dolnji Lendavi in Ljutomeru. Od 60 do 70 odstotkov vseh posejanih površin pa zavzemajo žita v vrsti občin severovzhodne Slovenije. Od 50 do 60 od- stotkov posejanih površin zavzemajo žita v območju večjih kotlin (Celjska, Ljubljanska) ter v občini Nova Gorica. V gorskem in kraškem svetu pa je na splošno z žiti posejanih manj kot 40 odstotkov njiv. RABA NJIV IN VRTOV V SLOVENIJI LETA 1974 njive in skupno posejano posejano posejano posejano O b č i n a vrtovi pose- z z ind. z vrtni- s krmnimj po oceni jano žiti rasti. nami rasti. Ajdovščina 1.770 1 .736 748 — 578 410 Brežice 6.358 6.291 4.311 32 827 1.121 Celje 3.221 3.196 1.724 239 556 677 Cerknica 3.622 3.253 759 - 903 1.591 Črnomelj 4.682 4.652 1.747 - 852 2.053 Domžale 4.968 4 .899 2.518 14 901 1.466 Dravograd 1.252 1.192 558 31 221 382 Gor.Radgona 6.488 6.430 3.666 165 756 1.843 Grosuplje 6.926 6.916 2.883 - 1.154 2.876 Hrastnik 664 648 171 - 277 200 Idrija 1.979 1.761 473 - 480 808 Ilir.Bistrica 2.448 2.430 852 - 1.253 325 Izola 524 384 73 - 229 82 Jesenice 591 591 63 - 191 337 Kamnik 2.759 2.737 1.440 2 458 837 Kočevje 1.875 1.766 359 - 296 1.111 Koper 5.595 4.575 1.914 - 1.266 1.368 Kranj 6.871 6 .871 2.372 - 1.880 2.619 Krško 6.873 6.810 4.067 7 1.657 1.079 Laško 2.668 2.621 1.396 5 427 793 Lenart 4.989 4.917 3.o87 81 662 1.127 Lendava 9.768 9.739 8.101 29 957 652 Litija 3.363 3.276 1.660 - 709 907 Lj.Bežigrad 1.515 1.218 243 - 416 559 Lj.Center 23 11 - - 5 6 Lj.Moste 2.659 2.516 814 - 802 900 L j .ŠiSka 3.095 3.031 1.190 2 690 1.149 Lj.Vič-Rudnik 5.548 5.419 2.013 3 1.522 1.881 Ljutomer 6.863 6.804 4.965 91 593 1.155 Logatec 1.200 1.196 358 - 351 487 Maribor 12.303 12.214 6.846 208 2.950 2.210 Metlika 2.951 2.949 1.484 4 562 899 Mozirje 2.980 2.576 570 68 699 1.239 M. Sobota 28.582 28.558 20.766 74 2.796 4.925 Nova Gorica 3.455 3.366 1.774 - 1.060 532 Novo mesto 12.781 12.543 5.861 65 2.314 4.303 Ormož 7.043 6.989 4.510 54 1.163 1.262 Piran 1.330 1.17 4 268 - 709 197 18 AVTOR: j. MEDVEO TEH. IZDELAVA: E.ZAMPERLO KARTA ŠT. 1 AVTOR: J. MEDVED TEH. IZOB-AKA: t ZAMPEALO ODSTOTEK KRMSKIH RASTLIN KARTA ŠT. 3 - 10 7. 10,1 •/. - 15 7. 15,17. - 207. 20J7. - 257. 25,17. - 307. 3Q17. - ¿07. 40,17. - NJIVE IN VRTOVI Razlike med lat. podatki in ocenami Zavoda za statistiko S R S 3J 7. - 10 7 . 0,1 7. - 3 7 . brez spremembe 0,17. - 3 7. 3.17. - 107. 10,17. - 257. 25,17. - 19 njive in skupno posejano posejano posejano posejano O b č i n a vrtovi po pose- z z ind. z vrtni- s krmini- oceni jano žiti rasti. nami mi rasti. Postojna 2.722 2.664 652 - 467 1.545 Ptuj 17.565 17.295 11.365 257 3.484 2.189 Radlje/D 3.203 2.763 1.264 160 647 702 Radovljica 2.228 2.276 358 - 914 1.004 Ravne/K 1.988 1.649 497 26 386 740 Ribnica 2.486 2.361 738 - 552 1.071 Sevnica 3.813 3.797 1.756 94 960 987 Sežana 3.107 3.095 872 - 869 1.354 Slov.Gradec 3.156 3.017 1.410 105 668 •635 Slov.Bistrica 5.548 4.868 3.325 36 987 520 S lov.Konjice 3.249 3.171 1.749 22 662 738 Šentjur 3.813 3.778 2.313 44 619 802 Škofja Loka 4 .066 3.718 1.041 - 1.094 1.583 Šmarje 6.431 6.378 3.815 28 1.421 1.114 Tolmin 1.595 1. 588 525 - 681 392 Trebnje 6.532 6.453 2.855 - 2.003 1.595 Tržič 434 434 121 - 17 3 140 Velenje 1.730 1.618 849 113 233 423 Vrhnika 1. 586 1.586 364 - 485 737 Zagorje 1.491 1. 