Naročnina mesečno
29 Um z« inozemstvo +4 Dtn — ne-deliska i7<)<>jti celoletno "Ki IJin. za inozemstvo Ud I )in
LI r e cl u i š i v o ie * KonilHi |evi ul h/lll
Teleloui unalitiMva: dnevna služb« 20V) — nočna ^ччћ JV44 io 2trt0
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cek. račun: Ljub« I ju na šl lO.hMl in 10Л4Ч za uiserate: šara ie»o *lv Zacret) VJ.Olt, Ргнаа-I Jima i 24.797
Uprava. Kopitarjeva h. lelclon .'4V2
izhaja vsak dnu ziuiraj. razen pomleliko in dneva po prazniku
Srečne in milosti polne božične praznike želi vsem prijateljem, naročnikom, dopisnikom in inserentom uredništvo in uprava.
Moratorij na Madžarskem
Proglasitev v petek - Bethlen je zapravit 8 miliard
Božična miset za naš čas
Kako dolgo je že, kar smo v miru in veselju ln tako s celo dušo in srcem mogli praznovati ljube božične praznike, se vdajati sladkim skrivnostim, ki nam jih v teh dneh stavlja pred oči Cerkev, pa uživati prijetno radost toplega domačega božičnega razpoloženja? Ko so bili že dnevi pred prazniki polni z ljubeznijo navdihnjenih priprav in pričakovanja?
Kakor da bi v naših dneh vse to minulo. Ljudem je tako zelo težko otresti iz glave moreče skrbi za vsakdanji kruh, njihovo srce je čisto upehano od neprestanega gona zn minljivimi dobrinami Moramo si odkrito zastaviti vprašanje: ali emo v tem direndaju sploh zmožni pravega božičnega razpoloženja, ali eo naše duše pripravljene, da prisluhnejo veselemu oznanilu miru in odrešenja ...
Odrešenik, ki ga proslavlja božič, prihaja na svet kot dete, v plenice zavito in v jasli položeno. PomoČuik, ki je sam ves nemočen, prinašalec darov, ki je reven, rešenik, ki pa je zapuščen... To ni za naš časi Sodobni svet gotovo ne išče — otroka. Išče finančnika, ki bi mu pričaral novih Blatih virov, išče državnika, da ga popelje iz sedanjega političnega kaosa, išče socialnega reformatorja, ki bi vsem mogel vstreči, revežem in bogatinom, pa da bi nikomur ne bilo treba ničesar žrtvovati. Za takimi veljavnimi avtoritetami se poganja naš čas in čaka, da k njim pošlje svoje časnikarske poročevalce poizvedovat mnenje in mišljenje. Toda kaj bi z-otrokom, ki povrhu leži še V bornem hlevu med živino in pastirji!
Tako modruje naš vase zaverovani svet. Vendar mu ves domišljavi napuh nič ne pomaga. Končno bo le treba iti v Betlehem, in to čimprej, da oe pridejo aad nas še hujši časi. Nočemo s tem reči, da ne bi potrebovali finančnikov, dalekov'* niti državnikov iu modrih preobraževalcev družbe. Da bi le prišli, polne roke posla bodo imeli! Toda je nekaj Čudnega s sodobno Človeško družbo: Saj ee ne more reči, da bi na svetu ne bilo velikanskih množin dobrin, ki so potrebne za življenje in gospodarstvo človeku. Tudi denarja je veliko med ljudmi in sicer tudi med širokimi ljudskimi masami. Tehnika, prometna sredstva in vsemogoče ».veze so na višku. Toda zadovoljstva in miru — nI. IPcgrešamo ga med revnimi in bogatimi. Zadovolj-oost je roža, ki jo najtežje najdete. Toda vsepovsod nič koliko nejevolje in pritožb. Poleg finančnikov, državnikov in socialnih reformatorjev je clovešlvu treba za srečo še nekaj, česar mu oni po morejo dati, in to je prenovljenje duš^ Prenovitev duš pa prinaša iu oznanja ravno božje Dete v betleheinskih jaslicah.
Vemo, da skušajo reformirati duše tudi — •boljšpviki. Z radikalnimi sredslvi se trudijo, da ustvarijo druge zunanje razmere. Prepričani so, da bodo v drugačnih razmerah doraščali ludi drugačni ljudje. Mnoge, zlasti mladino, so umeli navdušiti za svoje cilje. To je zunanja reforma, ki se bo maščevala nad svojimi očeti tisti hip, ko bo izostal obljubljeni paradiž na zemlji. Maščevala se bo. ker se laska človeškim slabostim in ker je razbila naravni človeški edinici, ki 6ta zakon in družina. Ako obljubljeno in pričakovano bogatejše, udobnejše, na zunaj boljše življenje izostane, se bo vsa tista občeslvena zavist, ki jo hočejo vzgojiti, prevarana in razočarana zrušila. Nravno in etično življenje mora namreč le od znotraj na ven rasti.
Notranjo duhovno reformo prinaša človeštvu edinole betlehemsko Dele. Kristus ni bil finančnik, ne državnik, on ni pričel z zunanjimi napravami, ampak je posegel v človekovo notranjost. Novi. boljši ljudje uaj ustvarijo nove, boljše razmere. »Božje kraljestvo je v vaslt Deloma so ljudje izpolnili nalogo, ki jim je stavljena od božjega Reformatorja. Žal, da le delno in ne popolnoma. Ko bi njegovo postavo ljubezni in pravice človeštvo docela izvedlo, bi danes njegov nauk bil svetovni zakon, vsaj v krščanskih deželah. Odvisno je o<l kristjanov, v koliko božjo postavo spreminjajo v živo življenje.
Za naš čas, ki Je tako poln gospodarskih strok, ima božični praznik prav poseben pomen. Mogli bi reči, da je našim razmeram ln potrebam najbolj odgovarjajoči praznik. Stvarnik, ki stopi na zemljo v podobi ubogega deteta, zahteva pravičnost in ljubezen. Pravičnosl do vsakogar, tudi do najrevnejšega. Zahteva, da ima vsakdo človeka vredno življenje, hrano, obleko in stanovanje. Zahteva. da se z ljudmi postopa kot se za Človeka apoilobi. Betlehem zahteva pravičnost! Pred nekaj dnevi je zapisal »Osservatore Romano«, papežev list, sledeče:
Ni dovolj, da se tlačenim daje pogum in da t-e zanje zanimamo. Vse premnogoštevilni so tisti, ki mislijo z miloščino in Vineencijeviml konferencami vse odpraviti, nič pa ne slore, da zlomijo sužnost tolikih delavcev, ki so jo papeži devetnajstega in dvajsetega stoletja tako ostro ožigosali. Preden kdo govori o ljubezni mora izpolniti pravico. Začetek ljubezni Je pravica, pravi Lacor-daire.i
Pariz, 24. Napoved moratorija na Madjar-skem za inozemske dolgove je zelo vznemirila pariške gospodarske in politične kroge. Saj je znano, da je Francija še avgusta meseca posodila Madjarski 90 milijonov pongov. To se jc zgodilo v prvi vrsti zato, da bi se Madjarska pritegnila v francosko politično območje. Kolikor zadeva bližnja napoved moratorija zasebne gospodarske kroge v Franciji, se ti tolažijo s komentarji tukajšnjih listov, da gre za moratorij le velikih inozemskih poisojil ne pa za ukinjenja izplačevanja obresti in amortizacijskih obrokov, ki izhajajo iz povsem zasebnih terjatev napram madjarskim zasebnikom, to je trgovcem. Nacionaliotični tiek tolaži gospodarske kroge, da gre samo za takozvani »trans-fermatorij«, to че pravi, da ne bodo madjarski upniki plačevali svojih dolgov več v tuji valuti, zlatu enakovredni, temveč v madjarski. Plačevanje se bo vršilo s posredovanjem madjarske državne banke.
»Matin«, ki navadno pove mnenje zunanjega ministra Brianda, meni, da bodo od moratorija izvzeta ta-le posojila: Posojilo Zveze narodov iz leta 1924 (250 milijonov švicarskih frankov), boni državne blagajne iz leta 1923 (5 milij. pengojev), Rotschildovo posojilo (3.5 milij. funtov) in posojilo Banke za mednarodna plačila v Baslu (20 milij. švicarekih frankov). Seveda izraža "Matin« le upanje, da bi madjarska vlada izvzela ta posojila, gotovega pri vsem tem ni nič. Tudi še ni gotovo, da ue bo moratorij zadel tudi zasebnih inozemskih posojil,
Iz komentarjev tukajšnjega tiska je razvidno, *da ne gre na Madjarskem samo za gospodarsko, temveč tudi- za globljo državno krizo socialnega in političnega značaja. Karolyijeva vlada se nahaja pred padcem. Dedščina, ki jo je prevzela od Bethlena, ki ni samo v zunanji politiki, temveč tudi v gospodarskem pogledu z zapravljanjem zavozil državo v hudo stisko, je za Karolyija pretežka. Čujejo se žc glasovi o novi diktaturi, Iti naj bi jo vodil honvedni minister Gombes. V parlamentu so se zopet oglasile hude kritike na račun francoske vlade, češ. da je lahkomišljeno posojala denar drugim državam, kakor n. pr. Madjarski in Franklin Bouillon je že napovedal posebno interpelacijo v tej zadevi.
Budimpešta, 23. dec. AA. Madjarska brzojavna agencija poroča: Finančni minister Koranvi je izjavil sntrudniku madjarske brzojavne agencije, da bn madjarska vlada, kolikor bo mogla, stremela pn tem, da se v sedanjih izjemnih okoliščinah doseže odgoditev rokov izplačil obvez do tujih upnikov. Vsi državljani izpolnjujejo v doslovnem pomenu besede zakonite obveze in nihče se ne upira potrebnim žrtvam, da koristi splošnim interesom.
Zakon o vladni narediti plode načinov izplačil inozemeeni bo pn vsej verjetnosti objavljen v potek.
Pariz, 28. dec. AA. »Temps«- posveča uvodni članek Madžarski in naglaša. da je Madžarska ena izmed držav Osrednje Evropo, ki stoji tu trenutek pred zelo resnimi političnimi in gospodarskimi težke vami. Temps našteva te težkoče, nato pa se vprašuje, v koliko utegnejo vplivati n;i zunanjepolitično orijentacijo Madžarske. Ta politika, piše list, Je popolnoma vsebovana v zahtevi po reviziji trianonske mirovne pogodbe. Madžarska bn vodno na strani tiste velesile, ki bo stopila na pot revizije mirovne pogodbe, katera ji je začrta'« njene prirodne meje. To dejstvo, trdi list. pojasnjuje njeno prlbližavanje Italiji. To približevanje јг omogočilo, da se je na Madžarskem razvilo mnenje, da bi se mogla rešiti iz svoje osamljenosti. Toda, dodaja list, za katero ceno? Po drugi strani pa je vstalo upanje po zhli/anju med Budimpešto iu Bukarešto in sicer po obisku grofa Bcthlcnu pri romunskem kralju Karulu. Toda zdi se, da spričo sedanjega mednarodnega položaja po tej poti ne bo mogoče priti delj kakor samo do pomiritve v ro-munsko-madžarskih odnoSajih. ker temelji romunska politika odločno na solidarnosti držav Male antante.
Tako s stališča zunanje kakor notranje politike se Madžarska nahaja v stanju pričakovanja. Ona mora izkoristiti vsako priliko, ki se .ji pokaže. Madžarska je država, ki še išče pot, po kateri naj bi šla in se zelo trudi, da se znajde v vseobči zmedi, ki vlada danes na svetu.
Budimpešto, 23. dec. AA. Korbiro poroča: Madžarska vlada obvešča, da bo v prihodnjih 12 mesecih vrnila svoje inozemske dolgove v določenih rokih. Zneski bodo vrnjeni deloma v tuji valuti, deloma v pengih. Denar bo izročen najprvo madžarski narodni banki, ki ga bo nato izročila upnikom.
Glede zasebnih kratkoročnih posojil želi madžarska vlada, dn bi upniki dovolili da'jša odplačila.
Te svoje ukrepe in želje utemeljuje madžarska vlada s padcem cen najvažnejših predmetov
madžarskega izvoza. Vlada zaradi tega ni mogla preskrbeti potrebno množino deviz za odplačilo svojega dolga v inozemstvu. Vlada je morala zaradi tega s 23. dec. ustaviti odplačilo državnih in zasebnih dolgov v tuji valuti. Devize, ki jih ima narodna banka na razpolago, bodo v prvi vrsti namenjene servisu 7 in pol odstotnega državnega posojila ij leta 192-1, tnrej posojila Društva narodov. Presežki se botln uporabili za druga posojila in dolgove.
Zunanji dolgoročni dolgovi tvorijo dve kategoriji. V prvo kategorijo pridejo dolgoročni dolgovi, pokriti s posebnimi garancijami, kakor so n. pr. posojila na državne bone, sklenjena 1.1931 v Parizu in v drugih mestih, ter posojila, sklenjena na bazi mednarodnih pogodb, kakor n. pr. izplačila obvez do občinske blagajne.
V drugo kategorijo pridejo drugi dolgoročni državni in zasebni dolgovi, ki se bodo zanje izplačane vsote deponirale pri madžarski narodni banki v korist upnikov.
Budimpešta, 23. tleč. ž. Na Reji parlamenta Je podal predsednik izjave o božičnem razpustu parlamenta ter sporočil, da bo sklican 14. jan. 1932. Poslanec Brodv je zahteval, da pride na dnevni red predlog Karla Rassaya, šefa demokratske stranko, ki zahteva splošno tajno volivno pravico. Zahteval je, da se Rassayu da možnost, da svoj predlog obrazloži. V svojem nadaljnjem govoru je Brodv do-
kosal, da jc Betlilcnovn vlada v nekaj letih razmetala 8 milijard I)in narodneKa premoženja, ne da bi bil tn izdatek krit s proračunom. Tudi parlament ni imel pojma o tem velikem izdatku niti ga ni nikoli odobril. Zahteval je nadalje, da se predložijo parlamentu vsi zaključni računi.
Budimpešta, 23. dec. ž. >Az Kst« poroča, da se v Madjarski pripravlja zakonski predlog o konverziji kinelekih dolgov. Zakon se izdeluje nn bazi romunskega zakonskega predloga, o katerem se bo-razpravljalo v romunskem parlamentu po novem letu. Kakor v Romuniji tako tinti v Mndjarski želijo, da se z zakonom zniža obrestna mera kmetskib dolgov za najmanj 2 do 3%. Kratkoročna posojila se hočejo pod silo spremeniti v dolgoročna posojila, dolžniki pa bodo svoje dolgove vračali v anuitetah. Osnovana bo banka za razbremenitev zemlje ter bo izdala obveznico z garancijo države, s katerimi bo plačala upnike, s katerimi bo prišlo do sporazuma. Na obveznice bo narodna bankn dala posojila v nominalni višini 70%. Vlada bo predložila načrt v najkrajšem času parlamentu. Vodja stranke malih posestnikov Ivan Мауег je izstopil iz vlade in zapustil zedinjeno stranko. Zaradi njegove ostavke je sprejel včeraj guverner llorthy delegacijo malih posestnikov iz raznih krajev Madjarske, ki so mu obrazložili težko stanje malih posestnikov. Pri Hor-thyju so sporočili, da kmetje niso zadovoljni s sedanjo politiko madjarske vlade.
Ratifikacija Hooverovega moratorija
Kak o gl eda Amerika na Evropo
.N'ewyork, 23. dec. tg. Senat je po 11 urni debati po polnoči s 69 : 12 glasovom končno ratificiral Hoovorjev moratorij, ki bo Se danes s podpisom predsednika stopil v veljavo. Z veliko večino pa je bilo odklonjenih 10 dodatnih predlogov, da se zakon končno spravi pod streho, mod drugimi tudi resolucija Shipatenda, da mora ameriška vlada jasno pribiti, da kongres ne odobrava izrek o vojni krivdi v g '.'31. vereailleske mirovno pogodbe, dalje tudi predlog, da naj bi bila ratifikacija odvisna od revizije vernailleske mirovne pogodbe in od vrnitve nemških kolonij Nemčiji. Obe ti dve odklonitvi sta bili izglasovani v razmerju 03 : t.rj. Stari Hooverjev nasprotnik senator Johnson iz Kalifornije je potem naglašujoč svoje nasprotstvo proti Hooverju, nalašč predlagal stari Hooverjev načrt, da naj se moratorij nanaša tudi na nezavarovane reparacije. Utemelju-
joč svoj predlog, je očital Hooverju, da pusti, da mu Francozi plešejo po glavi. Izjavil je, da izpremeni-tev prvotnega moratorljskega načrta na korist Francije odvezuje 286 poslancev in 08 senatorjev od junijske obljube, da bodo glasovali za moratorij. To jo bil najdraniatičnejši trenutek razprave, med katero so bili prisotni skoraj vsi diplomati.
Wnshing'on, 23. dec. tg. Originalno reSitev problema dolgov je v senatni debati predlagal v zelo polemični obliki senator Johnson. Rekel je, dn bi Nemčija lahko plačala reparacije, če bi se vsak Nemec odrekel eni čaši piva na dan, prejšnji zavezniki pa bi lahko plačali svoje dolgove Ameriki, če bi se vsak Anglež enkrat na mesec odrekel kinematografu, če bi se vsak Francoz na leto odrekel enenm vrču vinu in vsak Italijan vsak dan eni cigari.
Vzrok nesreče v Vatikanu
Odtfovedaii so gtauni stebri pod sihslinsko dvorano
Mini. 23. dec. tg. Reševalna dela na belveder-. kem dvorišču so trajala vso noč. Šele ob polnoči so potegnili izpod ruševin truplo ponesrečenega učenjaka dr. Vantassa. Od pelih delavcev, ki so bili zaposleni v dvorani, se do tedaj 4 niso javili, tako da je računati s tem. da so mrtvi. Papež sam nadzoruje reševalna dela. Vzrok nesreče je najbrže ta, da so [Kipustili trije glavni stebri čitalnice, na katerih so ravno sedaj izvrševali popravila. V globino je padlo okoli 20.000 knjig, večinoma dela iz ročne knjižice, ki jih bo večinoma mogoče nadomestili
Po oficielntcm vatikanskem opisu so popustili srednji podporni stebri v sikstinski dvorani in potegnili za seboj 3 oboke. Ročna biblioteka je z katastrofo izgubila skoro vse .spise o Nemčiji in Avstriji in del spisov o Angliji. Izgubljen je poseben
katalog o kanonskem pravu in specialni katalogi vatikanske biblioteke, zbirka raznih strokovnih listov in težki folianti s fotografičnimi reprodukcijami dragocenih vatikanskih spisov, skupilo okoli 15.000 knjig, od katerih se bo del lahko nadomestil, samo redki katalogi bodo ostali deloma nenadomestljivi. Za učenjake, ki so študirali v vatikanski knjižnici, bo postala ta izguba zelo občutna. Del zelo dragocenih kodeksov, ki so bili shranjeni v stekleni omari, so šele pred par tedni postavili v to dvorano. Danes dopoldne so našli trupli dveh ponesrečenih delavcev. Od zunaj ni tnnogo videti od katastrofe, ker je vatikanska policija okoli trga postavila žične ovire, da prepreči tatvine knjig. Mnogi tajni policisti branijo dostop vsakomur. Tudi je prepovedano vsako fotografiranje.
Razorožitvena konferenca bo odgodena?
Bo azen v pacifističnih krogih
London, 23. dec. tg. Angleška vlada je po svojih zastopnikih v inozemstvu poizvedovala, kakšno stališče zastopajo druge vlade o tem, da bi sc od-godlla razorožitvena konferenca, ki jc določena na dan 2. februarja. Iz vladnih krogov se doznava, da bi v Angliji, ne da bi želeli odgoditev konference, vendar raje imeli poznejši termin, da bi med tem mednarodna repuracijsku konferenca dosegln kake rezultate in ker bi napetost, katera je nastala v re-paracijskoin vprašanju, lahko motila potek razorn-žitvene konferenco.
Pariz, 23. dec. tg. Angleški predlog, da bi se razorožitvena konferenca odgodila. Je v Parizu povzročil presenečenje, ker je ministrski predsednik Laval v svojem zadnjem govoru v poslanski zbor-
Božični zvonovi kličejo letos, v letu stiske in bede, bolj kot kdajkoli k pravičnosti.
Vabijo pa tudi k ljubezni, ki jo zahteva betlehemsko Dete. Sebičnost praznuje svoje orgije, ker so ljudje pozabili na nauk Novorojenega. Sili nočejo biti v uživanju moteni, čeprav drugi stradajo. Kako glasen klic doni iz betlehemskega lilev-ca po reformi duši Iz jaslic nas pozdravlja božje Dete, na čigar ramah sloni svetovje in iz čigar ust priteka božja modrost. Ljudem prinaša svobodo otrok božjih, ter bogatine rešuje suženjstva mamona in jih uči, da jim Je imetje dano le zn lo, da morejo veliko dobrega na zemlji storiti. 11».
veži pa imajo v betleheniskem Detetu svojega najbolj ubogega brata. Tudi najtežji časi so božji časi. Vernega človeka zato tudi velike stiske ne bodo spravile v obup. Naj še lako divjajo viharji, luč njegovega srečnega miru ne bo ugasnila, ker se ne hrani s pozemskim oljem. Gospodarska kriza je gotovo res strašna, toda neozdravljiva bi postala šele tedaj, če postane kriza vere. Kdor je našel Dete v jaslih, tega nobena stvar več ne loči od njega. Res so hudi časi, toda verni kristjani morejo kljub težkim dnem pri hetleheuiskem Detetu praznovati vesel božiči
niči napovedal, da bodo francoski delegati priHi v Ženevo ob določenem Času. »Populaire-j se zeio boji za ii6odo konference. Pctit Pnrlsienuec poroča iz Washingtona, da izvolitev londonsi<ega poslanika generala Davvesa za voditelja ameriške delegacije namesto Stimsona, ki Je prvotno iio-oi priti osebno, pomeni, da tudi Stimson ne upa na velik uspeh konference. Stimson Je nedavno reke! nekemu evropskemu diplomatu, da je rešitev raz-orožitvenegu vprašanja nemogoča, dokler se ne re Sijo sedanje resne politične težkoče.
Gradnja šoUske роНШтке v Liubijan!
Belgrad, 23. dec. A A. S sklepom gradbenega ministra se odobri elaboral za gradbo šolske poliklinike v Ljubljani v revidiranem proračunskem znesku 1,694.502 28 Din, tako da tehnični oddelek banske uprave v Ljubljani razpiše in izvedo prvo ofertalno licitacijo v zakonitem roku 30 dni.
Proračunski deficit v AnffHH
London, 23. dec. AA. Po uradni statistiki znaša proračunski deficit 217.937.000 funtov.
Dunajska vremenska napoved: Za enkrat še no bo veliko spremembe sedanjega vremena, pozneje pa bo morda postalo bolj oblačno
Svetovni položaj v tuči sovjetov
Za propagando prirejena poročVa rišejo položaj sovjetov
v najbolj rožnatih barvah
Moskva. 23. doc. ž. V prisotnosti diplomatskega zbora je bilo snoči v Kremlju otvorjeno zasedanje centralnega izvršilnega odbora Sovjetske nnije. Predsednik Petrovski je v svojem govoru izjavil, da se je izvršilni odbor sestal na predvečer izvedbe petletnega načrta. Posebno v teku zadnjih treh lel, je poudaril Petrovski, so bili doseženi ogromni uspehi na vseh področjih socialnega in gospodarskega življenja. Samo v teku enega leta je bilo zaposlenih novih 2,700.000 delavcev, v lotu 1932. je predvidena graditev novih industrijskih podjetij v vrednosti 21 miljard rubljev. Narodni dohodki bodo dosegli 49 miljard rubljev. Ti silni uspehi po-kazujejo istočasno tudi učvrstitev sovjetskega sistema.
Za Petrovskim je govoril Molotov, ki je po-ndaril, da je vsa industrija izpolnila svojo nalogo že v teku treh let, čeprav je bila ogromna naloga določena v petletnem načrtu. Za leto 1933. je predvidena produkcija v znesku 33 miljard 495 milijo-
nov, že v teku treh let pa je dosegla 22,107 miljard. V petletnem načrtu jo bilo določena investicija v višini 47 miljard rubljev, sovjetska Rusijn pa je investirala že v prvih treh letih 33 miljard. Do sedaj je kolektivizirano 02% malih kmečkih posestev. V prihodnjem letu bo Sovjetska Rusija razpolagala s traktorji v jačini 1 milijona konjskih sil. število delavstva v petih letih je naraslo na 16 milijonov, sedaj pa jo že naraslo na 18.7 milijonov in bo koncem leta 1932. znašalo 21 milijonov.
Kar se tiče mednarodnega položaja, je izjavil Molotov, da je glavna naloga sovjetske vlade, da se okrepi v duhu mirnega razvoja Sovjetske Rusije in splošnega miru. Vodijo se pogajanja s Poljsko za sklenitev nenapadalnrga pakta. Upati je, da se bodo pogajanja v najkrajšem času uspešno končala. Istotako so bodo sklenile slične pogodbe že v najkrajšem času tudi z Romunijo, Finsko in Letonsko. Kar se tiče dogodkov v Mandžuriji, je nevarnost, da se ta spor razširi. Zaradi tega opazuje Sovjetska
Unija z največjo pozornostjo razvoj dogodkov, kor se ne sme pozabiti, da Sovjetska Unija meji z Mandžurijo. Prepričani smo, da bodo naši hrabri junaki na Daljnem Vzhodu znali čuvati in braniti našo mejo. Ta izjava jo izzvala burno odobravanje.
Kar se tiče splošne razorožitvene konference, jo izjavil Molotov, da na to ni treba polagati nobenih posebnih upov. Vlade kapitalističnih držav delajo na tem, da rnzbijejo konferenco in da si osi-gurajo nadaljnje oboroževanje. Sovjetska Unija stoji čvrsto na stališču vseh dosedanjih načrtov za splošno ali delno razorožitev. Razorožitev in ohranitev miru, to je najvažnejša podlaga sovjetske politike. Vse pa izgleda, da so kapitalistične države vsem razorožitvenim predlogom smejejo in da se pripravljajo na nove pustolovščine. Položaj postaja vedno bolj napet in zamotan. Že večkrat se je poskušalo I z vsemi mogočimi provokacijami zaplesti Sovjetsko j Rusijo v vojno, zlasti v Mandžuriji.
Nacionalistična akcija proti irancasho-rushemu pakta
OGLASE ZA NOVOLETNO STBVILK0 posebno novoletna voščila, sprejema naša uprava Se do vključno torka 29. decembra. Po tem dnevu dospela oglasna naročila bomo mogli izvršiti le v okviru možnosti. Izvzete so osmrtnice iu podobne neodložljivo objave.
Pariz, 23. decembra. Čimbolj se bliža odločilna bitka ined levico in desnico, tembolj se oglaša nacionalistični tabor, ki je proti vsaki preusmeritvi francoske zunanje politike. Nacionalistični elementi Francije ne proglašajo samo ne-dopustnost vsake redukcije francoske vojne moči in pa podminiranja reparacij, ampak dvigajo odločen protest tudi proti vsakemu sporazumu z ruskimi sovjeti.
Takt k tej kampanji je dal »Echo de Pariš«, ki je objavil včeraj besedilo pogodbe o nenapada-nju med Francijo in Rusijo, ki je od obeh vlad popolnoma odobrena in bo stopila v veljavo, kakor hitro bodo sovjeti sklenili analogen pakt s Poljsko. Pakt določa bistveno:
1.	Francija in Rusija ne bosta nikoli druga drago napadali.
2.	Če bo drugi napadel Francijo, bo Rusija ostala popolnoma nevtralna; enako Francija ne bo podpirala nikogar, ki bi napadel Rusijo.
3.	Nobena izmed obeh držav-podpisnic ne bo sklenila s kakšno drugo državo pogodbe, ki bi imela namen, da prepreči nakupovanje ali prodajo blaga od države sonodpisnice. Ncbena izmed držav podpisnic ne bo branila svoji sopodpisnici, da od nje kupuje ali njej prodaja svoie produkte.
4.	Francija ne bo podpirala nobenih akrij. ki bi imele namen strmoglaviti sovjetski režim. Istotako Rusija ne bo dajala nobene opore propagandi. da bi se 9 silo prevrnil obetoj^či red in mir v Franciji. Francija pa tudi ne bo trpeia na svojem teritoriju nobene organizacije, ki bi prisvajala komu kakšne suverenske pravice na ruski teritorij, katerega vladajo sovjeti.
5.	Ustanovi se poravnalno postopanje, da se likvidira vsak konflikt, ki bi nastal med obema pogodbenicama
6.	Ta pakt velja 2 leti, odpove se pa lahko eno leto pred potekom.
Desničarsko časopisje vehementno napada ta pakt, češ da je določba, s katero se Rusija obvezuje, da ne bo podpiraia subverzivne propagande v Franciji, iluzorična. ker se sovjeti takih obvez sploh ne drže, pač pa bo paragraf 4 pomenil izgon onih ruskih rodoljubov, ki se v Franciji bore za osvoboditev Rusije od tiranov, zlasti pa bo prizadel zastopnike Georgije. ki nikoli niso priznali za-sužnjenje svoje domovine pod boljševiški jarem. Nacionalistom se tudi ne dopade paragraf, ki dopušča ruski dumping. Desničarji, ki seveda nočejo videti velikega političnega in gospodarskega dobička, ki ga ta pakt prinaša Franciji, zlasti silovito napadajo Brianda.
V normalnih razmerah bi ta nacionalistična akcija ne imela nobenega izgleda na uspeh, lahko pa nekoliko oplaši vlado sedaj, ko je francoska javnost skrajno nezaupna napram Nemčiji, o kateri vsi mislijo, da uživa tajno podporo sovjetov. Vendar pa je usoda tega pakta, ki bi utegnil mednarodno politiko močno preusmeriti, bistveno odvisna od tega, ali se bo posrečilo Poljski, da se sporazume i Rusijo. Vladni krogi uaglašajo. da bi rusko-francosko-j)o!jska pogodba pomenila popolno izolacijo Nemčije oziroma nemškega fašistične-. ga in revanšnega nacionalizma, kar bi mednarodni i položaj jako olajšalo. Desničarji pa odgovarjajo, i da bi sovjeti igrali v tej »antanli« slejkoprcj svojij ' dvolično vlogo.	jft'-:
Kitaj brez smeri in brez moči
Le moeni in brezobzirni ima prav - Kitaisha mladina poživlja
h slogi in obrambi domovine
London, 23. dec. Japonska armada se v koloni 20.000 mož čezdalje bolj bliža mestu činčovu in je dospela že do mesta Fukumen na progi Muk-den-Cinčov. to je kakih 100 km od Cinčova. Razpoloženje jaj>onskih čet, ki so dobro opremljene in imajo pomoč letal, lahkega topništva in avtomobilov, je izvrstno. Angleški in ameriški vojni ataše v Mukdenu sta se zelo prizadevala, da bi Japonci pohod na činčov opustili, češ da se tam nobena kitajska armada ne zbira, toda Japonska je odgovorila, da ima čisto drugačne informacije. Protest angleškega zastopnika izvajajo japonski listi iz tega, ker je železnica Cinčov-Peking v rokah angleške akcijsko družbe, ki se seveda boji za pro-net Japonski glavni stan v Mukdenu zagotavlja, da bo činčov zavzet še pred božičem.
Medtem se na Kitajskem gode čudne reči. Ddstopivši predsednik republike Cankajšek, ki je doslej bil ostal v Nankingu, je nenadoma odpotoval z letalom neznano kam. Eni menijo, da se je odpeljal naravnost v činčov, da organizira obrambo proti Japonski, drugi pa menijo, da se je umaknil is Nankinga zato, da ne bi slal na poti imenovanju nove vlade, ki jo mislijo na vsak način prevzeti Kantonci.
Vendar ee nahajajo člani kantonske stranke v težavnem položaju, ker nimajo opraviti samo s konkurenco neštetih generalov in strankarskih voditeljev, ampak tudi z močno agitacijo komunistov, ki imajo zaslombo predvsem v delu dijaštva. Ker so 22. t. m. podali ostavko tudi oni člani bivše Čankajšekove vlade, ki so ostali na svojih mestih samo začasno, nima prav za prav Kitajska sedaj nobene vlade, ampak eamo začasnega predsednika v osebi Linčena.
Upanje Kitajcev, ki pravijo, da bi bil ravno sedaj pravi trenutek zn intervencijo Amerike, je menda šlo po vodi, ker ameriški podtnjnik za zunanje zadevo Castle izjavlja, da ameriška vlada nikakor ni poslala Japonski energične protestne note radi zasedbe činčova, ampak jo je samo prijateljsko obvestila o svojem stališču v tej zadevi.
Kitajski dijaki nadaljujejo s svojo akcijo, v kateri pozivajo kitajske politike, naj poravnajo svoje medsebojne spore in naj napovedo Japonski vojno. Dijaki poživljajo kantonsko vlado, naj dela za sporazum med južnim in severnim Kitnjem. : Tako je edinole mladina na pravi poli, je pa na-j pram rivalitetam politikov in generalov brez moči.
Vatikan in Hitler
Abotna prizadevanja zaplesfi Vatikan v nemške politične spletke
r.i rlin. 23. dec. AA. PoliliPni krogi pozorno zasledujejo prizadevanje nacionalnih socialistov, da bi so zbližali Vatikanu. To zbližanje naj bi pripravilo teren za sporazum z nemškim centrom. Po informacijah. ki so prispele v Nemčijo iz Vatikana, je baje kongregacija za izredna verska vprašanja razjn-avljala o nemški nacionalni socialistični stranki in sklenila, da bo priporočila nemškim škofom, naj so približajo nacionalno-socialisličnim voditeljem. Poročilo o tem je objavil list »Mittelrheinische Volks-eilnngc. List se sklicuje na potrdilo iz cerkvenih krogov.
To poročilo pa najbrž ne bo točno niti po svoji vsebini, niti po svoji obliki. Vernški škofje niso dali nobene izjave o kakem sklepu kongregacije ijlode vprašanje nemških nacionalnih socialistov.
Befgrofefte vesti
Bclsrad. 23. dec. 1. Nj. Vel. kralj je na predle'* vojnega ministra odlikoval a Karagjorgjevo •z . io III. reda sanitetnega generala dr. Stajič D.
J jrd.iua.
Belgrad. 23. dec. 1. Avstrijska narodna banka
je objavila novo naredbo o dovolitvi inozemskih drv'.«: onim avstrijskim državljanom, ki potujejo v inozemstvo. Nova odredba je tako otežkočila nakupovanje valut za potniške svrhe, da jo v resnici skoraj onemogočila potovanje avstrijskih državljanov v inozemstvo.
Belgrad, 23. dec. 1. V šolo za sestre Društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije t Belgradu
Prav malo verjetno je, da bi bila kongregacija zavzela tako stališče brez zaslišanja nemškiji škofov. Dejstvo pa je. da skuša vodstvo nemških nacionalnih sorialistov že več tednov, da bi izboljšalo svoje odnošaje s katoliško cerkvijo. Nacionalno-sociali-stičiii publicist Feder se v svoji najnovejši knjigi izogiba formulacijam kulturnega programa, ki bi utegnile nasjirntovati naukom katoliške cerkve. Tudi Hitler se v svojih zadnjih člankih previdno izraža. Jasno je, da je Vatikan o teh dogodkih poučen, da pa ne bo nasedel vabam nacionalno-socia-listične stranke. Izključeno je, da bi mogel Vatikan pokreniti kako akcijo v korist nemških nacionalnih socialistov in da bi sploh hotel dezavuirati svoje škofe v Nemčiji.
je napravilo prošnjo sto kandidatinj, od katerih je bilo sprejetih 37 kandidatk Na pripravljalnem tečaju je ostalo eamo 35 kandidatk, od katerih so položile izpit z odličnim uspehom samo 4. s prav dobrim uspehom 11, 7. dobrim uspehom 19 kandidatk, 1 kandidatka pa je jmdla iz enega predmeta, fcola je dobila novo ravnateljico gospo dr. Danico Veljović.
Belgrnd, 23. dec. A A. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic ee uvrsti v izjemno tarifo 1 c (črni premog) tudi postaja Celje,
Zagrebška vremenska napoved. Precej slalno in nekoliko tople j«.
Katastrofalen padec cen na Poljskem
Varšava, 23. Nezmožnost krmiti živino in splošno osiromašenje kmetskega ljudstva v vzhodnih provincah je povzročilo katastrofalen padec cein ogveje živine, svinj in ovac. Tako so prodajali na trgu v Varšavi živega ovna za 2 in pol do 3 zlote, za živo svinjo 60 groiev, enako za kuro ali pa za en kilogram telečjega mesa, ki so ga tudi prodajali za 60 grošev! Za konje so mašetarji ponujali 10 in še mani zlotovl Nek kmet je iz jeze koraja, ki ga je prignal na trg, utopil; drugi kmet je prodal grivo in rep, ki ju je konju odstrigel, konja samega pa pustil na trgu, naj ga vzame kdor hoče zas-tonj, v nadi, da boeta konju griva Ln rep čez par let zrastla do primerne dolžine. (1 zlot je danes 6 Din 33 par.)
Bazelska konferenca končala delo
Curih, 23. dec. tg. Po dolgih težavnih pogajanjih, v katerih so se do zadnjega trenutka vrstile jiude razj>rave, se je danes pojioldne ob 17.30 jx>-srečilo doseči v vseh važnih vprašanjih načelen sj>orazum, tako, da bo posebni odbor bazelske mednarodne reparacijske banke danes lahko končal svoje delo. Sedaj so še vrši razprava za nekatera formalna vprašanja, ki pa končnega rezultata ue morejo več sj>remeuiti. Nocoj ob 20.30 se bo na plenarni seji podpisalo etrokovuo mnenje posebnega odbora ua podlagi angleškega besedila. Na plenarni seji pa bodo pooblastili predsednika odbora Benedueeja, da {»odpiše v imenu odbora ostala tri besedila. Nocoj bodo izdali komunike o dogodkih nocojšnjega večera.
Pogreb Arnalda Mussolinija
Milan, 23. dec. tg. Pokojni Arnaldo Mussolini se je v svoji ojioroki priznal za katoličana. Zahteval je enostaven verski pogreb v grobu svojega sina brez nej>otrebnih vencev in govorov. Svojemu bratu, kateremu je bil vse življenje zvest, pa želi srečo v nadaljujem življenju. Dopoldne so po žalni maši, kateri so prisostvovali skoro vsi člani vlade, prepeljali truplo na kolodvor, da ga pokopljejo v domači Campagni.
Milan, 23. dec. AA. Davi ee je vrtil pogreb Arnalda Museolinija ob navzočnosti veeh političnih oblasti, veeh ministrov, 200 senatorjev in poslancev ter županov mest Milana, Forlija, Predappija, Mer-cata, Saracena in drugih mest, dalje bergamskega vojvode in velikanske množice ljudi.
Krsto e pokojnikovim truplom so nesli uredniki lista »Popolo d' Italia« na ramah od redakcijskih prostorov lista pa do cerkve sv, Marka. Za krsto so peš korakali ministrski predsednik Mussolini z ženo in sinovoma Brunom in Vittoriom,
Po cerkvenih obredih so položili krsto na mrtvaški avtomobil in jo v njem prepeljali na postajo, kjer je čakal posebni vlak. V tenf vlaku jo spremljal pokojnikov brat, predsednik vlade Mussolimi, krsto v Romagno.
Milan, 24. dec. ž. Danes zjutraj ob 10 se je vršil jjogreb pokojnega Arnalda Mussolinija. Sprevodu je prisostvoval predsednik vlade Benito Mussolini s sinovoma Viktorjem in Romanom ter z ostalo rodbino. Pogreba so вз udeležile vee fašistične organizacije, fašistična avantgarda, fašistična milica, delegati vseh fašističnih organizacij, po« krajinski predstavniki oblasti, občin in vojaški predstavniki. Na krsto je bilo položenih več vencev. Truplo pokojnika so odpeljali v mesto Forli, kjer bo shranjeno v družinski grobnici.
London, 23. dee. AA. Narodna vlada v Nankingu je demisijonirala. Čangkajšek je z letalom odpotoval v Fenghuo.
Pari*, 23. dec. AA. Konstruktor letal Нспгу Farman je izjavil uredniku lista »Pariš Midi«, da izdeluje stratosfersko letalo, ki (fa bo v kratkem preizkusil. Letalo bi teoretično preletelo razdaljo od Pariza do Newyorka v šestih urah.
Akcija za zaščito domače proizvodnje
Belgrad, 23. dec. 1. Snoči je bila v industrijski zbornici sklicana akcija odbora za zaščito domače industrije. Akcija za propagando domačih proizvodov je (»okrenjena pri nas samo s strani čevljarjev, ki so bili proti plasiranju češkoslovaške obutve Batovih tovarn. Izglede, dn se bo ta akcija razširila tudi na druge industrijske panoge, dn bi se čim boij preprečil uvoz inozemskega blaga, ki v zadnjem času vedno bolj preplavlja naš trg in izpodriva domačo industrijo. Konferenci je predsedoval g. Josip Fric. Nn konferenci je bil konstituiran akcijski odbor, v knterega so bili izvoljeni predstavniki industrije. Za predsednika je bil izvoljen g. Vlado Ilič. za I. podpredsednika Zdravkovič, za II. podpredsednika Vlado MarkoviČ, za tajnika dr. Fotovič, tajnik industrijske zbornice, za blagajnika pa g. Srebro-
ljub Miatovič. Ustanovljeni sta bili dve sekciji, in sicer finančna in propagandna. V finančno sekcijo so bili izvoljeni gg. Jokič, Savič, Dinič, Sobek in Miloševič, komisar OUZD. V propagandno sekcijo so bili izvoljeni gg. Aleksander Belič, Vlado Ilič, Nedeljkovič, Ranko Dohtani in dr. Gregorič. Po izvršeni ustanovitvi se je otvorila diskusija o današnjem stanju izvoza in uvoza v posameznih državah. G. Zdravkovič je povedal nekatere zelo važne številke, ki kažejo stanje izvoza in uvoza v nekaterih države srednje in vzhodne Evrope, kakor n. pr. v Poljski, Bolgariji, Romuniji in Madjarski. Iz številk, ki jih je povedal, se vidi tendenca vseh držav, da zmanjšajo uvoz inozemskega blaga na minimum ter da povzdignejo domače proizvode na čim večjo stopnjo.

I.
io hišo!
. januar. 1932
prodajamo:
»t
e S n a ir t z "
s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« 18 ah z držajem, anodno baterijo >Zmajc 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom
za naplačilo Din 200*— ter deset mesečnih obrokov po Din 150-—
2, ŠJirleteHronskl aparat „ R e i п з r t z "
t visokofrekv. stopnjo (elektronka z zamreženo anodo) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem Hoppecke 36 ah z držajem, anodno bateiijo »Zmaj« 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materijalom
za naplačilo Din 300'— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 210-—
ЖШШ
Linbliana, IKliklošščsua c.5
Nov uspešen serum proti jetiki
Varen izum liublianskega zdravnika dr. Toneta Jamarja
Ljubljana, decembra.
Čeprav je ljubljanski zdravnik dr. Tone Jamar svoj izum dolgo časa skrival pred javnostjo in so bili o njegovem serumu proti jetiki obveščeni le nekateri znanstveniki in strokovni prijatelji, vendar je glas o tej stvari le počasi prodrl. Preti dvema tednoma je dr. Jamar o svojem serumu, ki ga je seveda temeljito preizkusil in vsestransko dogual, predaval v Ljubljani pred ožjim forumom zdravnikov. Ljubljanski časnikarji smo takoj po predavanju dr. Jamarja naprosili, naj nam sedaj, ko je stvar takorekoč postala že javna, ker je bilo o njej obveščenih že več zdravnikov, poda poljudno izjavo, tako, da bomo mogli svojim čila-
teljem pokloniti s poročilom o novem in zelo uspešnem njegovem serumu lepo božično darilo ter jim ob letošnjem božiču, ko moremo postreči s samimi žalostnimi stvarmi in vestmi, pripraviti vsaj eno radostno vest, obenem pa jim dati vsaj nekoliko optimizma, da svet kljub vsemu še vedno stremi po zboljšanju.
Kdor pozna dr. Jamarja, ve. kako težko se je ta odločil za korak v javnost. Ta stvar je umevna. Zakaj mož, ki dela že deveto leto v vsej tišini na eni stvari, hoče še vedno odlašati trenutek, ko postane njegov izum tudi stvar javuosti.
Osebnost dr. Toneta Jamarja.
Pr.. Tone Jamar se je rodil leta 1882, in sicer na starega leta dan v škofji Loki. Njegov oče je bil posestnik in je imel gostilno »Pri Cenetu«. Osnovno šolo je dovršil v domačem mestu, gimnazijo pa jo obiskoval v Kranju in jo je dovršil v Beljaku. Medtem mu je umrl oče. Sin je ostal doma ter je bil eno leto materi v pomoč pri posestvu in v gostilni S to usodo pa se ni zadovoljil, zato je odšel brez vseh sredstev nn Dunaj ter se vpisal na medicino. Že kot dijak se je poročil z gdč. Katko Langerholzovo. Na Dunaju je imel edini med slovenskimi dijaki lastno gospodinjstvo in zato so se shajali pri njem pogosto njegovi tovariši, ki jim je bila gospa Katka prava sestra. Za doktorja vsega zdravilstva je promoviral leta 1911. Najprej je služboval v Istri, potem pa v Trbovljah. Mod vojno je bil eno leto na fronti ter si je nakopal bolezen na pljučih. Kot bolnik in zdravnik je šel skozi razne sanatorije v Gradcu, Enzenbachu in drugod. Nazadnje pa je prišel v Judenburg, kjer je ostal do prevrata. Tam je storil mnogo dobrega bolnim vojakom in ni gledal na narodnost. Njegovo delo v Jurlentiurgu vedo ceniti vsi in še dolgo bo šel glas o njem, da je bil najboljši oče svojim vojakom. Po prevratu se je naselil v Ljubljani, kjer živi še danes.
Dr. Jamar o svojem serumu.
Na vprašanje časnikarjev je dr. Jamar dal naslednje odgovore:
»Zakaj ste sc specializirali za bolezni na pljučih?«
»Večina zdravnikov, ki so oboleli za tuberkulozo in so se zdravili po sanatorijih. se je posvetila zdravljenju te bolezni. K temu koraku jih je posebno sililo dejstvo, da so zaradi bolezni postali bolj občutljivi in se je zmanjšala njih popolna delazmožnost. Njihovemu rahlemu zdravju žal ne ustreza več poklic praktičnega zdravnika na deželi, ki mora vsak čas hiti pripravljen tudi v snegu in mrazu nuditi pomoč v oddaljenih krajih. Tnko sem tudi jaz prišel v to vrsto zdravnikov, dasi še do danes nisem prosil za oficielen naslov specialista.t
>0d kdaj datira Vaš izum in zakaj niste nastopili
t javnosti ie prej?«
»Najprej sem imel priliko proučevati tuberkulozo pri prof. dr. Hermanu Schlesiugerju nn Dunaju. Dalje sem med vojno vodil interni oddelek vojaške bolnišnice v Liebenau-u. Natančnejše sem se spoznal z zdravljenjem te bolezni v sunatoriju Knzenbacha pri primariju dr. Trunku. Praktično pa sem se udejstvoval pozneje tudi na internem oddelku javne bolnišnice v Ljubljani, kjer mi je pri-marij dr. Jenko prepustil pododdelek za tuberkulozo ter me s svojimi bogatimi izkušnjami podpiral pri delu. Vedno bolj pa sem opazoval, da tuberkulin kot specifično sredstvo proli jetiki, od katerega so pričakovali lepili uspehov, ni dosegel zaželjenih uspehov in se je tudi velik del zdravnikov ol»rnil k splošnim razkuževalnim sredstvom, posebno k zlatu. Poglobil sem se v študij imunitete ter šel, sledeč lej teoriji, svojo pot. Tako sem prišel do pasivne imunitete pri zdravljenju tuberkuloze in do svojega seruma.
To sredstvo uporabljam sedaj že devet let. Vedno iu vedno se ponavljajo primeri, da nastopajo posamezniki z novimi sredstvi pri tej ali oni bolezni. S tem razburjajo bolnike po nepotrebnem, zakaj navadno se pozneje izkaže tako sredstvo zn neprimerno.
Tako sem jaz dosledno uporabljal kontrolo rentgenologov v Ljubljani, primnrijev dr. Kunsta in ilr. Hebeina. Moje zdravljenje je zasledoval tudi dr. Haus. Pokojni šef-zdrnvnik OUZD dr. Bleivveis je pokazal uspehe novega zdravljenja pred šestimi leti zdravnikom OUZD. V Zagrebu so videli moje rezultate internist univ. prof. dr. Botteri, dalje v zdravilišču za tuberkulozne šef-zdravnik SUZOH-ja dr. Hnhn. v zadnjem času Da sta opazovala moje
paciente pchtyziolog dr. Prodan za pljučno jetiko, za ginekološke primere pa dr. Pintar. Mnenje vseh teh zdravnikov je edino zame odločilno.
Dne 11. t. m. sem imel predavanje v »Sloven- ' skem zdravniškem društvu«, kjer sem demonstriral , nekaj primerov tuberkuloze pljuč, reberne in tre- : bušne mrene, kosti in ženskih bolezni. Ta večer • je bil posvečen Spominu za rentgenskim rakom umrlega učenjaka mučenikn univ. prof. dr. Gvida Holzknechta.
Moj serum je preizkusil tudi samostojno pri- i marij dr. Samardjija v sanatoriju za pljučne bolezni na Klenovniku.
O rezultatih mi piše po nekaj mesecih, da serum sicer ne ustvarja Čudežev, da pa je boljši od raznih ostalih specifičnih In nespecifičnih dražilnih metod. Uspehi so pri vseh bolnikih izraziti, pri večini večji od onih, ki jih običajno vidimo v sanatorijih. Devet tednov nato pa mi je poročal, dn se je bolezen pri onih pacientih, ki so še ostali v sanatoriju, v nadaljnjem opazovanju še vse izraziteje poboljšala.
Učinek seruma se da dokazati le pri velikem številu bolnikov, za kar pa je potrebno mnogo dela in časa.«
»Ali ste zainteresirali za svoj i»nm tudi že kakšne
inozemske zdravnike?«
»Slučaj je nanesel. da je opazoval na Dunaju učinek mojega seruma pri tuberkulozi hrbtenice univ. prof. dr. Holzknecht na Dunaju, ki je pred dobrim mesecem umrl. Med svojimi navodili za
KINOlASINIffl POlORf
Zagrebška filmska tvrdka HELIOS-FILM nabavila je novi grandloznl film
JEZUS KRISTUS
(Roisilvo. zivljen;e. trpljenje 1» smrt nuSegu Odi eteniha)
Opozarjamo vse interesente, da se v lastnem interesu radi tega velefilma čimprej obrnejo na zgoraj imenovano tvrdko!

na Bledu
Bled, 21. decembra. Do danes je bil Bled le izključno poletno kopališče ali pa vsaj kot lako znan. Zadnje leto pa se je Bled močno prelevil in razširil svojo delavnost tudi na zimo.
Nove res velikopotezne zgradbe hotelov in sanitarne naprave ter ceste, ki jih je zgradila oziroma razširila in popravila občina, so z Bleda napravile na mah zimsko bivališče.
Saj možnosti zimskega športa na Bledu obstojajo že od nekdaj in so tudi široko znane. Manjkalo nadaljnje zdravljenje tega pacienta mi piše: Pred- j je do sedaj le kurjenih sob in ludi drugega kom-
ucttni co mi v/ ti itm.clnn /I a nnnnviln Tilnirlipnil1 fnpl.i l.-i c	Sn пл.,.л.1 .»1,1----
vsem se mi zdi umestno, da ponovile zdravljenje s svojimi injekcijami. Pri tem zdravljenju se ni /.boljšal samo objektivni izid, temveč je pacient, izvzemši bledičnost, izrr*ito vzcvetel (aufgebltlht).
Tudi v svojih poznejših pismih zadnje tri mesece še pred svojo smrtjo me je vzpodbujal k nadaljevanju te terapije in mi ponudil sodelovanje na Dunaju, takoj, ko sam ozdravi. Zanimnaje, ki ga je kazal ta dunajski profesor za moj serum kljub temu, da je videl uspeh le na enem bolniku, in njegovo neposredno vzpodbujanje za nadaljevanje te terapije, sta me bodrila, da sem vztrajal, dasi dostikrat v težkih okolnostih.
Tudi univ. prof. dr. A. VVittek v Gradcu je videl rezultat mojega zdravljenja pri tuberkulozi hrbtenice ter je tega bolnika predstavil na kliniki kot ozdravljivega. Tudi ta je 110 podlagi uspeha enega samega primera pokazal veliko zanimanje /,a to zdravljenje, tako v svojih pismih kakor tudi na sestanku v Gradcu, kjer mi je izrazil željo, da bi rad preizkusil moj serum v državnem sanatoriju Stolzalpe.c
Paimeskm - suknje
Trenchcoale Usnjeni suknjiči
Torta, ki se danes že povsod zahteva.
Z današnjim dnem pa nudi Bled in njega hoteli ves komfort in vso udobnost v isti meri kakor dragi švicarski hoteli ali hoteli na Semeringu, seveda za neprimerno nižjo ceno.
Preobilne so prilike za smučanje in za sankanje, da bi jih se moglo na kratko omeniti. Za drsanje pa je jezero — ko enkrat zamrzne — drsališče brez primere.
Noči so dolge in je potrebno, da se jih skrajša. Zabava, godba, radio, kino so sredstva za to. Priložnosti je sedaj nn Bledu za vse to v obilni meri.
Kako je bilo prelevljenje za Bled opravičeno, I
li 7.P lil,,,na 1/nili 7Л il'in.'.c ,r nrtrain .чД/illrii '
zimske sezone, se je pokazal nepričakovan interes za Bled, ki se stopnjuje od dne do dne.
ltes je, da sama narava pomaga k temu: vreme je naravnost idealno, zjutraj mraz do 10 stopinj pod ničlo, podnevi pa krasno solnce. Tudi snega je dovelj, še celo v neposredni bližini se lahko smu-čaš, če greš pa le malo dnlje proti Mrzlemu studencu, najdeš naravnost idealne terene.
Značilno je, da sn zimski gostje Bleda skoraj izključno Jugoslovani. Belgrad in Zagreb sta seveda najbolj zastopana. In tako se pripravljata dve slovesnosti: katoliški in pravoslavni Božič, katoliško in pravoslavno Novo leto.
Tudi železnica je storila, kar je bilo mogoče. Dovolila je vsakemu gostu, ki prebiva vsaj 5 dni na Bledu med 24. decembrom in 17. januarjem, brezplačen povratek.
Za goste iz Donavske banovine znaša ta ugodnost kar 350 Din. So pn tudi cene v hotelih znatno znižane, tako ila danes dobiš v prvem hotelu polno penzijo 5 ilni z napitnino, zdrav, liikso, kurjavo, dovozom od in na postajo in s kopanjem za 4-50 Din.
Kdor nima prilike v krogu svoje družine prebiti praznikov, bo gotovo lepo in udobno preživel to dni na Bledu cenejše kakor po raznih zabaviščih
I
Proga Trehinjje-Bšleca
Proga Trebinje—Bilečn je bila te dni svečano j izročena javnemu prometu. Morda bo prav, če ob 1 tej priliki omenim nekatere njene zanimivosti in ! predvsem njen gospodarski pomen.
Progo za Trebinje, ki se v Humu cepi od glavne proge Sarajevo—Gruž, je gradila še Avstrija in v prvi vrsti iz strategičnih razlogov V Trebinju so bile znane vojaške utrdbe in prav rntli njih je bila tudi zgrajena omenjena proga in to
»V črni je bistvo Vašega seruma in njegovega
učinkovanja?«
»Če vbrizgamo ali apliciramo pacientu specifična sredstva (razne tuberkuline), tedaj /.dražimo njegov organizem, ila prične izdelovati protistrnpe, s katerimi se potem telo bojuje proti bolezni. Vendar pa opažamo, da tuberkulin pri veliki veČini bolnikov nima uspeha in da nekaterim lahko celo škoduje. Uspeh je pričakovati le v primerih, če ima pacient še dovolj splošne in specifične odporne sile, da jo lahko na tej podlagi še pomnoži. Če pa te sile organizem nima, je tudi ne more pomnožiti umetno specifično draženje. Zato bi bilo v vseh primerih tuberkuloze idealno, če bi mogli utelesiti organizmu že izdelane protistrupe in na ta način upostaviti tako zvano pasivno imuniteto pri zdravljenju proti tej bolezni. Na tej teoriji bazira ludi zdravljenje s serumom, ki ga uporabljam.«
»Kakšni so Vaši načrti za bodočnost?«
»Mnenja sem, da še ni izrečena končna sodba o tem serumu, zaradi česar je stvar težko izročiti javnosti. Tudi tu je treba opazovati najprej bolnika, presaditi odporno silo. da se mu v pravilnih dozah in primernih presledkih to sredstvo vzbriz-gava. Zato je potrebna tudi za zdravnika, ki se bo bavil s to metodo, gotova doba, da se sam uvede v način zdravljenja. Za vse to pa bi bil primeren prostor na kliniki ali v sanatoriju, kjer so na razpolago pacienti s tuberkulozami raznih organov, in bi bilo zdravljenje stalno pod znanstveno kontrolo specialistov vseh strok. Kadar bo končana ta perioda v zgodovini novega serumu, bom pristopil šele k izdelavi načrtov, ki jih imam zasnovane in o katerih bom takrat rad pripravljen dati informacije.«
i)r. Jamar je govoril še o ležavali. ki jih ;e imel pri izdelovanju tega seruma, saj je bil skoraj brez asistenta. I/, vsega razgovora so imeli časnikarji vtis velike resnobe, s kalero dr. Jamar dola, ter so se poslovili od njega s polnim prepričanjem, da bo dr. Jamar s svojim serumom tudi uspel.
Moftne m kratke športne Mate
speclnln» izbira
kljub zelo težkemu gorskemu terenu. Dolina ob reki Trebinjščici je zgodovinskega pomena, ker je skozi njo peljala znana carigrajska cesta, ki je sekala Balkanski polotok. Avstrija pa je dvignila Trebinje predvsem radi bližnje črnogorske meje, ki je bila 11a ta način dobro zastražena.
Lastva je prva postaja od Treblnja. Do sem je bila proga že pred meseci zgrajena. Tu se nahaja manjši premogovnik, ki bo z novozgrajeno progo boljše prosperiral. Ob progi se nekaj kilometrov od Lastvo proti Bileči nahaja znani samostan Kosjerovo. Malo pred njim proga preseka staro črnogorsko mejo. Kosjerovo je bilo znano shajališče črnogorskih veljakov pred desetletji. V istem samostanu so do svetovne vojne hranili relikvije sv. Arsenija. V neposredni bližini samo-slnna se nahaja postaja Dobričevo-Kosjerovo. Do-bričevo je drugi samostan ob progi, po obeh pa
Belgrad dobi še gimnazij
23.
pet
Dobri ljudje!
Revščina, lakota in mraz trkajo 1111 Vaša srca. Člijte jok otrok, stok očetov in mater, ki nimajo najpotrebnejšega za življenje!
Vsakdo si odreci
Belgrad, 23. decembru.
Razvoj naše prestolnice v zadnjem desetletju i et0R _
je naravnost frapanten. Prebivalstvo je zrastlo za i 120%. Vprašanje novih gimnazijskih poslopij je ! že lani težilo občino in je bilo obravnavano na mnogih sejali in predvsem v dnevnem časopisju. Letos pa je število učencev toliko narastlo, da štiri moške in štiri ženske gimnazije z realko ne morejo dati mesta vsem vpisanim učencem. Radi tega je pred dnevi belgrajskn občina 1111 zahtevo prosvetnega ministrstva napravila potrebne načrte in poslala ministrstvu seznam mest, kjer bi bilo mogoče graditi pet novih gimnazijskih poslopij. Načrt je zelo dober s te strani, ker predvideva v glavnem gimnazije na periferijskih delili mesta, ki so bili doslej precej oddaljeni od gimnazij, kar je bilo ravno za v teh delih stanujočo mladino, ki je pretežno iz delavskih ali uradniških družin, zelo nerodno.
Zimska gadja idila
Litija, 22. decembra 1931.
Posestnikov sin Brčon France iz prijaznega Javorja nad lepo šmarsko vasjo je preteklo sredo odšel v gozd po drva. Medpotoma se mu je nudil zanimiv prizor, ko je opazil v solnčni prisojni strani na bregu greti se družino treh gadov, ki so 11:1 snegu uživali solnčno gorkoto. — IIitro je pograbil kol in z njim udaril po gadih, od katerih ie dva dva pobil, tretji pa je ušel po snežni skorji v gozd. Vsekakor zanimiv in redek slučai. da se gnd v tem času areje ua golnr.u.

vse nepotrebne užitke in podari, kar le moreš utrpeli, siromakom in brezposelnim!
dokler traja tako pomanjkanje:
Nobenih balov! Nobenih maškeratl! Nobenega popivanja in ponočevunja! Nobene nepotrebne potrate!
Brezsrčno in krivično je. sebi privoščiti vse, vese-ljačiti in zapravljati — dočim drugi stradajo, prezebajo in jokajo.
Vsi sino bratje! Vsi imajo enako pravico živeti in se veselili. Siromake razveseljevati — je najlepša veselica.
Tekni ujmo v dohrih delih!
Darujmo denar, obleko, živila, kurivo — kar kdo more!
Živela krščanska dobrodelnost!
Take plakate je izdala Karitativna zveza. Dobro bi bilo, da bi se nabili tudi po deželi, vsaj po večjih krajih. Kjer si jih želijo, naj se obrnejo ua Karitativno zvezo (Marijanišče) v Ljubljani.
je dobila postaja svoje ime. Nadaljnji dve postaji sta še Miruša in končna postaja (za sedaj) Bileča.
Pomen nove ozkotirne proge je predvsem gospodarski. Ljudstvo v teh krajih je obubožano in zapuščeno. Doslej je bilo skoraj popolnoma odrezano od sveta in še onih svojih že po naravi borih produktov ni moglo spraviti na trg. Vrednost to nove proge pa no smemo ceniti po oddolku, ki je sedaj izročen prometu, ampak jo moramo vrednotiti s širšega vidika. Proga Trebinje—Bileča ie le ena etapa večjega kompleksa železniške mreže, ki je predvidena med Bosno Hercegovino m črno goro. V projektu so namreč še kraki Bileča—Nikšič— Podporica na eni strani, in Bileča—Gncko—Foča— Ustriprača na drugi strani. Na ta vnčin bi bila občutno zmanjšana razdalja Relgrada 7 Jadranskim morjem, kajti Bilečn bi imela direktno zvezo z že obstoječo progo Sarajevo— Užice. Ti kraji pa so Se posebej pomembni v turističnem oziru (primerjaj
Za mal denar pn
A.Prcsker, Sv. Petra e. 14
nedavno v Ljubljani predvajani turistični film »Durmitor«!). Pravtako pa bodo tudi gospodarsko, ko dobe zvezo z jugom in blizko pot nn Jadransko morje, obilneje zaživeli. Jugovzhodna Bosna je namreč zelo bogata na lesu, katerega izvoz pa je doslej radi pomanjkanja potrebnih prometnih zvez obrnjea siuno proti severu, dočim se bo stvar z dograditvijo že imenovane proge Bileča—Foča docela spremenila.	P.
Predpriprave za treznostni kongres
Za veliko reč gre. Za rešitev celcga naroda iz povodnji alkoholizma. Zato, da ves narod otrese strašne sramote, ki nam |o provzroča neprestano pobijanje in klanje v pijanosti.
Veliko akcijo hočemo, kakor jo zahteva tako veliko zlo! Z vso resnobo sc je moramo lotiti — na celi črti.
Za to sc treba pripraviti, stvar dobro premisliti, načrt napraviti, po katerem hočemo potem dosledno in vztrajno delati, dokler ne zmagamo.
V ta namen bo v torek, 20. deccmbra predpo-svetovanje v brezalkoholni gostilni (Union). Ker pa je dopoldne učiteljsko zborovanje, bo to posvetovanje popoldne ob pol treh. (Ko bi bil prostor premajhen, se lahko preselimo v večjega).
Razgovori:
1.	Kaj storiti proti narodni sramoti vednega pobijanja in klanja v pijanosti'?
2.	Kaj proti surovosti in divjosti, ki pograbi ob vsaki priliki po nožu in kolu?
3.	Kako izvesti priprave za (reznostni kongres no celi Sloveniji?
Najboljši možje, ki želite narodu dobro, ste vabljeni, da pridete in poveste svoje najboljše misli, kako izvesti to veliko rešilno akcijo!
iVočni napad
M. Sobota, 22. dec.
Žižek Štefan, kmet v Oomilici se je vračal eno preteklih noči iz Turnišča. Na potu jc doživel dogodek, ki bi ga stal lahko življenje.
Žižek se jc čez dan mudil v Turnišču po raznih opravkih. Ko je končal z delom, se je vse-del na kolo in se jc podal proti domu. Komaj se je oddaljil od Turnišča za dobrega pol kilometra, so skočile pred njega iz obcestnega jarka štiri neznane moške postave. Preden jc Žižek može prav zagledal, jc začutil od strani močen smeh in v naslednjem trenutku jc že ležal na tleli. Istočasno je zaslišal krik: »Denar ali smrt«. Ko se je mož pobral s tal, so pa napadalci začeli suvati. Preiskali so mu vse žepe. Ker denarja niso našli, so Žižka nabili in nato izginili.
Žižek napadalcev ni spoznal. Udarci so ga boleli, a je vzlic temu bil vesel, cla se mu ni primerilo nič hujšega
*
Ljubljana
Sedejevo Irtt&lo najdeno
Ljubljana, 23. dccembra.
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi emu poročali, da že od 8. t. m. pogreša o 00 letnega Jakoba Se-dcja, slugo na Oo ovni Soli na Grabnu. Sedej, ki drugače ni pil, je bil zadnje dni zelo polit, ker sta mu bila hči in zet premeščena nekam na Štajersko, ter je na praznik popil nekaj več vina. Nazadnje so ga še videli v neki gostilni. Nevajen pijače, se je odpravil proti Trnovemu kjer je izginil Iskali so ga dolgo, danes pa so ga r.a li žal mrtvega.
Danes okoli pol 2 popoldne so se vozili trije sinovi gostilničarja Bre&kvaria po Malem grabnu. Nekako ICO metrov nad gos.iln-o »Pri ковси> so našli v vejev u zapleteno ino<ko truplo. Poklicali so poklicne gasilce, ki so truolo potegnili na suho. Prtšla ie tudi policijska ko-misija zdravnika dr. Avra-movica in de urnega uradnika PodrebcrSka Truplo je bilo še d.obro ohran-jer.o, čep.av je ležalo dolgo v vodi. Na njem ni bilo opaziti nobe nh znakov kakšnega nasilja. V truplu so spoznali pogrešanega Jakob- Sedeja. Pri sebi je imel I stnico, v kateri je imel Se 20 Din, in žepno uro, ki se je ustavila ob tričetrt na 1 .
Policija sklepa, da je Sedej .močno omamljen od pi:ače, zgiešil pot in odtava! v Me.tni log. Prav na Malem grabnu. kje.r je breg izredno strm, pa je padel v vo:lo in utonil.
Pokojni Sedej je bil vrl inož in strogo kr- j ičanskega duha. Bodi mu blag spomin!
Vo'ašfeo z&fasifev
Izšel je razglas voia.'kega urada mestnega načelstva v Ljubljani o obvezni vojaški zglasitvi:
a)	v Ljub'jano pristojnih m'adeničev rojstnega letnika 1012 ter vseh dos^daj začasno nespo-sobnih nabornikov letnika 1907, 1003, 1909, 1910 in 1911;
b)	v Ljubljani bivajcčih, pa dirugi.im pristojnih nabornikov ro;stnih letnikov 1907 do 1912;
c)	vseh ibveznikov operativne in rezervne vojske t. j. v starosti od 21 do 50 let, ki še nico bili kot taki pregledani in oglašeni za nesposobne v naši državi ter
č) vseh v Liubliani rojenih in vseh v Ljubljano pristoinih. kakor tudi vseh v Ljubljani bi-vajočih mladeničev, rcienih leta 191
Podrobnosti o zglasitvi so razvidne na razglasu, lahko pa sc zve zanie tudi v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št 7-1.
Za pravilno in točno z?!a=itev so odgovorni tudi starši in sorodniki ter službodatelet. Zakasnitev se kaznuje po vojaškem kazenskem zakonu.
Cprfcwe»*f
Cerkev sv. Ježcfa. Na praznik rojstva Gospodovega ob 8. uri slov. sv. nvaia. Izvaja se- Miasa solemnis v ll-molu, zl. M. B res i g. z orkestr« m; Oraduale Viderunt cmnes. z! St. Premrl; cl rtorii: Tui suni coeli, zl. M. Filkc; Tantum crgo v Es, z! dr. Fr. Kimovec; po maši; Noč božična, zl. 11. Sattner.
Cerkev v Križankah. Na praznik ob pol II slov. sv. maša. Izvaja se: Miss a pastoralis v D. zl. A. Kihovskv, z in trumenti, Orodual Viderunt omnes. zl. P. Oricsborcher po elert. VC'udic uubis coelorum rex. zl 1. Benz: Tantum ergo. /I. A Fi.cr-ster; po maši Noč božična, zl. p. II. Sattner.
"'a bo ecK.es
Drama: Zaprta.	" '
Opera: Zaprta.
Kaj bo jutri?
Drama; Ob 20 »Cvrcek za pečjo«. Znižane cene. Izven.
Opera: Ob 15 »Viktorija in njen huzar«. Znižane cene. Izven.
Ob 20 -Koštana«. Znižane cenc. Izven.
Kaj bo v sobe to?
Drama: Ob 15 »Peterckove poslednje sanje«. Znižane cene. Izven
Ob 20 »Arsene Lupin«. Znižane cene. I/ven.
Opera: Ob 15 »Dežela smehljaja«. Znižane cene. Izven.
Ob 20 »Carmcn«. Znižane cene. Izven.
Kaj bo v nedeljo?
Drama: Ob 15 »Dve nevesti«. Znižane ccne. Izven.
0b20 »Arsene Lupin«. Znižane cene. Izven.
Opera: Ob 15 »Madame Butlcrfly«. Zni ane eene. Izven.
Ob 20 »Grolica Marica«. Znižane cenc. Izven.
Nočno službo imajo lekarne:
Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Ku ralt, Gueposvetska cesta 10, — Jutri: mr Trnko-czy ded., Mestni trg 4, mr. Rarnor, Miklošičeva cesta 20. — V sobolo in nedeljo; mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr Bohinec ded.. Rimska cesta št. 21, dr. Stanko Kmet. Dunajska esta 11 (Sv. Krištof). — V ponedeljek: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, mr. Baknrčič, Sv. Jakoba trg 9.
Zimske suhnje, ob ehe in t>sn Hrupa ob ačita za vosood? in dec o nudi v na večji izbiri J Ma 'eh, Liubl ana, Aleksandrova cesla 12
0 Na pomoč bednim! Odbor »Pomožne akcije« v socialno političnem ur du na mestnem magistratu dela s polno jiarul Pritisk pomoči potrebnih na mestni magistrat je v zadnjih dneh poslal naravnost ogromen. Potrebni prosijo nujno za živež, obleko, obutev in kurivo, kar se jim po razpoložljivih sredstvih tudi takoj ugodi, vendar se more vršiti to le v omejeni meri, ker ce dosedanja darila že zelo skrčujejo, novih prispevkov pa prispeva le malo! — »Pomožna akcija« Im v prihodnjih dneh objavila imena darovalcev, med katerimi j)a manjkajo desedaj še razni, od katerih je na vsak način s sigurnostjo pričakovali, dn bodo »Pomožni akciji« z izdatnimi nakazili priskočili na pomoč.
0 Pozor pred vlomilci! Sedaj nn praznike bodo vlomilci najbrže zopet kje poskušali izvršiti večji vlom v blagajne, kakor imajo navado do sednj ob praznikih. Policija bo te štir dni sicer poostrila svojo kontrolo, vendar pa ne more znslražiti vseh palač in tvrdk, kjer so blagajne. Zato policija opozarja vse tvrdke, naj danes dvignejo denar iz svojih blagjn ter ga naloie v dennrnih zavodih čez praznike, tako da vlomilci ne bodo mogli ničesar odnesti. Da pa vlomilci ne bodo delali škode železnim blagnjriam samim ter jih brezuspešno vrtali, naj tvrdke pustijo te blngnjne odprte, tako da se vlomilcem ne bo splačalo načeni»'< "h Tnko Dostopajo tudi v drugih mestih.
0 Poeetito razstavo kanarčkov na liceju, od-
prta od 25. do 27. decembra od 8. do 18 dnevno. Društvo za varstvo ptic.
0 Vse nekdanje člane pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske od leta 1891. dalje opozarjamo in vabimu, da jx>setijo jubilejni koncert pevskega zbora Glasbene Maticc, ki bo v ponedeljek, dne 4. januarja 1932 v veliki Unienski dvorani. Sedanji odbor pevskega zbora bi prav rad in 1 velikim veseljem vabil s posebnim pismom vse svoje bivše člane in sodelavce, a žal mu ni mogoče dobili vseh sedanjih točnih naslovov. Zato naj velja ta apel odnosno prošnja za udeležbo na koncertu oh 40. letnici delovanja pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske.
© Gcspa Pavla Lovš?lova in gdč. Majda Lovšetova priredita v ponedeljek, II. januarja 1932 koncert v Filharm-nični dvorani z novim, raznovrstnim in zanimivim sporedom. To naj velja kot prednaznanilo.
'•) lloiicnicu. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krnievna skupina Ljubljana. priredi na Štefanovo dne 20. decembra ob 15 v hotelu Miletič svojo božičnico. Ob tej priliki bo obdarovanih nad 80 otrok, in sicer Iz sredstev omenjene organizacije. Priglvšence prosimo, da se božičnice točno udelež°. Odbor.
© Pevski zb r Glasbene Matice ljubljanske bo izvajal na svojem jubilejnem koncertu v proslavo 40 letnice obstoja bogat voknlni program, na katerem je zastopanih 14 slovenskih sklad ite-Ijev, od Gallusa preko Ipavca, Nedveda, Foersterja do Lajovicn in naših najnovejših in najmodernejših do Kogonin Ostcrca. Slišdi bomo vrsto mešanih in meških zborov, ki so nnvduševali naše rojnke: pred SO., 40. leli in nji; ova lepota pa tudi pomen v naši gl sbeni liter; turi je danes še vedno na isti vlš'ni Culi pa bodi mo tudi zastopnike naše najmodernej'e smeri, med katerimi posebno opozarjamo na Osterčev Očenaš. Da ne manjkata na sporedu Adamič in Laj vic. je s mo ob sebi umevno, s j sta ravno onadva trjodličneiša reprezen-tanta naše zborovske literature. Koncert zbora G1 sbene Malice bo v ponedeljek, dne 4. januarja v Uuionslfi dvorani Vstopnice bodo takoj po praznikih v p'redprodaji v Matični knjigarni.
1*>R VSE P 0P!G№E A* OMA COMPANY
IN-SKR1RANJE, P AKATIIIAN.li«. KIN R K АЧЛ I RAM V AISKA lt KLANA, i RliOv SK INFORMAUJB LT D. propaoan; ni r 01 ami in
p H fl R A I. I1NI BRI.ZPLAtNO
izvršujemo
plakate prospei te dipiome de<n>ce ovoje
diapozitive ilustraci/e
S t tj Ute
pisemske
g avo
jedilne listo' skić*. na zahtevo brezplačno
TOVARNA
konfekcije;
STERMECKII
Celje SLiSa/

IZ TOVARNE DIREKTNO NATELO TOJEPOCENI , MAJ VSi VEDO!
iPL
ZA CRAF10NI ATELJE I. M I K L A V E C
po ie!o n'zkih cen?h!
Zahtevajte brezplačni, ilustrirani cenik!

0Tr?ovci in gospodarska kriza! Vsled občutne gospotlareke krize in poni lijkanja gotovine je odbor gremija lig' vcev v Ljubljani soglasno skleiil priporočati čhnoni. da naj v bodoče prodaj jo blago le proli gotovini odnosno proti na-b.vni knjižici Gremij je izdal tozadevna opozorila, ki se bodo članom r zdetila, da jih razobesijo v poslovnih prostorih. Gremij trgovcev.
Ui io ska klet ccne znatno znl-žala! Kupile dobi a vina za praz-nlke za dim.
0 Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg. člane, dn se polnost, vilno udelrže pogr. ba umrlega člana g. karola Oorsiča. ki bo v čt trtek dne 24. I. m. ob pol 4 popoldne od doma v Vel. čolnarski ulici 5 — N-reNtvo
0 Vsi moški, ki znajo šofirali ter so naši državljani in stalno prebivajo v Ljubljani, pa do sedaj še niso prejeli šoferske popisnice, naj se v svrho evidcnce zanesljivo prijavijo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. — soba 3, kjer prejmejo tozadevno ponisnico
Uspejo m mm e. oftrezti
s prvovrstnimi preparati Kosmetični salon Dnrinka Viiovif. Ljuhlana Gradišče 2
0 Kanalizacija v H'adeck'-ga vasi. Ta dela, ki eo se pričela pred dobrim mesccetn, ee izvršujejo te dni na ceeti pri zadnjih hišah. Ker jc zemlja zmrzla, je kopanje jarka težavno zato se uporablja stroj (s stisnjenim z'akom).
0 Slabo peckoianl konji padaio zdaj po glad'kih asfaltnih in tlakovanih cestah, ker jc vse zmrzlo zlasti pa ceste, ki jih iziirajo. Zunanji vozniki, ki voziio z blagom in po opravleh v mesto, imajo za Hu' lja'ske ceste namesto ostro !c slabo podkovane konje. Čudno potem ni, če tak-le
ICLOi
v modnih barvah in oblikah, razne trde kio buke (pol ilindre) Ier športno klobuke. 6, ortue in zimske čep ce dobile v bogati izbiri
v specljalni trgovini klo ukov
Mirko Bogataj, Ljubljana. Stari trg šl 14
Lene nizke	Solidna nnslrežba
lioraiAmiiio UA iiimr>»a»
konj pade, se potolče da težko vstane, pri tem ee pa v mnogih slučajih še muči.
0 Del Celovške ceste pred mestno milnico bi se moral čimprej ti kovali, kakor se je prostor na državni cesti v Zg. Šiški pred tramvajsko re-mizo prav lepo urnvnnl in tlakov >1. Sedni je pred mitnico, k er se stekata Alcšovči vn in D r-niotov.i ulica, tako bl len, da se čakajoče občinstvo po pravici pritožuje.
MAT ША тз GARNA
Ltubt ала Kc ns e^nl trg M U Z I K A L 1 3 E VSEH VRST
0 Čakalnice cestne železnice so zelo potrebne pred retnizo na Celovški drž. cesti v Zg. S ški, pred mitnico v Sp. Šiški, pred glavnim kolodvorom, pred mitnico nn Dolenjski ceHti, nn kr žišču Dunajske in Gosposvetske ceste, na križišču Rimske in Tržaške ceste in 1111 končni postaji na Viču. Naj se na lo ne fioz bi, ko se pri' odnje leto uravna nolr. nji promet cestne železnice.
• Dobre 111 poceni nogavice dobite pri Ferdo Kobnld. Miklošičeva cesta, palača »firnfit.f<*
0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
Ljubljavr'io ffledatišče
DRAMA
Začetek ob 20
Če'rtek, 24. decembra: Zaprto.
I'e'.ek, 25. decembra oh 20. CVRCEK ZA PEČJO.
Znižane cene. Izven. Sobota 2*. decembra ob 15 PETF.RČKOVE PO-SLFDNJF SA JE. Znižane cenc. Izven. — Ob 20 ZAPRAVI JIV C Znižane cene. Izv. Nedela 27 decembra ob 15 DVE NEVESTI. Znižane cene. Izven. — Ob 20: ARSENE LU-!	PIN. Znižane cene Izv. n.
j Ponedeljek, 28. decembra: Zaprto.
*
Naša drama o božičnih praznikih. Na Sveti dan dne '.5. decembra bo v drami samo vi Černn pred-! slava. V prizori se prazniku zelo primerna igra j Cvriok za pečjo« v režiji g. Deb vca in z gg. 8a-j ričevo. Vido Juvanovo. Medvedovo. Miro Dani-: lovo ter gg. Cesarjem, Kraljem. Skrblnškom in Gri gorinom. — Na Steianov d n dne 2(1. t. m. -la ' dve predstavi. Popoldne ob 15 božična mladinska ' igra Pcterčkove poslednje sanje, z Mitjo Oorcem ; v glavni vlogi. Režijo ima g. prof Sest. Zvečer ob i 20 pa bo v'žaprnvljivcc« v režiji g. Delevc.n. V j glavnih vlogah nastopijo: gg. Bollarjeva. Mi Ive-i dova. Mira Danilova in Rnkarjeva Ier gg. Livar, I Skrhinšek, Kralj, Dcbevc. Zele-.nik Danes. Plut ! in drugi. Čarobna igra »Zaprtvljivec« ima tudi : mnogo godb nili in pevskiii točk. Pri predelavi so-I deluje operni orke: Ier. Isti orkester sodeluje ludi ! pri »Cvrčnu za pečjo«. — V nedeljo 27. t. m. se ; vprizorila popoldne ob 15 (tolarjev! Dve nevesti« v režiji g. Lipahn in v zas dbi: grr. Polonca Juva-I uOVu Vida Juvnnova, Raknrjeva Ier gg. Cesar, : Kralj, Li var, Bratina. Gregorin, Plut in Jerman. Žveči r ob 20 pa se bo dala detektivska drama »Arsene Lupin , ki ima kaj živo in napeto dejanje od začetka do konca predstave. Režija je Skrbin-:kova. V glavnih vlogah 11 stopijo: ga. Mira Deni-i lova in gg. Levar. Skrbinšek, Dan»š. Lipah. 2e-j I znilt, Drenovec. Gre :irin in drugI. Zn vse predstave veljajo znižane dramske ccne. zn mladinsko predstavo »Peti rčkove poslednje sanje« pn so cene še posebno znižane od 20 Diu n. vzdol.
OP KIJ A
Začele k oh 211
Četrtek, 24. decembra: Zaprto. Petek, 25. decembra ob 15: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Znižale cene Izven. — Ob 20: KO-ŠTANA. Znižane ccne. Izven. Sobota, 25. decembra ob 15 DEŽELЛ SMEH? JA-JA. Znižane cene. Izven. — Ob 20 CAR-MEN. Znižane ceno Izven. Nedelja, 27 decembra ob 15: MADAMF. BUTTFR-FLY. Znižane cene. Izven. — Ob 20: GROFICA MARICA. Zn žane cene. Izven.
Ponedeljek, 28. decembra: Zaprto.