403 746 - 189 468 Žalec 5.969 5.953 1.568 1.721 830 1.834 SR Slovenija v ha 265.675 258.508 134.967 3.770 52.552 67.219 v % 100 52 ,21 1,46 20 ,32 26 ,01 Po posejanih površinah so bile na drugem mestu krmne rastline, s kate- rimi je bilo leta 1974 skupno posejano 67.219 ha ali 26 odstotkov vseh njiv. Pri prostorski razširjenosti pa so opazni bistveni razločki v primerjavi z razširjenostjo žit. V petnajstih občinah, ki obsegajo pretežno gorati (Ravne na Koroškem, Mozirje, Idrija) ter kraški svet je s krmnimi rastlinami posejanih nad 40 odstotkov vseh njiv in vrtov. Velik delež površin zavzemajo krmne rastline tudi v drugih občinah osrednje Slovenije, proti vzhodu in deloma tudi proti zahodu pa se de- lež le-teh naglo manjša. V severovzhodni Sloveniji sta do določene me- je izjemi le občini Gornja Radgona in Lenart, kjer zaradi naravnih raz- mer delež teh kultur znatno naraste. Vrtnine po posejanih novršinah zavzemajo tretie mesto. Leta 197-4 je bi- lo z njimi posejanih 52.552 ha, kar je 20,32 odstotkov vseh takrat po- sejanih njiv in vrtov. Njihova prostorska razširjenost je močno odvisna od naravnih razmer. Pri tem pa moramo ločiti dva vidika: Na eni strani ugodne naravne razmere za gojitev teh kultur in na drugi strani na splošno neugodne naravne razmere za poljedelstvo. V obeh pri- merih je delež vrtnin visok, čeprav iz različnih razlogov. V območjih, kjer je na splošno za poljedelstvo malo primernega sveta, kot so npr. občine Tolmin, Radovljica, Tržič, Ilirska Bistrica, so vrtnine močno razširjene in so namenjene pretežno domači rabi. V teh območjih so ali večja neagrarna središča in prevladajo delavsko-kmečka gospodar- stva, ki si pridelujejo vrtnine za dom, ali pa je zelo malo obdeloval- nega sveta. Na območjih z ugodnimi naravnimi razmerami, predvsem na večjih prodnih ravnicah pa je pridelovanje teh kultur namenjeno tudi tržnim potrebam. 20 Z industrijskimi rastlinami je bilo posejano malo njiv, to je 3.770 ha ali 1,46 odstotka. Od tega zavzemajo samo hmeljišča v občini Žalec kar 45,6 odstotkov. Večje površine so zavzemale industrijske rastline še v občini Celje, Maribor, Ptuj, Mozirje, Velenje, Radlje ob Dravi in v Gornji Radgoni. V drugih občinah je bil z industrijskimi rastlinami po- sejan le skromen odstotek zemljišča. 3.1 Raba njiv in vrtov po vrednosti posameznih skupin poljedelskih kultur. Prikaz izrabe zemljišča po deležu posejanih površin s posameznimi skupi- nami poljedelskih kultur nam nudi možnost ugotavljanja usmerjenosti iz- rabe njiv po posameznih občinah in v celotni republiki. Na osnovi tega lahko spoznamo strukturne tipe usmerjenosti poljedelstva. Razločki med prikazom razširjenosti posameznih kultur po posejanih po- vršinah in po denarni vrednosti pridelkov so zelo velike. Ti razločki pogojujejo v glavnem naslednji dejavniki: - Različne poljedelske kulture zahtevajo različno količino vloženega dela. Enaka površina, posejana z žiti, zahteva mnogo manj dela kot enaka površina, posejana s krompirjem. Razen tega pridelovanje žita- ric nudi več možnosti za strojno obdelavo kot pa pridelovanje vrtnin. Zaradi tega so razločki v denarni vrednosti med hektarskim pridelkom žit in vrtnin zelo veliki in znašajo za leto 1974 povprečno 1:5,4. Razen tega so razločki med posameznimi vrstami vrtnin mnogo večji kot med posameznimi vrstami žit. - Razločki nastajajo tudi zaradi različnih donosov posameznih poljedel- skih kultur v različnih območjih Slovenije. Ti razločki lahko izvira- jo iz naravnih razmer, ki lahko nudijo bolj ali manj ugodne razmere za gojitev posameznih kultur, lahko pa izvirajo tudi iz boljših ali slabših agrotehničnih ukrepov (gnojenje, oskrba z vodo, izbira sort, borba proti boleznim in škodljivcem itd.). Zaradi tega nudi pregled rabe njiv in vrtov, izražen v denarni vredno- sti pridelkov, bolj popolno podobo celotnega sovplivanja različnih na- ravnih in družbenih dejavnikov v določenem okolju. Slabost prikaza po političnih občinah je enaka kot pri prikazu rabe njiv po posejanih površinah. Občine v Sloveniji so dokaj velike, zato se zabrišejo vse notranje razlike in se prikaže neko povprečno stanje. Toda tej slabosti se ni bilo mogoče izogniti, ker smo imeli na razpolago pač samo podatke po občinah in po odkupnih postajah. Po skupni vrednosti poljedelskih pridelkov so bile v Sloveniji leta 1974 močno v ospredju vrtnine, ki so dale več kot polovico (58,17 od- stotkov) vrednosti celotnih poljskih pridelkov. Če primerjamo podatke po posejanih površinah po vrednosti pridelkov, vidimo, da so po vred- nosti stopile vrtnine močno v ospredje, saj je povprečna vrednost vrtnin na ha leta 1974 znašala 33.379 dinarjev. Žita, ki po posejanih površinah zavzemajo prvo mesto (52,21 odstotkov) so po vrednosti poljskih pridelkov na drugem mestu, saj dajejo le 27,55 odstotkov vse vrednosti. Krmne rastline, ki po odstotku posejanih povr- šin (26 odstotkov)zavzemajo drugo mesto, so po vrednosti pridelkov na tretjem mestu z 12,77 odstotkov vrednosti vseh poljskih pridelkov. 21 4. Skupna vrednost pridelkov na ha njiv in vrtov. Povprečna vrednost poljskih pridelkov na ha površine njiv in vrtov je bila leta 1974 v Sloveniji 11.645 dinarjev. To povprečje ima v Sloveni- ji dve tretjini občin, Razločki med najnižjo in najvišjo povprečno vred- nostjo pridelkov na ha so zelo veliki. Npr. v občini Ribnica so dosegli samo 43,5 odstotkov (5.34 2 dinarjev),medtem ko so v občini Črnomelj dosegli 186,9 odstotkov (22.837 dinarjev) povprečne vrednosti pridelkov na ha njiv in vrtov v Sloveniji. Ti razločki med obema skrajnostima iz- virajo na eni strani iz različne stopnje usmerjenosti v gojitev vrtnin, na drugi strani pa tudi v posamezne vrste vrtnin. V občini Črnomelj zavzemajo vrtnine nad 80 odstotkov vseh posejanih njiv in vrtov, med temi pa je na prvem mestu fižol, ki je tudi po ceni med vrtninami na prvem mestu. V občini Ribnica vrtnine zavzemajo skromen delež posejanih njiv, saj so po posejani površini daleč pred njimi krmne rastline in žita. Najpomembnejša vrtnina pa je krompir, ki po vrednosti znatno zao- staja za fižolom. Največjo vrednost poljskih pridelkov na ha njiv in vrtov so dosegli v občinah Črnomelj, Kranj, Žalec, Piran, Ptuj, Tolmin in Tržič. To so ob- čine z zelo različnimi naravnimi in družbenimi razmerami. V občinah Tolmin in Tržič je absolutno in relativno zelo malo njiv in vrtov, zato je izraba njiv in vrtov bolj usmerjena v pridelavo vrtnin in to v veliki meri za domače potrebe. Občini Piran in Ptuj oa sta zaradi ugodnih na- ravnih razmer za gojitev določenih vrst vrtnin in družbenih razmer (turizem v Piranu, gosta naselitev v Ptuju) močno usmerjeni na gojitev teh kultur. V drugo skupino spadajo občine, v katerih je znaten delež njiv posejan z vrtninami, to so občine Ilirska Bistrica, Velenje, Izo- la, Celje, Ljubljana-Bežigrad, Radovljica, Slovenska Bistrica, Trbovlje, Trebnje, Vrhnika in Škofja Loka. Nadpovprečno vrednost pridelkov na ha imajo še občine Ajdovščina, Krško, Ljubijana-Center in Nova Gorica. Dve tretjini slovenskih občin, ki imajo nadpovprečno vrednost poljskih pridelkov na ha površine njiv, lahko razdelimo v tri skupine. Prva sku- pina, ki je po vrednosti pridelkov na ha nekaj pod povprečjem, obsega občine Domžale, Jesenice, Ljubijana-Moste, Ljubijana-Šiška, Ljubljana- Vič, Logatec, Murska Sobota, Sežana in Zagorje. To so občine, kjer je znaten del njiv posejan s krmnimi ali industrijskimi rastlinami. Druga skupina s podpovprečno vrednostjo pridelkov na ha obsega vrsto občin, ki so zaradi prevlade drobne posesti ter nižje stopnje splošnega druž- benoekonomskega razvoja še močno polikulturne in usmerjene v samooskrbo. V najnižjo skupino spadajo razen občine Ribnica še Kočevje in Postojna, torej občine, ki so zaradi neugodnih naravnih razmer usmerjene predvsem v travno gospodarstvo. VIRI IN LITERATURA: 1. J.Medved: Izraba zemljišča in tržna usmerjenost kmetijstva v SR Slove- niji leta 1969. GV. XLV, Ljubljana 1973, str.3-18 J.Medved: Tržna usmerjenost kmetijstva v SR Sloveniji leta 1974. Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1976 48 strani tipkopisa in 15 kart 2. Zavod za statistiko SR Slovenije, obrazec PO 32-a 3. Zavod za statistiko SR Slovenije, obrazec PO 33-b 22