*
Božične predstavo v naši operi. Na Sveli dan dne 25. t. m. ob 15 popoldne se poje izvrstna in zelo učinkovito Abrahamova opereta »Viktoriji in njen huzar« pod taktirko kapelnikn dr. Svnre in v režiji g. Povheta. Glavne vloge pojo: gg. Poličeva, Ribičeva, Spnnova ter gg. Gostič, Janko, Zupan, Pi ček in Povhe. Zveč r ob 20 se poje ena najboljših jugoslovanskih oper Konjovičeva »Knštana- pod tnklirko ravnatelja Poliča. Pri tej predstavi poje vlogo Hadži Tome prvič na našem odru odlični naš pevec g. Josip Križaj. Naslovno vlogo poje gospa Gjunglenac, ostale glavne vloge imojo: gg. Ribičeva. Spanova. Golobova ter gg. Primožič, lianovec, Ivič. — Na Štefanovo se poje popoldne ob 15 Le-harjeva opereta »Dežela smehljaja« pod taktirko kapelnika Nefala. V glavnih vlogah nastopijo: gg. Poličeva. Ribičeva ter gg. Banovec, Peček Zupan. Veliko vlogo ima tudi balet. Zvcč r ob 20 pn je prva repriza nn novo vnrizorjene opere »Carmen« pod taktirko, ravnatelja Poličn in v režiji g. Krefta, | Naslovno vlogo jioje ga. Thierrv, Mlcnelo g(ia Maj-dičeva, don Josea g. Ivič, Escainila g. Primožič kapelami Zunigo g. Zupan, ostale vloge pa ga. Ram-šakova in Golobova ier gg. Magollč, Rus in Ivelja. —• V nedeljo dne 27. t. m. popoldne ob 15 se poje opera Madame Bu!terfly. z gospo Gjungjenac v glavni in naslovni vlogi. On. Gjungjenac je v tej vlogi še posebno izvrstna. Pinkerlona poje g. Bn-aovec, konzula g. Janko. Dirigira dr. Švura. Zvečer
Mj
m
Ml


tSv'ra se pitncfa
S u š a k , 23. decembra.
Z Reke prihaja zanimivo poročilo o nemirih v Istri, ki st v začinjeni času čedalie bolj množijo. Fašistična gospodarska polit ka, posebno slabo upravljanje ob-in, ki jim načelu ejo nespodobni fašiatkini kom^arji, sla uovedla istrskega kmeta 11a rob propada in dan?s v marsikateri istrski vasi ljudstvo strada v piavem pomenu besede. Ljudje nimajo vei kaj jesti, a na drugi st ani se obči »ki davki niso znižali, temveč se ceio še višajo. Nič čut,nega, če je v teh razmerah -loseglo potrpljenje istrskega kmeta vrhunec in da so Istrani segli po skra r.em s. edstvu v obrambo yvojih pravic. V celi vreli istiskih vasi je v zadnjem času prišlo že do piavih uporov. Iz po 1 kc okolico so se dvig ile žene le: ile i'emonstiirat v Fo.eč. Prav lako so žei ske dcmonslriiale p ed občinskimi hiiami v Vrsaiu, Bujah in Tinja u. Vpile so: »Abbaso le tasse! Daleci il panel« Proč z davki! Dajte nam kruha! Deiuonjt.acije so b le poseono burne v Ti-njar'u. Občinski načelnik Resen ee ie tako prestrašil vpitja in krika žensk, da je skočil skozi okno in zbežal. Odšel je na piefekturo v Pulj, kjer je podal ostavko. Pref kt je na n,egovo mesto imenoval fašisita Romana Depiera. Ko so ženske vdrle v občinski dom, je neki faSist zavpil: »Fv.va Г lta-lial« (Živela Italija!) Ra? ai ene ženske eo mu od-gjvorile: »Proč z davki!« V prvem trenutku so karabineiji postopali dokaj obzirno, pač pa so po-zneie preieli ukaz od svojih predstojnikov, nai odločno zatrejo vsak najmanjši po.skus motenja lavnega reda. Zato so oruž.niki areti ali več žena, posebno iz Vcsarja. ter jih odvedli v zapor. Nekatere izmed nj h so se ah ijale v blagoslovljenem elanju; radi siliahu se jim ie zgodila nesreča. Nesrečne ženske so morali odnehati v bolnišnico. Orožniški kapetan iz Paz na je v Tinjanu dejal moškim, naj gredo sami demonstriiat in naj ne pošiljajo svojih žen na ulico. Fašistični oblastniki bi pač radi uprizorili nove politične procese: samih ženek pa ni mogoče porabiti za to. Upori sb se že razširili tja do I rsta. lo so sadovi fašistične gospodarske politike, ki ie uničila vse gospodarsko zadružništvo med Slovenci in Hrvati v Istri in s tem zrušila temelj istrskega gospodarstva. Ko bi dane« slovanske zadrutfe še obšto ale, bi ee kmet lahko zatekel k njim za pomoč in bi mu ne bilo trebf trpeti lakote ter se puntati proti oiblastvom.
„Kvr fas" in samopomoč
Kljub težki gospodarski krizi se iKaritas' lepo razvija. To dejstvo moramo predvsem pripisovali soltituosli tegu zavarovanja in kapitalnemu jamstvu Vzajemne zavarovalnice. Zanimivo je, da si je »Karitas« večji det zavarovancev pri.lohila med inteligentnejšimi krogi, med ljudmi, ki zn ijo samostojno misliti in računali. Nuši preprosti ljudje so pa še vedno t ko naivni, da verjamejo onim. ki jim za majhne prispevke veliko obljubujcjo. Ne pomislijo pa nič, da tako ne more dolgo iti. Kaj bo, ko bodo začeli na veliko umirati zavarovaai starčki in bolniki, ki so zavarovani večkrat in celo brez svoje vednosti. č'l mi. ki plačujejo prispevke zn te zavarovance, upnjo, da bodo malo vplačali in dobili izplačane velike vsote. Zdrav razum nam pove, da lako ne more biti. Najsi so imeli ustanovitelji r iznih samopomoči pri ustanavljanju istih še tako lepe in človekoljubne namene, leh ne bodo dosegli, ker j m bo sistem sam prekrižal načrte.
Sprejemni in zavarovalni pogoji pri »Karitas« so bili in ostanejo vedno enaki. Pri samopomoči se pa vedno spri miniajo in se bodo vedno spreminjali, dokli r ne bodo čislo spremenil ni. sem na iem mestu poročni, k ko se je godilo z raznimi samo-pomočmi v Avstriji in Nemčiji. Danes pa omenim še Jednole v Ameriki ki so prvotno meljile na sistemu snnioi omoči. Začetek je bil sijajen. Kmalu pa so le Jednole prišle v velike zadrege, iz katerih jih je rešila državna oblast, ki je zahtevala, da se spremenijo v prave zavarovalnice. Seve la so bili pri tem zavarovanci znatno prizadeti. Dunes so Jednole v Ameriki ter C. rltas-Sterbi vorsorge« v Avstriji in Nemčiji isto, kar jo »Karitas« pri nas.
Ponovno opozarjani nn ugodnosti, ki iih nudi »Karitas« in kit rili sami pomoči nimajo: 1. stalno enaki im sečni pri. pevki, 2. dvojno izplačilo v slučaju smrti radi nezgode, 3. polica »Karilas« ie vrednostni pa pi r, 4. brezplačno soza varovanje otrok, 5. kapitalno jamstvo Vzajemne zavarovalnice, 6. odkup in plačevanja prosto zavarovanje, 7. sprejemna pristojbina je samo 10 Din. Vsait zavarovanec se mora na ponudbi lastnoročno podpisati. Mlajšim pripada |>ri istih prispevkih znatno (do 10 krat) večja posmrtnina, kakor starejšim. Nad 80 let starih in bolnih oseb »Karitas« ne sprejema v zavarovanje.
Glede pojasnil in prijav se obrnite na pesmrt-niniko zavarovanje »Karitas«'« Ljul 'jana, palača Vzajemne zavarovalnice.
Anton Jiglič.
Kako pos 'nn m dober gndbeit h
To brfi:iiltrrnn Icnjiico pnihi- lornrvn f/iasbit Mnne/ <£• Hero d r Mariboru M. 102—H гмкгтн prijatelju (/t""be, bnit 1n gntetii Itu mi nreibanvmu, Znhipraj e kn 11 icn lak01 г uarndnn d ipimico!
ob 20 pn se poje prvič v letošnji sezoni ena najbolj priljubljenih operet »Grofica Marica-. Vlotro grofa Ttisila poje ob tej priliki prvič g. Gostič. (•stala zasedba običajna z go. Poličevo na čelu. Za vse operne predstave v božičnih dneh veljajo znižane operne cene.
Dnevna gledališka blagajna posluje danes od 10 do 13. Popoldne je blagajna zaprta. Peč pn je vse tri praznike odprta od 10 do in od 15 do 17.
Dnevna
Koledar
Četrtek, 24. decembra: Adam in Eva, prvi j starši; Hermina; sveti večer; str'.t post.
Petek, 25. deccmbra: Božič; Rojstvo Gospodovo; ščip ob 0.24; Herschel napoveduje mrzlo vreme in sneg.
Sobota. 20. dccembra: Štefan, prvi mučenec. Nedelja, 27. decembra (nedelja po božiču): Janez Evangelist, apostol.
Ponedeljek, 28. decembra; Nedolžni o'r^č'N
------ , i
V prijetno božično r.iz tHOi.eiijt* Vas ji; sortirsno vino iz staroslavnih Uletarn kri-/evniškoia roda; toči in dostavlja na dom
„5810*% S^Seretouurirjov** ul.
Novi grobovi
■f" Dekan I.udovik Ribič. V Lučanah (Leu-tschach) v Avstriji je umrl tamkajšnji dekan in župnik gosp. Ludoviik Ribič. Rojen v Gradcu 1R79 od slovenskih .staršev, je tamkaj tudi zvršil svoje gimnazijke in bo gos lovske študije, primiciral pa v Sloveniji pri Sv. Barbari v Slov. goricah leta 1903, Kot mestni kaplan sv. Ivana »na Grabiu« v Gradcu je zahajal kot gost v kat. slov. akad. društvo »Zarja«. Iz Gradca je prišel v Lučane za župnika-dekana. Vešč slovenščine je bil tu potreben in to tem bolj, ker pripada po regulaciji meje k Luča-nam okrog šest sto duš iz obmejne slovenske župnije Sv. Jurij ob Pesnici, ki pa leži že v lavantinski škofiji. Bil ie vedno boli rahlega zdravja, sicer pa blag duhovnik. Pogreb se je vrši! ob prav obilni udeležbi ljuc'stva in 30 duhovnikov, največ iz se-kovske in dva iz lavantineke š-kofiie. Mrtvaške funkcije je opravil častni kanonik in ravnatelj škofijske gimnazije v Gradcu gosp. Konrad Brandner. Naj v m>ru počiva gospod dekan!
-f- Boh. Bistrica. Umrl je nenadoma od srčne kapi zadet nn dan svoiega siodu g. Tomaž Krek, očo g. odvetnika dr. Mihe Kreka. Star je bil 04 let. Pogreb bo danes dopoldne. Vzornemu krščanskemu možu želimo večni mir, žalujočim pa n?še iskreno sožalje!
Na Dobjem pri Prevaljah je umrl v 59. letu svoje dobe ugledni in obče spoštovani veleposestnik Jože Plešivčnik, tast prof. dr. F. Sušnika v Mariboru. Blagi pokojnik je bil vzor značajnega. vrleea moža ter dobrega slovenskega gospodarja. Njegov nasvet je bil vsem drae in dobrodošel; bil je znan po celi Mislinjski in Mežiški dolini ter povso<l priljubljen. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim naše globoko sožalje! Pogreb plemenitega rajnkega bo danes v četrtek ob 10 dopoldne na farnem pokopališču.
Osebne vesli
= Promocija. Na duna:eki univerzi je promo-viral g. Keaver Kartin, sin uglednega mariborskega Eobozdravnika dr. Frana Kartina. za doktorja vsega zdravilstva. Naše prisrčne čestitke mlademu doktorju!
= Ostavko na državno službo je podal dr. Lojze Campa, pri deželnem sodišču v Liubljani.
= Tridesetletnico mašništva je dne 22. t. tn. na tihem obhajal g. p. Vincencij Kunstelj pri Novi Štifti na Dolenjskem.
zr Nn dri. ženskem učiteljišču v Ljubljani so napravile praktični učiteljski izpit naslednje kandi-dntke-učiteljice: Berger Marin. Bezelink Vida. Brenk Miiriia, Frker Berta. Golob Marija. Gombač-Torknr Frnnja, Hafner Ivnna, Hauke Natalija. Hvala Antonija, Kalnn Veronika. Kenda Olga, Krusie Hilde-gardn, Mnkarovif-Korošec Marija, Merhar Marija, Ogulin Ivnna. Pavletič Irena, Pintar .lulijnnn. Pizzu-lin Ann, Potočnik Emilija, Pretnar Aniela. Pun^uh Julijnna, Stražišnr Frančiškn, ftemrl Darinka. Šetinc Danica, Traven Ivann, Trepečnik Ernes(inn, Valenčič. Ann. Veber Mariin. Verhovnik Marija, Vodušek Mateja ln Zupančič Natalija.
VILO ALI HISO
z velikim sadnim ali zelenjadnim vrtom, ki leži ob vodi takoj kuoim. Prednost daiem okolici Kamnika. Kranja in ev. Školje Loke. Pismene ponudbe z navedbo cene ler opisa posestva in s podatki o obsežnosti vrta na Reklam Rozman, reklamno podjetje v Ljubljani, Komenskega ulica št. 10, pod značko »Gotovina takoj«.
Ostale vesti
—	Prihodnja številka »Slovenca«, izide v torek, 29. decembra. »Slovenski list« izide v nedeljo, 27. decembra in ga prejmejo vsi naročniki »Slovenca«.
—	Polres. Iz Litije poročajo: Hud potresni sunek, ki je trajal 3 sekunde, spremljan z bobnenjem, so čutili v sredo ob 6.26 zjutraj po vsej litijski okolici. Najbolj so čutili potres tisti, ki so se ravno v topli postelji prebudili, mnoge pa je potresni sunek prebudil. Škode potres ni povzročil nikjer.
—	Šolski radio. V soboto 19. t. m. je odpadla oddaja šolskega radia radni tehničnih ovir, kar naj blagovolijo ravnateljstva meščanskih in srednjih šol vzeti naknadno na znanije. Predavanje
dr. S. Go-gale z naslovom: »Nasprotnik« 'športna etika) bo oddaiala po«taia po novem letu.
—	Poznate sliknne povesti Male knjižnice? Vsaka povest samo Din 2.—. Dobite jih v vsaki knjigarni; doslej je izšlo 8 povesti. NaroČite za božično darilo otrokom! Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
—	Vremereko poročilo iz Kranjske gore dne 23. decembra: Barometer 772 mm, temperatura —10° C. vreme jasno, 10 cm snega sreža, smuka dobra, v višjih legah idealna. Za božične praznike ee vrš? brezplačni tečaji pod vodstvom izvežba-nih smučarjev.
Kari Mav potuje po Jugoslaviji, glej inserai na 23. strani!
_ Вз-ovinska kmetijska gospodinjska šola v
Sv. Juriju ob juž. žel. opozarja vse, ki se zanimajo za vstop v prvi 7 mesečni tečaj na tozadevni razpis kr. bansKe uprave, po katerem veljajo za sprejem isti pogoji kaJkor za vse kmetijske šole: lako ni predpisano zdravniško izpričevalo, ker preišče zavodni zdravnik siprejete ob vstopu. Tudi dovoljuje kr banska uprava revnejšim gojenkam četr-linski, polovični, do tričetrtinsiki popust mesečne vzdrževalnine, katera znaša sedaj na vseh ba.no-vinskih šolah po 400 Din mesečno. Zato naj prilože one, ki prosijo za znižanje oskrbovalnine, ubožno spričevalo z navedbo gospodarskega stanja, višine davkov in oVsega posestva staršev. Lastnoročno opisano prošnjo je treba vpoelati na vodstvo šole do 30. dccembra ter priložiti: krstni list, domovni-co, zadnje šolsko izpričevalo in nravstveno izpričevalo, obvezo staršev, da krijejo etroike ter pre-
kronika
možerajeki izkaz, izstavljen od občine. Šola se otvori 18. januarja. Proeilke se takoj po rešitvi prošnje obveete glede sprejema ter glede potrebščin, katere si prineeo s seboj. Ker je internat preskrbljen z vsem potrebnim, mora imeti vsaka le potrebno obleko, obuvalo, telesno perilo, »imsk« odejo in par rjuh, dočim si bodo ostale potreb&čme. predpasnike i. dr. lahko oskrbele ozir. napravile gojenke same v internatu. — Vodstvo.
—	Smučarski tečaj na Zelenici, 1534 m nad morjem, se vrši pod vodstvom strokovnjaka in sicer od 1. do 10. jan. 1982. Celodnevna oskrba s prehrano, prenočiščem in poukom stane 60 Din dnevno. Prijave sprejema oskrbnik Ferdinnnd Josif, Tržič štev. 29.
—	Zamenjava tisočakov. Denarni zavodi, včlanjeni pri Društvu bančnih znVodov v dravski banovini v Ljubljani, Zadružni zvezi v Ljubljani, Zvezi jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani in Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani sprejemajo do konca februarja 1032 neomoiono vloge v nežigosanih tiso-č i kili in bodo njihovo zamenjavo sami preskrbeli. Vlogo pri denarnih zavodih, vložene v gotovini po 24. septembru 1031, niso podvržene nobenim izrednim izplačilnim omejitvam.
VABIMO VAS,
oblecite se pri nas!
l'o svo em okusu si izberite oblačilnih potrebščin
za maS denar.
Trenehcoute suknje, obleke perilo i. dr
A. Preskesr
L ub>i«na, »v. Pei.a ce«tu И4
Bolečine V hrbtu, zaustavite jih
SLOAN -ov LINIMENT premega bolečine, naglo pomiruje ln Vas naredi gibčne. Čim Vas napadejo bolečine, namnzite nalahno brez utiravanja malo SLOAN-OVE masli. Prodira pomirja bolna mesta in mišice in odstranja bolečine.
Rabite SLOAN-OVO mast proti boleCinam v križu, revmatizmu. iSiasu, bolečinem distorzije in kon-tuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah.
Dobi se v oseh LEKARNAH m DROGE RHAH
SLOAN-ov LINIMENT
odpravi bolečine.
t
se brigajo usniiljenke le za svoj poklic, zn delavske | loto zopel lepe, kakor tudi praktične božične doza, strokovne organizacijo pa sploh ne vedo. Co nasto- ! katero kot d.irilo gospodinjo zelo razveselijo, pajo kdaj proti osebju, so prisiljeno. Nikakor ni j — Slovensko planinsko društvo. Osrednji od-n. pr. v redu, če prihaja kaka strežnica v poznih j bor razglaša vnovič, du prene njo veljati z 31. de-nočnili urah domov. Posledica jo, da jih je postnlo i cembrom 11301. sedaj veljavne članske izkaznice, že več nesrečnih. Tudi ni v skladu z duhom bolniš- | Z dnem 1. januarja 1032. zadobo veljavo napram niče, če morajo bolniki kakemu strežniku snažiti j društvu in oblastem nanovo vpeljane članske iz-čevlje, kar so |i iuili že primerilo. Tudi marsikaj j kaznice. Člani Osrednjega društva bodo dobili novo drugega ni vedno v redu. Ako meni »Delo«, da je , izkaznice v društveni pisarni v Ljubljani, Mnsnry-neslrpnos., če usniiljenke od časa do časa pogra-
—	Vel;k pa k sredi Belgrada. Velik kvadrat med Kralja Milana, Nemanjino, Zrinjskega in Garašaninovo ulico v Be'gradu, ki obsega najmanj 80.C00 kvadratnih metrov in ki ga je občina lani kupila, bo spremenjen v začasen park. Kasneje namreč nameravajo tu graditi obsežen občinski dom in še nekaj drugih javnih poslopij. Za ta predlog so ee namreč mnogi ogreli. Ker pa občina sedaj ne razpolaga s potrebnim denarjem, je bilo te dni odločeno, da se ves kompleks začasno parkira, kar bo izvedeno nastopno pomlad. Tako bo Belgrad prišel do novega zelenega otoka sredi mesta, ki so ga doslej zelo pogrešali. Kalimegdan in Topčider sta namreč preveč od rok in pomenita ravn oradi tega vsaj za soci-jalno manj osigurane, pa okrepčila ravno najbolj potrebne stanove že majhen luksus.
Kari Mav potuje po Jugoslaviji, alej inserat nn 23. strani!
—	Društvene skupščine, shodi in posveti; takse zu prijnve, dovoljenju in potrdila. — Prijavo društva po § 2. ali spremembe pravil jc treba kol-kcvati po tur. post. 1 znkona o taksah z Din 5.—, poleg tega je pn trebn plačati takso Din 20.— po 3. pripombi tar. post. 5 za rešitev iz § 4. — Zn prijave članov izvoljene uprave (S 0.) sc no plnča nikaka taksa z ozirom na predpis čl. G, točke 1. za-konn o taksah, ker so io vloge, ki so prodlngajo v javnem interesu in nn podslavi odredbe zakona. — Kjerkoli zahteva zakon o društvih, shodih in posvetili samo prijavo, so znnjo plnča samo takso Din 5,— po tar, post. 1, kjer pa jo v zakonu pred-pisnnn dovolitev, se mom plačati osnovna laksa Din 5,— po tnr. post. 1 in taksa Din 20.— po tar. post. 5. — Konkretno velja sledeče: a) za prijnvo društveno skupščine (§ 7.) se plačo taksa Din ").—; b) za prijavo shoda ali posveta po § 23. se plača taksa Din ">.—. Ce sklicatelj zahteva potrdilo o prijavi, mora zu potrdilo plačati takso Din 20,— po tar. post. 3 in 4; c) za dovolitev shoda pod vedrim nebom in sprevoda (§ 26.) se plača taksa Din 5.— in Din 20.—. — Ako se ne izda dovoljenje, niti prepoved, se morn laksn Din 20.— povrniti; d) isto velja tudi za slučaj iz § 31. zakona o društvih, shodih in posvelih.
—	Kaj naj Vam daje trgovec z« Božič uli ali Novo leto? Gospodarju: Kolcdnr Kmettke zveze. gospodinji Gospodinjski kolcdnr. Recite trgovcu, kjer stalno kupujete, da naj piše ponj v Tiskarno sv. Cirila v Mariboru.
Medene potice in sladke kolače prinaša Božiček vsem malim ljudem. A nam, ki odrasli otroški ;mo dobi, vsekakor kaj krepkega se prispodobi pod zob in za grlo, — to jasno je vsem. Ce miza šibi se vabljive ledače. buteljke, če polne so sladke pijače, to ruzpolo/enje ustvarja možem. Zabave pa bodo le tamkaj uspele, kjer v krožnikih bode. »Jajnine duhtele, ker te le prednačijo finim jedem.
—	Bedimo resnicoljubni. — Delo . glasilo Narodno strokovne zveze v Ljubljani je v štev. 9. pod naslovom 'Napravite red v bolnišnicah prav neokusno nnpadlo usniiljenke. Podtika jim, dn so nnsprotne bolniškim strežnikom, zlnsti pa strežni cam, ker so se organizirale pri Narodno ttrokovni zvezi. Dopisnik >Dela« bi zatajil tradicijo, ko bi si ne privoščil ob tej priliki tudi klerikalne strokovne organizacije« Kdor pozna razmere v bolnišnicah in kdor ljubi resnico, bo moral priznati, da
jajo, če postanejo razmere le preostre, mu ni pomagati. Vsaka delavskn strokovno organizncija smatra za ono glavnih svojih nalog, dn vzgnjn svoie člane k vestnemu izpolnjevanju dolžnosti, k redu in miru. Tudi avtoriteto more delavstvo priznavati. Kajti le tako delavstvo je zavedno in v resnici borbeno. Kar se pn posebej tiče bolniških strežnikov, naj bo rDclo" prepričano, dn se nihče za nje ne trga, ker jo znano, da bo preteklo še precej časa, preden bodo postali vsi zavedni delavci in opustili svoje večno preseljevanje, knterega prnvi delavec ne poznn.
Kuri May potuje po Jugoslaviji, ц1еј inserat na 23. strani!
tfsakirurstae ure
zlatnina, s rebrni na in optični oreomet
po znižanih cenal
prt
L. VILHHR
uror
LIUBLIANA ] Sv. Peira cesla 36
—	Smučarski tečaj SPD nn Blokah se no bo pričel že 25. t. m., temveč knsneje, čim zapade knj novega snega, na kar bomo udeležence pravočasno potom dnevnikov obveetili.
—	Društvo sv. Elizabete na Vrhniki je bilo letošnji božič zelo ngilno. Številna siromašna mladina je bila v sredo obdnrovann s čevlji, obleko in drugimi potrebščinami, ki so jih bili otroci revnih in brezposelnih staršev zelo potrebni. Jezušček je nosil ob lepo okrašenem dreveščku v Rokodelskem domu. — Rokodelsko društvo na Vrhniki priredi nu Štefnnovo lepo igro -Skrivnostna svetn noč v režiji g. dekana Keteja.
—	Winnetou — vse tri knjige — z originnl-ii i mi barvanimi naslovnimi slikami bodo najlepše božično darilo našim dečkom. Dobite v vsaki knjigarni, po pošti pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Dame!
5 anofor^.
kova eestn 14, I. undstr. in sicer sc bodo noye legitimncije dobivale od 28. decembra dalje. Vsak član nnj prinese s seboj svojo sliko, najraje v obliki 0X0 cm; slika ne sme biti več kakor eno leto stara. Tiskovine novih legitimacij se bodo izdajale članom proti plačilu zneska 5 Din za vsako člansko legitimacijo.
— Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kužnih izpuščajih, tvorili urejuje naravna »Fravz-Josef< grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef* vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso. ^Franz-Josefc grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
— Žalosten konec otroške igro. V Petroviču pri Brodil ob Snvi se je v hiši kmeta Janka Josipo-vičn dogodila huda nesrečn. Josipovič je odšel s svojo ženo v cerkev, domu pa jo pustil 6 letnega sinčka, ki je imel (»iziti nn svojega triletnega bratca. Nesrečn jo hotela, da je na štedilniku oslal lonec, vrele vode. Ko so starši odšli, sin so brnten začela igrati. Naenkrat je starejši brat prevrnil lonec s kropom, ki se je razlil nu obadvu. Otroka sta strahovito kričala, ker pa jo hiša na samem, ju ni nihče slišni, dn bi jima prihitel nn pomoč. Ko sta so oče in mati vrnila iz cerkve, so jima je nudil strašen prizor. Oba otrokn sta ležala ob štedilniku, opečena od vrele vode, mlajši ie bil že mrtev. Ko je ninti zagledala otroka, je dobila nevaren srčni napnd in so morali poslnti po zdrnvnikn. Starejšega otroka so prepeljali v bolnišnico, pa je lo malo upanja, da bi okreval.
—	Neveste dobijo krasne obleke in vse cln'gt potrebščine pri staroznani tvrdki P. Magdič, Ljubljana.
—	Na občutljivi koil se pojavijo 1'šaji ln drugI nedostatki pri vporabi škodljivega mila. Žito ae priporoča vporabn samo takih mil, ki so medicin-sko brezhibna, kot so to: Fellcrjeva Elsn-mila lepote in zdravja in sicer: lilijino mlečno-lilijene kreme, boraksovo. glicerinovo, kntrnnovo, rumenja-kovo in milo za britje. Po pošti 5 kosov 52 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Fugen V. Kol-ler. Stubica Donja. Elzn tre 131. Savskn hanovlna.
—	Radenska zdravilna voda je bila na zadnji internacionalni razstavi v Solunu odlikovana z zlato kolajno. Glasom informacij je tn naša priznana mineralna zdravilna voda vzbudila nn omenjeni razstavi izredno velik interes ter je vsled tega pričakovati, dn t>o Radenska voda naš zelo dober eks-portni predmet. Upravi Zdravilišča Slntina-Radenci se na velikem uspehu v mednarodnem svetu lahko čestita!
—	Smučarji, nabavite si smrčke tuzemske in inozemske ter vse druge smučarske potrebščine po nnjnižji ceni pri tvrdki P. Magdič, Ljubljana.
— Kemija i i kuhinje. O vzroku, znknj postnno kavn stara. Cim bolj je kava sveža, čini krnjši je , rok med praženjem in porabo, tem boljše prija. j Pametni gospodinji je to ziuno in vsled tega ku-
puje kavo vedno tam, kjer se jo poslreže s svežim blagom. Kavo, ki jo stara žo nekoliko tednov, se si ozna po medlosti arome in njenem posebnem cikoriji sličnem okusu. Staranje kave ni nič dru-gegn kot kemični proces, t. j. aromatične ^novi se razkrojijo po vplivom vlage zrnka. Aroma se namreč nahaja v kavi v obliki lahko izhlapljivegu eteričnega olja. katero nekaj času po prnženju stopi na površino kavinega zrna. Olje oksidira s pomočjo kisika iz zraka, in sicer tem hitreje, čim večja jo vlaga zrnka. Sredstva, da se staranju kave popolnoma izognemo, do danes še nimamo. Celo kava, shranjena v brezzrnčnih dozah, izgubi nek"j nn aromi in okusu, kajti praženn kava vendar vsebuje še določeni del vlage, katera deluje na nro-matična olja. V praksi ie torej edino mogoče, da se pražena kava po možnosti izogne vplivu zraka. Na 'enostavneje je v tem slučaju shranjevanje kave v dobro zaprtih dozah brez duha. Zn kavo »Hag«, odlično zrnato kavo brez kofeina, se prodajajo to
			
je izšel. Cena Din 25'—. Ibrava MERKUR. L'ubiisna šeienburgo ae/n.			
ШШШШЖ		Ш	7? JaRmiSiMtrt^f Ј5Д ШхшШШ
Za
čiSCenle krvi.
Proti
slabi prebavi želodca in črev
izborno učinkuje
Planinka zdravilni čaj
Dobiva so v vseh lekurnah zahtevajte pa i/.rečno PLANINKA CAJ BAHOVEC v zaprtih in plombiranih p kolih ter z napisom proizvajalca:
APOTEKA
BAHOVEC
KONGRESNI TRG
LJUBLJANA
—	Vaša eksistcnca — krojači, šivilje, neši' vilje in pletilje! Mnogo obrtnikov jo pridobilo eksistenco in renome, sumo skozi naše v našem zavodu naučene svetovno znane preizkušene kroje. Znto ne zamudite obiskati veliki krojni tečaj. Pričetek 4. januarja. Poučujemo že kroje pomladne sezone. Radi denarne krizo honorar znižan. Preskr-bltev služb. Oblastv. koncesionirnno krojno učilišče. genernlno zastopstvo mod. listov, Ljubljana. Mestni trg 5, II. nadstr.
—	Pozor! Varčuj z »Novoc, da si prihraniš velike izdatke zn nognvice. Pazi in beri inserate, ki temu slede, ker bo to le v Tvojo korist.
—	Najlepše iu najdragocenejše božično in novoletno darilo za vsakega pravega in res izobraženega Slovenca so Cankarjevi in FinJcarjevi zbrani spisi. Canknr nam govori iz dni trpljenja in upanja, natn budi vero v bodočnost in neizprosno re-šeta, kar jo slabega in gnilega v nas, Finžgar nam odkriva zdrnvje in moč nnšega človekn; v romanu »Pod svobodnim solucem« nas vodi v davne čase dedov in kliče k prirodnosti in samozavesti. Vsako delo se lahko kupi posebej uli v celoli. Vsa dola je izdala v odlični opremi Nova založba v Ljubljani, (Kongresni trg).
—	Ce se še vedno niste odločili za darilo, potem bo zalotite k nam — pri nas Vam bode odločitev lahka! Drogerija Gregorič, Ljubljana. Prošer-novn ulica 5.
—	Prava metoda uspešnega negovanja lepoto počiva na vporabi takšnih pripomočkov, kateri se izdelujejo iz sestavin, ki medicinski učinkujejo, kot so to: Fellerjeva Elsa-poinmln zn znščito kože iu Elsa-nomadn za rast las (2 lončka brez daljnjih stroškov 40 Din), Elsn-mila lepote in zdravja (5 Kosov franko 62 Din), pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja. Elzatrg 134. Savska banovina.
—	Tvrdka klnvirjev in glasbil Alfonz Breznik se nahnja sedaj na Aleksandrovi 7 ▼ Liubljani
Maribor
Božič mariborskih reveže v
500 družin po barakah - Strašna beda
F. I. GORICAH, LJUBLJANA, SV. PETKA CRSTA 29
nudi največjo izbiro ravnokar izgotovljenih
damskih plasčev asa JVovo leto
tako na pr.: iz različnih vrst modnih plišev od Din 480'— naprej: v modri, črni in drugih modnih barvah od Din 305 — naprej; zimske športne zelo trpežne in gorke od Din 280-— naprej; otroške v vseh velikostih od 2 tet dalje od Din 05'— naprej, elika izbira otroških in dekliških oblek, damske domaČe kakor tudi boljše obleke, bluze, krila, damske in otroške predpasnike iz listra, klota, kretona ln bele kakor tudi vse \rste perila i. t. d. — Kor je vsa izdelava lastna, zato saino prvovrstno blago ter cene'
brezkonkurenčne. — Oglejte si naše izložbe 1
Delavski božič
Delavcc o krizi, bedi, brezposelnosti.
Maribor, 24. decembra
Sveti v«čer... V razsvetljenih in toplih sobah gn pričakujejo, okrog obloženih miz veseli obrazi, sijoče oći obdarovane dece, na zelenju božičnega drevesca plameni lučk in iskrenje okrasja... Kdo bo pomislil v tem trenutku na one, ki so dočakali ta sveti trenotek tam v barakah Dajnkove in Kra-Ijeviča Marka ulice, v dragonski vojašnici, v ma-gacinu stare Dravske vojašnice, po neštevilnih kleteh, hlevih in pralnicah, izpremenjenih v zasilna stanovanja...
Strašne slike bede se vrste pred očmi, prizori iz barake v ulici Kraljeviča Marka, katere sem imel priliko ogledati si v preteklih dneh. Zamislite si hlev v izmeri 30 krat 8 metrov, visok morda tri metre, brez stropa, tla iz zbite ilovice, ki se ob deževju in snegu izpreminja v lepljivo blato. Pred barako na njivi smetišče, ob strani tik glavnega poslopja skupno stranišče. Notranjost barake do polovice pregrajena v pograde, spredaj odprte, druga polovica je prost hodnik, zatrpan s pohištvom, drvami in razno ropotijo. Nekatere pograde, ki prestavljajo posamezna stanovanja, so od tega hodnika ločene z zavesami in umazanih cunj, nabranih kdove kje ali s stenami iz papirja, druge so popolnoma odprte, izpostavljene pogledom sostanovalcev. V vsakem stanovanju sredi majhen železen štedilnik, drugo vse zadelano z pohištvom, culami, kovčki, blazinami, ob stropu vse križem vrvice s sušečitn se perilom, povsod na otrok, vsake starosti, bledih obrazkov in s pogledom v očes-cih, ki priča, da so jim znane že vse stra:ne skrivnosti, ki se odigravajo med temi stenami. V tem ozračju, ki ga ni mogoče opisati, živi 26 družin s skupno 106 člani svoje normalno življenje, katerega ni mogoče skriti niti v najmanjših intimno- , stih, vsak vzdih, šepet, vsaka kletvina gre po celem j prostoru, prihaja na ušesa otrok, jim nudi vpogled i v pograde skozi široke špranje tenke pregraje, Id ;
G Božična prireditev v frančiškanski cerkvi.
Čelo-učenci Glasbene matice, katere poučuje gosp, profesor L, de C o m e 11 i, bodo božični dan v frančiškanski cerkvi po slovesni sv. maši ob približno 11 proizvajali prelepo božično skladbo: »Sveta noč, blažena noč«. Nastopilo bo 18 mladih I gojencev v čelo-godali, ki se sioer razlikujejo po velikosti, pa so primrne e'.asu in staroeti igralčevi. Med najmanjšimi bo mali sinko g. primarija dr. Dcr-novška, ki se komaj tri mesece uči.
G Sodelovanje drušiev v pomožni akciji. Na poziv mestnega načelstva so se odzvala naslednja drufctiva, da sodelujejo pri Pomožni akciji: Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev, Protituber-kulozna liga, Kaajev steg skavtov, Krajevni med-strokovni odbor ZDSZJ, Krščanska ženska zveza, Udruženje vojnih invalidov, Uprava Vincencijevih konferenc, Jugoslovanska matica, Sokolsko društvo. Narodna strokovna zveza. Društvo za podporo revnih učencev, Društvo katehetov lavantinske ikofije, Krajevni odtor Rdečega križa, Jugoslovanska strokovna zveza, Slovensko žensko društvo. — Omenjena društva so imenovala svoje zastopnike v okrajne odbore Pomožne »jkcije. Članom teh odborov je izstavilo mestno načelstvo nabiralne pole in to pooblaščeni nabirati denarna sredstva za Pomožno akcijo in sprejemali prijave za darila v blagu. Veljavne so samo nabiralne pole s pečatom mestnega načelstva in podpisom mestnega načelnika dr. Lipolda. Nihče drugi ni upravičen nabirati sredstva za Pomožno akcijo, pač pa se ista lahko izročajo tudi neposredno mestnemu načelstvu (gotovina mestni blagajni, Slomškov trg 11, blago pa socialno-polriičnemu uradu, Rotovški trg it. 9). Naj nihče, ki še ni storil 6Voqc dolžnosti napram Pomožni akciji, ne odkloni nabiralcev, ki ga bodo te dni posetili. Vsi nabiralci brez izjeme, med njimi odlični predstavniki gornjih društev, se žrtvujejo v korist socialno - šibkim, pomoči potrebnim slojem mesta. Javnoet se naproša, da jih pri izvrševanju njihovega človekoljubnega in težkega dela vsestransko podpira. Maribor naj v dobi težke gospodarske krize pokaže, da ima smksel za karita-tivno delo in da v tem oziru noče zaostajati za dru* gimi mesti.
O Iz uprave. Svojim cenjcnim naročnikom in oglaševalcem sporočamo, da bo uprava na Koro-tki cesti 1 poslovala v nedeljo dne 27. t. m, od 9 do 11 dopoldne.
|_j Krčevinsko izobraževalno društvo obhaja v nedeljo dne 27. t. m. glavni praznik sv. Janeza Evangelista. Ob pol osmih zjutraj je sverta maša za mrtve in žive člane. Med mašo poje pevski zbor Katoliške omladine.
G Nočno lekarniško službo imata od 27. t. m. do 2. januarja 1932 Savostova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petru trgu in Sirakova »Pri Angelvarhu« na Aleksandrovi cesti.
G Mariborski in okoliški starši k deljenim učnim uram. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Po novem naj bi se uvedle v srednjih šolah deljene učne ure. Kaj to pomeni? Za tiste, ki ee vozijo v Maribor — saj nimamo toliko sredstev na razpolago, da bi mogli svoje sinove in hčerke trajno vzdrževati v mestu — je uvedba deljenih učnih ur usoden udarec. Ali bi mogli nadaljevati svoje študije in morda so mnogi od teh med najboljšimi in najnadarneišimi? Toda vrhu tega je tukaj še precej drugih tehtnih razlogov, ki govorijo proti uvedbi deljenih učnih učnih ur. Na stotine študentov je, ki si omogočajo bivanje v mestu z inštrukcijami, ki jih morejo imeti seveda samo v popoldanekih urah. Ubogi revežil Kako bi si drugače mogli pomagati? O nemožnosti zasebnega študija sploh ne kaže govoriti. In končno še maturanti, ki jim je na takšen način preprečena možnost koncentrirane priprave za maturo. Upamo, da ee bodo na merodajnem mestu upoštevale te želje in ti razlogi in da ostanejo tudi vnaprej na naših šolah nedeljene učne ure kakor doslej.« — Sledijo podpisi številnih prizadetih staršev.
G Božičnica v bolnišnici. Uprava splošne bolnišnice bo tudi letos priredila božičnico, na kateri bo obdarovanih okrog 100 otrok. Postavili bodo v bolnišnici 17 božičnih drevesc. Darove je uprava nabrala deloma pri trgovcih in zasebnikih v mestu, deloma pa jih preskrbi iz lastnih sred-stev.
G Za mariborske reveže. Dolžnost vseh, ki ne trpijo na težkih posledicah brepsoselnoeti, je, da olajšaijo gorje bednim družinam, katerih eksistenca je ogrožena. Nihče naj toraj ne odklanja nabiralce z uradnimi nabiralnimi polarni, ki jih je izstavilo mestno načelstvo. Tudi oni, ki so doislej razmeroma malo prispevali, naj prispevajo vnovič njihovim premoženjskim razmeram odgovarjajoče. Siromašni sloji mesta Maribora bodo prejemali iz sredstev Pomožne akcije prehrano in druge živ-ljenjske potrebščine, za kar eo potrebna ogromna denarna sredstva. Prostovoljni prispevki za Pomožno akcijo naj ee pošiljajo mestni blagaini, oziroma izročajo pooblaščenim nabiralcem.
loči posamezna »stanovanja«. Nekaj sličnega jc
prikazal Gorki v svoji drami, totia slike v tej baraki so še strašneiše iu bolj krute. In tako, kakor tukaj, žive ljudje tudi v barakah Dajnkove ulice, dragonske in dravske kasarne, v vseli teh neštevilnih kleteh in pralnicah... Samo v občinskih zasilnih stanovanjih živi 142 družin, v celem mestu pa dosega število družin, ki prebivajo v prostorih, nedostojnih človeka 500, če ne še več. So družine, ki žive samo v eni sami sobi s štedilnikom, pa imajo poleg tega na stanovanju še 10 delavcev, ki spe kar na tleh, na slami in cunjah. In cele trume teh bednikov so brez dela, brez zaslužka ter odvisni samo od miloščine, katero jiin daje občina. Ker niso mogli plačati stanarine, so morali na cesto in ker jim niso dovolili stanovati pod mostom, so se naselili v gramoznih jamah, kjer so se vkopali v zemljo in gramoz, da so dobili zasilno streho nred vremenom. Ko je nastopil mraz, so se zatekli v zasilne barake, da imajo vsaj streho nad glavo. Neknleri stanujejo že nad eno leto v strašnem vziluhu barak med mirijadami mrčesa, na izmozganih in bledili obrazih se jim poznajo ti sledovi. Dela ni nikjer, še nabiranje cunj, železa in kosti na smetiščih se ne izplača, ker je preveč konkurence. Hrano dobivajo v Ljudski kuhinji, za odrasle je to že nekaj, pa kaj to izda pri tolikem številu malih želodcev, ki zahtevajo veano kruha. — Mestna občina se je skušala že rešiti te sramote, hotela je najeti milijonsko posojilo ter zgraditi nova zasilna stanovanja, dostojnejša človeka, toda banovina je dala svoj veto — mora se štediti in ljudje naj še naprej propadajo, naj še dalje žive med mrčesom, v smradu, stisnjeni na kupe. Kakšno bo pokoljenje mladine, izišle iz teh barak! — Oni, ki se niso odzvali klicu Po-, možne akcije, ali so se otresli z nekaj dinarji, tem ; bi priporočal, da si ogledajo vso to silno bedo; j kdor iina še srce, tega bo presunilo, sramoval se bo svoje sebičnosti, dal bo z odprto roko!
G Prosvetna knjižnica bo poslovala v četrtek dne 24. decembra od 8. do 12. dop. in od 2. do 6. popoldne. Knjižnica se ta dan radi svetega večera že ob b. zapre.
G Avtobusni promet na progi Maribor— j Sv. Jakob—Sv. Jurij ne obratuje od 25. do 28. decembra. t. j. do ponedeljka.
G Mariborsko gospodarsko predstavništvo vabi k predavanju dne 27. t. m. v Gambirinovi dvorani s pričetkom ob 10. Predava višji finančni »vetnik Josip Mosetich o davku na poslovni promet.
G Mila Favai, Glavni trg fBadl) priporoča
zalogo dežnikov, aktovk, torbic, kovčkov, galanterije, glasbil.
П Rabite najreljne, vence, šopke, kličite telefon 27-66. Vrtnarstvo — Jcmec — Maribor.
P 'ng Ivan Kcrluga, pooblaščeni gradbeni inženir. Wildenrainerjeva 15.
Q Radio aparate in sestavne dele, zvočnike, žarnice, drobni materijal, po nizkih conah dobite v zadrugi Radio-Maribor, Miklošičeva 2.
Samoprodaja :
IVAN LEGAT
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Zagreb, Ilica 28
Slovenska Bistrica
Umrla je devetletna Anica, edina hčerka vdove gospe Goričan. Svetila ji večna luči Žalostni materi naše sožalje!
Sirotišnica priredi na praznik sv. Štefana popoldne ob 3 božičnico v dvorani hotela Belgrad. V'prizorili bodo božično igro v 3 dejanjih »Mrnkini čeveljčki« in »Materin blagoslov«, pravljično igro v 3 dejanjih s petjem. Vsi vabljenil
Ceikveni pevski zbor mestne župne cerkve riredi koncert v nedeljo, 3. januarja v hotelu elgrad. Čisti dobiček je namenjen za popravilo orgel.
Ljubljana, decembra.
Vprašaš me, prijatelj, naj ti povem, kako je z menoj sedaj ob božiču in kako je z vsemi takimi, kakor sem jaz? Saj veš, kaj ti bom povedal: saino jamranje ti bom pravil, saj drugega ne morem. Le poskusi vprašati pri takih, ki jim še ni sile, kaj ti bodo |iovedaIi! Vsak ti bo potožil, Itako mu je hudo, pa če mu je ali če mu ni. In jaz? In vsak delavec z menoj? Naj bi ti hotel resnico še tako olepšati in vse sirove stvari omiliti, nihče se ti nc bo mogel pohvaliti la božič in reči: »Oh, i ni še take sile letos, hvala Bogu, ni je Še!«
Vidiš, takale je z nami stvar: če imaš zaslužek, recimo, da ga imaš, dobiš še ob sobotah redno svojo koverto s tistimi kovači, ne moreš še reči, da boš od lakote poginil. Metli še ni treba, veš, najhujše pa je to, da nad nami vedno nekaj visi. Kaj bi izbiral besede? Kar povem ti: tako mi je vedno pri delu, kakor, da se more vse sku-kaj vsak čas nehati. Dane? imaš delo, jutri ga nimaš več. Nikoli ne veš, da ti v soboto ne poreče delovodja: »Prav žal nam je, od danes naprej ne potrebujemo ne tebe, niti tega, niti onega več! ' Saj ste bili dobri delavci, ampak dela ni sedaj i več! 'Tovarna nima naročil!« Pa si na cesti in ne veš, kani naj se obrneš?
Včasih je bilo vseeno drugače. Zaslužil nisi nikoli bogvekaj prida, je že takšno naše življenje. Ampak vsaj kruh si imel gotovo, če ti ni bilo tu všeč, pa si premenjal in šel, delo si že dobil kje. Pa če ti je bilo odpovedano, si se že kam drugam zmazal. Da. takrat smo delavci držali skupaj. Naj je bila enemu samemu utrgana nadura, samo enemu naj se je zgodila krivica, takoj smo imeli pro- , testni shod in če vse skupaj ni pomagalo, smo bili j takoj pripravljeni iti štrajkat?
Kdo misli dandanes na štrajk? Gode se po j delavnicah in tovarnah krivice, takšne, da je človeku kar težko molčati ob njih, denarne kazni, odtegljaji, druge šikane, vse veča naše trpljenje, a kdo st upa Ie malo zagodrnjati? Danes, ko si še celo brez vzroka na cesti, pa se danes upiraj in protestiraj, če se upaš!
Zadnjič so nain odtegnili pri mezdi še tisto ubogo krono, ki smo jo imeli nad 4 Din pri uri.
Lepo slavle
Ko je trgovski svet poznal ogromno važnost reklnine in videl uspehe, ki jih donnša. so se po vsem svetu začela razvijati oglasno-reklamna podjetja. Kot v vsakem delovnem področju, so se tudi v tem izkazali poedinci z idejnostjo, izvirnostjo in podjetnostjo duha. In rečemo lahko, da zlasti na tem delovnem polju uspeh največ zavisi od uvidevnosti, spretnosti in izvirnosti zamisli. Mod take vredne, vnete in spretne delavce nn otrlnsno-reklamnein pojju štejemo lahko g. Mavra Dukesa.
Že pred 30 leti ie začel delovati pri budimpe-Stanski reklamni tvrdki Leopold Пуи1а in takoj v začetku pokazal krepko voljo in visokoletecega duha. Delni je dolgo vrsto let in lopo napredoval. V težnji, da se osamosvoji in uporabi svoje izkušnje v naši sredi, je ustanovil i. 1012. v Zatrrebu znani Block-nerjev oglasni zavod. L. 1022. se je Blockneriev zavod združil z Mednarodnim prometnim, čnsniškim in oulrsnitn zavodom d. d. pod imenom »Interreklam d. d.«, ki se od 1.1027. nnhaja v koncernu Jugoslovansko Stampe d. d. — Interreklam d. d. je znan po svojem solidnem poslovanju ne le povsod pri nas, temveč tudi v Inozemstvu. Za ta sloves Interreklamn gre h vitla v prvi vrsti si rokovnjaškemu vodstvu gospodu Mavra Dukesa. »Inlcrreklnm« bo slavil hkrati dve lepi in redki slovesnosti: 30letnico marljivega dela svojega šefa in 10 letnice obsloja podjetja. Z ozirom na to slavje, ki ho sicer skromno, pa zalo tembolj prisrčno, je poklonilo hvnležno in vdano uradništvo svojemu indedneniu ravnatelju v spomin portret, delo znane naše akademsko slikarice, gospo Nade Roje.
Кгаод
Dobrodelna akcija Vincencijeve družbe. Brat mora pomagati bratu. To vzvišeno nnlogo vrši v Kranju že lepo vrsto lel Vincencijeva družba, ki s svojimi skromnimi sredstvi ob vsaki priliki skuša pomagali. V okvir tega njenegn dela spada tudi tradicionelno božično obdnrovanje revnih družin. Letošnja nabirka je vrgla v denarju 1008.75 Din. v blagu pa v vrednosti zn 3PO2.50 Din. torej v skupni vrednosti 7010.75 Din. S tem denarjem in blagom se je obdarovalo 27 revnih družin in 33 posameznikov. Pri Vincencijevi družbi pa se oglašajo tudi prosilci, ki so potrebni obleke, čevljev in perila. Marsikatera družina more že zavrženo obleko na ta način najlepše spraviti v rabo. Odda se lahko v župni pisarni ali pn pri tajnici Vincencijeve družbe g. Stani dr. AntbrožiSevi. Ob tej priliki naj bo izrečena prisrčna zahvala vsem daro-vulhcem, pa tudi odbornicam Vincencijeve družbe, ki zbirajo darove in pomagajo lnjšati bedo.
Sluha stran celodnevnega pouka na jrimnnziji. Včeraj v sredo 23. decembra se je končal prvi se-
Pri navadnem šihtu zaslužim sedaj 32 Din čistega na dan, prej sem 34 Din. Delovodja pravi, da bomo morali še popustiti, če bomo hoteli delati. Nadur skoraj ni, le kadar je treba kotel ali kakšen stroj osnažlti. Kako živim, si izračunaj sam: za svojo luknjo, lepše ne morem reči svojemu brlogu, plačujem 350 Din, ostane mi še kakšnih 550 Din na mesec za hrano zame, ženo in oba otroka. Krompir, fižol, žganci, pa ne vedno zabeljeni, to je vse, kar si moremo privoščiti. In za takšno delo! kakšen bo moj božič, vprašaš? Raje ne izprašuj! Kvečjemu, če bo košček mesa v loncu, za nekaj dinarjev, ki bodo ženi še ostali. In tako se godi meni, čeprav še celo mene marsikateri zavida, tak, ki ima večjo družino ali pa tak, ki je brez dela. Ko bi mogel na spomlad vsaj kakšno njivico najeti na polju, da bi z ženo vsaj najpotrebnejši fižol in krompir pridelala. Takoj bi bilo lažje, čeprav je dandanes tudi najemnina draga. Tudi bi si rad kje v Mestnem logu postavil barako, pa se kar bojim stroškov. Niti za začetek nimam in vendar, kako zelo bi odleglo, ko bi mi odpadla najemnina za stanovanje!
Kar ie najhujše, je pa to, da se mora človek tako zelo bati, da izgubi delo. Zadnjič eem bil na borzi dela in tam mi je nekdo pripovedoval, da je v vsej Sloveniji že dosti več ko 10.000 delavcev brez dela. Podpore pa skoraj nihče ne dobi, borza dela more dati na dan v vsej deželi komaj okoli 100 delavcem majhno podporo. To se pravi, da niti eden od stotih ne dobi bresposelne podpore. Pa še vedno odpuščajo ljudi! Pomisli, kam gre vse to. kaka strašna revščina raste in kako trda je dandanes za košček kruha! Časopisje res piše in protestira, posebno takrat, kadar gre za večje odpuste, kakor je bilo na Jesenicah! Ampak niso samo ene Jesenice, te so večja stvar, vse polno pa je po deželi in v mestu malih Jesenic, ki so že Jdpnstile ali pa se vsaj pripravljajo, da bodo odpustile del delavstva. Rečem ti: mojster, ki je imel včasih štiri delavce, inia sedaj samo se dva, kje pa sta druga dva? Ni čudno, kamor pogledaš, povsod je revščina! Zato ne izprašuj, kakšen bo letos božič delavstva! Trpljenje, žalost, strah pred še bolj črnimi dnevi, ki Bog daj, da ne pridejo!
Smučarfl - športniki!
ttibtta
Prodno se odločite za nakup smučk, palic, vezi in drugih /.imsko-sjiortnili predmetov, zahtevajte brezplačni eenik od tvrdke
IVAN SAVNIK, KRANJ10
Vezi: Seidl otroške Din 70'—, velike Din 85-—.
nemško slreme Din 115"—, Alpina Din 240'— Palico: Leska otr. Din 35'—, velike Din 45'-, niijfin! D n 55'—, bambus otroške Din 45'— velike Din 60 —, najfin. Din 85 —, Smučarski šali Din 25 -, tirolski Din 551—. Рјаха Din 24'—.
Volnene kravate Din 13"—, nogavice Din 26'-
rokovice Din 35'—. Sanke otroške Din 85'— velike, spredaj zavite Din 135'—.
mesler šolskega leta. S pričetkom drugega semestra, to je po božičnih počitnicah bo stopila v veljavo nova šolska odredba, ki odreja celodnevni pouk nn gimnaziji. Ta odredba bo predvsem prizadela tiste, ki se vozijo z vlnkom. ali pa stanujejo kje na deželi. In teb ni malo. Statistika pravi, da se z vlakom vozi 132 dijakov, 29 jih stanuje nad 3 km, ca. 60 p« nad 2 km daleč. Skupno nad 40%. Kako bodo prilagodili li reveži svoj način življenja šolskemu urniku, bo težko vprašanje. V to svrho je Vincen-vijeva družba sklenila, da priredi v Delavskem domu eno ali po potrebi dve sobi, kjer bi dijaki mogli na gorkem čakati pouka in se tam tudi učiti. V Delavskem domu bodo dijaki dobili kosilo po znižani ceni.
Na drobno!	Na debelo 1
J. misian, Kroni
mehanična tovarna pletenin
priporoča svojo veliko zalogo pletenin lastnega izdelka kakor: radične moške in ženske jopice, nogavice, rokavice itd. — Cene konkurenčne!
Smrt ne počiva. V torek 22. decembra je umrla v 63. letu starosti gospu Marija Deu, odvetnikov« vdova. Pogreb bo danes 24. decembra ob 9 zjutraj. Blagi pokojnici bodi Bog dober plačuik, prizadeti družini naše iskreno sožalje.
Priležnostni nakup igrač in praktičnih daril za Božič radi skrajno znižanih cen. Osobito priporočljivo si nabavite pletenine in triko-perilo za odrasle in otroke, nogavice, rokavice, snežek in galoše priznanih svetovnih znamk edino pri Antonu Adamiču, Kranj. Lastni izdelki trikotaže in pletenin. Velika zaloga volne in bombaža za pletilstvo.
iz društvenega iivtfenia
Hoče. Katol. bralno društvo Hoče priredi v svoji društveni dvorani v nedeljo, dne 27. dec. ob treh popoldne in sedmih zvečer zanimivo igro »Našit krit. K obilni udeležbi vabijo igralci.
Št. Vid nad Ljubljano, čarobno igro »Triglavsko bajkot bo priredila v št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, 27. dec. t. 1. ob pol štirih Dono. Blaž' Po. točnikova čitalnic*.
Premnogo te bolezni.
hi ogrožajo naše zdrav ie
Na srečo pa se nekatere izmed njih ozdravijo na zelo enostaven način Ćujte!
L Pri protinu, ledvičnih kamenčkih in pesku pijte trikrat dnevno po eno do tri čaše ogrete Radenske vode zdravilnega vrelca.
2.	Pri kroničnem vnetju ledvic, hipertrofiji prostate, želodčnem in črevo-nem kntarju, Ureihritis,Cystitis, Pyelitis in Fluer albus dnevno 3 do 6 kupic ourete Radenske vode Kraljevega vrelca.
3.	Pri katarju krhlja in hronhijulnem kntariu večkrat dnevno po eno čašo Radensko vode zdravilnega vrelca z vročim mlokom.
4.	Pri Ikterus, znstnjanju v jetrih in pri žolčnih kamenčkih dnevno 3 do 6 čaš Radenske vode в Karlsbadiko soljo.
5 Pri Diabetes mellitus, /avapnenju nrterij. golši in Base-dovu pije se najbolje redno namesto druge Radenska voda, najmanj pa trikrat dnevno po eno čašo. 6. Pri želodčnih in črevesnih ranah dnevno tri čaše prekuhane in zopet ohlajene Radenske vode zdravilnega vrelca.
tf
Čast slovenskih kmetskih mater
pred sodiščem
Dr. Janše Novak proli „Slovencu44 in „Domoljubu44

Ljubljana, 28. decembra.
V dobrem spominu je naši javnosli še tragedija dveh malih deklic, ki so ju našli orožniki v hlevu nekje nad Litijo skrajno zapuščeni. Nju-jln oče, kovač Bratun, ki je spravil ženo od doma in živel s svojo sestrično v nedovoljenem razmerju, je bil zaradi mučenja otrok obsojen v Ljubljani na 10 dni zapora, pozneje v Zagrebu pa na en mesec. V Ljubljani je bil pred sodiščem zagovarjan po dr. Janžetu Novaku.
O njegovem govoru je poročalo časopisje, najbolj izčrpno pa tedanji dnevnik »Jugoslovan«.
Zaradi protestov »Slovenca« je dr. Janže Novak vložil po tiskovnem zakonu tožbo proti »Slovencu« in »Domoljubu«. Tožil pa je v petih tožbah 6 oseb in sicer našega urednika Fr. Kremžar-ja, izdajatelja Ivana Rakove a, urednika »Domoljuba« Jožeta K o š i č k a , izdajatelja »Domoljuba« ministra na razpoloženju dr. Fr. K u 1 o v -ca, ravnatelja Jugoslovanske tiskarne Karla Če-Ca in župnika Jakoba Sokliča od Sv. Vida pri Ptuju, avtorja enega izmed protestov.
Razprava se je pričela danes ob pol 9 dopoldne in se je zaključila ob 2 popoldne. Senatu je predsedoval ss. Kralj, priseduika sta bila ss. K obe in ss. Železinger. Tožitelja, ki je bil sam prisoten, je zastopal dr. G o 1 j а r , obtožence pa je zastopal dr. Natlačen.
Obtožnico je prečital dr. Goljar, nakar je navajal dr. N a 11 a č e n , kaj je tedaj govoril dr. Novak.
Kako je govoril dr. Novak
»Na zatožni klopi sedi namesto obtoženca pravzaprav 50 letna slovenska kultura.«
»Na deželi spe otroci od jeseni do spomladi v gnezdih, ki si jih sami spleto; vanjo opravljajo svojo potrebo, spomladi jih pa skidajo.«
»Imamo udobna poslopja za krave in prašičke, preskrbeli smo jim živinozdravnika, a za otroke nismo skrbeli.«
»Napravili smo urejena in udobna poslopja za krave in prešičke, za to smo dobivali celo nagrade, za dobra stanovanja otrok nismo skrbeli.«
»Skrbeli smo za dobro plemensko živino, a za higijeno dece nismo storili ničesar.«
»Kmetu so dopovedali, kako je treba skrbeti и plemensko živino, a niso ga učili rasno higijen-ske vzgoje narodovega naraščaja.«
»Postavljamo se z odlikovano živino, a zanemarjamo vzgojo mladine.«
»Deca je bila porinjena v hlev med krave.«
»Naši ljudje so prepuščeni svojemu nagonu.
»Obtoženca sta žrtev tega kolektiva,« to je felokupne slovenske inteligence, ki je zanemarila kulturno nalogo med narodom.«
Izjave obtožencev
Niš urednik g. Frane Kremžar je izjavil ateilcčel Popoldne tistega dne, ko Se je pred sodiščem' obravnavala nesrečna Bratunova zadeva, je prišel v uredništvo poročevalec g. Janez De-bevc, da poroča »Slovencu« o tej pravdi, ki je zanimala široke kroge slovenskega ljudstvo. Predno
(e napisal poročilo, je |>ovedal, Itako je g. dr. Janže lovak zagovarjal svoja dva obtoženca, izrecno mi Je pripovedoval, da je g. dr. Novak slikal razmere, v kakršnih baje spijo slovenski otroci na kmetih: Pozimi spijo v hlevih, kjer si sami spleto gnezda, v katerih prespe vso zimo, opravljajo vanje svojo potrebo in jih spomladi skidajo. To poročilo me je tako ogorčilo, da sem naprosil g. Debevca, naj nikari nič ne piše o tej stvari v svojem poročilu o Bratunovi zadevi, ampak naj se omeji le na ostali del razprave. Prosil sem ga, ker se mi je stvar zdela tako gorostasna, naj mi prinese svoje steno-grafične zapiske, da se sam prepričam. Govora dr. Janžeta Novaka pa tudi zaradi tega ne bi mogel priobčiti v »Slovencu«, ker bi istočasno moral zavzeti proti njemu odločno stališče, kar pn se mi je zdelo v zvezi z Bratunovo afero neprimerno. Tudi nisem hotel, da bi tak očitek, kakršnega je vrgel g. dr. Janže Novak v obraz slovenskemu kmečkemu ljudstvu, bil objavljen v stolpcih našega lista. Ko pa so drugi dan, deloma j»a že isti dan, to stvar objavili drugi listi, sem se čutil dolžnega, lak očitek najodločnejše zavrniti. Zalo sem naslednjega dne objavil članek v rubriki »Kaj pravit?«, ki sem ga, odkrilo povedano, sam spisal in zaradi katerega se g. Janže Novak čuti užaljenega. Ta članek je bil pisan z rezervo, če je res tako, kakor poročajo »Slovenski Narod« in »Jugoslovan«. To sem storil ne iz slabosti, kakor mi očita obtožnica, ampak zaradi tega, ker sem še vedno upal, da bo g. dr. Novak omenjene svoje izjave na primeren način demantiral, ublažil ali preklical. Mesto tega je g. dr. Janže Novak čez nekaj dni poslal nestvaren in nemogoč popravek, v katerem niti z eno besedico ne taji svojega govora in tudi ne taji, da bi bil govoril o »gnezdih«, pač pa poudarja, da je sam, ko je bil še otrok, spal v hlevu na ležiščih, katere je spomladi skidal, kakor tako spi tisoče drugih slovenskih otrok. Ta popravek je direktno potrdilo tega, kar so prinesli drugi listi in o čemer smo morali naposled pisati tudi mi. Ce g. dr. Janže Novak danes v obtožnici trdi. da ni lako govoril, ga njegov lastni popravek najjasneje in najodločneje demantira. Iz tega razloga se ne čutim prav nič krivega, ker sem storil le svojo dolžnost do slovenskega ljudstva, v obrambo njegove časti ler prevzamem za vse, kar je bilo pisano, popolno odgovornost.
Za Kremžarjem je govoril
urednik »Domoljuba« Joio Košiček:
Odkrito povem, da sem bil v začetku prepričan, da g. dr. Janže Novak svojih besed ni govoril tako, kot so bile napisane v »Jugoslovanu«. Pričakoval sem, da bo g. doktor dokazal, da je omenjeno poročilo neresnično. Го ee pa ni zgodilo. Zato sem moral smatrati, da je poročilo »Jugoslovana* ločno. Med lem sem prejo! celo vrsto osebnih in pismenih pozivov od mater, deklet in tnož, prijateljev našega iisla. naj vendar dvignem glas v obrambo časti našega kmetskega ljudstva in naših trpečih kmečkih mater. Tudi sem smatral za svojo moralno dolžnost, da kot urednik glasila, katero zahaja v 40.000 izvodili med one sloje ljudstva, ki so bili z izvajanji g. advokata upravičeno užaljeni, jasno in odločno povem, da g. advokat ni storil prav, če je s posploševanjem enega žalostnega slučaja žalil cel slovenski narod, vse slovenske matere, ki so sicer revne, а svoje otroke nad vse ljubijo. Jaz sem storil svojo sveto dolžnost in za članek, ki sem ga sam spisal, prevzemam tudi doIho odeovornoeL
Minister dr. Kmlovee
je izjavil, da je za govor dr. Novaka izvedel šele iz časopisa, za proteste »Slovenca« in »Domoljuba« pa šele, ko so bili objavljeni. Nad govorom je bil sicer ogorčen, vendar pa za napade pred objavo ni prav nič vedel.
2upnik Jakob Soklii
je v svojem govoru pripovedoval o svojem ogorčenju. ko je zvedel za ta govor. Župnika so fašisti pregnali iz Primorja in dobro ve, kako fašisti sramote Slovence. Ima v spominu še neki članek v »Eri Nuo-vi« proti Slovencem. Govor dr. Novaka pa ga je tako ogorčil, da je »Jugoslovana« vrgel po mizi. Kot dolgoletni kulturni delavec na Primorskem ve, kako delajo tujci z našim ljudstvom. Zmerjajo nas z zločinci in z drugimi priimki. Župnik izjavlja, da se ni bal tožiti niti fašistične občine in jo je ludi iztožil. Umevno je torej njegovo ogorčenje proti dr. Novakovemu govoru. Župnik je sedaj v Halozah, ki so eden najbolj revnih krajev na Slovenskem, a nikjer ne spijo otroci, niti po revnih viničarijah ne, v hlevih. Tudi kmetje v Halozah so bili nad takim govorom ogorčeni in bi bila Kmečka zveza vložila proti dr. Novaku celo tožbo, če bi imela denar. Kdor je žrtvoval v Italiji zdravje, premoženje in karijero za ljudstvo, tak ne bo molčal. In zato župnik tudi ni molčal ter je napisal protest.
Dr. Natlačen predlaga, naj se k spisom o pravdi priključi še spis o preiskavi in sodbi proti Bratunu. Nato prečita izvirni popravek, ki ga je dr. .lanže Novak poslal »Slovencu« in izjavlja, da dr. Novak tudi s tem popravkom ni demantiral svojega govora. Dr. Novaku se ni zdelo potrebno, da bi poslal demanti tudi drugim časopisom. Z ozirom na to ni mogoče dvomiti in je bila o Novakovem govoru objavljena čista resnica. Ponavlja vse navedbe in trditve, ki jih seda.i na razpravi dr. Novak označuje za neresnične, češ, da ne odgovarjajo stvarnemu poročilu. Vsa javnost je z ogorčenjem sprejela dr. Novakov govor kpt brezvesten nanad na življenje slovenskega kmetskega ljudstva. Na tisoče je kultur-j nih delavcev, ki so se žrtvovali za napredek slo-j venskega ljudstva v zadnjih 50 letih.
Dr. Novak pripoveduje o nekem slučaju na Igu. kjer je videl izredno slabo in nezdravo kmetsko stanovanje, zraven pa moderen hlev. Glede popravkov na svoj govor izjavlja: »Ne morem popravljati časopisov. Kot advokat tega ne morem, prav tako kakor ne more sodnik.«
Vse prsče pritrdilo
Zaslišan je bil nato za pričo časnikar g. Anton Podbevšek.
Podbevšek pripoveduje, kako je 10, aprila beležil kot poročevalec dnevnika »Jugoslovana« potek razprave zoper Braluna.
»Ni navada, da bi časnikarji natančno zapisovali govore braniteljev. Ko pa je pričel dr. Novak z besedami: »Tukaj nn zatožni klopi ne sedi Bratun, ampak 50 let slovenske kulture«, sem pričel govor zapisovati. Govor sem točno zapisal in na podlagi teh zapiskov napravil poročilo za »Jugoslovana'. Govor je vplival name lako, da sem dejal kolegi De-bevcu: »Ti, ali je kaj takega mogoče?« »Poslušaj, poslušaj!« je odgovoril Debevec.<- Nato je povedal priča določno, kako je govoril dr. Novak ter je povsem potrdil navedbo dr. Natlačena.
Smisel bpsedi je potrdila tudi druga priča, časnikar g. Janez D e b e v e c. Dr. Natlačen poudarja, da je Anton Podbevšek zanesljiva priča in kvalificiran časnikar, ker je ludi lilerat in avlor esejev.
Iz spisov, ki jih je predsednik prečital, pa je razvidno, da sta smisel besedi dr. Novaka povsem določno potrdila tudi vss. M 1 a d i č, ki je bil predsednik razprave proti Bratunu, in dr. Felacher, ki je bil pri tej razpravi državni tožilec.
Dr. Goljar je nato utemeljeval tožbo ter je pobijal, da ni objektivno dokazano, da bi dr. Novak res to govoril in da so imeli članki »Slovenca« Гп »Domoljubac namen škodovati dobremu imenu dr. Novaka.
Govor urednika Kremžar$a
Po govoru zastopnika zasebnega obtožitelja je naš urednik Fr. Kremžar izvajal sledeče:
Zastopnik zasebnega obtožitelja mi je očital, da so bili napadi na g. dr. Novaka v -..Slovencu«; nemoralni in da bi krščanska morala zahtevala, storjeno krivico popraviti. Brez pridržka izjavljam: Če bi se bila v vsem tem času pokazala le senca suma, da je »Slovenec« s svojimi napadi na znane izjave g. dr. Novaka njemu delal najmanjšo krivico, bi bil prej in slej, kakor tudi danes še pripravljen krivico popraviti. Toda ne prej ne slej in tudi danes ni nobenega dokaza za to, da bi se bila g. dr. Novaku godila krivica. Pač pa je neizpodbitno potrjeno, da je g. dr. Novak res govoril o >gnez-dih« in s svojimi izvajanji res žalil slovensko ljudsivo, predvsem pa slovenske matere.
Zadnja leta mnogo prebiram kranjskega zgodovinarja Valvazorja znamenito delo »Die Elire des Herzoglums Krain:, v katerem ta mož tujega rodu in tuje krvi tako lepo piše o slovenski zemlji, ki jo smatra za svojo pravo domovino, in o slovenskem ljudstvu, ki v tej zemlji prebiva. Zalo bi se lo njegovo delo lahko nazvalo po slovensko: »Slava slovenskega ljudstva:. Valvazor opisuje življenje in navade kranjskega in »slavonskega*: ljudstva, kakor on nazivlje nase ljudstvo. Do vseh podrobnosti je preštudiral in opisal razmere in zgodbe našega rodu pred 250 leti: kako se oblačijo Slovenci, kaj in kako jedo, kuhajo, celo o trm natančno piše, na kakih posteljah spe, Ne opisuje samo dobrih slrani našega ljudstva, ampak graja tudi njegove slabe strani, da včasih preveč pijo, da se včasih prpradi tepo, celo pikantne zgodbe pikantnih zvez slovenskih kmečkih fantov in deklet popisuje in vse to graja. Vsa ta graja pa je polna ljubezni. Nikjer pa, pa prav nikjer v Vnlva-zorju nisem mogel najti sledu o kaki kritiki, da bi kmečki otroci nred 250 leli spali v hlevih, v gnezdih, katera šele na spomlad skidajo. Če bi bil Valvazor kje v kakem kolu naletel na kaj takega, bi bil verjetno to tudi omenil; saj omenja vso podrobnosti. Toda on v takih razmerah nikjer ne poroča, pač pa hvali snažnost bivališč slovenskega kmeta. Če pa je nemški plemič Valvazor res naletel kje na kak tak posamezen slučaj — kakršne sedaj razglaša g. dr. Janže Novak — pa o tem ni pisal, je znamenje, da ni hotel pisali o tem, ker on je pisal »Slavo dežele Kranjske-;, ne pa njene sramote.
Prešli smo to dobo. prešli Zoisa, Vodnitča, Prešerna ter končno mimo Dežmanovlh prekletih grabelj« prišli v dobo narodnih odpadnikov iu
nemčurjev. TI so bili polni sovraštva zoper slovensko ljudstvo, očitali so mu vse napake, oelo io so si izmislili štajerski nemčurji, da sta slovenski
oče in slovejiska mati svojega otroka umorila, spe-kla in snedla. Ampak o neskldanih »gnezdili« niso vedeli povedati nič. To je povedal sedaj šele g,
dr. Janže Novak.
To, o čemer danes govori g. dr. Novak, bi se kvečjemu moglo imenovati »pomanjkljiva stanovanjska kultura na kmetih«. Toda stanovanjska kultura je prav tako pomanjkljiva po mestih, in ne samo v slovenskih mestih. G. zastopnik poT udarja sicer, da opravičeno bičamo napake svojega ljudstva, zato da se te napake odpravijo. Navaja poboje, navaja alkoholizem. Res je, te napake bičamo. Ampak čisto odkrito si moramo priznati iz oči v oči, da teh napak, ki jih na svojem ljudstvu bičamo, ni krivo le samo slovensko ljudstvo. Res je, nikdar še ni bilo toliko pobojev, kakor jili je danes. Res je, malokdaj je alkoholizem tako uničeval naše ljudi, kakor jih dandanes. Ampak tega ni krivo ljudstvo samo, pač pa razmere, v katere je ljudstvo zašlo po krivdi drugih. Pred vojno, ko so organizacije ljudi vzgajale v smislu katoliške morale, katera je steber narodov in držav, rnkrat so poboji pri nas skoraj ponehali. Danes lo narašča. Deloma je to posledica gospodarske krze. deloma je to posledica drugih razmer, o ka'erih govoriti ni tukaj mesto ...
Slovenska kultura zadnjih 50 let pa Je na vsem tem prav tako nedolžna, kakor Je nedolžna ua Bra-tunovem slučaju
Govor urednika Košička
Urednik »Domoljuba« Jože Košlček je v svojem obrambnem govoru izvajal:
V mojem rojstnem kraju, ki je eden najrev--ОЈЗ mas 'iutfi?j» npif; a jnjuniii МГшоло^ л 4!?fan čal mater, ki je svojega bolnega otroka prinesla osem ur daleč s hribov. Bil je njen osmi olrok Га mati, Ri je tako daleč peš prinesla svojega revčka, to je prav slovenska mati. Kje so tiste slovenske matere, ki svoje otroke sovražijo? Če «e ;e 'o zgodilo v Suhi Krajini, kjer ljudje nimajo dostikrat niti kruha niti vinarja pri hiši, če tam ljudje ljubijo svoje otroke, jih bodo drugje še bolj. Kako bom jaz kot urednik slovenskega lista. :<i ščiti našega kmeta, mirno šel čez trdilev, da 99 (.d-6totkov našega kmetskega ljudstva zanemarja svoje otroke?! Če bi mi uredniki molčali, potem bi mi tudi soglašali. Kol državljan, kot javni delavac, kot sin slovenske matere ne morem nikdar molčati spričo takih trditev!
Govor dr. Natlačena
Oceniti moramo predvsem, ali je dr. Janže Novak res govoril tako, kakor navaja časopisje. Da je res tako govoril in celo ostrejše, to so povsem določno potrdile priče. Z ozirom na jasno, odkrito, prepričevalno izpoved Podbevška je izključen vsak dvom. To pričevanje je podprto po priči Debevcu, vss. Mladiču in dr Felacherju. Mislim, da je dovolj dokazano, da je dr. Novak res eovoril tako, kakor sta poročala »Jugoslovan« in »Jutro«. Te trditve dr. Novaka so tako gorostasne. da bi bilo žalostno za našo javnost, če bi to žalitev mirno pogoltnila. Te trditve niso samo pretiravanja, temveč so tudi potvorba in krivica našemu ljudstvu. To so take splošne obdolžitve, da je dr. Novak splošno obdolžil slovenske starše, oblatil vse slovensko ljudstvo in slovensko inteligenco. Ti očitki so neosnovani.
Dejstvo je, da je slovenski narod med vsemi slovanskimi narodi, izvzemši kvečjpmu Čohe. higi-jensko najbolj na višku. »Vojni list« iz leta 1912 je pisal, da so slovenski fantje najbolj zdravi med vojaki.
Tako težke obdolžitve na račun slovenskega naroda ni izrekel še nihče. Iz politične zgodovine slovenskega naroda vemo. da je nekoč prišel knez Auprsperg, znan pod imenom Anaslasius GrUn, v deželno zbornico in prinesel c.ulico, rekoč: »To je vse slovensko slovstvo!« Grtln je tedaj žalil ves slovenski narod in še danes mu tega ne odpustimo. Toda GrUn je tedaj pokazal na našo resnično revščino, zasebni tožitelj pa je krivično kazal na našo sramoto. Časnikarje bi po pravici dolžili malomarnosti, ako ne bi na tak napad reagirali.
Ali je zasebni tožitelj pomislil, ko je izustil svoj očitek, kaj vse je storila v tem pogledu samo Mohorjeva družba? Koliko knjig, ki se bavi z ljudskim zdravjem in higijeno. je založila in jih raz.no-slala, da so prišle v zadnjo gorsko kočo. Koliko člankov, ki se bavijo z ljudskim zdravjem, je objavil »Domoljub«, koliko člankov te vsebine je priobčila »Mladost«! Slovenska krščanska socialna zveza, Prosvetna zveza, prireja že skozi več desetletij med podeželskim prebivalstvom higijenske razstave, higijemske in gospodinjske tečaje, a na vsakem takem tečaju so bila med najvažnejšimi predmeti, ki so se obravnavali, tudi predavanja o hi-gijeni, o ljudskem zdravju, o prvi pomoči in podobno, ki so jih redno opravljali zdravniki.
Koliko se je v tem pogledu storilo na mladinskih tečajih! Leto za letom so se vrirli v Ljubljani večtcdenski tečaji za voditelje, a na dnevnem redu vsakega takega tečaja je bila tudi higijena. Kraj-ši tečaji pa so se vršili leto za letom na deželi in tudi na teh tečajih je tvorilo vprašanje ljudskega zdravja brez izjeme važen predmet. Vsa katoliška organizacija je bila usmerjena v to delo. Nad 100.030 slovenske in sicer predvsem kmetske mladine jc bilo deležno vzgojnega dela, tudi kar se tiče zdravja in higijene. Na stotine idealnih delavcev inteligentov, iz vret duhovščine in posvetnih poklicev je z velikimi žrtvami nesebično delalo. To so številke, s katerimi bi se mogel ponašati ludi številčno mnogo večji narod od slovenskega, tembolj, ker je v teb številkah saj 80% mladine, ki je pripadala kmetskemu stanu, ki so mu besede zasebnega tožilca ravno veljale.
In kar se tiče še posebej spolne vzgoje! Zasebni ložilec morda niti no sluti kaj vse je v tem pogledu storila slovenska duhovščina med evojim narodom. Koliko stanovskih govorov se vrši leto za letom širom Slovenije. Škofijska sinoda stanovske govore naravnost predpisuje in tako sc vrše n. pr. stanovski govori za žene vsako kvatrno nedeljo, torej štirikrat na leto. Predvsem pa skrbe za spolno vzgojo mladinskega naraščaja Marijine družbe.
Ne gre pa kon-čno podcenjevati vrednosti dela, ki so ga izvršile na polju higijene in ljudskega zdravja naše samouprave. Od le'.a 1907 do izbruha svetovne vojne se je zlasti na Kranjskem izredno mnogo storilo za izboljšanje hlevov, zgradbo gnoj-
TVORNICA CICOftiJi
Okusna in zdrava je
К0Ш5МА KAVA
ničnih jam itd., kar je bistveni predpogoj za ezbolj-šamje higijenskih razmer na deželi za »sanacijo vasi. To delo so kasneje oblastne samouprave nadaljevanje in v letu 1929 ae je samo v ljubljanski oblasti zgradilo nad I0O0 vzornih gnoiiftč m gnojnih jam. Je to akcija, ki je tako v gospodarskem, kakor higijenbkem oziru neprecenljive vrednosti in ki bi, ako bi ee smotreno nadaljevala 10 let, morala dovesti do naravnost vzornih higijenski h razmer v Sloveniji
To so dejstva o delu slovenske kulturel Cankar je spisal svoje »Hlapce«, o katerih mnogi trde, da so najbolj slovenska knjiga. Izjavljam, ko bi današnji obtoženci ne bili reagirali na dr. Novakove žalitve slovenskega kmetskega ljudstva, bi jih zadel po pravici očitek, ki je izražen v naslovu tega gotovo odličnega dela našega moistra Ivana С-апкагја.
Govoril je nato še dr. Novak sam, ki j« zanikava), da bi govoril tako, kakor trdijo priče. Med drugim je omenjat tudi, da ga kliče odvetm-1 ška zbornica na odgovor zaradi tega govora.
Dokaz resnice podan!
Oprostitve in sodba
Po dališem posvetovanju je predsednik Kralj razglasil sodbo:
Urednik Jože Košiček se obsodi na 1800 dinarjev denarne kazni in 900 Din odškodnine zasebnemu obtožitelju, Kremžar pa na bOOO Dia denarne kazni in 30(4) Din zasebnemu obtožitelju. Ta obeodba se nanaša samo na neznaten del obtožbe. Glede ostale obtožbe sta bila obtoženca Kremžar in Košiček oproščena, dočim so bili vsi ostali obtoženci v celoti oproščeni od obtožb«.
V	razlogih navaja sodišče, da ie objektivno in nedvomno dokazaro, da |e dr. Novak pri razpravi res govoril tako, kakor navaja obramba V kolikor se kritika in polemika nanaša na to besedilo dr. Novaka, je dopustna in je sodišče ni kaznovalo. V' obtožbi proti »Domoljubu« je sodišče izreklo obsodbo samo radi enega samega odstavka.
V	tožbi proti »Slovencu« pa je eodiiče kaznovalo samo članek z naslovom »Gospod glavni urednik«, in sicer dva odstavka, ki tudi prestopata mejo dopustne kritike. Ostali del tožbe ne more biti kaznovan, ker so članki pisani na podlagi resničnega dejstva tn |e kritika v njih primerna.
Stroške, v kolikor jih obtožencema ne bo treba plačati, mora plačati zasebni obtožitelj.
Pri tej sodbi sta obe stranki prijavili revizijo.
Ruff-Deserft
je najprimernejše darilo
. Novo mesto
Smrtna kosa. Dne 22. t. m. smo pokopali poštno uradnico gdč. And res Pavlo. Pokojna je bila odlična uradnica in ljubezniva tovarišica. Svoje najboljše inoči je posvetila poštni službi. Dvajset let je službovala na novomeški pošti. Vedno dobre volje in uslužna je uživala simpatije vseh, s katerimi je imela posla. Naj počiva v miru!
Osmošolri novomeške gimnazije so preteklo soboto in nedeljo uprizorili v Prosvetnem domu v režiji g. Stanka Potokarja Shakespeareovo komedijo *Kar hočete«, ki jo je prepesnil O. Župančič. Kakor druga dela tega svetovnega dramatika tudi ta-le komedija zahteva mojstrov v igri in odličen oder, če naj se posreči gledalce postaviti v Sekspirsko oračje in občutje v takšni obliki, da v polni meri užijejo sijajne besedne domislice, ki se krešejo v vsej igri in mojstrske scene, ki je v njih Shakespeare nedosegljiv prvak v svetovni literaturi. Je pa zlasti za režiserja trd oreh, kajti režiser mora dela posebno tega mojstra tako samostojno postaviti na oder, da je uspeh umetnine prav močno odvisen od umetniške potence režiserjeve. — S komedijo smo bili zelo zadovoljni. Celo zavistnik mora priznati, da je bila režija- in igra vseskozi na umetniškem višku. Olivija gdč. Gertnova je bila dostojanstvena, umirjena v igri, a čuvstveno podčrtana; ugajala je ves čas. Violo ju naravno, prijetno in toplo podala gdč. Dernovškova, tako. da smo je bili veseli. Zares poseben dar — prvič nastopiti in tako uspeti! Tudi gdč. Musarjevi ji hišna Marija dobro pristojala. — Pri moških vlogah gre prvenstvo Malvolju, ki ga je g. Picek sijajno pogodil. Občinstvo je pri odprti sceni pohvalilo njegovo igro. Kar nič niso zaostajali tudi vitez Tobija (g. Fertolja) In Bledica (g. Skrnbl), zlasti pa Se norec (g. Konvalinka). Tudi Orsinu (g. Fajfar) gre pohvala in priznanje in Fabianu (g. Ur-Sič) in vsem ostalim, ki so imeli manjše vloge. — Oder je funkcijoniral brez zadržkov in brez napak. Nekaj sekund teme, pa smo imeli novo scenerijo. Takšno preskušnjo prestane le prvovrsten oder, ki pa hoče Imeti vsakogar na svojem mestu, zlasti Se inspicilenta, ki ga moramo v osebi g. Ahlina izrecno pohvaliti. — Glasbene odlomke je igral v orkestri majhen orkester, ki je spremljal tudi zelo težke pevske vložke med predstavo in znatno dvignil lepoto prireditve. — Dvorana je bila obakrat dobro zasedena. SIcer so osinošolci najbrž pogreSili nekaj novomeških osebnosti, ki bi bile pač dolžne nagradili velike žrtve dijakov s svojim obiskom in s tem priznati njihovo idealno delo, pusteč ob strani vse predsodke, ki so ob takSnih prilikah najmanj na mestu. — Toda delo in stremljenje mladine gre in bo šlo pač mimo njih svojim mladostnim vzorom nasproti! OsmoSolrem k Izrednemu uspehu čestitamo! Želimo jih še videti na odru.
Viiko Novak:
Bone v Slovenski Krajini
(V spomin 50 letnice rojstva našega narodopisen t Štefana Kilharja. 1882—1915.)
V Slovenski krajini sicer niso znani >trije božiči«, pač pa pravijo, da je treba za Mih6-lovo zaklali raco, za Martinovo gos in za Božič prašiča. Ko se v zadnjem jesenskem soncu pripravljajo >gori?ki vertovje« na »bratvo«, tedaj pravijo da .-grozdje je zrelo, brati de je trbelo — šlo de je brau? Sani sveti Mijau.c
ln minejo Vsi sveči in pridejo zoniice. Iz daljnih vasi prihajajo v cerkev in si svetijo s smolnatimi >skalami« in »suršušn. Pa po večerih »češejo perje« ter »itipajo seme in pojo starinske domače in najnovejše iz 5 >lc in knjige. Tu in tam čuješ kako vražo in staro dogodim. In ko si pripovedujejo stara izročila, jasno čutiš, da jili ne drže več in ne verujejo v njih moč — vendar pa odkrivajo vse to z nekim veseljem in ljubeznijo, kakor bi doživljali čas in prednike, ki so v vsem tem še živeli. In tako se tudi tebi odgrinjajo minuli časi. svet starih dedov — bolje kakor v vseli knjigah, zakaj tu čutiš, da se preliva duh minulih stoletij iz roda v rod--
Božični svetki so pred durmi. Miklavža ne poznajo mnogo. Ustavijo se šele pri L' ci i (13. decembra). Splošna ljudska vera, da se na ta dan ne sme šivati, ker tedaj kokoši ne bodo nesle, je razširjena tudi v Slovenski krajini. — Pa še več drugih vraž in ver je v zvezi s tem dnem. Splošno razširjeno je mnenje, da ne sme ta dan ženska — p »nekod dekle — k tuji hiši priti; grozijo ji. da ji dajo š'caf na glavo. Pri rabskih Slovencih (pri Monoštru na Madjarskem) pravijo: »Ce ženska na Lucijo prej pride k hiši kakor moški, tedaj ga ce-meliiunjekom polijejoc (t. j. z zmesjo ilovice in vode, s katero mažejo ta dan kuhinjo; ženska govori tam o sebi v moškem spolu: san iš'>, delo itd.). Tudi ženski obisk bi povzročil, da kokoši ne bi nesle in bi svinje slabo jedle. — Na ta dan denejo pred vrata hleva in svinjaka srp, da ne bi prišle čarovnice iti bi odnesle živini tek, — Ponekod pravijo, da se na Lucijin dan tudi ne sme kruh peči in prati. Včasih so pred sončnim vzhodom spekli iz krušne moke pogače in jih dali živini. Shranili so jih tudi v iniznico in jih dali živini, če je med letom zltolela. — Nekateri so si začeli ta dan delati lesene podplate in si plesti bič fz prediva; končati je moral na svedi post opoldne in ko je šol k polnočnici, si je privezal podplate ter vtaknil bič v žep — pa je spoznal v cerkvi vse vaške čarovnice, ki so bile obrnjene s hrbtom k oltarju. Tudi one so spoznale takega človeka, a ga niso upale napasti, ker se boje biča.
Od Lucije do Božiča je dvanajst dni, ki pomenijo mesece prihodnjega leta.
Tako pride strti post. ki je bil nekdaj najbolj poln običajev in ver. Nekatere so se ohranile do danes. Ze zjutraj dajo pod mizo v košari ali kaki drugi posodi vsakovrstno seme, od tega dajo opoldne kokošim jesti — če petelin tedaj zapoje, pomeni lo nesrečo in v kateri del poslopja gleda, tam bo »nevola«. Polog tega dajo pod mizo še tikev. da bi svinje raje jedle. — Slovenci ob Rabi jih la dan pečejo —, orno (plužno) železo in črtalo, da bi bila zemlja bolj rodna, tudi koso, bič itd. Na mizo dajo dve »stčunici« (stć) — miza), prvo pritrdijo 7. žebljički, pod nji dajo sena, v seno krajcar, ki ga dajo po sv. Treh kraljih siromaku. Po obedu zagrnejo zgornji prt in v tisto stran bodo hodile vse leto kure. Neoženjeni beže na dvorišče in pograbijo na »drvdttnu« drv; v kuhinji pokleknejo in jih proštejejo: če je prinesel parno število, tedaj se bo o pustu poročil. Naslednji dan znosijo vse z mize, pod mizo vse ostane; to so delali iz verovanja. da bo v novem letu 1к>1 jš pridelek. Vedo pripovedovati, da mora med obedom g ispodar na vzglavniku sedeti, da bo živina bolj debela; ponekod pravijo, da mora vsakdo na mehkem sedeti. Če bi prišel med obedom kdo v hiši, bi to pomenilo nesrečo. Posebna jed na sveti post so repnjafe: na testo se posiplje repa, potrese z makom in dobro polije z medom (brez masti) — tako se to ponavlja, da »gibanica- lahko naraste celo v devet gub!
Gospodinja skuša na ta dan odnesti s sosedovega dvorišča skalinic, da jih p,"trese po kurnlku, da bi kokoši bolje nesle kakor sosedove. Po kosilu gredo drevesa trest in pravijo: -Naj bo tako polno kakor moje črevo.« Pri ra tisk i h Slovencih poznajo navado, da kćla liif -!<i drva, nekdo ga pa vpraša, kaj dela. na-kai ta odgovori: dohorje odganjam od hiše. Т.Ч.-1 imajo tudi običaj, dn imajo pod mizo bri-njeve vejice in hrastovo listje, kar od svetega
•	»••sta do sv. Treh kraljev vsak dan pred obedom tnalo zažgejo.
Na sveti večer postavijo božično drevesce ali v: f;j vejo obesijo na zid, bolj redke so jamice. Ko se odpravljajo k polnočnici, prižgo
•	t š '-no svečo ali kak drug -posvet- — če luč ugasne, dokler se ne vrnejo, tedaj to pomeni, da bo v prihodnjem letu nekdo umrl. Gospodinje so nesle v cerkev v žepu bučno seme in ga v cerkvi mešale; dekleta pa so hitela k zvoncu: kaleia ga prva doseže, se prva omoži. Pri polnočnici poje vsa cerkev božične pesmi, od one »Jezus in Marija, nocoj potujeta...« pa do slovesne »Zveličar preljubi ...t Vse melodije so nekam poskočne in vsa polnočnica je en sam vrisk. Zanimivo bi bilo ugotoviti, v koliko so ti napevi naši domači.
Iz cerkve dontov moraš hiteti, če hočeš biti v želvi prvi. Če Imaš praprotno seme v UŠ3SU, tedaj čuješ. kaj živina govori. Gospodar ji položi »kukoriSča«, češ tiaj tudi živina ve, da je svela noč. Pred hlevna vrata postavljajo brano, da se ne bi čarovnice približale. In še to izvedo, na katerem koncu vasi bo nevesta drugo leto — tam namreč po polnoči psi najbolj lajajo.
Na sam Boii( vse miruje. Zjutraj je treba najprej nakrmiti živino in šele potem iti jest.
Na Števnnjp (°C. decembra) se morajo dekleta /. rdečim jabolkom umiti, da jim bodo tudi lica bolj rdeča. Redki vedo povedati, da ie treba na ta dan živino šole zvečer napajati, češ. dn bo laže žejo prenašala.
Večji dečki pa grelo rano zjutraj »po po-Ifižiiki* (na Dolinskem pravijo t-po balđžički«, kar je menda nastalo po napnčni zvezi z »Ba-laž'). S seboj nosijo večje poleno ali panj (pen), ko pride v bi^v ga položi na tla (iz tpga »polaganja si raz'agam naziv obič ja) tor poklekne nanj in vošči: Bog vam daj telko prašičkov. kelko na mojoj glavi lSsi^kov; takšega prašiča, kak naša peč: t-kšega bik/i kak naša pžrma (skedenj)...« itd. po svoji iznajdljivosti. Ko jih gospodinja obdaruje s šklojeami (suhim sadjem), orehi in jabolki, nadaljujejo svojo pot.
Na dan sv. Janeza (Jžnošovo, 9.7. decembra) nesejo vino k blagoslovu. Kar je starega blagoslovljenega vina stalo vlijejo po goricah; prav tako nekoliko novega. Opoldne vsakdo p okus i blagoslovljeno vino. — Ponekod je pršlo v navado, da hodijo otroci že na ta dan tepežkat.
Na dan ne dolini h otroiičev ('28. decembra) gredo otroci s »pametnico<r, ki so si jo iz »pantovca« spleli *ra osem« (t. j. iz os nih šib), rddirat. Mlada dekleta • rftdivajo< z besedami: »F!6di, rodi, dekla k moži!« Starim pa vtepaio: »Friški, zdravi!« Celo d>evju ne prizanesejo in ga tepejo z željo: r6di. rodi! — Ko jih obdarujejo, se lepo poslovijo s trikratnim: »Mi od vas. sreča pri vas!;
Dan starega leta (31. december) ni bogat na običajih in verah. To pač zato. ker se vse to, kar je v zvezi s spremembo leta. obhaja že na sveti post. Saj pravijo, da celo penezi-t, ki na staro leto zvečer cvetčjo. niso dobri — pač pa oni. ki cveto - v zorje- Novega leta. Kdor si jih hoče pridobiti, mora vreči na tisti kraj 1 >čislo« (= rožnivonec; prim. češko čislo!) ali pa vnučo! — Zvečer pa prihajajo >pesmarje«, danes običajno le še otroci in zadnji čas tam-buraši. kjer jih imajo. Pred durmi zapojo slovesno Ln počasi:
Staro lelo minolo, to novo se začelo... In ono drugo, še bolj slovesno: Edno srečno in veselo leto dn^šnji dan vam mi glesimo, v šterom zdravje s srca vam želšmo z malo rod jeni in Jezušom...
Ob koncu vsake izmed peterih kitic se glasi refren:
Zdravo, srečno novo leto Vam želemo (dvakrat)!
Se to, da je treba ta dan od maše in večer-tiic g.edč paziti, da ne pade — sicer bi še to leto umrl!
Na \'ovo leto mora moški pivi priti k h ši, c!a prinese srečo. Zato prihajajo dečki navsezgodaj z voščili: »Bog vam daj v etom mladom leti zdravje, srečo, veseljč. diišnoga zveličan ja pa največ! K maši in od maše se pašeijo (hitijo) vsi listi, ki bi bili radi vse lelo urni in povsod prvi. Denar moraš danes preje sprejeti. kakor izdati. In opoldne skuhajo mlečno kašo, kjer verjamejo, da bo zaradi lega dosti denarja pri hiši. Sicer pa pravijo, da se mora kuhati na Novo leto prašičja glava, kar pomeni. da bo šlo vse v hiši to leto naprej. Če ostane na Novega leta dan prosjak v vasi, tedaj bo listo leto dosti mladožencev v tisti vasi.
Sv. Trije kralji (ti. januarja) zaključujejo božične običaje. Ponekod pripovedujejo, da se morajo dekleta, ki hočejo, da bi jih ne bilo strah, tri dni pred tem svetkom postiti; snesli smejo le tri pšenična zrna na dan. — Dan pred sv. Tremi kralji je popoldne blago-slavljanje vode. Ko jo prinesejo domov, gospodinja pokropi vse hišne prostore in tudi hlev. Tu in tam je tudi običajno kajenje z brinjem. Tako se tiho in resno konča za zimsko vaško življenje tako živahna božična doba. Na predvečer pridejo otroci s pesmijo:
0. sveti t r i j* krali, kak blažen vaš den, je sinka rodila Devica nan vsen ...
In druga, z nekako recitirajočo melodijo in epskim ritmom, se začne:
ZdAleka potiljo sv. Trijć kriili, v egiptomsko deželo, k ltiblenćj Mariji Jezuša iskati...
Mnogo lepega in narodopisno zanimivega vsebujejo božični svčtki v Slovenski krajini. Le obdelati je treba vse to. Da bi se to delo ' začelo, ie namen tega poskusa.
Naš domači zdravnik
A. P. — S. J. Bolezen v glavi z bolečinami v lobanji in čelu ter šumenje v ušesih je zdrnvnik spoznal za začetno otrjevanje žil v glavi. Ostanite pri njem v opazovanju in zdravljenju; ako hočete
točne ugotovitve svoje bolezni in podrobnih navodil, pojdite za nekaj dai v večjo bolnišnico ali zdravilišče. Tako na daleč je vsak drugi nasvet — brez vrednosti.
J. 6. — S. Rdeče pike na bodrili pri dečku, ki se sicer čuti zdravega, pomenijo menda neko žilno ali krvno bolezen. Tiste t kemik dlje«, ki so mu jih predpisali kot zdravilo, naj le jemlje, še bolj natančno naj se drži navodil, ki so mu jih gotovo dali glede prehrane. Če se tiste pike večajo, bo treba mirovanja nekaj tednov, dokler se stalno no porazgube.
K. G. — K. Trakulja pri do.ieči ženi ni vrednn msilne deložacije ali odprave, ako ne prizadeva nikakšnih sitnosti izvzemši da vas bega samo miselno, ker se je odtrgi po več členov vsak dan. Zavoljo otroka In ha zares počakati z močnejšimi sredstvi, zato dojite otroka mirno naprej do devetega meseca Med tem poskusite odpravili tra-kuljo zlepa. Oluščile si 30—50 semen velike krmilne buče. ko ste jih namočili v mlačni vodi, stolcite jedrca v moSnarju ali jih /drobite v znam m kuhinjskem stroju, dodajte jim sladkorja v prahu iu vode ter mešajte, knkor se dola po kuhinjskih pravilih mandljevo mleko, da dobile podobno emulzijo. ki jo na tešče popijete. Počakajte z zajtrkom vsaj eno uro. Vzemite še listo predpoldne kakšno čistilo (ricinovo olje ali grenko sol). Marsikatera trakulja se da tako odpraviti. Ako ne odide vsa trakulja z glavico ki je podobna glavici bodice, ponovite poskus čez nekaj (4--fi) tednov, ker vsak čas se ne da odpraviti nobena trakulja. Pred odpravo trakulje svetujejo veščaki, da se gostitelj vzdržuje sladkih in močnntih jedi vsaj en dan in tisti večer poprej použije dva slanika s solato. Sicer se no vznemirjajte preveč zavoljo trakulje. Po/nal sem odlično damo. ki je gostil.i trakuljo v sebi nad 30 let in je ni dala odpraviti ali iz strahu pred zdravili ali iz ljubezni do trakulje, ne vem, in menim. da ste obe hkrati zlezli tja, odkoder ni več vrnitve.
A. 0. —• R. d. Praieno žito v obliki znane žitne kave »Žika« uživa soproga kar v zrnju, vi se bojite za njen želodec. Dasi ta način uživanja ni splošno priporočljiv, vam sv tujem, da privoščite ta užitek svoji soprogi v pametni meri tudi nadalje, naj ima nedolžno veselje s sladom, ki je glavna sestavina teen kavinega nadomestka!
A. B. — M. »Leteče iniišice« imate v obliki temnih pik in črt [»red seboj, kadar pogleda ne upirate, kadar pa zazrete na kakšen predmet, vam le motnje izginejo. Ako in dokler ni hujše, živite brez skrbi; pri ljudeh, ki napenjajo nči, so tovrslni pojavi vsakdanji in. hvala Bogu. brezpomembni! Jaz imam slične motnje že izza dijaških let in nisem doslej šp nič napravil, izvzemši. da privoščim očem več počitka, in sicer tako. da opustim naporno branje in pisanje pri umetni svetlobi. Ako so motnje hujše, Ireba posvetu 7. oč snim zdravnikom.
J. S. — R. Otrpevanje rok 7. bolečinami v njih samih in podlahteh je bilo obravnano na tem mestu pred nedavnim časom. Poiššite tozadeven odgovor v nedeljski prilogi »-Slovenca« 11. oktobra t. L
J. Z. — D. Ušesnih nastavkov 7.a naglušne ljudi je čuda mnogo, lepih in dragih, ki pa imajo malone vsi isto usodo, da se kupijo, preskušajo in — ne upotrebliajo dolgo in zato romajo vsi prej ali slej v staro šaro. Kadar hočete boljše slišati, nastavite roko ob uhelj, ki opravi pol Ii9tega. kar najdražje
priprave v obliki tromb in bobenčkov.
Isti. Ozebline na nogah je težje odpraviti kakor preprečiti. Poskusite ruski način Držite ozebli nogi v vroči vodi. kar morete vročine prenašati, tri minute; potem jih vtaknite za tri minute v mrzlo vodo, potem si jih dobro osušite in odrgnite. Boleča mesta namcŽite s potreb jem ali če hočete, s kakšnim kafrnim mazilom, če ste bolj podjeten, napravite nekajkrat sprehod po mehkem snegu Ihis! Ako nimate nog gorkih pred sprehodom, si jih segrejte s hojo obut. po bosem sprehodu vas ne bo zeblo več in — ozebline izginejo!
I- V — C. Krhkoha nohtov je navadno znak kakšne druge kožne ali splošne bolezni, včasih je tudi simostoina. Pojdite po nnsvete nli h kakeniu к /neniu strokovnjaku ali pa v ambulatorij kožnega oddelka večjo bolnišnice, dn s^ dožene vzrok te sitnosti in morda lodi uspešno zdravljenje ali vsaj primerna npgn noHov, pretirana gotovo škodi' Ribje olie vam vsekakor svetujem.
F. B. - B. A. Okužba pred 0 leti, ki je bila 3 leta pravilno in uspešno zdravljena, naj vatn ne dela več skrbi in -- stroškov. Ako nimate več znakov bolezni in je bila tudi krvna preskušnja nikalna (negativnn). šele 1'tos zonet »šibko« trdil-na (pozitivna) in sto si dni napraviti vnovič dve kuri pot"in ne delajtp nič v'of in če bo po šestih mesecih krvna preskušnja (napravljena v kakšnem javnem preskušovališču) nikalna. potem se kar brez skrbi poročile V domovini bi hilo vaše zdravljenje bržkone že davno zakljrč-no; kako postopajo v daljni tujini, ne razumem prav natančno, zdi se mi pa iz vašega poročila, da nI ozir nn bolnikovo zdravje edino odločilen zn zdravljenje. Zato no puščajte svniih gotovo težko prisluženih »pesov« u žepa če ni dejanske potrebe.
B. Z. — Li. Rumeno perilo vas bega navzlic zatrdilu vašega zdravnika, ki vas je preiskal. da ni hudega. Zdi se, dn pretir-ivale svoio bolezen, zakaj iz obilnega jadikovanja v vašem pismu je razvidno snmo, da ste zdrava na sploh, da se vam je tudi perilo že zmanjšalo. le skrbi vas, kaj bi utegnilo iz tega nastati. Pojdite se nokazat k istemu zdravniku ki vas je zdravil doslej, da vam pove. če vam treba še kakšnega zdravljenja.
A. R. — Lj. Kitajska golta, prav za prav japonska čajna roba (»kombucha«) mi je nekoliko znana iz strokovnih časopisov, iz prakse pa nič ker se v naših krajih ne rabi, pač pa je njena raba razšlriena drugod, zlasti v Nemčiji in na Češkem, kjer so jo tudi znanstveno raziskovali in preskušali njen vpliv. Japonska goba je nek poseben kvas, ki ga sestavljajo razne glivice. V oslaj"nem čaju se del tega kv:isa močno razraste in povreča poleg alkoho'nega vrenja še drego kemične izpremembe in nastanek kislin kvasil in vitaminov. Nekateri raziskovalci zanikujeio vsnkršen zdravilen učinek te »japonske pijičec, drugi pa prisoj'jo tei pijičt ugoden vpliv na raznovrstne, posebno starostne nadložnosti. Zdi se po rrsnih poročilih, da učinkuje japonska goba na pojave otrpnenja (ali ovap-nenja) žil, pri naduhi in da spravlja prebavo v rod. Poročila sp ne ujemajo ker je japonska goba navadno zamešana г drugovrstnimi gohnmi in tnko onesnažena. Škodljivih učinkov te pijače raziskovalci niso opazili.
A. Z. — B. Na vaše drugo pismo ne morem odgovoriti, ker prvega nisem dobil v roke. Kje jo zastalo, ne vem.
H. V. — Z. Odgovor uredništva. Kdo piše odgovore pod tem naslovom, je in oslane uredniška tajnost.
Kurenčkuva Nežka ma Sad beseda
(7 S
P
ет
Ni še douh tega, kur sm nek brala, kuku en lak, ke s du-mešluje. de se na jezike zastop. nase časn-karje čist u nč deule iu jm naprej meče, de še sojga maternga jezika na znaja tku pis-vt. kokr se šika. Pa tu je men že use glih, kun ma iz časnkarjem. Tu mu uja že časn-kari sami pusvetil, ke kej tacga s vnder na na morja p« st it du-past. Ampak tu se m fržmnga, ke tud mene pn Guetlna umes štul čš: naš Časnki uja hmnl tku pisal, kel Frtaučku GustI in moja malenkost.
Jest b se žp prec tekat ugl .sila in protestirala preke takem štenknjn. Pa sni ud dneva du dneva udlnšala in čakala de se u GustI uglasit in se zn soj malem ježek putegnu. Sej drgač prec u usaka figa soj nus utakne in mene punavad še u šlh na preti. Udkar ma pa snjgn krikskumarala, tistgn Cenetn, na glau. de pu Iblan ukul ruguviltn. v Bugu dan kradeta in gnar frečkita pu štarijah, pa ni več z tlim za guvort. Sam foksne b ugajnu iu poštene Idi skus zube ulekii. Use ta druh je neniu Ift.
Sej jest b nč na rekla, če b blu še tku. kokr je blu soje čase, ke se nam ud gespudnrskp griže še sajnal ni. Nej b nureln č« se jima lušla. Amprk zdej u teh žalastneh časeh, ke s more več stu št' deraneh gespudu glava belt, nn kašna vižn b se dala la preklicana gespudarska griža panat. Zdej tkula ukul kar ke u en dan gnar zapraulat, kokr ga GustI in list negau Cene zapraulata, tu je pa le rnal preveč. Tu je smrten greh, pa nej reče edn kar če.
Ji si jima prou gvišn nism fouš. Buli na dej. Nej nta vesela Sej ma usak člouk soja dobra, pa tud slaba plat. Se josl. ke m nn more nubedn rečt, de nism vornk ženska, mam dve plati. Tu ve ta nar buli moj mož, ke m večknt, če prideva glih kej naskriž. naprej vrže, de sm mu preh. ke se še nisva uzela kazla zmeri soja ta bulš plot, zdej, ke sni negava žena pa zmeri sam ta slaba. Ampak mal b pa useglih GustI pa Cene že lohka potrpela iz sojeni kolofoklarijatn. saj tulk časa, de uja gespudi zdejšna gespudarska griža pucajlal. Sej tu na more več douh trpet, sej maja ta reč
sam tak gespudi u nikah. ke sa ud foha.
BI pameten h blu. Če b GustI h pamet pršou in se raj za soj matern je/^k putegnu, kokr pa de ta reč kar men na pukl ubes. Baba je le baba, pa ja den knmr ja čš. Ampak, ke že ni drgač, morili pa jest lu u roka u/.el in tistga gespuda, če je IblanČan. prnšat, če ni negava mat glih tku gu-varila, kokr midva Iz Gustlnam guvareva. Jest mislem, de je. Ce je pa negava mal tku guva-rila. za kan on tud tku na guvari. A na ve. de kdur soj matrn ježek zataji, ta šp mater urednn ni? Asln, kun se pol repenč in še naj zapeluje de b soj matern ježek zatajla.	•
Moja ranka mama je prašala usak večer fotra, ke jo pršou iz dinsta dam: »No, fotr. kau t čm prštimat za večerja? A t čm en šniclč"k spohat pa mal kompota zraun? Mrzla prata mam tud še u špajskostne. ke sm ja ud upoune pršparala. Kar puvej. kau čš, pa u prec ferlik.« Astn. za kau b mogla jest drgač guvort in se spakvat. Srvede je blu tu še u tisteh časeh, ke se pjomtarjam ud knšneh olicugu še sajnal ni. Dons je pa drgač. Zdej morm pa prnšat fotra zvečer tkula: »Ti fotr, n nš jedu mal fržoučka. ke nama je ustou ud kusila? Jesha mam tud še mal pr hiš. Pu vole pa lohka skočm h hrajnuc na puf.«
Sevrde ud šniclčku pa ud pratce zdej ni nu-benga guvurejna več. Malem ježek je pa le tak, kokr moro bt. Kedr se pa ta višja gospoda pršla du spuznajna. de se obcugi na morja spotint. um začela pa tud jest ud šniclčku guvort. glih tKU kokr moja ranka mama. Buh jm dej nebesa I
Ud pulie b tud rada kej povedala zdej ke je glih Božeč. Mislem pa, de je hI pameten, ffe sm lih, de se na uja ldem preveč sline cedile pu nli. Buh ve kuku veseleh prnznku se tud na upa mvnšt, de a u ker reku. de se norca delani iz srumaku. Ampak prou iz srca vam vošm, de b se preveč na grimnl u pra/nkeh, ke vam vs gri-tnajne nn u nč putnagu. Kar kurajžen buditp in se troštite, de u bulš. če že ne kmal, pa pozen. In Irošl je žo zntu velik oroden, ke nam ga, pa nej u še tku huda gesjiudarskn griža, nubedn na more obcugat.	K. N.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zelss-fkon, Roden-stock. VoigtlHnder, Wella, Certo itd ima vedno v zalogi
fotoodd. Jugoslovanske t-niigarne
V L ubrani Zahtevajte ceniki
DOPOLNIL SE OBLJUBE ČAS
Tiste dni je izšlo povelje cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanja ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je ob-svetila, in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davido-dovem Zveličal', ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.« In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: »Slava Bogu na višavah in ti a zemlji mir ljudem, ki so Bogu po vol ji.
(Evangelij sv. Luke 1, 1—14. ki so bere na božič pri polnočni sv. maši.)
Iu ko so angeli odšli od njih v nebesa, so rekli pastirji drug drugemu: »Pojdimo torej \ Betlehem in poglejmo lo, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!« In pohiteli so. prišli tja in našli Marijo. Jo-
žeta in dete. v jasli položeno. Ko so In videli, so povedali, kar jim je bilo o tem detetu rečeno. In vsi. ki so slišali, so se čudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede hranilo in jih premišljevala v svojem srcu. In pastir ji so se vrnili in Boga slavili in hvalili za vse to, kar so slišali in videli, prav kakor jim je bilo povedano.
(Kvangelij sv. Luke 1. 15—20, ki si: bore na lx>žič pri zorni sv. maši.)
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po nje j nastalo in brez n je ni nič nastalo, kar je nastalega. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi in luč sveti v temi in temu je ni sprejela.
Bil je človek, ki ga je Воц1 poslal, ime mu je bilo Janez. Га je prišel v pričevanje, da je pričeval o luči. da bi vsi po njem vero sprejeli. Ni bil on luč. ampak je prišel, da bi pričeval o luči.
Prava luč je bila ta. ki prihajajoč na svel razsvetljuje vsakega človeka. Na svetu je. bila in svel je po n jej nastal — in svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla in njeni je niso sprejeli. Vsem pa, kateri so jo sprejeli, je dala pravico, da postanejo otroci božji. njim. ki vanjo verujejo, ki se niso rodili iz krvi ne iz poželenja mesa ne iz volje moža, ampak i/. Boga.
In Beseda je meso postala in med nami prebivala, in videli smo njeno slavo, slavo, kakor edinorojenega od Očeta, polna milosti in resnice.
(Evangelij sv. Janeza 1, 1—14, ki se
bon4 na l>ožič pri veliki sv. maši.)
Zdravko Ocvirk:
Pogovor na božični večer
Večer je bil. Oddaleč se je slišalo nalahno potrk.i-vnnje k prazniku. Vsa družina jo sedela sključena okrog mize v pogovoru. Na mizi je gorela petrolejk«. Mali si je tupatom obrisala oči z robcem. Otroci so molče zrli v očeta. Oče pa je govoril.
»Zdaj nam je pu že od sile liudo. Brez denarja smo, obleke sq strgane, shramba prazna. Kako rud bi. otro-čiči, da bi bilo toplo v sobi, da bi vam mati delila kruha do sitega, zakaj takrat bi vas videl polnega in zadovoljnega obraza, veselih in srečnih oči. Pa ne morem, ker ni denarja. Samo skozi okno jc pogledala revščina v našo sobo, pa se je že naselila v njej iu vsi smo žalostni radi tega.c
»Fa preselimo se, oče« je z. živimi očmi udaril najmlajši očetu v govor.
Ah, ko pa pojde z nami.t
»V nas je in pojde z nami, praviš oče? Kako je to? je govoril najstarejši.
Mati si je brisala oči z robcem, in sklonila glavo, du ue bi videla teh žarečih obrazov otrok.
»Da, v nas jc in pojde z nami; jc govoril oče in nas ne bo zapustila nikoli več. Ni ga slučaja, du bi nam jo mogel odvzeti. Sreča, sreča otroci moji edino — pa mi nismo srečni.«
Spet si je mati obrisala solzne oči in otroci so sc Se tesneje stisnili k očetu in materi.
■'Stanovanje že štiri mcscce ni plačano. I ;i ubornu izba in še iz te nas bodo vrgli kmalu. Zdaj vam ne morem več zaslužiti. Ah. kako je bilo lepo takrat, ko sen) še lahko delci Ko scin se odpočivul opoldne, sem
bil vesel, Solnce. ki je zrlo vame toplo in svetlo, je priča. Kdo je bil takrat srečnejši od menetc
»Ali ne kralj, oče?«- je v strahu povprašala hčerka in se ozrla po bratih, kot da bi šc njiju klicala nu pomoč.
»Ne, tudi kralj nc, otroci, tudi kralj ne,« je odgovoril oče z mirnim, odločnim glasom. In oni so mu verjeli, popolnoma verjeli.
»Ko sem prišel zvečer truden domov, nisem bil nii več truden. In kaj sem vam vse lepega napravil ob večerih. Zdaj pa seni žalosten, ko tako slonim in gledam veselje drugih, gledam njih delo, ki sem ga sam tako ljubil in ki ga ne moreni več opravljati. Zdi sr mi, kot da solnce ni več tako toplo in ne sije več tako svetlo kot takrat
Vsak teden sem prinesel domov denar. Nekaj smo ga dali zu stanovanje, nekaj materi, da nam je kuhala in še sem ga nosil spravljat za čas, ki sc mu pravi revščina, čas ki je nastopil sedaj in ki nas tlači k tlom Žc štiri mcscce čakam na podporo, ki mi jo obljubljajo. Kmalu bo pošel ves denar. Koj bo potem z nami? Drugi imajo praznike, mi pa še petka ne.
Ko sem šc delal v tovarni, je stala vedno pred mano vaša mati in vi vsi trije iu ste me gledali. Vedno sem vas imel vse v mislih pred seboj ko sem delal. Pa jc hotel, ne vem. Bog, slučaj, ali kdorkoli, da sem izgubil obe roki nn mah — predolgo sem se zamudil pri vas otročiči. čc vam mogoče ni žc mraz v tej lahki oblekci: novo, toplo, vam bom moral kupiti — stroj mi jih je odtrgal. Brez njih sem se vrnil z dela domov in vsi ste se začudili in jokali. Pa mi ni vrnil rok vaš jok. le bolest mi jc dal. Ko du so vam pokopali očeta, se mi ie zdelo in dn sem iu/. le senca.
Čudim sc, sedaj sc čudim, kako da sem mogel priti lakrat domov. Kako da nisem utonil v vodi, ali se končal pod vlakom. Da sem vam prišel pokazat prazne rokave namesto rok.
Mati je vedela zu mojo bol in sc me jc oklenila tesno, tesno, z ljubeznijo. Bala se je zame. Njej bodite hvaležni otroci moji. dn tne šc imate, če vam jc še kaj zame. Njo objemite, mater svojo, ki vas ljubi in bo vesela vašega objema in se ji zahvalite šc namesto mene, ki so ji ne morem dovolj zahvaliti od tistega dne. da mi je dala moč trpeti.f
Očeta je zlomil jok. naslonil jc glavo na prsi m umolknil.
Otroci so za povrstjo objemali mater in očeta m so jokali in iskali v njiju očeh tolažbe. Kaj jc trepe-talo v njih drobnih, otroških srčccih. dn so sc tako žalostno pogledavali? —
Oče* jc vprašal po dolgem času najmlajši, kaj ii no bodo dali rok nazaj?«
Ker je oče šc ihtel, jc mati odgovorila in vsi trije so jo pazno poslušali.
•>Ne, nikoli več mu jih ne bodo dali nazaj in nihče na svetu mu jih nc more dati. Le plačali mu bodo, pn še to prav malo. Rok pa mil nc bodo plačali.
Da,- je vzdignil oče glavo. :>nc bodo mi jih plačali nikoli, nikoli več.«
Na mizi je dogorevala svctiljka. Poslednji prameni -o trepetali in sc lovili. Zunaj pa sc je podil veter ш silil v izbo. da je strcsnlo otroke, ki so mirno, knkor mrtvo zrli v očeta. Samo šc kot odmev se jc slišalo zvonenje k polnočnici. K njim pa jc stopala po prstih tiho glnd, mrzla, brezčutna in sc zašopiriln nad niimi. Otroci so io začutili in so umolknilL
Božič v večnem ledu
Pogumni raziskovalec severnih, z večnim ledom in snegom pokritih pokrajin in veliki sodobni človekoljub Fridtjof Nansen je lani padel kot žrtev znane ponesrečene ekspedieije italijanskega generala Nobile. Z zrakoplovom se je podal na raziskovanje severnih pokrajin, ali ne bi morda našel sledove nerešene skupine Nobilovlh spremljevalcev. Od takrat ni o njem nobenega glasu več. Vse rešilne ekspedieije so ostale brezuspešne in je gotovo, da se je zrakoplov ponesrečil in da je Nansen našel smrt v neizmerni ledeni
puščavi.
Nedavno je izšla njegova knjiga »V noči in ledu«, v kateri opisuje trpljenje in napore na znameniti ekspedlciji v polarne kraje pred 35 leti. Iz te knjige podajamo sledeče odlomke:
Četrtek, 19. decembra.
Božič, čas radosti in veselja, se približuje. Doma je sedaj vsakdo zelo zaposlen in komaj •zmaguje delo, saj čas lako naglo hiti. Tukaj pa ni nobenega dela, samo na to mislimo, kako bomo zabili čas. Spati, spati! Na ognjišču veselo šumi v loncu. Jaz sedim in čakam na zajlrek in strmim v plamen in moje misli potujejo v širno daljavo. Kako čudovita moč je skrita v ognju in v svetlobi, da jo iščejo vsa ustvarjena bitja od prasluze v morju do blodečega človeka! Nehote pritegnejo nase naše oko li vijočim se kačam podobni ognjeni zublji; moramo slediti njihovemu igračkunju, kakor dn bi mogli v njih čitati svojo usodo, in v živahnem poletu se prehitevajo spomini. Kaj je pomanjkanje? Knj sedanjost? Pozabi jo, pozabi samega sebe! Moč imaš, obuditi spomin na vse lepo in čakati na poletje... Ob svitu luči sedi ona v zimskem večeru in šiva. Poleg nje stoji mala deklica s svetlimi modrimi očmi in zlatimi laski in se igra s punčko. Nežno pogleda oua na otročička, mu pogladi laske, njene oči pa postanejo mokre in debele solze padajo na njeno ročno delo ...
Johansen leži poleg mene in spi; smehlja se v spanju. Ubogi mladenič! Gotovo sanja, da je za Božič domn pri svoji ljubi. Le spi mirno dalje — spi in sanjaj! Zima se bliža koncu, potem pn pride pomlad, pomlad življenja.
Nedelja. 22. decembra.
Sinoči sem odšel na prosto in se dolgo sprehajal, medtem ko je Johansen kot pripravo za praznovanje Kristusovega rojstva temeljito čistil kočo. čiščenje je bilo v tem, da je ]>ospravil pepel z ognjišča, zbral kosli in odpadke mesa in jih vrgel proč in potem ostrgal led, ki je pri-mrznil na podu s smetmi. Koča je vsled tega postala precej nizkn.
Severna luč je bila čudovita. Naj še tolikokrat vidimo lo igro luči, nikdar se je ne naveličamo in se ue utrudimo, da bi je ne opazovali. Tako se zdi, kakor bi pogled in duh bila začarana, da se ne moremo odtegniti. Pričenja z bledo rumenim sijem za goro na vzhodu, podobno odblesku daljnega požara: postaja vse širji in kmalu je nebo na vzhodu ena sama žareča ognjena masa. Že postaja slabotnejše in se zbira v jasno bleščeči megleni pas, ki se razteza proti jugozatonu, dočim so tu in tam še vidne bleščeče svetlobne megle. Naenkrat pa blisknejo iz žareče megle žarki, ki dosežejo skoraj zenit; vedno več in več se jih poraja, v divnem lovu se prehitevajo od vzhoda proti zapadli po pasu. Kakor bi hoteli iz velike, velike daljave prihiteli vedno bližje. Nowidoina pa se razlije pravi pajčolan žarkov od ženila po severnem nebu, tako nežen in svetal, kakor bi bil sestavljen iz samih ble-skelajočih se srebrnih nitk. Ali je Surto, ognjeni orjak sam morda zagrabil v svojo ogromno harfo, dn se strune Iresljajo in ječe in se svetlikajo v odsevu peklenskih ognjev? Da, to so zvoki harfe, divje vihrajoči v noč. Drugič zopet so nežno igrajoči, rahlo zibajoči se srebrni valovi, po katerih drse sanje v neznane svetove.
Zopet je prišel zimski solnčni obrat in solnce je doseglo svojo najnižjo lego; n vendar lahko ujamemo opoldne še edini slabi sij nad gorami na jugu. Sedaj se pričenja zopet peli proti severu; dan za dnem bo svetlejše in čas bo hitreje minul. O, kako dobro sedaj razumem starodavno navado naših praočetov, ki so ob koncu zimske teme priredili bučno dnrovalno pojedino! Tudi midva bi priredila šumno pojedino, če bi le imela kaj jesti. Pa čemu tudi? V mislih bova slavila tih praznik in mislila na pomlad.
J. V.:
Svetonočna zgodba
Daleč od ljudi, sredi tihe samote je stala koča. Vse naokrog širna, mrtva ravan, pokrita s snegom. Ob koči je samevalo edino drevo in stalo nepremično vse dneve in dolgo noči, kot da stoji stražar pri koči. V koči jo živela revna, dobra, stara ženica.
Noč je.
Starka sedi pri peči in se greje. Sama, lako sama.
Od daleč, prav kakor iz drugega sveta, pojd svetonočni zvonovi, tako milo in otožno pojo. Starki se zdi, da jokajo ...
^0, Ti ljubi moj Bog!' vzdihuje starka sključena pri peči: čez gube na izsušenem licu ji teko solze. >Vsako leto sem nn sveli večer pela. letos moram jokati. Kje so...? Kje so moji sinovi, krepki, žilavi, dobri, kje je moja hčerka? Popadali so kakor snežinke iz sivih oblakov na zemljo in se zgubili. Drugega za drugim so mi vzeli. Enega na vojsko, drugega v tovarno, tretjega so odpeljali v rove tja daleč čez morje. Morda nocoj tam daleč nekje pokopavajo mojo hčer, morda so mi ubili zadnjega sina. in zato tako otožno pojo zvonovi... Bog, ozri se na mojo žalost!«
Tako je uboga ženica vzdihovala in molila in poslušola svetonočno zvonenje, ki ji jo trgalo srco. Zvonenje je prihajalo vodno bliže Čez belo poljano, lako skrivnostno iu tilio. Prelivalo se je v sladkih melodijah in slednjič Izzvenelo v glas malega zvončka, ki sp je bližal koči. Starka je sključena sedela pri peči
Na svojem sprehodu pogledam hrepeneče na Jupitra preko gorskega grebena; na Jupitra, v njegovi smeri leži naša domačija; smehlja se na nas tu doli in v njem spoznam dobrega duha, ki nas varuje in ščili. Ali postajam polagoma praz-uoveren? To življenje in priroda tukaj bi lahko vsakega napravila za praznoverca; in končno, ali niso taki skoraj vsi ljudje, vsak na svoj način? Ali ne zaupam čvrsto in ne verujem goreče nu <<vojo zvezdo in da se bomo zopet videli? Komaj da me je en sam dan zapustilo to verovanje. Verujem, da so smrt nikdar ne more približati, dokler nismo izvršili svojega poslanstvu; ona nikdar ne pride, no du bi imeli preje občutka o njeni bližini — ali pa nam more morda brezsrčna smrtna žena lepega dne prekiniti nit življenja, ne da bi nas preje posvarila?
Torek, 24. decembra.
Danes ob dveh popoldne — 24 stopinj C, cu-mulus 2, veter: vzhodni, 7 metrov. Božični večer je toraj danes. Mrzlo in velrovno je zunai, mrzlo je tu notri in hladen veter prepihuje. Kako samotno je! Se nikdar nisva imela takega božičnega večera.
Sedujle zvonijo doma zvonovi za praznik Kristusovega rojstva. Čujem, kako se sladko donenjo zvonov razlega iz lin v cerkvenem slolpu. Kako donijo!
Zdaj prižigajo lučko na božičnem drevescu, otročičke bodo spustili v sobo in glej — kako radostno in razigrano skačejo okoli drevesca! Če pridem še kdaj domov, kako Jep božični praznik bom znal deci priredili! Čas veselja in radosti je in v vsaki najmanjši koci je praznili.
V teli bednih razmerah in z beraškimi sredstvi praznujeva tudi midva Božič. Johansen 'je' menjal srajco in sicer tako, da je zunanjo oblekel na golo telo. Isto sem napravil tudi jaz in poleni menjal tudi spodnje hlače: edine, ki jih imam, sem stekel, skuhal v vroči vodi, posušil na ognjišču in jih zopet oblekel. Medtem sem se malo opral s toplo vodo, spodnje hlačice so mi služijo zn brisačo. Ves drug človek sem, čutim se popolnoma prenovljenega, obleka se me nič več tako ne oprijemljc. Za slavnosluo večerjo sva potem imela ribo z malo koruzne moke. nezu-beljeno, košček suhega kruha zn božično polico. Jutri zjutraj si privoščiva tudi košček čokolado. (Edino nn božični večer in na Silvestrovo sva si privoščila nekaj iz najinih železnih rezerv, ki sva si jih prihranila za potovanje na jug.)
Sreda, 25. decembra.
Lepo božično vreme sva dobila; skoraj nobenega vetra in jasna, lepa mesečina. V lako prijetno razpoloženje pripravi lo človeku; mir tisočletij je to.
Popoldne je bila severna svetloba neizmerno lepa. Ko sem ob Šestih stopil na prosto, je blestela na južnem nebu bledo rumena mavrica. Dolgo časa je ostala popolnoma nesptemenjenn, potem pa jo na svojem zgornjem robu nad gorskim grebenom na vzhodu poslnjnla vedno bolj svetla. Nekaj časa je žarela, nato pa je blisknila
in poslušala skrivnostni glasek, zdaj je že zu-slišala rahlo trkanje na okno. bliže in bliže, na vrata. In zvonček je utihnil.
Odprla so se vrata. V sobo je stopila majhna deklica, slabo opravljena, skoro bosa. Zeblo jo je.
Dober večer želimk: je boječe Izprego-vorila.
Bog daj!' Kdo pa si, uboga deklica, ki nocoj sama tavaš okrog?
Sirota sem. umrla sta mi oče in mati. Hodim od hiše do hiše k dobrini ljudem, da dobim skorjico kruha. Zašla sem nocoj. Straš-iio me zebe; ali se ne bi mogla tu pri vas malo ogreti? '
Ubožica, kar stopi bliže k peči. llurlo to mora zebsti. Joj, vso premrle prstka imaš. In lačna si tudi, kajne? "
In starka jo je toplo ogrnila in ji prinesla sladko pogačo.
l'a sveti večer je nocoj.. .< čeblja malo dekletce in bradica ji šo vodno šklepeče od mraza.
Sveti večer jo. da. sveti večer. Oh, tako sem bila žalostna. Imela sem nekoč sinove in hčere, a zdaj jili lii več, tnko sama moram biti na sveti večer. To zvonenjo ... da ... Kaj jo pomenilo listo skrivnostno zvonenje, ko si ti prišla sem? Tisti zvonček?«
Tisti zvonček? Deklica začudeno gleda starko. Jaz nisem slišala nobenega zvončka.
Ce z poljano sem jo zvonil. Potem bliže, pri oknu, pri vratih. Ko si vstopila fi. je utihnil. Prav dobro sem gn slišala skoro strah me je bilo. Pa ostani li tukaj nocoj, da
svetloba ob loku mavrice proli zahodu; vsepovsod so švigali žarki proli zenitu iu v naslednjem trenutku je zagorelo vse nebo ua jugu od loku do zenitu. Gorelo in žarelo je, kakor v viharju se jo zgo&čevala luč v vrtinec — kakor bi žarki izhajali iz salnrti, so je zdelo — in žarki so švigali sem in tja, zdaj rdeči iu rdečkasto modri, zdaj rumeni, zeleni in snežno beli; zdaj so bili žarki spodaj rdeči in zgoraj rumeni in zeleni in kmalu zopet obratno. Vedno višjo in višje so je dvigala severna luč; kmalu se je prikazala ludi severno od zenita, za trenutek se jo pokazala sijajna mavrica in nenadoma jo bilo vso nebo on sani neizmeren plamen, iz katerega so švigali ogromni zublji, rumeni, rdeči in zeleni in slepili oko...
Dnnps je prvi božični dan. V domovini je v vsaki družini slovesen obed. Gledam častitljive očake, kako se zadovoljno smehljajo na hišnem pragu, ko radostni sprejemajo vnuke in pravnuke in jih blagoslavljajo. Zunaj pada sneg, samo nu redko in v velikih kosmih. Živahno in rdečih lic planejo v hišo otroci, si otepavajo sneg v veži in letajo po sobah, kjer ogenj prasketa v pečeh, skozi okno pa so vidi, kako pada sneg in zagrinja prirodo v belo odejo... Bolan bi postul človek od hrepenenja po domovini, po domačiji, po svojcih ... Čakaj vendar, čukaj, saj pride kmalu poletje ... Ah, daleč je pot k zvezdam in težavna.
Slovenski časnikar
Nekdanja idila v slovenskem časnikarstvu, o kateri najdemo kakšno sled še v spominih starih politikov, in ki je še vladala pred dvema, tremi desetletji, je skoraj izginila. Ta »idila«, ki ni bila vedno prijetna, vsaj za časnikarje ne, se je umaknila povsem novim razmeram in nučinu dela. Slovenski časnikar je bil še pred kratkim v IKivsem drugem odnošajU do naroda in vsega, kar je bilo v zvezi z javnim življenjem, odnošaju, ki nam je dandanes že skoraj težko umljiv, ker ne moremo razumeti več nekdanje vsestruuosti časnikarjev, ob meji dveh stoletij. Tedaj, ko je bil časnikar vse, narodni borec, politični agitator, organizator, književnik, pevec, govornik in če je naneslo, tudi polilik sam, tedaj je bil način njegovega dela drugačen, kakor dandanes, ko se ludi že pri časnikarjih pojavlja potreba po specializaciji.
Dasi se slovensko časnikarstvo težko primerja z Časnikarstvom velikih narodov, vendar je njegov ustroj v glavnih obrisih le enak, čeprav seveda je obseg manjši, lino pa je, da ima slovenski časnikar v vsakem slučaju težje stališče, kakor recimo časnikarji drugih, večjih narodov. Ne gre samo za njegov socialni položaj, temveč je že samo ob sebi umevno, dn ima časnikar malega naroda povsem drugačne in odgovornejše naloge.
Nemški, francoski, angleški ali tudi češki, madjarski časnikar, živi v povsem drugem večjem miljeju, kjer je odgovornost manjša. Večja razsežnost njihove kulture, znanosti, starejša in bolj tradicije bogata literatura, vsestranost in mnogoštevilnost ideologov njihovih narodov časnikarja mnogo razbremenjuje. Slovenski časnikar jo največkrat na tem, da si mora sam ustvariti listo, kar je časnikar drugod že dobil na mizo servirano, prav lako kakor Mojze^ v puščavi, ko jo s palico priklical iz skale vodo, lako si mora časnikar pri nas sam ustvarjati ideologijo in ter-
ne bom tako sama na sveti večer.«
Prav rada ostanem pri vas, prav rada; saj je tako prijetno gorka vaša peč, in vi ste lako dobri..
Tedaj spet zazvoni tam zunaj sredi poljane zvonček, prav tisti zvonček kot prej.
-Slišiš?«
Slišim.
Zdaj prihaja bliže, vedno bliže, zdaj je že pri oknu, pri vratih.
Stara ženica in uboga deklica se tiščita k poči, pol v strahu pol v veselju in molčita.
Odpro so vrata. V sobo se razlije svetloba in jo napolni do zadnjega kola.
Vstopil je angel.
Sel Njegov som, ki se jo to noč rodil tam v Betlehemu in prinašam Njegov blagoslov vsem mirnim dušam, ki nocoj praznujejo. Poslal me je, da to ubogo, zapuščeno deklico pripeljem tebi, dobra žena. da so je usmiliš in jo sprejmeš v svojo kočo, kor si izgubila sinovo in hčerko. Bodita srečni in praznujta božič z veselimi srci!
In angel jo odšel, svetloba jo ugasnila in zvonček jo spet zapel in umiral čez poljano, dokler ni utihnil v daljavi.
Radost iu veselje je zasijalo starki in deklici na prej tako žalostnih licih.
Angel jo prišel in odšel kakor v sanjali in kakor v sanjah je umrl zvonček na poljani.
Otrok moj, zdaj ostaneš pri meni.<
Ma!i, pri lelii ostanem.
In sla praznovali, veselo praznovali in šo dolgo lel srečno živeli v samotni koči sredi poljane.
minologijo, sam mora ustvarjati miselnost za lastni narod, da mu ne škoduje s tem, če bi hlapčevsko prevzfeiual miselnosti drugih narodov. Ma-sarykove idejo na Češkem povsem drugače vplivajo, kakor pa pri nas. Ali pa druga primera: Svetovni kapital je z našo zemljo in z našimi ljudmi v povsem drugačnem razmerju, kakor pa n. pr. 8 švedsko. Italijani gledajo drugače na izseljenski problem, kakor Slovenci. V vsaki točkt. pri vsakem problemu so stvari, zaradi katerih slovenski časnikar ne sme in no more, da bi se naslanjal na miselnost drugih, pa naj bo ta šc tako objektivna, temveč si mora ustvarjati lastno, jirimerno našim tlom.
Sijajne in velike organizacije, veliki koncer-lii, dopisne agenture, vsestranski pripomočki, ki se proizvajajo prav industrijsko, olujšujejo časnikarju večjega naroda njegovo delo. Res je, da postaja tako delo, če je omejeno le na uporabo leh pripomočkov, vedno bolj mehanično in izgublja ono zanimivost, ki ga bo delo slovenskega časnikarja vedno imelo.
Številka časopisa, ki ga dobi zjulraj čitatelj h kavi in žemljicam in ki ga hlastno prebere, vsebuje neprimerno več truda mnogih, kakor pa včasih debela knjiga enega samega. Kdo si predstavlja, ko bere zjulraj rezultate o angleških volitvah, koliko truda je veljalo, da je ta vest bila sploh objavljena? Ne samo trud, ki ga je moral vložiti poročevalec, da je dobil ob pravem času podatke o volitvah, še predno so izdani uradni podatki, še neskončno dosti dela je potrebnega, predno pride ta vest že naslednje jutro pred domačega naročnika v Ljubljani, ali pa kje v Ribnici. Koliko se je tak poročevalec prevozil po deželi, du je opazoval volilno agitacijo, s koliko uglednimi ljudmi je govoril, predno je dobil primeren utis in pozneje, ko je že vest oddal, jo morila še izvedel kakšno novo podrobnost, ki jo je sporočil pri naslednjem telefonatu! Take vesti iu sploh informacijsko službo med velikimi mesti opravljajo navadno veliko agencije, ki so prav dobro organizirane. Te oddajajo vesti vsemu čnso-jiisju, ki seveda ne more imeti v vsakem večjem mestu svojega posebnega poročevalca. Ko agencija odda vest časopisu, s tem delo še dolgo ni opravljeno. Zdaj se šele prične pravo! Telefonist si stenografira najnovejše vesti, ki jih oddaja ali posebni poročevalec ali pa naročena agencija. Telefonist nato zdiktira vosti slrojepiski, da se na ta način pridobi nekaj časa, zakaj g. meter že čaka za novi rokopis in je treba podvizati že itak nagli tempo. Telefonist odda svoje poročilo resornemu uredniku, ki pregleda in popravi, če ni kaj v redu. Vsako vest je treba natančno izpiliti, da se pred bralcem kar sveti od popolnosti. Toliko truda zaradi vesti, ki je včasi polovica bralcev niti ne opazi. Pa vendar mora biti v časopisu!
Telefonska zveza med vsemi mesli omogoča dandanes hitro prenašanje vesli in stvar, ki se je pripetila pred 12 urami v Newyorku, jo zjutraj že moreš brati v »Slovencut, seveda, če je le dovolj zanimiva. V tem oziru ni naše časopisje, čeprav se ne more poslavljati z milijonskimi nakladami, prav nič slabše informirano, kakor ,v'e-. liko svetovno.
Š? pred kratkim jo večino naših dnevniCoV izpolnjevala ostra politična polemika. To je jire-cej ponehalo in kadar se jiojavi zopet polemika, gro največkrat za načelne slvuri, redkokdaj za osebne zadeve. Uveljavlja pa se zopet načelni članek. V tem oziru ima danes politični urednik dolikatno nalogo. Čeprav je kompleks politike prevelik, da bi ga mogel en sam časnikar povsem obvladati, vendar je politični urednik po svojem delu prisiljen, da postane kar nekakšen kozmo-politski poznavalec političnih problemov. Pa ne samo politike, zakaj politični urednik piše (udi načelne stvari, ki potem tvorijo pravo mnenje lista o tej in tej zadevi. Kdor pa hoče ljudem govorili o načelih, mora načela sam poznati. Skoraj lii ga problema življenja, na katerega ne bi politični urednik pri svojem delu zadel.
Politika in gospodarstvo prepletata ves svet. Slovenci nismo bogati iu gospodarijo bolj drugi z nami. Vendar pa se v naših dnevnikih odlično uveljavljajo gospodarske rubrike. Pred vojno teh rubrik v naših listih skoraj ui bilo, toda vojna je lu s svojimi velikimi gospodarskimi spremembami dosegla, da so se ljudje pričeli zanimati za gospodarske probleme v dnevnikih. Delo gospodarskega urednika ni lahko. Bili ločno informiran o raznih konjunkturah, o gibanju valutne in devizne trgovine, o podjetjih, o vseh oblikah krize, o polrebah tega in onega stanu, na vsak način zahteva ta resor izredne izobrazbe in od človeka velikega pregleda črez stvari.
Vendar pa politika iu gospodarstvo nista edina, za katera se zanima sodobni in tudi slovenski človek. Cel gordijski vozel socialnih problemov in pretresov dandanes vznemirja človeštvo, brezposelnost, odpusti delavcev, socialne krivice, pohodi gladnih, ild. Tukaj so problemi kulture, etike, morale, altruizina, ki jih mora sodobno časopisje poznavati in poročati o njih. če hoče ostati pošteno. Časopisje mora dandanes braniti mladino pred slabim vplivom kina in slabe vzgoje, mora so boriti zoper razne špekulativne pojave, kratko: Časopisje mora biti v sredi življenja! Časnikar pa mora skrbeti za lo in skušati, da ustreže vsaj delno vsem velikim zahtevam, ki jih slavijo nanj. In časnikar je prvi poklicani kritik vsega, kar se krog njega dogaja. Kdor se boji časnikarja, sc boji kritike.
Dandanes obstoja večina vesti iz domačih krajev iz dogodkov, ki so zgoraj omenjene probleme kolikor toliko sprožili In načeli. Zlftsl.i ima časnikar žalostno dolžnost, da mora vedno sproti poročati o raznih odpustih iz tovarn in podobne stvari. Rad ali nerad — in kdo gleda danes lo bedo rad? — mora Časnikar zopet potrjevati že staro pravilo, dn je njegovo življenje tisto, ki najbolj sodoživlja življenje vsega njegovega naroda, vsega sveta. Skozi prste, ki mu udarjajo po tipkali pisalnega stroja ali pa mu vodijo pero, ko piše članek o Noblovi nagradi ali pa o 5 milijonih brezposelnih v Nemčiji, skozi te prste pa se mu pretaka tudi srčna kri, ki čuli, knko velike stvari se gode po zemlji in kako lelnk, kako pred vsemi odgovoren je poklic časnikarja, ki gnele iz tragedij in radostnih dogodkov svela poročila in članke, da bodo njegovi Č.ltateljl o vsem ln nai-bolle obveščeni.
Slovanski božič
Badnjak
Ko je pokristijanil Oton Bamberški takrat še slovansko prebivalstvo Baltiškega Po-morja (sedanje Pomorjansko), je uslišal prošnjo meščanov v Ščetinu (sedaj Stetlinu) in ni posekal velikanskega orehovega drevesa, ki je bilo posvečeno nekemu poganskemu bogu. Prevelika apostolska vnetost je navadno izzivala ogorčen odpor. Cerkev jo v splošnem vpoštevala duševnost novih vernikov. Na la način so se ohranila tudi pod okriljem svete noči slikovita prastara izročila, ki še vedno vee ali manj prispevajo k čarobni milini slovanskega božiča.
Zimski praznik, ki je postal izhodišče krščanskih svečanosti o priliki Kristusovega rojstva, je veljal v zvezi s solnčnim obratom bodoči letini. Naša označba »božič« pomeni »sin božji« in se je menda nanašala na nekdanjega solnčnega boga. Raziskovalci so mnenja, da lahko smatramo za božičevega očeta pravljično bitje z imenom Badnjak. Belokranjsko ime sv. večera »badnik« (srb.-hrv. »bad-nje veče«) se nanaša na badnjak, hrastovo poleno, ki so ga sežigali naši predniki na čast božanstvu luči in ognja. Sedanji obredi še vedno kažejo, da so nekoč smatrali badnjak za živo bitje. Gospodar ga sreča na hišnem pragu, posuje z žitom in pozdravi: »Dobrodošel! Dobro ti jutro in čestit badnji dan!« V Hercegovini, kjer so še ohranjeni veliki hrastovi gozdovi, imajo ogromne badnjake, ki jih mora vleči po šest ali osem volov. Tak badnjak gori na ognjišču oba prva božična dneva. Zgodaj zjutraj tolče po njem gospodar z greb-Ijico in pravi: »Kolikor isker se je vsulo, toliko naj bo volov ali konj, koz in ovac, prašičev in uljnjakov, zdravju in sr-jče!«
Tudi Valvasor pripoveduje, da so zalivali kranjski kmetje božični panj« z vinom, ga obložili z božičnimi jedili: kruhom, medom, orehi, otrobi in prigovarjali ognju, naj jih zaužije.
Razen Jugoslovanov poznajo božično poleno« ludi Skandinavci, Nemci, Angleži in Francozi. Še vedno srečamo pri njih po slaščičarnah božično čokoladno ali drugo pecivo v obliki polena. Na južnem Francoskem (Pro-vence) svečano prinašajo na ognjišče hlod kateregakoli sadnega drevesa: maslinovino, jablanino in si. ler mu izkazujejo posebno čast. Prevzelnež, ki bi se vsedel na la hlod, bo po ljudski veri kaznovan s tvori. Te mednarodne primere dokazujejo, da izvira slovanski badnjak iz sive davnine, ko so bili Praslovani še del skupne družine indoavrop-skih narodov ... Tudi večerja, ki zaključi po povratku iz cerkve božični post, je sestavljena iz posebnih jedi. Gospodinja postavi na mizo kuhano sadje (krlilje, češka in poljska »mešanina«, ruska r.vzvar). . Sočivo z modom skuhan riž, ki je v navadi pri pravoslavnih Slovanih, je obrodilo rusko označbo svetega večera sočeljnik«. Cehinje vržejo po večerji po en drobec od vsake jedi v vodo, da bi ostala bistra« oziroma zagrebejo jih v jamico pod jablano na vrtu, »da bi dobro obrodila«. -- Drobtine z mize vržejo v ogenj, »da ne bi naredil škode«. Sploh je kruh sveta stvar in sicer kot simbol leiine. Po ruski ljudski veri pobira hudič drobtine, ki so padle na tla. Ce bodo po smrti tehtale več kakor človek sam, se polasti hudič njego-gove duše. Ruska deca, ki vodi kolo pod ne-slovanskim božičnim drevesom in prepeva slaro pesem: »za božič, za božič spekli smo hleb tako visok, tako široki; (velikost so kaže z rokami), seveda ne razume pomena teh besed. A na Ukrajini nakopiči gospodinja na sveti večer na mizi vso veliko zalogo hlebov, pogač in sličnega lr prosi moža, da bi storil po zakonu«. Oče se nalo postavi k mizi za
pecivo, in ko vprašujejo otroci: Kam pa je šel naš oče?' odgovori z vprašanjem: Maline res ne vidite?« Otroci kričijo: Ne vidimo, oče,« in obred se zaključi s tem, da pravi oče: "Molimo, da me tudi v novem letu ne boste videli!« Lemki (karpatski planinci) Pr-jaševskega okraja v Beskidih in Volinjci ua Ukrajini prepašejo na sveti večer vsako sadno drevo z žitno slamo, »da bo dobro rodilo«. Ce je drevo neplodno, mu grozi kmet kakor živemu bitju s sekiro: »Ce ne boš rodilo, te boni posekal!« Pri Lemkih spremlja gospodarja sosed, ki odgovarja za »leno« jablan, hruško ali slivo: »Obljubujem, da bom
rodila, le pusti ine živeti!« Jugoslovanskemu badnjaku odgovarja ruski Usenj ali Ovsenj (menda v zvezi z vesno). Pokristjanjene ko-lednice so ohranile ime tega poganskega boga: »Oj. Ovsenj, prijaši k nam na tvojem prašičku na sveti večer v veselo hišo!« Babica v istoimenski slavni povesti Božene Nemcove, pravi enciklopediji češkega ljudskega življenja, je tudi pripovedovala vnukom, da bodo lahko videli zlatega prašička, če na božični večer ne bodo jedli iu spali. Merjasec ali svinja. kot simbol rodovitnosti je vedno spremljal Saturna in Freyra, Božiča in Usenja. Zato je gnjat ali svinjska glava obvezen del božičnega izobilja prav tako pri Slovanih kakor tudi pri Romunih, Skandinacih, Angležih, Nemcih in celo v Siciliji. »Svinjska glava v peči je sedela — nas je gledala,« poje ruska kolednica. Tudi staro slovansko ime meseca januarja — prosinec utegne biti v zvezi s pra-setino.
Božično drevo
Z lučkami in darili okrašeno božično drevo je, kakor rečeno, najmlajši sestavni del slovanskega božiča, izposojen kvečjemu pred sto leti od Nemcev. Tudi ta simbol nebeških luči in darov je preostanek onih poganskih svetili gajev, ki so jih posekali oznanjevalci kristijanstva. Skandinavski narodi so okrasili z bakljami in kosi pisanega blaga vedno zeleno jelko kot »gozdno kraljico pri proslavi solnčnega obrata konec decembra. Od Švedov so prevzeli ta obred Angleži, Nemci in naposled Slovani. Tudi francoska označba novoletnega darila »čtrenne« je v zvezi z rimsko gozdno boginjo. Prevzeli smo tudi od Francozov in Angležev vejice božične omele, ki so jo nekoč z zlatim srpom rezali na šesto noč po prvi novi luni v novem letu in razdelili kot simbol nesmrtnosti keltski druidi. Kakor vemo iz Charlesa Dickensa, je omela na stropu še vedno središče angleške božične družabnosti. Naši slovanski pradedi, ki niso poznali te tuje navade, so shajali z domačimi starinskimi jaslicami. Na njih sloni vse slovansko koledovanje. Koledniki, ki nosijo Be-tlehemsko zvezdo in ponekod lud^ pastirski rog, pojejo na Ruskem, Poljskem iu Češkem kakor pri nas: Cujte, čujte, pastirčki, vi — kašen se čudež zdaj godi. — V Betlehemski štalici — se Jezus nam rodi.« (Metliška kolednica.) Otroci, ki »slavijo Krista« (ruska označba) na koncu pesmi želijo gospodarju vsako srečo: kunjo kučmo na glavo, dobrega konja zn vsakega sina, zlati venec (t. j. dobrega ženina) za vsako hčer, nove škornje za vsakega hlapca« itd. A če zavrne štedljiva gospodinja preštevilne kolednike ali premalo prispeva v njih skupno malho, bo slišala od ruskih kolednikov slaba voščila: Da bi na-molzli pri vas samo smolo in slepli sam kolo-mazl« Sedanja ruščina se je v toliko prilagodila severnemu podnebju, da pomeni v ljudski govorici »oreh« zgolj lešnik in vino- samo žganje. A i/, nekdanje slovanske pradomovine ohranjene kolednice se Se vedno pri-
čenjajo z verzi: Koledu je prišla, Božič oznanja, oj moj vinograd, zelen in rdeč!« Posamezne pesmi omenjajo nekdanje žrtvovanje: Za strmo goro, za bistro vodo stoji temni gozd. V tem gozdu gori velik ogenj. Okoli ognja na hrastovih klopeh posedajo ljudje. Na sredi je starec. On brusi svoj ostri nož in hoče zaklali kozla. Na ognju vre velik kotel. Vsi pojejo in koledujejo: Oj, Koledu, oj, Koledu, li prihajaš nu božičen večer.
Božične igre
Važen del ruskega koledovanja tvori tzv. vertep t. j. jama (betlehemski hlev), posebno božično marionetno gledališče. Ohranjen je poleg Ukrajine v Sibiriji, kamor je nedvomno dospel pod Petrom Velikim z ukrajinskimi škofi vred. Predstava ima značaj srednjeveških verskih intermedij, kakor so jih vpeljali na Poljskem učni zavodi Jezusovega reda, in tudi v jezikovnem oziru beleži jako malo vplivov sedanje velikorusčine. Petje in gosli naznanjajo prihod pastirjev in treh kraljev v Betlehem. Kralj David s krono na glavi z gusli slavi Kristusovo rojstvo. Nato sporoči angel Jožefu o nevarnosti, in sledi beg v Egipet. Gledalci se jočejo, ko vidijo klanje nedolžnih otrok in slišijo ihtenje Rahele. Zato se odlikujejo naslednji prizori po robatem komizmu. Smrt s koso ob glavi Heroile-ža, ki zaman skače po odru. Rdeči in črni hudiči ga vlečejo v pekel in vržejo v odprto zmajevo žrelo. Herodeževa vdova pretaka bridke solze, a se kmalu potolaži in se spusti v poskočen ples /. mladim generalom. Naslednji zadnji prizor je saino smešen. Petruška, ruski Gašperček, v ulogi prekanjenega sluge, osle-pari bedastega gospoda, nemškega lekarnarja in sodnika ter radodarno deli brce...
Poleg marionetnih pozna ruska gledališka umetnost ludi prave dramske božične predstave. Med temi igrami je najbolj znan : Car Maksimilijan«. Aleksij Remizov, ki ga je priredil za pravi oder, smatra to ljudsko dražilo za najvišji izraz ruskega krščanstva. V izvirniku seveda prekinjajo dejanje vmesni nastopi pravljičnih junakov, razbojnikov (obračun s hudim graščakoni), komikov (Zid, Cigan, nemški zdravnik in si.). Izhodišče drame samo je ženitev Maksimilijana s »prelepo Venero . Pod njenim vplivom zahteva car od »ošabnega in neposlušnega« sina Adolfa, da bi izkazal čast poganskim bogovom. Toda car-jevič je kristjan in tudi po večkratnem pregnanstvu v puščavo ostane neizprosen. Rabelj Brambeus obglavi Adolfa na povelje krutega očeta, a Črni velikan«, zadnjn oseba v igri, premaga carja v dvoboju in zasede njegov prestol. Dialog v ritmični prozi se vrsti s petjem nevidnega zbora, in Adolf sam izvaja priljubljene romance, spačene odlomke iz Puškina in drugih poetov. Literarno jedro te pristno ljudske igre izvira menda zopet iz dobe Petra Velikega in se nanaša na zgodbo o mučene i h Nikiti in Dimitriju ter bo najbrž zapadnega katoliškega izvora. Poznamo slič-ne v vezani besedi spisane češke in poljske ljudske božične igre o devici Doroteji, ki jo obglavijo na povelje neusmiljenega kralja Dioklecijana.
Vedeževanje
Poganski zimski praznik je trajal približno deset dni, in zato omenja Valvasor "tri božiče«. Poleg svetega večera sta bila odlikovana s sličnimi obredi in jedili še večer pred Novim letom in večer pred praznikom Svetih Treh kraljev (pravoslavni Jezusov krst). To se tiče predvsem vsakovrstnega vedeževanja. Dekleta hodijo v teh skrivnostnih večerih k vodi gledat bodočega ženina. Valvasor je celo posvetil poseben bakrorez onemu hlapcu iz
Kamnika, ki je zlezel na sveti večer na drevo in se nagnil nad vodo, da bi zagledalo dekle njegov obraz, a zlomil vejo in se zvrnil v potok. Erbenov : Sveti večer«, ki ga je poslovenil Tine Debeljak, popisuje islo vražo na čeških tleh. Ruska dekleta se zaprejo opolnoči v banji , kopalnici, ki stoji vedno na samem in velja za priljubljeno zavetišče duhov. Glodajo v ogledalo ali skledo z vodo. Zunaj se lahko vidi ženin v ogledalu, kamor ujamejo luno. Vse lo se mora zgoditi brez prič. Ce pa so dekleta v družbi, vržejo na Novo leto ali 1'red Tremi kralji skozi hišna vrata na cesto čevelj, ki bo kazal bodoči dom. Prisluškujejo
tudi pod oknom in smatrajo za prerokbo prvi glas, ki ga ujamejo, ali pa vprašujejo prvega potnika, kako se zove? Bodoči ženin bo imel isto ime. Puškinova Tatjana v Evgenu Onje-ginu je bila seveda hudo razočarana, ko je zaslišala ljudsko ime -Agafon«, neprimerno za boljšega mladeniča. Poljakinje vržejo kamen, Cehinje pa tolčejo po plotu in pri tem govore: »Povej, pes, kje moj ljubi dnes?« Pes, ki se bo prvi oglasil, kaže zopel. odkod bo prišel ženin. Po belokranjski veri, ki je O. Zupančiču dala snov za balado, pomeni privid Treh kraljev smrt za onega, ki jih za gleda.
Božični dnevi kot veliki praznik in čas neskaljenega veselja so pred vsem v zvezi z vedeževanjem in srečkanjem kot družabno igro. Preproste ljudske maškare: medved, koza, cigan in si. obiskujejo sosede. Predstava in ples se zaključi s poizvedovanjem bodočnosti. Po prigrizku (poticah, čeških »va-nočkah«, medu, orehih) topijo vosek ali cin, ki se vliva v mrzlo vodo. Sence, ki jih vržejo te kepe na zid, se zdijo slične ladji ali konju (potovanje), kroni (poroka), križu (grob) itd. Cehi prerežejo jabolko in gledajo peščišče: če je pravilno in zdravo, pomeni srečo in dolgo življenje; če ni razvito ali je črvivo, prerokuje bolezen ali slično. Po vseh slovanskih deželah poznajo tudi svečice v orehovih lupinah, ki jih spuščajo po vodi. Colniček, ki plove vedno naprej, pomeni srečo. Colniček, ki se ne zgane, ali ugasne svečica. zopet pomeni nesrečo. Na Ruskem nalepijo v pravilnih presledkih po robu sklede drobne sličice: srce (ljubezen), križ (grob), denar itd. Vsi navzoči po vrsti z žlico ali trsko zganejo vodo, da bi pognali oreli s svečico. Colniček se ustavi pri tem ali onem »pristanišču« in ob-Ijubuje dobro ali slabo. Tolmači znajo svoj posel in pridno smešijo občinstvo. Včasih opravlja ulogo prerokovalca zaspan petelin, ki mu vrže vsak toliko zrn pšenice, kolikor ima let. V pšenico skrijejo prstane, šivanke in slične drobne stvari. Petelin, ki jih potegne ven, napoveduje bodočnost. Ali pa spustijo na inizo več malih krožnikov in skrijejo pod enim prst (sini t), pod drugim prstan (poroko). pod tretjim novčič (bogastvo) itd. Navzoči seveda ne smejo gledati in dvignejo poleni po eno skledico izpod prla in v temi. Zraven prepevajo posebne starinske pesmi, n. pr.: »Jezus Kristus sam pred hišo stoji, drži kruh in sol, drži vezen prt, pelje konje k nam, vole, drobnico. Vsaka posamezna kitica velja enemu izmed navzočih in se zaključi s pripevom: »Kdor bo potegnil, bo tudi doživel. — Slava! — Kmalu bo doživel, — se ne ho izognil. — Slava!« — Dekleta, ki ugibajo o ženinu, imajo zopet svojo pesem. Njen zadnji odlomek se glasi: »Padel je, padel prstan med rdeče umliue, med črne jagode. Kdor ga ho našel, ta ga bo nataknil. Kmalu bo lo doživel, in ne ho drugače« itd.
Torej vsebuje izredno bogata in slikovita simbolika slovanskega božiča poleg spominov nn Kristusovo rojstvo še veliko odmevov nekdanjega zimskega praznika. Božične gledališke predstavo so nadomestile stare poganske prireditve, in nasprotno obujajo krščanske kolednice spomine na nekdanje pesmi o dobri letini. Zdaj. ko ni več treba preganjati zadnjih sledov nekdanjega poganstva, so postali božični običaji zgolj narodno blago. Vsi. ki cenimo samonikel izraz naše ljudske du-ševnosti, se moramo zanimati za te prastare navade in hiteti zapisati ono. kar izumira v sedanjih razmerah I
Najvažnejša naloga
Razgovor z dr. Miho Krekom
Likovič Joža:
Sv. večer hlapca Matevža
Ko so mi zadnjič naročili, naj naprosim koga za nekak socialni katoliški načrt, ki naj bi bil objavljen v božični številki »Slovenca«, sem takoj pomislil na prijatelja Miho Kreka. Pa sem stopil k njemu gori v Vzajemno zavarovalnico.
»Veš kaj, povej mi, kaj misliš o najvažnejših nalogah, ki zadevajo vse katoliške Slovence.«
»Zakaj pa ravuo jaz? Ali ni drugih sposobnejših in bolj poklicanih o<l mene?«
»So. Tudi prijatelja Jožeta Gostinčarja tam stresel. On je Nestor. Pa tudi Tebe štejem med take, ker si Evangelistu Kreku — čeprav ž njim nič v telesni žlahti — vendar le nekam v sorodstvu po imenu in kakor Te poznam tudi po srcu. Mislim, da si tudi med dediči Evangelistove du-hovae zapuščine. Zato mi .odgovarjaj na stavljena vprašanja, saj poznaš kako željno čaka ljudstvo dandanes vsakršnega veselega poročila.«
»Še voditeljem delavskega gibanja je težko povedati nekaj, kar bi v današnji nesreči bilo primerno za Božič. Na napačni naslov si se obrnil, ko mene vprašaš. Nisem niti v gospodarskem niti delavskem ali socijalnem gibanju v ožjem pomenu teh označb funkcionar, nimam pregleda in upo-gleda. Kako naj Ti kaj takega povem, da bi bilo Tvojega truda vredno. Raje nehajva, kaj novega mi povej, vpraševat pa druge hodi.«
»Beži, beži! Saj vem, da hodiš po socialnih tečajih in govoriš v delavskih krajih, boš že meni tudi znal en stolpec napolniti.« Pa se je udal:
»Pri Prosvetni zvezi se me je prijel socialno-karitativni referat. Takole ga razumem. Skrb za najrevnejše in najbednejše je zapoved krščanske ljubezni. Tudi slovenska katoliška prosveta jo mora gojiti in negovati, da bo katoliška slovenska skupnost v tej smeri najbolj živo občutljiva, zato dejavna in delavna. Kar samoposebi je potem dano, da mora katoliška slovenska skupnost vsa v reloti biti najzvestejša in prav radikalna branite-ljica modernih pravičnih socialnih pridobitev in boriteljica za tolike in take preosnove gospodarstva v družbi, ki bi onemogočale socialne krivice vsaj v tej nezaslišani izmeri kakor so danes zajele ves svet. ko ob nakopičenem bogastvu vsi, tako-zvani srednji in proletarski ljudje stradajo.«
»Čuj. za katoličana so te dolžnosti vedno veljale. Ali naj se to pravi, da se jih še le sedaj zavedajmo?«
»Tega ne mislim, pač pa mislim, da je slovenska katoliška organizacija vedno v tem duhu delala. Zadnji čas je le še več povoda v vsem življenju in vseh razmerah, da socialno nalogo naše skupnosti živahneje poudarimo, da vse delo prav na to točko osredotočimo. Slovensko delavstvo mora dobiti zavest, da z njim in zanj živi vsa organizirana uaša skupnost, da je njegov spas v njej in
z njo. To prepričanje je zadnji čas malo padlo in ga je treba dvigniti. Nobene prilike ne smemo več zamuditi, da na vseh straneh to prepričanje poglobimo. Vsa naša skupnost mora dobiti pečat in obeležje socialne organizacije, modernega katoliško socialnega gibanja. Vse kar je bilo opravičenih očitkov iz zamud v tem delu, mora izginiti!«
»Prav! Ampak to vendar ni samo delo Prosvetne zveze. To so predvsem naloge delavskih stanovskih organizacij.«
»So. Te delajo svoje. A vsi drugi zato nimamo nič manj dolžnosti. Sedanja velika stiska je prav gotovo znanilka novih velikih dogodkov. Na zgolj sebičnih motivih zgrajeno menjalno gospodarstvo in kapitalistični sistem tega gospodarstva se pogreza v svoje lastne napake. Odpovedalo je zaupanje. Odpovedalo je zaupanje povsod v dobi, ko sta ga tehnika prometa in racionalizacija dela in pridobivanja izpopolnila do viška. Zmanjkalo je edinega gibala za to gospodarstvo, ko je zmanjkalo dobička. Ker z dobičkom prodajati, menjavati, trgovati ne moremo, zato raje svet pusti, da vse stoji in umira kakor du bi delali. Kako dolgo bomo stali? Odgovora ne dobiš. Gotovo pa ne tako dolgo, da bi vsi ljudje pomrli. Preden bodo množice gladu umirale, bodo že še kaj storile za svoj obstanek. To bo rodilo nova gibala. Gorje, če jih bomo čakali, da stopijo v funkcijo. Zato moramo že danes oblikovati novo družbo. Vsaj v teh majhnih slovenskih razmerah, kjer smo vsi stanovi krvno povezani med seboj in kjer je 99% beračev, ki nimajo kaj prida »žrtvovati« za novo gospodarstvo.«
»Kaj pn naj storimo, če vsi skupaj nič nimamo, če smo sami berači?«
»Zapomni si tole: Suha skorja kruha življenje podaljša, skupni napor neprecenljive uspehe doseže. Prav to malo kar imamo, porabiti v dobro vseh, da bo vsak imel zavesi da zanj in njegov obstanek vsi skrbe, njegova nesreča vse boli in vsi pomagajo kar morejo, že ta zavest reši nas mnogo hudega. Zbliža nas dejanska pomoč, čeprav le karitativna, sposobnejše in pristopnejše nas napravi za socialno nujne in prisilne odredbe, ki jih diktira prehod v novo družbo.«
»Zakaj mi pa kaj konkretnega ne poveš?«
»Zato ker se konkretno govoriti ne da in se moram v jezik ugrizniti. In Ti tudi veš, ki si urednik, da se kaj takega da pač zapisati, ne pa potem brati. Konkretna so dejstva, ki jih vidiš Ti in jaz, da bi bila le konkretna naša dejanja, besedi ni treba. Bojim se. da bo prihodnje leto tirjalo veliko več dejanj zn pomoč bližnjemu, kakor pa jih bomo izvršili nli mogli storiti. Da bi vsaj za prvo silo utešili lakoto in bedo obubožanega naroda, pa smo trenotno najvažnejše socialno delo izvršili. Slovenska katoliška skupnost si ne sme omadeževati zgodovine, da bi v tem času ne izpolnila svoje, čeprav ogromne naloge.«
»Vendar je to svoje vrste veselo božično oznanilo. Ogromna je naloga, ogromnega napora bo treba Bog naj da slovenskim katoličanom tistega duha ljubezni, ki vse zmore in vse premaga. Da bi bili vsi, kar nas je rodila krščanska slovenska mati — vsi eno, posebno v teh težkih časih in poslej vedno! Kar si mi povedal, prijatelj Miha, bom zapisal za naše božično oznanilo!«	—ž.
99
Oreh svetega Ivana
H
(Valvazorjevo pripovedovanje o čudovitem orehu in o jablani, ki je ozelenela, vzcvela in rodila;
na sveti večer.)
V polhovgrajsk! fari v Samatorci stoji cerkev sv. Mihaela. Pri tej cerkvi raste visoko borovo drevo. Temu boru pripisujejo čudovito lastnost, da malim otročičem pomaga k hitri rasti ali k smrti. To pa na ta le način:
Ce ima kmetič otroka, ki ne raste ali pa je zmenč (kakor splošno pravijo), gre k tej cerkvi in da vbognjme, nato od tega drevesa odlomi nekaj vejic ter jih prinese domov. Skuha jih v vodi. v kateri je trikrat okopal otroka. Takoj nato bo otroče začelo ali rasti ali pa bo umrlo.
Tamkajšnji kmetje to trdno verjamejo. Jaz pa priznam, da ne vem, ali ima drevo res kako skrivno moč ali pa ima morda pri tem praznoverje preprostega ljudstva glavni delež.
Pač pa lahko verjamemo v skrivno naravno moč drevesa, če samo tako hitro raste in tako naglo rodi kakor drevo, o katerem hočem pripovedovati.
Na Krasu proti Senožečam leži vas, ki se po slovensko imenuje Lokve; je sicer na goriških tleh, a na naši kranjski meji. V tej vasi raste veliko orehov. Posajeni pa so po polju tam okrog v več ravnih vrstah.
Kdor hoče iz te vasi Lokve proti Trstu, pa takoj pri zadnji hiši zavije na levo roko proti četrtemu drevesu, naleti na zelo čudno orehovo drevo. Ta oreh je do Kresa skoro kar gol in suh. medtem ko njegovi zeleni kolegi in asistenti, namreč drugi orehi, ki stoje le nekaj korakov vstran na istih tleh in istem prostoru, že davno zelene in tudi rode. Ampak v tej eni sami nori doslej golo drevo ozeleni ter zadobi sad enake velikosti, kakršno so poprej imeli orehi na dru-gin drevesih. Zgodi se včasih, pa zelo redkokdaj, aa bi drevo tri dni poprej začelo nekoliko zeleneti, kakor se je zgodilo 1. 1684.
rred nekaj leti (od tega bo kakih 11 ali 12 let) mi je gospod Janez Hervard grof Katzen-stein. goriški deželni glavar blaženega spomina, sam pripovedoval, da je tistega leta, ko mi je to kasneje pravil, na dan pred Kresom videl to drevo, ko je jezdil mimo. Tedaj je bilo dre > še golo: in ni mogel verjeti, da bi to drevo že jutri moglo zeleneti, še manj pa obroditi sad. Zato je šel tja, ovil okrog veje papir, ga s svojim pečatnikom zapečatil ter nato ondotniin kmetom obljubil: Kdor mu to zapečateno vejico jutri prinese v Gorico — ozelenelo, naj- pričakujp dobrega plačila. Drugi dan proti poldnevu mu je prinesel neki kmet zapečateno vejico z velikimi listi, zraven se je držal velik oreh. Zelo se je začudil in kmeta nagradil, kakor je bil poprej obljubil.
Kar tiče mojih lastnih izkušenj in opazovanj, sem leta 1684 sam prišel v ta konec ter dne 28. junija zgodaj pod večer v družbi dvornega kaolana. ki mi ga je dal za spremstvo sosDod
Janez Franc baron Rossetti. Drevo pa je to leto bilo že tri dni poprej nekoliko zeleno. Zatorej sva bodisi pred polnočjo, in po polnoči skoro venomer hodila pod orehom in se tam sprehajala, da se na lastne oči brez zmote prepričava.
Ko se je zdanilo, je bilo drevo čisto zeleno, pokrito z velikimi, popolnoma zr slimi listi, kakor druga drevesa, in obilno obloženo z orehi, kateri pa vendarle niso bili še tako veliki kakor drugi ampak mnogo drobne,jši.
Pač me pa prepričujejo nekateri pošteni ljudje, ki v vasi stanujejo, da bo to drevo v treh dneh nosilo tnko popolen sad kakor sosedna drevesa in da ne bo zaostalo za drugimi; češ ker je nekoliko zelenelo tri dni poprej, bo obrodilo popolen sad tri dni kasneje. Pri tem so mi zagotavljali, da je pred kakimi 30 leti tudi začelo zeleneti tri dni prej. Peslej je samo enkrat še zelenelo 2 dni prej. dvakrat pa en dan prej. Kolikor dni poprej je zelenelo, toliko dni kasneje se je sad popolnoma razvil. Sicer pa vselej ozeleni, le čez noč (to se pravi v eni sami noči) in je tedaj tudi sad takoj enak sadu drugih dreves. Zemlja je tod zelo topla in orehi zore kmalu po kresu. To drevo pa vendar le dobi popolne liste, cvet in snd na kresno noč.
Pazil sem in opazil, da sem takorekoč z očmi lahko videl, kako rnsto listi, kako se cveti raz-cvetajo in odpad jo in se debeli sad. Z nama je bilo več ljudi, ki so vse to z nama gledali. Zjutraj so bili orehi debeli kakor lešniki in drevo polnn orehov.
Kadar je na drugih drevesih polno orehov, jih je tudi nn tem: čo jih imajo druga malo ali nič, jih tudi to nima. Kmetje imenujejo la oreh: oreh svetega Ivana. Drevo je že staro iu ima dve debli. Eno deblo je že zelo trhlo.
Tega nimam za čudež, ampak je to skrivnost narave, ki je naš razum ne doume...
Ta oreh se mi zdi kakor ona jablana, o kateri berem v knjigi Abrahama Sauerja, da je pred zadnjo nemško vojsko ostala v grofiji Kntzen-elenbogen nedaleč od trga Tribur blizu Rena, sedaj pn je gotovo že podrta in strohnela. Pripovedujejo usmreč o njej, da vsako leto na božični večer rodi jabolka. Ob dobrih letinah je sad velik kakor bob, a oblika je jabolkova. fvptje je ludi od jablane. Druga leta pa sad ui večji od graha. Kakor veli star koledar, lo drevo v eni uri cvete in rodi snd.
Martin Zeilerus ludi omenja to jablano iu poroča, da mu je baron Baltazar OHIler zatrjeval, da je nn sveti večer v družbi svetovalcev In ple-mlčev iz Cliur Mainza in Hessen Darmstndtn na lastne oči videl to čudo. Tudi Merianskn Touo-»rnnhia noroča o tem drevpj»u
Hlapec Matevž se je vračal iz mesta. Dolga pot je bila zasnežena in mrzla. Nepremična belina je ščemeče dražila njegove slabotne oči, da so se začele solziti; pospešil je korake. Obiskal je bil sestro Meto, ki je našla v mestnem zavetišču topel kotiček. Nekoč je bila dekla, služila je pri mestni gospodi; tam je pustila lepša leta in zdravje, postarala se je. Sedaj pa ima v zavetišču skrinjo, posteljo in jed. Ob velikih praznikih pridejo celo občinski možje, govorijo o ljubezni do bližnjega; za božični večer pripravijo tudi smrečico, ki se bajn osveti v bogatem nakitu in drobnih lučicah ... Hlapec Malevž se je vračal žalosten in razočaran. Gospodar mu je odpovedal službo ter ga odpravil kakor nadložnega berača. Seveda! Sedmi križ je zadel, delo mu leti iz rok, komaj da še požene muhasto živino. Na Štefanovo se menjajo hlapci in dekle, tedaj se mora izseliti iz izbe kraj štale, v kateri je preživel petdeset let. Umakniti se mora novemu pastirju, ki pride zdrav in vesel iz Kočenije.
Spotoma je potrkal Se na Brezovici pri mlajšem bratu Tonču, ki se bori z revno zemljo za košček kruha in blagor otrok. Priženil se je na bajto, streha je bila strgana, prag iz-podjeden. Revščina ga tare, še vodo mora zajemati globoko v dragi ter se za vsako kapljo prerekati z zadirčnim sosedom.
»Ostaneš pri nas nocoj?« je pol vabil, pol skrbeče povpraševal Tonč.
Matevž je zagledal bratove otroke, ki so stiskali premrla lica k oknu. Njihove oči so bile črne in proseče. V hlevu se je oglašala lačna koza.
>Bom šel kar naprej. Sv. večer bom najraje doma. saj je tako poslednji.«
Potem se je zopet razvnel in ponavljal zgodbo o odpovedani službi, o krivičnem gospodarju, ki ga na stara leta pahne pred prag. o usmiljenju božjem, ki bo odvzelo vsa bremena in tuge. Obema je postalo toplo, da sta za hip onemela ter zrla preko zasneženih bregov v daljavo, kjer se je topilo večerno solnce. Onostran goljave so se tiščale smreke, odete v dolge, bele oglavnice. Včasih se je posul sneg s pritlikavih borovcev, morda se je zganila plašna srna ter stekla k skritemu studencu. Zvoženi ovinki ledenih cest so se bliščali kakor orjaški, srebrni zakovi, ki uklepajo gozdne obronke, da se ne morejo pomakniti nizdol... Ko sta se razšla in si nerodno segla v roke, se je dan že stisnil za Trebevnikom. Solnce je še enkrat vrglo božanski poljub zasneženim vrhovom, se dotaknilo okenc skritih koč, da so zažarele v zlatem ognju. Nato se je skrilo za umazano sivino. njegova lica so postala za hip škrlatna, potem so pa zbledela. Srebrni sijaj nad barjem je splahnil, megla in mraz sta pritisnila iz krimskih lazov. Zasnežene senožeti je prevzela bela modrina, gozd je postal pepelnato-siv. vsa zimska mikavnost se je umaknila zalemu razpoloženju. Samo daleč za vrhniško sosesko se je razpletal rožnat pas, nad njim se je razgorevala jasna večernica in pozdravljala sv. večer ... Vasi so že čemele v prijetni pritajenosti, družine golobov niso več izle-tele. Modrikasti dimi so se lahno vili iznad hiš naravnost proti nebu, kakor da so Zemljani že posuli žerjavico s kadilom. Gore so bile pogreznjene v svečan molk. Komaj da se je zaprašila slara vrana, obupno zakrakala in se zatekla mod golo h ras to v je.
Ko se je vrnil Matevž v Rakitno, ni maral skozi vas. Sram ga je bilo da mu je odpovedal službo prav za praznične dni. Zato je zavil za znamenjem po bližnjici. Prijetno razpoloženje je že zajelo gorsko vas; gospodarji so še klicali počasne hlapce, da urno potne-tejo dvorišča in prostor pred hlevi, predno se napravi sv. večer, ženske so še vedno hitele z ribanjem in pomivanjem javorjevih sto-lic, da so se sveže svetile, kakor bi bile prevlečene z zlatim leskom Po nekaterih hišah so bila okna še vedno odprla; dišalo je po obilni peki, mleku, pripaljeni masti in neznanih kuhinjskih sladkostih, ki si jih bodo nocoj privoščili srečni ljudje. Za plolovi se je tu pa tam zaliliskalo žensko krilo; zasopla gospodinja je tekla k sosedi po kakšno važno stvar, ki jo je pozabila kupiti pa je ne more pogrešali pri pripravah za praznike... Z drevja so se še vedno posipavale plasti snega, ki so se razpršile v neštevilne prašne oblačke, kakor bi mlinar iztepel moknato vrečo. Neugnani otroci so se drsali po goliča-vah pod Smrekovcem iu veselo vriščali. Nekje je pa čakal sv. večer, dn napolni srca Zemljanov z milostjo in dobro voljo. Večerni sij je bil čist in zlat. kakor da je nevidna roka primaknila bajno luč čisto k obronkom gor.
Matevž ni večerja); držal se je svetih običajev ter se postil do polnoči. Zato se je le kratko oglasil pri dekli v kuhinji, da je dobil malo blagoslovljene vode. Odšel je v svojo izbo kraj hleva ter nažgal zakajeno petrolejko. V kotišču poleg bornega ležišča je začel postavljali jaslice. Mah je že pred dnevi nabral pod Krimom; lepo ga je posušil, da se je svetil kakor zelen baržun. Tudi na zbodič-je z rdečimi jagodicami ni pozabil, božje drev-ce mora varovati hlevček ... Njegove jaslice so bile starinske in skromne Pred davnimi leli jih je kupil v Ljubljani. Pastirčki so se nerodno držali in kazali razgaljena kolenca. Ovčke so se jim razgubile nekje v mahu. An-
gelom se lica niso več svetila, ujihove srajčke so zgubile bleščečo belino. Zvezdi vodnici se je razčehnil ognjeni rep, tudi zlati oblački nad hlevčkom so potemneli. Edino slavospev nebeščanov se je še veličastno vil nad slemenom hlevčka:
»Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!«
V priprosti notranjosti se je sklanjala Marija nad božje Dete, ki je ležalo v plenice povito na povesmu slame. Psiček se je radovedno zaganjal proti jaslicam, vola sta silila k novorojenemu drobljančku, ki ga je ozarjal svetniški sijaj. Sv. Jožef se je v blaženi zadregi zastrmel in ponižno upognil koleno. Dve pastirici sta se pridružili srečni družini in s svetlimi očesi motrili nenadejani prizor.
Ko je Matevž končal s postavljanjem jaslic, je ovesil okoli njih vejice zbodičja z rdečimi jagodicami. Pokropil je izbo, prag in hlev, v katerem so globoko sopli gospodarjevi voli in konji. Vse stvarstvo je že dišalo po božjem blagoslovu. Tihe steze, bela polja, domovi ... Zadovoljen se je vrnil v izbo, nažgal še leščerbo z debelim steklom, ki so jo običajno rabili pri živini kadar je strila. Poiskal je ročni venec ter se zgrudil na kolena. Pozabil je na nadloge in starost. Prejšnja leta je molil skupaj z gospodarjevo družino, letos je bil pa že nezaželjen tujec. Zagledal se je v jaslice, zdelo se mu je, da je ujel Jezusov dih. Srce mu je veselo utripalo, kakor se je razigralo betlehemskim pastircem v noči Gospodovega rojstva, ko se je odprlo nebo ter so se spustili angeli na zemljo. Ni imel prijetne piščalke. da bi zasviral svetonočno kratkočas-nico, tudi bi jo njegova okorna in ožuljena roka težko ubirala. Vendar se je tudi nocoj razživel v lepih spominih. Kolikokrat je že napravil te jaslice! Lice slehernega pastirčka mu je znano, vsaki ovčki je pokazal pot do hlevčka. Božično veselje s postavljanjem jaslic je ostalo neskaljeno vse življenje. Njegovega priprostega čuvstvovanja niso razdvajali dvomi! Za njega je bila Marija še vedno majhna, drobna in belih lic, njemu so se še vedno smehljali angeli kakor pastircem v božični noči. Tudi Jezus je majhen in ne more hoditi Vse je ponižno in revno, kakor je bilo revno njegovo življenje. Od mladih let je bil pastir in pozneje hlapec. Ženil se ni. samo eno pomlad je skrivaj ljubil lepo Lucijo, ki je tedaj služila pri njegovem gospodarju. Toda to je odvedel bogat Američan, ki je prirožljal z zlatimi verižicami ter jo premotil. Zanj ni marala, njegov kruh je bil črn in težak, obleka in obnašanje preskromno. Tako je ostal sam, ni zahajal v grešna kotišča, navezal se je na delo in cerkev. Postal je deležen posebnega božjega varstva! V božični noči je prihajal k njemu Gospod kakor dete, ljubljeno in pesto-vano... Dolgo je že čemel Matevž v molitvi in spominih. Ko se je zdramil, se mu je zazdelo, da je prišel sveti čas, celo čreda je postala nemirna. Poiskal je molitveno knjigo in odprl lino. Zvezde so se vrstile izza Vihrce in menjavale ognjene utrinke Obzorja so se blestela kakor srebrn zastor, ki so ga spustili to noč angeli pred obličje grešne zemlje. Vse steze so bile svetle, glasovi božičnih zvonov so se že drobili v luninem svitu.
Matevž je privil petrolejko ter prestavil leščerbo bližje k jaslicam. Oblekel je pražnjo suknjo ter se napotil v cerkev. Čudovita polnoč! Sneg se blešči v modrikastem somraku na smrekah kakor srebrne kepe, rakiške senožeti so zagrnjene z mehkim prtom, ki zakriva črno zemljo. Domovi so svetli, okna so odgrnjena, zloba in strah sta se umaknila pred veličastvom svete noči. mir in ljubezen sta se naselila v človeških srcih. Nekje že oznanja veliki zvon: Jezus se je rodil! Prijateljsko trka milost božja na človeška srca ki so ostala zakrknjena. Ne ponuja se, ne prodaja se za drag denar niti se beraško ne vsiljuje za drobtine z bogatinove mize. Ves svet ve: Jezus se je rodil! Za velike in podložne, za gospodarje in hlapce! Postavil je nenapisano dolžnost za vse:
»Ljubite svoje mlajše, uboge brate!«
Na Štefanovo je hlapec Matevž po petdesetih letih zapustil gospodarja. Služil mu je zvesto in pokorno, dokler ni omagal. Svoj delež pa je našel v občinski ubožnici pri presro-dr njanem kruhu, med potegoni in shiraniiei reveži.
o,
Šlo Je kakor v viharju!
Razgovor z g. Francem Jakličem
Bili so časi, polni grenkobe in trpljenja, ki je bilo podobno našemu. V tistih časih je bilo to, ko je mladi dr. J. Krek napisal -Črne bukve kmečkega stanu« in vrgel v svet idejo krščanske demokracije, socialne, gospodarske in duhovne svobode zatiranih kmetov in zasužnjenih delavcev. In zbrali so se okrog njega mladi izmed kmečkega ljudstva in mladi iz delavske raje. Eni so se vrgli na zadružništvo in pro-sveto. druga na strokovno in politično delo.
Eden teh mladih je bil mladi učitelj Franc Jaklič iz Dobrepolj. Vso svojo mladost in najlepša moška leta je daroval svojim Dobrepoljcem, katerim je ostal sad Jakličevega dela, njihova ponosna zadružna organizacija. Mlajši naj se uče na svetlih vzgledih starejših! Jaklič je tak vzgled.
Tam doli v Mostah pod Ljubljano ima svoj skromni domek z lepim vrtičkom naš Podgoričan, kakor ga pozna slovensko ljudstvo po njegovih priljubljenih povestih. Ko smo bili mladi študentje in nismo še poznali zadružništva, tudi Jakliča nismo poznali. Pač pa sta nam bila tedaj nad vsi' mila in draga Podgoričan in vsaka njegovih povesti v »Dom in Svetu««.
Vzgled in vzpodbuda delata čuda! Zato sem gn oni dan obiskal v niegovem domku, da mi kaj pove, kako je bilo včasih, da bi se mladi učili. Saj ta nova doba, ki pravkar nastopa, tako spominja na tiste čase: »Povej mi kaj o tem, prijatelj Jaklič! Za »Slovenca«, saj veš.*
Mirna in skromna je Jakličeva beseda, kakor je on sam: »Saj to je že vse popisano.':
»Res je. Ampak nikdar dovolj povedano. Ali se ti ne zdi. da je danes nekam podobno tistemu, kar je bila pred 40 leti?«
»Če ni le še preveč podobno,; se nasmehne in zamahne z roko.
»Kako ste začeli tiste čase dvigati voz iz blata?«
»Trdo delo je bilo. Videl sem ljudsko bedo, videl, kako poje boben po gruntih, vide! odiranje, poznal mogočnost oderuhov, ki jih je bilo povsod. Jaz pa sem bil mlad ljudskošolski učitelj. Kaj naj bi? Nekoč sem prišel v Ljubljano k dr. Kreku, s katerim sva bila prijatelja še izza časa. ko je bil kaplan v Ribnici. Pa sem mu povedal, kaj počno oderuhi pri nas z ljudmi. Še hujše je bilo na Notranjskem. Krek pa je kratko odgovoril: Ustanovi posojilnico — Rajfa jznovko! Kaj boni sirota, ki sem bil mlad iu neizkušen v teh rečeh. Pa sem vendar le začel nagovarjati in razlagati. Reveži so bili za lo, duhovniki tudi, premožnejši s0'dvomili, oderuhi postrani gledali. Vendar prav zares pa ni nihče veroval, da pojde. Na občni zbor v dobrepoljsko šolo je prišlo tedaj polno ljudi, tudi oderuhe je prignal firbec. Pa je Krek. ki smo ga naprosili za govornika, tako govoril, da je oderuhov kar zmanjkalo. Pa tudi nekateri drugi bogatejši so šli. Posojilnico smo imeli, pa denarja ne. V lem nam je priskočil na pomoč že rajni misijonar Birk. ki je bil v tislih časih stolni vikar v Ljubljani. Ta nam je odnekod pridobil hranilno vlogo 1000 goldinarjev, pa smo bili na konju. Premožnejši so dobili zaupanje, stiskani pomoč — oderuhom je odklenkalo.«
»Potemtakem je kar samo šlo?« »Nič ne gre samo od sebe, ljubi moj. Krek Je vedno rekel: Začeti je treba. To je res. Pa ui mislil o tem: Začni in pusti. Kdor misli le začeti, naj ne začenja. Začeti se pravi po zadrugarsko: Vpreži se sam v voz in vleči, vozi, dokler ne zvoziš. zraven pa glej, da ue zavoziš! Tako je mislil dr. Krek in to jc zmisel. Kasneje smo ustanovili Kmetijsko društvo, ki naj bi bila nakupovalna zadruga ob strani že ustanovljene kreditne. Medtem pa so rasle zadrugo že po vsej deželi. Slo je dalje kakor v viharju.«
»Navdušenje je bilo tedaj veliko in zanimanje tudi, da se je stvar tako hitro širila, kakor praviš.:: »Navdušenja včasih še preveč, zanimanja mnogo, še več pa nasprotovanja. Kaj misliš, da so bili oderuhi v naših časih taki cucki, da so se dali kar tako? Duh kapitalizma je bil prav tak kakor Je dandanes. Ta se ne izpreminja. Menja obliko In metode, a stvar je v bistvu ista. To je bilo vrišča. napadov, tožba — bil je grd boj proti zadružništvu, organiziran na vseh poljih: v politiki In v kanclijah in Slacunali in oštarijah. Še žan-darji so bili nn nogah in deželni predsednik Hein — prav vse je Slo v boj. Ampak popustiti nismo smeli, ker zadrugarjem je šlo zn to, da se ohrani In dvigne zaupanje ljudstva. Božja pomoč in zaupan ie ljudstva — to je bilo glavno za nas ludi tedaj!«
»To je res. In večkrat sem premišljeval, kako čurlovilo se je v tisti dobi prerojenja slovenskega naroda strnilo vse*v eno: za ljudstvo — bodisi v gospodarstvu, v politiki, v katoliškem življenju in tako dalje.«
Prijatelj Jaklič je pobobnal s prsti po mizi. sc zopet nasmehnil, kakor se zna on: »To je "se čisto enostavno. Čo hočeš, da bodi zadružništvo sila tudi v javnem gospodarstvu in da to silo porabiš zopet zn ljudstvo, moraš imeti moč. To jc dalo organizirano javno politično delo. In naša duhovščina in ž njo drugi katoličani smo se na drugi strani zavedali, da reševanje stiskanih spada k dolžnostim katoličana, da je to tudi dušno-pastlrsko delo. Vodilo je bilo — pa saj poznaš temeljno krščansko zapoved! Ideja — Odrešenik, naš bližnji — naš narod, naše ljudstvo! To so bili časi velikanskega idealizma tned zadružnimi in drugimi delavci. Nihče ni prašal, kaj bo lo neslo. Nihče ui prašal, če mu tako kaže. Vsakdo je delal, ker je tako velela potreba ljudstva. Junaki idealizma so bili v vsaki vasi I«
»Kaj sodiš danes o tistih časih?-: »Da je bilo veselo. Boj in trdo delo je vedno veselje za zdravega človeka. Toži se mi po tislih Pa..ih, ko smo tako korajžno šli na delo in z na-
smehom prenašali tudi najhujše udarce, ki so leteli na nas. In teh ni bilo nmlo, Veruj mi! Kje so danes tisti, ki so nam rlelili batlne. Naše delo pa je ostalo živo v našem ljudstvu. Vidiš, tako je naše zadoščenje.«
»Sedaj razumem tudi Tvoje spise. Črpal si Ti in vi vsi iz ljubezni do ljudstva, tistega čudovitega vrela, ki vse premore. Tudi pisal si zaradi ljudstva —«
»In zaradi resnice, tne je prekinil. »Nisem umetnik, ,saj nisem imel nili priliko iu no časa, da bi se bil bavil zraven drugega dela še s študijem lepe umetnosti. Skušal-pa sem ljudstvu, za katero smo delali, podati v načinu pripovedovanja svoje dobe njegovo zgodovino, podati mu lepoto njegove zemlje pa tudi lepoto njegovih značajev. Zaradi resnice sem mu moral pokazati tudi njegove slabe strani. Bilo je dosti zamere, pa pri
vzgoji se človek ne sme ozirati na to, če se ta ali oni cmeri. Ali j.- bilo včasih špasno! se je veselo iu poredno posmejal. »To svoje ljudstvo imam rad. Pa smo storili, kar smo storili. Vsak po svojih močeh — za svoje ljudstvo!«
Vstala sva in so poslavljala.
Človek bi želel, da bi tudi danes kdo sprožil tak plaz, kakršnega ste vi — stari pijonirji, da bi bilo ljudem, kmetom in delavcem in drugim pomugano v teh gospodarskih in socialnih težavah.«
»Suj sem že omenil, da jo dr. Krek rekel: Začeli je treba. To se pravi: V p,režimo se v voz, in ga vlecimo, dokler ne zvozimo, samo glejmo, da nc znvozimo. Zdi sc mi. da sem nekam v lotih, ampak, če je treba, lakoj poprimein in pomagam mlajšim, zakaj ljubezen do trpečih ljudi ni nič manjša, kakor je. bila!«
»Danes so tvoje vrtnice na tem-le vrtičku lepo skrite in pokrite, da jih ue vzame mraz. Zima preide iu cvetje bo zopet klilo na vrtu. Tedaj bova moževula zunaj sredi cvetja in sobica. Bog Te živi. prijatelj Jaklič!"	Fr. Kr.
Notranjost cerkve Kristusovega rojstva v Bctlchenui
Mladi romar
(Provensalska legenda)
Stari vitez je štel skoraj sto let. Nekoč je bil neutrudjjiv v pohodili in bitkah, a zdaj je sključen pod težo nadlog noč in dan ležal nepremično v postelji.
Imel je tri sinove. Nekoč zarana je poklical najstarejšega od njih in mu rekel: »Cuj me, o moj sin! Spomnil sem .-.e, da sem se nekoč zaobljubil peš romati v Rini. To je bilo sredi hudega spopada, in le čudež me je otel v smrtni nevarnosti. A vidiš — postal sem star kakor zemlja. Opravi, prosim te, namesto mene božjo pot, da bom umrl z mirno vestjo,«
A sin ga je hladno poslušal in odvrnil: ;>Kaj vam vse ne pride na misel na stara leta, oče! Jaz da naj bi šel v Rim ali ne veni še kam! Pri moji veri, imam tudi brez vašega Rima veliko posla. Ostanite rajši slejkoprej v postelji, spite, jejle in pijte, pripovedujte kakršnekoli pravljice hočete, a ne motite me liri delu.«
Drugo jutro je poklical starec srednjega sina: »Poslušaj me, o dragi sin! Spomnil sem se, da sem nekoč sredi grozne bitke zaobljubil pot v Rim. A vidiš — postal sem star kakor zemlja in ne bi prišel daleč. Hotel bi, da bi izpolnil ti namesto mene obljubo.«
A sin ga je poslušal in odgovoril: Oče, .saj imamo v štirinajstih dneh žetev. Treba bo kosili, voziti, mlatiti in potem prekopati vinograde. Starejši brat bo odšel s čredo v planine. Mlajši brat je še napol otrok. Kdo pa bo opravil vse posle, ce se bom jaz potikal po svetu, šel v Rim in ne vem še kam povrhu! Lepo vas prosim, spite, jejte iti pijte", a ne motite nas pri delu :
Tretje jutro je starec poklical najmlajšega sina, svojega ljubljenca: »Espery, otrok moj, pojdi sem! Nekoč sem se zaobljubil, da bom šel v Rim na božjo pol. A star sem kakor zemlja ■— kako bi zdaj šel? Pojdi ti namesto mene!«
»Dobro, oče, pojdem,« mu je preprosto odgovoril Espery.
Mati, ki je čula te besede, je zakričala: :>Espery, prosim te, nikar ne poslušaj to slaro žlobudro! Saj jo res prišel ob pamet. Še premalo mu je, da moramo venomer poslušati njegove očitke pa stokanje in nikoli nimamo miru. Pošilja mi zdaj še otroka v pogibelj!«
A Espery je odgovoril: »Mati, ubogati moram. Kar hoče oče od sina — to hoče tudi Bog.«
Stopil je iz sobe, »alofil iz vinskega soda majhen meh, spravil v bisago nekoliko glavic čebule in hlebec kruha, vzel hrastovo palico, objel očeta, se poslovil od vseh domačih in odšel na pot.
Ko je šel mimo cerkve, se je spomnil, da je treba najprej stopiti vanjo. Bil je pri maši in ko je zapustil cerkev, je srečal pri vhodu mladega, lepega neznanca, ki ga je nagovoril: »Povejte, prosim, prijatelj, ali niste namenjeni v Kini na božjo pot?«
:>Da,« mu je vljudno odgovoril Esperj'.
»Tudi jaz grem tja, dragi prijatelj. Ce hočete, lahko potujeva skupaj.«
»Prav rad, lepi moj prijatelj,« mu je odgovoril Espery in nikakor ni slutil, da je ta neznanec angel, ki mu ga je poslal Bog kot varuha na poti v Rim.
Tako sta odkorakala pu siari rimski cesti in hodila po dežju in v solncu, prepevala psal-me in prosila usmiljene ljudi za hrano, dokler nista dospela v Rim. Ko sta si oddahnila, sta šla molit v cerkev sv. Petra in potem obhodila vse ostale kapelice in cerkve; naposled pa sta se poklonila svetemu očetu, ki jima je dal svoj blagoslov.
Preden sta krenila nazaj proti domu, sta sklenila počivati v senci stebrišča neke cerkve. Utrujeni Esperv je kntalu zaspal in imel privid. Sanjal je, da sedi z očetom v raju v večni blaženosti in slavi ter gleda odtod, kako se mučijo v večnem ognju na dnu pekla njegova mati in brata. O Bog in moj Gospodi« jc pričel moliti, ko je videl njih muke. »Kaj mi velevaš storiti, da bi jih rešil?
Gospod mu je odgovoril: Dragi deček, ui mogoče rešiti tvojih bratov, kajti niso hoteli izvršiti moje volje. A če se boš požuril in o božiču dospel domov, boš še lahko rešil svojo mater. Naj stori, preden bo umrla, samo tri dobra dela, in odpuščeno ji bo radi velikega praznika, ki je Človeštvu pokazal odrešenje od izvirnega greha.
In Espery se je zbudil, a videl, da ni več poleg njega prekrasnega sopotnika in prijatelja. Zaman ga je iskal po Rimu in ne da bi ga našel, pohitel sam na pot proli domu. Korakal je zdaj ob morju, zdaj čez planine, hodil po stezicah in velikih cestah, prepeval psal-me, molil, prosil vbogajme za hrano in naposled dospel v rojstni kraj.
Potoval je skoraj lelo dni in dospel na cilj samo tri dni pred božičem. Ko je šol sestradan, bos, razcapan in zaprašen skozi domaČo vas, ga ni spoznal nobeden izmed sosedov. Prišel je do očetove hiše, liho potrkal na vrata in rekel: »Dajte vbogajme revnemu romarju!«
Njegova mati se je zadrla, ko ga je slišala: »Joj. kako sem se naveličala teh potepuhov! Odkod se le vzame to neštevilo lenuhov in postopačev?!«
Toda oče se je oglasil iz globine svoje spalnice: »Pusti. žena, greli je tako govorili! Daj mu miloščino vsaj v spomin na najinega sina romarja. Morebiti prosi /daj tudi on prav lako pred katerimikoli vrati!«
Mati je godrnjala, a vendar snela s police hleb in odrezala izdatno miloščino.
Drugi dan je prišel romar zopet pred hišo in zopet prosil: :4Dobra gospodinja, dajle mi vbogajme!«
»Kaj, že zopet si tu! : mu je v odgovor zakričala mati. Mar li nisem že včeraj dala kruha, ti požeruh!«
»Žena, Čujl« je rekel oče iz spalnice. »Saj si tudi ti včeraj kosila in vendar danes zopet hočeš jesti. Spomni se na najinega sina: kdo ve, kje hodi zdaj in kaj je z njim? Privošči mu vsaj majhen kos kruha!«
In mati se je zopet omehčala in dala miloščino.
A tretji dan je prosil Espery svojo mater, da bi ga prenočila: »Dobra gospodinja, naklonite mi zavetišče za sveti večer!«
Zdaj se je mati razvnela še bolj: "»Ali si znorel, postopač, ali kaj? Poberi se z mojega
Za svoje brate in zase
Malokdaj smo se s takšnim hrepenenjem zatekli k zibelki Kralja vseh kraljev in k surovo stesanim jaslim Kralja vseh revnih. Koliko je nas, koliko je naših mater, ki bodo kakor nebeška mati v tisti noči trkalo od vrat do vrat. da bi našle gorko ležišče in kos kruha svojim otrokom. A vendar nam ni ta strašna stiska vzela enega, vzela nam ui Kralja ubogih, ta tielzčrpljlvi vir tolažbo. Lahko bomo pristopili U jaslim božjega Tolnžnika, poslušali bomo veselo oznanilo v naših božjih hramih in vsaj za hip pozabili nn svoje gorje.
Toda onim tam doli za mejo, ki so tolažbi' še bolj potrebni, ni lo dano. Kmalu bomo našteli v Istri že 50 župnij, ki nimajo svojega duhovnika, ki bi z njimi čutil in jim oznanjal: Blagor njim, ki preganjanje trpe.« In tam na Goriškem lirajo biriči božje svečenike izpred oltarja v svoje mučilnice, ker ni več pastirja, ki bi jih varoval; tam zidajo tujci svoje samostane iu plačujejo tiste, ki so vrgli raz sebe svečeuiško obleko in slopili v njihovo službo. Lačnim na telesu jemljejo tudi zadnje mrvice dušne hrane in se veselijo njihovega telesnega in dušnega umiranja. Eli, odšel je, odšli so, toliko bolje, saj bo teh živali toliko manj!: tako govori civilizacija iz predstavnikov štirideset-milijonskega naroda. Niti otrok ne puste več k božji besedi v cerkev, zato pn jih učijo brezbožne popevke, ki kličejo smrt nad katoliške duhovnike! Vso to v imenu civilizacije. Kakšno moralno razdejanje!
Kako se nam zablestijo oči in razjasni obraii, ko nam sel izroči božično številko naših listov. Otroci najdejo v mladinskih listih juselce, fanljo in dekleta vzgojnega čtiva, kmet v tedniku poučnega branja in razvedrila, delavec v strokovnih listih bodrila za boj proli izkoriščevalcem, gospod v dnevnikih politiko in dijak v reviji dušno hrano. Kaj ko bi samo cn teden ostali brez tiska, ako bi samo za en teden zamrl za nns ves svet, ko bi sc samo za cn teden izločili iz človeškega občestva? Ali bi si mogli misliti, da bi bili potem še ljudje? In vendar živi tik ob nas, v srcu Evropo in v deželi, ki jo z večnim trobentanjem o svoji kulturi oglušila žo ves svet, tiOO.OOO ljudi, živili ljudi г dušo in telesom, civiliziranih Evropcev, ki so imeli lako cvetočo kulturo, ne en teden, tudi no en mesec, temveč že nad euo leto brez vsakega lista. Žo nad eno leto no sme v slovensko hišo ne dnevnik, ne tednik, 110 revija, niti nabožen časopis in gorje duhovniku, ki bi sc drznil deliti med otroke svetinjice ali podobice s slovenskim mipisom! V Istri trgajo učitelji v cerkvi iz rok hrvatske molit-venike. In letos praznujemo lisočdevetstotridcset-drugi božič ...
Ko bomo nn sveti večer zbrani v svojih družinah nli v krogu svojih prijateljev, spomnimo se vsaj za hip svojih bratov, ki ne praznujejo božiča; saj ni nikogar, ki bi jim oznanjal mir in odrešenje. Zaman bodo pričakovali voščil od nas, zaman bodo matere čakale domov svoje sinovo iu žene svojo može, ki jih je lašistični birič razgnal po svetu ali pa umirajo v ječah in na otokih. Domov ne smejo, saj 110 stnejo niti na grobove svojih dragih, ker si niti smrl ne odpre [Hiti skozi bodečo mrežo na meji; niti pisati ne smejo, ker je že inozemski pečat na pismu nevarno znamenje Na sveti večer naj oče svojim sinovom pokaže, kako blizu je ta meja, kuko nas tujci stiskajo na čedalje ožji košček zeinljc; mati naj svojim hčeram in nevesti naroči, naj svojim otrokom vlivajo v srce ljubezen do to naše zemlje, preko katere je šlo že toliko trpljenja; božji namestnik pa naj pred oltarjem z javno molitvijo zlije svojo vernike v duhovno občestvo z našimi onkraj mejo. Bog ne pozna meja, Bog jc pravičen.
Bog je pravičen. Zato proč z običajnim izgovorom: Knj pa bo vse to pomagalo! Prav danes ui imilodušnosl na mestu; iz krvi, po nedolžnem prelite in iz srag trpljenja mora vzklili odrešenje. To uči zgodovina in lo je v zakonih božje pravice. To prepričanje nas mora prepojiti in iz njega moramo črpati moči za delo. Zavedimo se, da živi pod tujim jarmom ena tretjina našega naroda in pomislimo, kaj bi vse drugi narodi započeli, ako bi tretjina njihovega življa postala žrtev tujega imperializma! Naša vest nam nalaga dolžnost, da delamo z vseini silami na to, da se trpljenje naših bratov preneha. To ni samo delo usmiljenja, to je delo, ki nam ga narekujejo življenjski interesi našega naroda. Tujci so nas stisnili v količek, ki se čedalje bolj oži in nam zaprli sapo, ko so nnin vzeli morje.
Za božič bi radi podali vsem sosedom roko in zaklicali: Mir ljudem nn zemlji, ki so dobro volje. A tega ne moremo, dokler nam no vrnejo to, kar jo našo.
praga! Ne bodi nesramen, ker je moje potr-pežljivosti konec!«
»Lepo te prosim, žena, daj mu prenočišče!« je vzdihnil oče. »Kdo ve, kje zdaj hodi najin ubogi sin? Morebiti zdaj tudi kje prosi, da bi ga sprejeli pod krov!«
Tedaj je mati sunkoma odprla vrata v hlev, kjer je stala živina, in porinila noter sina, ki jc prav ponižno legel na slaino poleg oslov in volov.
Ko pa je šla mati na božični dan v spremstvu starejših dveh sinov zarana v hlev, da bi pogledala živino, je obstala tia pragu. Ves hlev jo žarel v svetli luči. Romar je ležal mrtev, nepremičen in bled na slami, ki je žarela kakor suho zlato, in štiri velike sveče so sijale ob njegovem ležišču. Pajčevina po tra-movju se je lesketala kakor najsijajnejši oltar. Zrak je bil prepojen s sladkim vonjem vijolic. »Moj Bog!« je rekla mati. »Kaj je to? Saj ne bi moglo biti lepše na ta sveti dan nili v betlehemskem hlevu!« In zopet je obstala, ker jo videla, da stoji vsa živina kakor začarana s solznimi očmi. Stopila je bliže in zagledala zmagoslavne blaženosti polno lice mrtvega romarja. V rokah jo držal droben listič z napisom:
>Jaz sem Espery — vaš sin.«
Zdaj so vsi pokleknili pred njim, se križali in jokali, kajti Espery, njih sin in brat. je po veliki božji milosti poslal —■ svetnik.
Zena in mir
Mir tiudcm na zemlji
Ko jo bila v temo časov posijala luč in je Beseda meso postala; ko se je iz večnosti v časnost vzpel most — se je oznanilo glasilo: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!
Nebesa, ko so se slednjič odprla človeku, niso imela zanj večjega daru, nego mir.
Ne mir rok in nog, ne zastoj, smrt vseli misli in stremljenj in želj in dela, marveč mir srca, izvirajoč iz blage volje.
In kaj resnično, trajno lepega, dobrega, velikega naj bi vzklilo človeku izven tega miru, kaj naj bi ga zanj zadostno odškodovalo?
Je pa bila osrednja točka in znamenje tiste ure vseh ur
družina, žena z detetom
Družina. Zena z detetom pa mož — oče
—	Ii rani tel j: podoba raja, nezamenljivo znamenje miru iz blage volje.
Podoba človeške sreče.
Preprostega je Bog ustvaril človeka in mu namenil preprosto najvišjo srečo na zemlji — da bi bila vsem dosegljiva —: mož — žena — dete, zvezani po božji ljubezni in krvi, združeni pod enim krovom, če še tako skromnim, da so le sami med seboj, trdna enota. Ne v čredi kakor ži »il.
Tako malo potrebuje človek za svojo pravo srečo. Če bi se tega zavedal in se zadovoljil s svojo bogodano srečo: lastna družina, varen krov nad njo pa kos kruha, telesnega in dušnega — kako mirno bi lahko živel, kako tuja bi mu bila vsaka gonja za bogastvom, slavo in oblastjo! Mir v družini, mir s sosedi, mir v deželi, mir na svetu.
Pa človek se ni zadovoljil. Zahotelo se mu je drugih sreč, drugih užitkov iu ciljev; družina mu je ostala komaj še za fasado, ena izmed postaj ob progi življenja, po kateri ga neprestano žene pohlep za liogaslvom, slavo, oblastjo pa za ljubeznijo.: izven zakona. Doma je le še gost ali celo popoln tujec, črteč in črten. Družina ni več žarišče, nositetjica miru
—	mir je izginil s svetu.
Mož se je odtujil družini. In je povabil žensko na cesto, v zabavišče, v grozeče in mrzko zatišje najete sobe.
Žena na cesti, v zabavišču, v najeti sobi ali tudi razkošni vili — pa je muhasta in draga. Dve — pet — deset — sto družin bi zadovoljno živelo ob tem, kar ena sama taka žena potrosi. Kakor bi ga furije gnale, drvi mož zu vedno novim, vedno večjim zaslužkom ; denarju, denarju! in če mora ropati, ubijali, moriti — v prenesenem, včasih doslov-nem smislu. In naj jih slrada tisoč in milijon, da se le o n a veseli.
Kam po poti, žena?
Saj nisi srečna ne na cesti ne v zabavišču ne v najeli sobi iu tudi v razkošni vili ne. Strašno nesrečna si v svojem ponižanju in bi dala srčno kri za dostojanstvo poštene žene, za spoštovanje, zvestobo in ljubezen zakonskega moža in otrok; vse drugo je omama in samoprevara in maščevanje nad možem in svetom za izgubljeno srečo.
Vase pojdi, žena; slednjič je le v tvojih rokah tvoja sreča in čast. Bodi močna. Bori se proti razmeram, proti blodnemu možu. Napoti ga nazaj v družino, ti predvsem ga napoti tja: orisili ga, da te spoštuje in te ne poželi razen v zakonu.
Da bo družina zopet nositeljiea in znamenje miru iz blage volje.
Moja duša poveličuje Gospoda...
To je pogreznitev v poslanstvo, brez vsakega pridržka; edina misel, edina sreča: služiti. Ne služiti komu, ampak čemu: misli, namenu, cilju izven sebe, večjemu, višjemu od sebe. To je najgloblji mir. Mir s seboj, mir z ljudmi, mir z usodo. Služiti, utirati, gladiti pot boljšemu in lepšemu ua svetu, pomagati pri odrešitvi od zla in gorja. Vsak poklic ima, mora imeti ta namen, zato je treba vsakega ljubiti, vsakemu dati ves um in vso dušo, pa naj bo skromen ali visok. Samo tako bodi umevana pravica žene do svobodne izbire poklica. Samo tako bo mogla širiti mir tudi izven družine. Na rokah n6si žena svoj poklic kakor dete, ki mu je vse dolžna, pa jo bo tudi poklic spoznal za svojo in jo varno nosil čez vse praznote življenja.
Zena in socialni mir
Kje je tajni vir nenasitnosti po dobičku in denarju, ki ustvarja in vzdržuje krivičen socialni red, v katerem se le močnejšim, pret-kanejšim, brezobzirnejšiin godi dobro, vsi drugi pa so ubogi Lazarji, odvisni od drobtinic, ki padajo z veljaškili miz? Za koga grabi kapitalist? Sam zase pač ne, saj se osebno mnogokrat zadovoljuje z malim. Sila, ki ga žene, je navadno ženska, nezakonita žena predvsem, pa ludi zakonita.
Tako je žena v teku tisočletij duševno osiromašila, da se ne upa drugače uveljavili v družbi kakor s svojo zunanjostjo, z moževim denarjem in imenom, z zunanjim bleskom. Odtod neuteSeni pohlep po pisanih cunjah, večno pretvarjnnje telesnosti, neprestana, neresna igra z njo; odtod pohlep po nakilu, po razkošnem domu, avtomobilu, dragih potovanjih. Stotlsofi, milijoni, ki jih mož trga drugim izpred ust, padajo kakor v brezdnnjo jamo. In če je kdaj nečimernosti zadoščeno, treba gra-
bili dalje za otroke, da jim ne bo Ireba delati (zato pa bodo seveda počeli vse mogoče neumnosti in so od sitosti zgubili nad življenjem tako zelo, da ga bodo izbljuvali...).
Množicam je bogataševo razkošje kakor trn v mesu, ki noč in dan ki ju je in ne da miru. Žolč iu bolečina iščeta duška in ga slednjič vselej najdeta. — Je pa to razkošje tudi zgled, ki vabi iu vleče k posnemanju. Popoluomu naravno; ludi množica ima oči in ušesa in okus, ki so enako poželjivi kakor pri zgornjih de-delavska in tudi kmetska žena hočejo biti po modi oblečene, imeti moderno opremljeno stanovanje. Seve je vse, kar jim jo sploh dosegljivega, le boren nadomestek, potvorba onega, kar inmjo žene in prijateljice« veljakov, smešno talmizlato; kljub temu izdajajo več, nego jim dovoljujejo sredstva, družine šo v večnem pomanjkanju, večni nezadovoljnosti, večnem nemiru.
V takem ozračju se vzgajajo novi rodovi; zunanji blesk, gmolne dobrine, zlato tele postaja tudi njihov malik. Tako se vleče prekletstvo iz dobe v dobo.
Ce bi se ženi odprle oči za resnico, za prave vrednote življenja, za njeno pravo poslanstvo, bi mogla na nekrvav način izvršiti največjo socialno revolucijo, ki se je in se bo kdaj izvršila v življenju človeštva.
Žena je v ogromni meri odgovorna za sedanji socialni red, dasi ga jo bil ustvaril moški in si z njim upokoril tudi žensko. Odgovorna je tudi za bodoči socialni red. za socialni mir. Kajti kljub vekovni duševni odvisnosti in preprostosti, kljub politični brezpravnosti je imela v teku zadnjih desetletij dovolj prilike in v zadnjih dobah tudi dovolj svobode za vpogled v življenje velike splošnosti in ne more več prezirati znamenj časa.
Zdaj so ženi dostopni vsi zakladi duha, vse duševne vrednote kakor možu. Kako bi mogla svojo osebno veljavo, svojo srečo, smisel svojega življenja še vedno iskati v uačičkani telesnosti — za grobo vabo drugemu spolu na-čičkani — norčavih domislekih mode, barbarskem. izzivalno-nadutem razkošju? Kako bi mogla žena zavestno trgati suhi kruh iz rok lačnih in bednih, da bi sama jedla pogačo? Pehati v bedo stotine drugih otrok, da bi svoje obdala z obiljem?
Ce bo žena zmanjšala svoje gmotne zahteve nasproti možu, mu bo omogočila, da se bo zadovoljil z manjšimi dohodki, da ne bo stezal svojih rok po izkoriščanju vedno novih in večjih poprišč. ne bo izzivala revnejših slojev, ne lw) navajala k razsipnosti drugih žena. Ugladila bo pota sporazumu med stanovi, bistveno pospešila socialni mir.
S tem bo pa že pomagala graditi neob-trodui temelj za uresničenje največjega ideala, ki je lebdel pred očmi plemenitim, velikim duhovom vseh časov in vseh narodov, ideala, ki ga je slednjič oznanil svetu Kristus:
Mir in brntslvo med narodi
Nikdar in nikjer več vojne!
Kaj je vojna? Surovo, nečloveško, zverinsko razračunavanje med narodi za resnične in še večkrat pretvezne pravice. Tako razračunn-vajo med seboj svoje spore za plen zveri; tako je uveljavljal svoje gospodstvo proti zverem pračlovek, lako je obračunaval tudi s sebi enakim sovražnikom, če je bilo Ireba braniti ležišče in lovski okoliš, tako so se iztrebijevali med seboj poganski narodi, tako so prodirale v Evropo divje horde z vzhoda in tako so se l>orili med seboj za gospostvo, tako so zaradi zlata in zemlje in njenih zakladov Iztrebljevali brezbrainbna naravna ljudstva ludi krščanski narodi in se bore tnko do današnjega dne. V svojo večno sramoto.
Kaj je vojna? Spomnimo so!
Kakor mladi, sočni, v nebo stremeči hrastovi gozdi, ki so jim l/ili namenjeni še nepregledni jasni dnevi, razrast in razplod v vis in dalj — tako so korakuli naši prvi polki na bojno poljane v svetovni vojni. Pod njihovimi koraki se jo stresala zemlja in ob pogledu nanje so srca zastajala od vzhičenja. A koliko se
jili jc vrnilo, kaj je ostalo od njih? Okleščki in grobovi in od mnogih niti grob ue, njih kosti trolme razmetane in njih prah je raznesel veter.
To je bil sok naroda.
l'a so za njimi odšli drugi polki; krepki, zreli možje, ki so si že bili ustanovili lastno ognjišče in jih je srčna kri in najsvetejša dolžnost z nedotakljivimi naravnimi in nadnaravnimi vezmi vezala na mlado ženo in drobno deco. Kaj se je zgodilo z njimi, povejte? Koliko se jih je vrnilo in kakšni? In kaj se je zgodilo v lem z njihovimi ženami in otroci? Kod iu kako so blodili iu zablodili, ker jim je bil iztrgan lisli, ob katerem Jdino bi bili mogli srečno rasti?
Vojna pošast je žrla in žrla iu ji žrtev ni hotelo bili dovolj. Odhajali so novi polki; io so bili možje, ki jih ie bila peza življenja že utrudila, jim upognila tilnik, odvzela prožnost koraku in posrebrila glavo in bra lo. Miru so že bili potrebni in odpočitka, nege skrbnih, zvestih rok; pa so morali izpod toplega krova v vihar in noč, v nečloveško trpljenje in nečloveško umiranje.
In ko že nobena družina ni imela več očela, so prišli in so polivali dečke, ki so do-raščali v vojni, v stradežu, vsakršnem pomanjkanju, sredi gnjusobe nepopisnega razdejanja vsakega reda, iu jih poslali za očeli na bojišča. Oh, ti polki! To ni bila več podoba hrastovega gozda, to so bili revni nasadi, komaj vid-
no rastoči, od suše in toče okleščeui, v rasti zaoslali, v koreninah izpodjedeni; na ustnah bloden smeh, v očeli solze. Generalov ni bilo sram ne strah nadaljevati bojno i»ro še s temi zadnjimi Ostanki narodov, ki so jih iztrgali materam iz rok in pobrali iz šolskih klopi.
To je vojna.
In kaj je še vojna?
Na kmetijah so se ubijale ženske z otroci, kukor črna živina, vsako drugo kori«tno delo je počivalo; zgradbe, cesle, mostovi so propadali, povsodi zapuščenost, razsulo. Po cestah sama mrzka vojaška vozila, najbolj strašna ona s šotorovino pokrita, ki so s postaj razva-žala po neštetih bolnišnicah in lazaretih raztrgano človeško meso in zdrobljene kosti.
Kakšno pomanjkanje! Najnujnejše življenjske potrebščine so naenkrat izginile kakor kafra. Rekvizicija, javna aprovizacija, ve-rižništvo. Po mnogih potih in izgubi časa si prejel karlo za različne j nadomestke«. Bel kruh, meso, krompir, fižol so postali bajne slaščice; če je človek na ulici pregibal čeljusti, kakor bi nekaj žvečil, si začuden ugibal, kaj neki bi mogel jesti, kje jo dobil? Če si pogledal na izprane izveske nad pekarnami z vabljivo naslikanim pecivom, šartljem in potico, nisi mogel verjeti, da so bili res kdaj časi, ko so bile lake dobrote vsakomur za par novčičev naprodaj. Ni bilo mogoče dobiti čevljev ne čevljarja, ki bi ti bil napravil nove podplate.
O, seveda se ni vsem godilo tako — in ravno to je tudi vojna. Kdor je imel zvezec — botre ali denar, je živel v vojni v večjem izobilju nego kdaj prej — kar so odvzeli mnogim, se je nakupičilo za posameznike. Iz lakote iu pomanjkanja revežev, vdov in sirot se je redil pisani (rop brezvestnih mogočnlkoV, verižnikov, pustolovcev.
To je vojna.
In so odkrivali cerkvene strehe in pobirali po hišah kotle in svečnike in snemali iz cerkvenih slolpov zvonove ter prelivali v topove.
Samo vzdržati!« so vpili množicam tisti, ki so živeli od vojne.
Vse nravne vezi so se potrgale, poštenje je bilo edino blago, ki je bilo za vsako ceno na prodaj. Domovi opustOfieni, družine razbite; mož se je družil zunaj s tujimi ženami, žena doma s tujimi možmi. Otroci so rastli sredi slrupenega ozračja in prezgodaj spoznavali vse lemine človeške zlobe in strasti. Pomanjkanje, bolezen, greh. zločin so se knkor ostudna, ne-prodirna megla vlačili po zemlji in zadušili v srcih vsako radost. Za nepremišljeno besedo si dobil grob na Suhem bajerjli ali vsaj par let ječe in internacije. Fronta in zaledje sin živela lo še topo in brezupno stotisočkrat prekleto življenje.
To je vojna. Pa kaj še — komaj medle besede o njej; za resnico človeški jezik nima izrazov.
In za vojno se vleče povojna doba, obtežena z neštetimi grehi in nadlogami kakor gar-jav pes, ki mu grinte le počasi odpadajo.
To velja za dotedanje vojne. A kaj bo v prihodnje? Znanost jo iznašla sredstva, ki bodo učinkovala kakor elementarne katastrofe, kakršnih zgodovina ne pomni. Strupeni plini, smrtonosni žarki, ogenj, kužni bacili. To n) domišljija, marveč resnica.
Nič več ne preostaja narodom časa za obotavljanje in premišljanje: ali se slednjič od-reko vojni in jo onemogočijo ali pa bodo izginili s površja zemlje.
'Na obzorju se svita
Narodi se tega od zadnje vojne zavedajo. V mirovnih pogodbah so se zavezniki obvezno izjavili za svetovno razorožitev; pakt Zveze narodov jo je obljubil; med velikimi in majhnimi narodi so se sklenile slovesne pogodbe o nenapadanju in mirnem poravnavanju medsebojnih sporov; Briand-Kellogov pakt je vojno izključil in ji vžgal pečat zločina. Zveza narodov in mednarodno sodišče v Haagu sta pristojni mesti, na kateri se more zateči vsak narod, vsaka država, če se jima godi krivica.
Poleg tega so vzklile in se razrastle po vseli deželah sveta velike organizacije in ustanove za pospeševanje miru: Liga narodov, Mednarodna ženska liga za mir in svobodo, Carnegie-jeva in Noblova ustanova za mednarodni mir itd. itd.
To je ogromen korak na poti do svetovnega miru v 12 letih, če pomislimo, da so se pred vojno pacifizmu še smejali kakor norčavi misli in so veljali njeni zagovorniki za trape in čudake, v vojni pa za narodne izdajalce. Kljub temu je pa še silno daleč do svetovnega miru. Države se oborožujejo kakor malokdaj in neprestano se po svetu užigajo večji ali manjši vojni požari; Zveza narodov ima polne roke dela z gašenjem. Odkodi to nasprotje med leorijo in prakso?
Narodi si ne zaupajo med seboj! In potem neprestano križajoči se interesi mednarodnega velekapitala (železniške, brodarske, zračne prometne proge, petrolej, premog, železo, les ild.), ki segajo iz ene dežele v drugo, se prepletajo, ovirajo, tarejo med seboj. Za vele-kapitalom stoje vojske in mornarice s svojimi štabi, ki komaj čakajo, da se izkažejo, da zaigrajo bojno igro enkrat zares.
Nezaupanje med narodi je mogoče odstraniti samo na en način: s splošno, enakomerno, istočasno razorožitvijo. S tem bodo obenem po-rezaue peruti bojevitim vojaškim krogom; velekapital bo osamljen, prisiljen krotiti svoj pohlep in iskati sporazumu med seboj nđ'iri^t? narodnem poprišču (katero pot je delofria že nastopil), pa tudi z drugimi stanovi.
Kar je torej sedaj najbolj potrebno, je splošna razorožitev. Ta bi šele dala Zvezi narodov, Locarnskemu sporazumu in Briand-Kellogovemu paktu pravo veljavo.
V ta namen je tudi že napovedana mednarodna razorožitvena konferenca, ki se ima suiti v prvih mesecih prihodnjega lela v Ženevi. Od uspeha ali neuspeha te konference je morda odvisna bodočnost sedanjega in mnogo bodočih rodov.
Po vseli državah sveta so na delu organizacije mirovne misli, da pridobe vlade za razorožitev in dvignejo množice, da jasno in odločno povedo, da za nobeno ceno nočejo več vojne, da zahtevajo mirno poravnavanje sporov in takojšnje ukrepe za splošno razorožitev.
Velika ura za žene
Tega velikega gibanja za razorožitev se z neko posebno resnobo in zbranostjo udeležuje ludi ženstvo vsega svela. Pravijo: Žensko vprašanje in mirovno vprašanje potekala iz enega vira in imata isti cilj: Duh odločaj, no sila in tvar. Dalje: Ženska volivna pravica in moderna vojna sla nezdružljivi; če ženske ne morejo ali nočejo pripomoči do zmage mirovne misli, do razorožitve, potem pada nanje soodgovornost zn vsako bodočo vojno in je boljše, da preje vrnejo svojo zgodovinsko poveritev ter se umaknejo iz političnega življenja.
Žene so v tej uri poklicane kakor nikdar poprej, dn proti brezobzirni, surovi sili in vla-dohlepju postavijo spoštovanje pred nedotakljivostjo življenja, kakor veleva dekalog: Ne ubijaj! in temeljna postava krščanstva: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe in kar sam nočeš, da bi ti drugi storili, tudi ti drugim ne stori.
Ko je bila v ameriškem kongresu padla odločitev za poseg v svetovno vojno, se je edina takratna ženska članica kongresa bridko zjokala. Čutila ln umela je, da je s tem podpisana smrt ali poliabljonje za tisoče in tisoče mož in osirotenje za tisoče in tisoče žena, nevest. mater in otrok.
Solze ameriške poslanke so potrdile, kar glasno govori narava suma, da ženska ne more nikdar hoteli vojne. Stvarnik ji je poveril porajanje in nego življenja in ji zato položil v dušo nežnost, ljubezen in usmiljenje do vsega živega. Zato je med ženo In krščanstvom, vero ljubezni, usmiljenja in krotkosti, od vsega počel ka posebno globoka vez, zato je ravno žena poklicana, da odločilno sodeluje pri uveljav-Ijenju krščanske kulture slednjič ludi v po-i i lik. i. Vojna in krščanska kultura sta nezdružljiva pojma, zlasti vojna, ki ni naperjena samo proti bojevnikom, marveč uničuje tudi žene, starce in otroke in je grozovitejša nego je bilo
ljudožrstvo in suženjstvo in vse, kar ve zgodovina o borbi med Človeškimi rodovi od naj-daljnejših dob do danes.
Žena dihaj mir, žena predajaj mir s svojo srčno fcrvjo novospočetim, žena uči mir in vzgajaj zanj nove rodove, žena žrtvuj za mir svojo nečimernost, žena zahtevaj mir, žena glasuj za mir, žena moli za mir, žena vselej in vsikdar hoti mir in izključuj vojno.
Pa naši bratje onstran meja? Da, tudi nanje mislimo! Tudi njim, kakor narodnim manjšinam vobče, bo prinesla razorožitev odrešenje v eni ali drugi obliki. Ko bo izginilo vojno barbarstvo, ne bo mesta na zemlji niti barbarstvu nasilnega raznarodovanja. Tudi meje se bodo prestavljale miroljubno in sporazumno, ne glede na to, da ob mirnem sožitju narodov državne meje ne bodo pomenile ovir za narodno, kulturno in gospodarsko skupnost.
Francoski odsek : Svetovne mirovne zveze mater in vzgojiteljic-: je pred kratkim izdal poslanico, v kateri se francoska mati Marija Lu-cas obrača na vse matere sveta, naj se eno-dušno združijo v zahtevi po splošni razorožitvi in si ne nalagajo strahovite soodgovornosti za love vojne. Poslanica ob sklepu slove:
»Prekleta naj bo zmota, ki veruje, da bi se mogle gmotne dobrine: posest dežela in naravnih zakladov — premoga, železa, petroleja — pridobiti in braniti s silo! Blazna tudi misel, da bi se mogle duševne dobrine — pravičnost, svoboda, mir, sreča — priboriti s surovo silo! Ne izgovarjajte se na nasprotne narode. Nevarnost in gorje je za vse enako, kakor se lobanje padlih na bojiščih po par letih ne dajo več ločiti, ali so pripadale prijatelju ali sovražniku. Podobne so si kakor krvaveča srca mater vseh narodov, kadar jim smrt iztrga najdražje. Ne vprašam te, kateremu narodu pripadaš, ljuba mati! Pošiljam Ti svoj iskren sestrski pozdrav in svoje globoko sočustvovanje: Naj bolest preteklosti služi v to, da bomo poslej za vso bodočnost varne pred njo!«
Doli orožje!
Slovensko katoliško ženstvo se pridružuje zahtevi vesoljnega ženstva, da se izvede splošna, enakomerna, istočasna razorožitev in po-zivlje našo vlado, naj z vsemi močmi dela za uspešen izid bodoče razorožitvene konference v Ženevi.
Vendar pa pri vsej pomembnosti te konference ne smemo brezpogojno nanjo vezati vseh svojih upov in slrahu glede uresničenja mirovne misli. Saj vemo, da se tako ogromni preobrati v zgodovini človeštva ne porajajo čez noč, marveč polagoma dozorevajo. Zato: Ce ima biti od bodoče razorožitvene konference ree odvisna usoda miru, potem mora za vsako ceno uspeti; če pa ne uspe, potein ne sme biti odločilna, marveč nas bo neuspeh le tem bolj vzpr«tbodel za novo delo za mir, za neizprosno, nepopustljivo vojno proti vojni. Mirovna misel, pojmovana socialno-gospodarsko in kulturuo-politično, odpira narodom in človeštvu edini izhod v novo, boljšo in višjo bodočnost. In samo v taki bodočnosti bo ludi žena našla zopet svoje pravo mesto v človeškem občestvu.
Prosvetno delo na deželi
Uganke
»Božični kolač«:


JrM f
mi
ш ,r
■W sT
5-	OJ^
Mi, ki živimo v naši slovenski pre-stolici, navadno vso presojamo z nekega višjega vidika ter si lastimo uspehe naroda nn vseh poljih. Ponosno trkamo na prsi, kadar govorimo o kulturi slovenskega naroda, o visokem nivoju izobrazbe našega ljudstva. Kakor da bi biln to zasluga samo Ljubljane in neštetih kulturnih delavcev- ki v njej živijo. Le redkokdaj se spomnimo tistih lihih in požrtvovalnih ljudi, ki že desetletja delujejo med slovenskim ljudstvom, ga vodijo, vzgajajo, in da bi zato iskali priznanja in hvalisanja. Če je danes slovensko ljudstvo na tako visoki kulturni stopnji, je to predvsem zasluga toh skromnih delavcev. Meti njimi je v prvi vrsti naša duhovščina. Duhovnik na deželi porabi vsak prost trenutek za delo v društvih in zadrugah, za posvetovanja z gospodarji, s fanti in dekleti |>o tečajih, predavanjih in drugih prireditvah.
Slučajno smo o teh vprašanjih govorili z g. Vavpetičem. Je kaplan v Šenčurju pri Kranju ter se udejstvuje pri ondotnih prosvetnih organiza-
vidis, da množice komaj čakajo kake društvene prireditve — predavanja, igre. koncerta —, da ob vsakem vabilu z veselimi obrazi napolnijo dvorano, da z živini zanimanjem slede prireditvi, da potem vsa fara pot ledna govori samo o prireditvi. Kakšno zadoščenje, ko vidim, n. pr. na kako pre-rnijero pribito z vseh strani prosvetni delavci po več. ur daleč, žejni kulturnega napredka, da vse, kar vidijo drugod dobrega, brž presade v dvorano domačega drušKa. Največ veselja seveda pa nudijo prosvetnemu voditelju aktivni sodelavci, ki se u-dejstvujejo kot govorniki ali kol igralci ali kot pevci ali godbeniki. Skoro ne bi mogel verjeti, da priprosl Človek z dobro voljo toliko premore. Po naših dvoranah se razvijajo in izživljajo podeželski talenti, ki bi popolnoma zamrli, ako jim društvo no bi nudilo prilike za udejstvovanje. To je skoro največji pomen podeželskega prosvetnega dela! Ti talenti vodijo potem s prosvetnim voditeljem vso kulturno delo v fari. To so akeionaši za vse dobro in lepo!
Kako vpliva vaše prosvetno delo na značaj?
Ni brez nevarnosti. Zanemarjanje družinskega življenja, nečimurnost, napuh, nevoščljivost se kaj radi pritaknejo. Ali z leti vse to več ali manj preide. Pospeši se resno pojmovanje življenja. Člani dobe čut za duhovno plat življenja. Vso njih du-ševnost prevzame zanimanje za lo ali ono panogo društvenega delovanja. Polagoma dozori v njih načelno mišljenje, ki daje značaju možatost in
Povrhu božičnega kolača je namestila mamica sladke mandlje tako, da bi dobil vsak član šesteroglave družine po tri enake kose kolača iu na vsakem kosu po en mandelj. l\o so pa devali kolač v pečico, so inandlji zdrk-nili s svojih mest, kakor vidimo na sliki. Ali je mogoče kolač vseeno tako razdeliti, kakor je bilo prvotno namenjeno?
Božična križaljka
Rojstvo Jezusa — slikal Bernardino Luini (1470—1530).
cijah, ki so tipično podeželskega značaja. Nn vprašanja je v prijateljskem razgovoru razvijal te-le in i si i:
Mlajša duhovniška generacija je ostala zvesta svetim tradicijam slovenskih duhovnikov, ki že stoletja vršijo prosvetno delo med našim ljudstvom. Ostala je predvsem zvesta geniju Janeza Ev. Kreka, ki je s svojo krščansko socialno zvezo prvi sistematično organiziral prosvetno in socialno udejstvovanje duhovnika med podeželskim in delavskim ljudstvom. Do njegove dobe je prosvetno delovanje duhovnika bilo v glavnem ozko spojeno z njegovimi dušnopaslirskirai posli. Poslej pa je bilo ločeno in poglobljeno. Mlajši naši duhovniki so to zamisel še bolj izdelali!
Kako sedaj s prosvetnim delom na deželi? Ali ni neknin utihnilo?
Videz je res tak! Vse delo se vrši brez hrupa. Nekam bolj tiho. Je pač stopilo med vsakdanje pojave javnega življenja. Zato ni tako vidno in slišno. Ali v resnici se je v zadnjih letih prosvetno delo na deželi znatno poglobilo. Oglejte si novoopremljeno dvorano v Tržiču! Ali novi prosvetni dom v Preddvoru, v Šmartnem! Kakšen tehničen napredek! Predstave, ki jih je nekdaj zmoglo le gledališče v Ljubljani, danes zlahka prikazujejo naši odri na deželi. Prosvetno društvo v Kranju i vso energijo ustvarja tako zvani »Ljudski oder , pri katerem naj bi igrala lakorekoč vsa dvorana. Pevski /.bori se s tihimi koraki bližajo mestnim pevskim zborom. Predavanja so skrbno pripravljena in opremljena z vsemi mogočimi modernimi pripomočki. Društva, n .pr. v Kranju, na Jesenicah, ustvarjajo lastna založništva ljudskih iger. Med člani naših društev sn zrasli pisatelji, ki pišejo cele drame in tragedije. V Šenčurju n. pr. je društvenih Bobnar Pavel spisal v enem letu že drugo žaloigro, ki jo je pred kratkim vprizoril naš društveni oder /. velikim uspehom. Krvavi zarji sledi že tretja narodna igra »Ljuba v i cvet je zamorjen . Publika po naših dvoranah ne nastopa kakor kaka razdivjana čreda- ampak mirno, vljudno, disciplinirano, da je veselje biti v taki družbi. Torej viden napredek na široko in globoko!
Ali sc vam izplača trud. ki ga imate s prosvetnim delom?
Seveda trud ni majhen! Po dnevnih stanovskih opravilih še naporno delo večer za večerom v dvorani, bodisi predavanje ali režiranje ali pouk glasbe — vse lo gre sčasoma hudo nn živce. Vendar: sadovi so vredni truda! Treba je ločiti pasivno in aktivne sodelavce. Pasivni sodelavci polnijo naše dvorane, da uživajo delo aktivnih sodelavcev. Že to je velikanski uspeh in užitek, ko
J. (i. Krstnik:
Luč v temu
stalnosti. Silno se krepi med člani čut solidarnosti za skupno delo. Oživi smisel za disciplino in požrtvovalnost. Vse delo v društvu je zastonj. Pa li na ukaz po trudapolueni dnevnem poslu pribite v dvorano točno ob uri. Marsikdaj ti po cel teden vsak večer ob vsakem vremenu prehodijo po celo uro dolgo pot. Ob nedeljah prebijejo v dvorani ob napetem delu ves čas od treh popoldne do desetih zvečer. Pri tem si malico in večerjo oskrbe na svoje stroške. Končno jih zn plačilo okregaš, pa vse potrpežljivo preneso. (ire pač za blagor društva. Kuluk, ki je sicer tako osovražen, je pri druš-tvenikih najbolj privlačna delovna točka. To je požrtvovalnost in disciplina! Najsigumejša podlaga za značaj!
Kako vpliva na deželsko prosvetno delo gospodarska kriza?
Vsaj pri nas — ne preslabo! Mase so se streznile. Za velike izdatke, ki so trošijo po veselicah, ni denarja. Zato hite v prosvetne domove, kjer se za majhen denar veliko vidi in sliši. Letos so prireditve dobro obiskane. Tudi število aktivnih sodelavcev sc razveseljavo množi, ker ni zapeljivih priložnosti za veseljačenje. Mladina sc pač ležko ustavlja vabam!
Ali hi radi kaj povedali o ovirah? Kaj si še želite pri prosvetnem delil?
Najbolj si želirti spet — knkega Kreka! O drugih željah in ovirah pa danes rajši molčiva!
»Srečolov«
Navpično: 1. osebni zaimek, 2. štev-nik; 3. žensko ime; 4. osebni zaimek; 6. del ženske obleke; 7. pridevnik; 8. del človeške
glave; 0. žensko ime; 10. pojmoven samostalnik; 11. nasprotje miru; 13. igrača.
Vodoravno: L pridevnik; 2. osebni zaimek; 5. medmet; 8. veznik; 9. medmet; 10. nikalnica; 12. žensko ime; 13. občinsko dostojanstvo; 14. izraz žalosti; 15. pojmoven samostalnik.
Črka i trikrat nadomešča črko j.
Besede postavimo po vrsti od 1 do 15; začetne črke novedo. kai želi uredništvo či-tateliem.
Na velesejmu se suče kolo sreče, ki ga vidimo na sliki. Vsak igralec stavi na eno izmed številk na notranjem polju 1 dinar. Igrati mora vsakokrat najmanj po troje igralcev. Lastnik kolesa zavrti kazalo, ki se ustavi nato na eni izmed zunanjih številk (od I do 16). Dobitek 2 Din pripade tistemu, ki je stavil na številko, ki leži najbliže številki, na kateri se je ustavilo kazalo. Zgled: če je kdo stavil na št. 8, pa se je kazalo ustavilo na št. 5, potem je dobitek 2 Din njegov; njegova soigralca, ki sla stavila na pr. na št. 2 in 14, odideta praznih rok. Ali je pri tej igri lastnik loterije kdaj v nevarnosti, da bi imel izgubo? In če ne — kolik je njegov dobiček? Kaj pa, če bi igralo najmanj po šesl igralcev ler bi znašal dobitek po 4 Din?
Kristusovo učlovečenje je sad one neskončne iu nam nerazumljive božje ljubezni, s katero nna je Bog ljubil od vekomaj, preden smo bili rojeni; In nedoumljiva božja ljubezen nas jo ustvarila, odrešila in posvetila ter nas še dan za dnem posvečuje ...
Mislim, du ga skoro ni zgodovinskega dogodka, ki bi bil tolikokrat in na lako raznovrstne načine upodobljen, kakor vprav Jezusovo rojstvo. Toda kolikor slik sem že videl, moram reči, da mi nobena ni tako ugajala, kakor slike umetnika dullu Nottija, ki bi iim jaz dal naslov Luč v temi«. Tri slike so. Po imenu sodeč bo umetnik Italijan: a Irditi si tega ne upam. Slike pa so takšne: prva predstavlja angele, ki molijo Jezusa. Dva angelca — kakor dva desetletna kodrolasa dečka — s pol-' nimi lici gledata drobnega JezušČka, ki leži na kosu platna. Angelca se veselo smejita in muzata, da se jima kar jamice delajo na licih. Zraven stoji resen, a prijazen sv. Jožef iu nežna Devica Marija, ki zatopljena zre v svojega Boga in Stvarnika, ki si je njo izvolil zn svojo — Mater! Po vseh pa je razlita žarka svetloba, mirna in blagodejna luč, ki žari iz novorojenega Deteta, Bogu. Vse naokoli pa vlada gosta in črna tema...
Na drugi sliki vidimo pastirje, ki so prišli molit dolgo pričakovanega Mesijo. Krepki mladeniči so in sključeni, bradati starci. Vsi zvedavo gledajo nedoumljivo čudo božje ljubezni in zaupanje odseva z njihovih obrazov. Tudi tukaj je vse bajno razsvetljeno, da si morajo najbližji kar z rokami zaslanjati oči. Tako jih slepi nebeška luč. ki prihaja od vsemogočnega Boga-Človeka, ki ga je ljubezen privedla nu grešni svet. Seveda sta tudi rednik Jožef in mati Marija vsa v luči. Vse naokoli pa vlada gosla in črna in zlobna tema ...
Tretja slika pa nam kaže tri Modre, ki so se prišli klanjat napovedanemu Kralju judovskemu. Čeprav ga niso našli v palači in zlatu in svili in skrlatu, se mu kljub temu poklonijo in inu izročijo bogate darove, ki so jili zanj prinesli iz dnljne dežele. Toda mali Kraljevič jih ni odpustil praznih rok. marveč jim je dal več kol oni njemu, dal jim je notranji mir, mir srca, ki je več vreden kot vsi zakladi sveta. Nanje je razlil božjo luč. ki daje močt ln poguma zoper strasti in hudobije lega •vetn. Vsa podoba se koplje in o Iseva v protestni luči... Vsenaokoli pa vlada gosta in črna fn zlobna in moreča — peklenska lema.
Morda se jo kdo žo hudoval nad mano čemu sem tako na dolgo in široko opisni vse tri slik«? Če se je ali če se ni. mu odgovorim, da zato. da bi tem laže doumeli to, kar bi vam rud povedal: da je Kristus luč v temi. Kristus je luč padlemu človeštvu, ki tava in blodi po temi zmote, laži in prevar. Kristus je edina rešitev človeštva bil, je in ostane na vse veke.
Kristus je luč sveta. Tudi današnjega. To hi vsem rad povedal in vse bi rad o tem prepričal, da bi se zavedli tega velikega dogodka hožjegn rojstva. Ta resnico, da je Kristus naša luč, je povod, da zvonovi veselo donijo v skrivnostno zimsko noč in vsemu stvarstvu prinašajo rndostno vest: »Kristus se nnm je rodil. Pridite, motimo gn!...< Ta resnica, da .je Sin božji naša luč, preveva cerkev božjo, ki poje to dan: »Danes se je rodil Kristus. Danes se je Rešenik prikazal svetu. Danes pojejo angeli nad zemljo in danes se radujejo nadangeli. Dnne* vriskajo pravični in kličejo: slavn Bogu v višavah! Aleluja.t
Leto za letom obnavljamo spomin največjega dogodka, ki ga pomni človeški razum, onega dogodka, ko je prišel v človeški podobi nn svet sam Bog. Neskončni, vsevedni, vsemogočni, predobri Bog, ki mu ne moremo dati pravega imena, čeprav obsega vsa imena, brezimna skrivnost, Bog groze in čudes.. Bog — otrok, neskončni — v plenicah ... Človek ostrmi in onemi in samo jeclja ... Zakaj Bog je pred njim. neskončno Sveti...
In leto zn letom imamo manj sreče, manj veselja, manj miru, čeprav še zmerom živi Oni, ki so ob njegovem prihodu na svet peli angeli: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji.. .< Ni sreče, ni miru. In zakaj ga ni? Zato. ker ga ne iščemo pri Njem, ki je vir vse sreče, ampak daleč od Njega; ne v Luči, ampak v temi! To je naša usodna zmota.
Kristus pa je prišel na zemljo, da bi dal vsem ljudem svoj nebeški mir. torej tudi nam. In še enkrat ponavljam, da bi dal ne vem kaj, če bi mogel vsem povedati to in tako, da bi občutili in doživeli resnico, fin je Kristus tudi naša Rešitev, naša Luč.
Današnji človek je zablodil v silno temo zmote in laži, prevare in bede. Če bi človek priznaval samo naravo in naravni razvoj sveta, bi moral danes obupati; pa ne samo danes, marveč že neštetokrat v zgodovini človeštva. Današnja duhovna in materialna kriza se zdi tolikšna, da skoraj ni izhoda iz nje. ni rešitve! Res je precej huda stiska, priznam, toda božja moč je nad človeško mizerijo in božja dobrota je neskončno nad vsemi človeškimi grehotami. Kristjan nikdar ne sme izgubljati poguma, kljub črnim dnevom mora biti popoln optimist. Contrn spem sperare! Kristus je luč sveta.
Luč v temi! Spomnimo se onih treh slik. ki sem jih na začetku orisal, vtopimo se vanje, so-zlmo v njih globino. Potem ne bo več strahu v našem srcu, ne bo malodušnosti in obupa. Pogumno bomo stopali iz teme k svetlobi in pomagali še svojemu bratu k Luči, k Solncu.
Kristus je Luč v temi. Iltida in gosla tema je krila človeški rod in ga moreče tiščala k tlom. da ni mogel pogledati kvišku, k Svetlobi. Kristus je premagal temo. Če se zopet spuščajo črni oblaki in nam grozijo, no bojimo se, zakaj k nam prihaja večna Luč, Luč Resnice in Ljubezni.
Kristus — Luč v temi naših dni — daj nam luči. razsvetli nam poti
niziranih stanov. Vzrok je bil pred vsem v tem, da nekateri niso dobro poznali delavskih razmer, nekateri pa so se dali preveč vplivati od raznih kapitalističnih magnatov. S tem pa nočem nikogar kritizirati. Le ugotovim to dejstvo z željo, du bi se to preobrnilo. Saj je vendar jasno tole: Posebno mora strokovna organizacija delavcev stati na stališču, da nastopi proti vsakemu kapitalistu, ki nedopustno postopa z delavci, naj nosi isti ime kristjana ali brezverca. Tu je gospodarska borba za življenje in kdor izrablja in izkorišča delo drugih v svoj namen. menda ne ravna po naukih katoliške vere, pa če gre vsak dan desetkrat v cerkev.
-Dobro povedano. Ampak to so navadno izjeme. Tam, kjer ni slabe volje, se da še vse poravnati. In skupnost nam je danes potrebna.
»Kajpada je sporazum mogoč. Katoliško delavstvo se bo vedno rado sporazumelo z možmi katoliškega naziranja, ki so proti mamonizmu in ki resne hočejo pravičnost za delavca in njegove težnie. Sicer pa je to vse stvar krščanskega duha in poštene dobre volje. Naj ima vsak v svoji strokovni organizaciji odločujočo svobodo: kmet, delavec, obrtnik. Vse tri stanove pa naj druži krščanska pravičnost in ljubezen ki se nmn je vsem rodila v betlehem-skem hlevčku. Katoliška inteligenca pa je poklicana povsod po svojih nočeh pomagati. Pa bo zavladal božji mir in krščanska sloga.
Kaj pa sodiš o današnjih delavskih razmerah?«:
cBog se usmili ljudstva, ki trpi! I." poglejmo na .Jesenice, v Vevče, Trbovlje in drugam! Te razmere jasno kažejo, kako potrebna je enotna krščanska delavska organizacija. Pa močna mora biti! Druge rešitve ne vidim!«
»To bodi tvoje božično oznanilo trpečemu delavstvu! Tako bodi — in blagoslovljen Božič vsem. ki so dobre volje, pred vsem pa tebi, Jože Gostinčar!«
Pod nogami je škrtal sneg, na nebu so jasno svetile zvezde, od Ljubljane je hrumel vlak. Mislil sem na Trbovlje in Jesenice, na Vevče in Goričane, na barake in ar.ile,, na lačne in prezebajoče, ko sem nesel to Gostinčarjevo božično voščilo seboj z željo, da bi vsaj prihodnji Božič bilo uresničeno! 2ar.
Najboljše angleško in češke
sukno za ob'eke in	ж
plašče dobite po	кГМ
• ceni pri tvrdki	^^
L N. Šošlsr č
Manbar
Aleksandrova c.13, voge! Cenkfrieveu!.
Ob božičnem drevešeku
Iz preteklosti za bodočnost
Razgovor z delavskim voditeljem Jož. Gostinčarjem
Voditelj krščan-i:	skega delavstva je Jo-
,,	že Gostinčar. Njegova
/	%	neumorna pridnost, po-
štenost in zvestoba ga >	ie postavila na to me-
f Š^Mfi ЈЈЕЈЈЈГ'	sto. Sam se nikdar ni
$ f'.'.Л7	Чш potegoval za take časti
in naslove. Njegova s Ф-Јчцр^фЈ^	hišica v Vižmarjih je
<*•'	stalno zbirališče starih
mladih^ Krekovcev,
po opravkih, k sejam in tako dalje. On in rajni Miha Moškerc — prva Krekovca!
Zadnjič sem slišal, da ie Jože Gostinčar bolan in da zopet pestuje svojo nogo. Zato sem ga šel obiskat, da mu pri tej priliki voščim vesele božične praznike in ga naprosim, da mi kaj pove iz preteklosti za bodočnost. Imel je obisk, pa mi je hitro pritekel naproti, ves prijazen in svež.
»Mislil sem, da pestuješ nogo, pa vidim, da ni treba.«
»Ej hudirja, včasih bi bilo skoro treba, pa ni časa,« se je poredno zasmejal na ves glas. Humor ga nikdar ne zapusti. »Še dopoldne sem moral v Ljubljano po opravkih. Prijazna gospa Fani je kar tiho izginila iz sobe, češ: »Pa se kaj pogovorita!« Kmalu se je vrnila s Skodelico vročega čaja, s posodico medu in pecivom: »Nate, da se pogrejete!« Gospa Fani skrbi gostom za telesno ugodje, Jože pa za duha in srce.
»Za Božič mi povej kaj veselega iz preteklosti, ker iz sedanjosti se to ne da. »Slovenec« te prosi.«
»Zakaj pa ne? Iz preteklosti človek la^ko in rad govori, za bodočnost pa nisem prerok. Ampak znanje preteklosti je koristno za presojanje bodočnosti. Takole je bilo ob kratkem:
Slovenska katoliška — ali če hočeš — kršč. soc. delavska organizacija je iz leta 1894., ko se je ustanovilo »Slov. kat. delavsko društvo« v Ljubljani. To je bila prava delavska organizacija, po svoji notranjosti in svoji delavski politiki in potrebah.
Društvo je bilo politično in se je borilo za kršč. delavsko organizacijo, splošno volivno pravico in izboljšanje delavskega položaja v gmotnem in kulturnem oziru. Delo je bilo težko in naporno.
Delavci v tedanjem času niso imeli nobene veljave. Njih zahteve so se zdele zablodna prenapetost in smešna objestnost »presitih hlapcev«.
Za ustanovitev kršč. delavske organizacije je bil skrajni in primerni čas, zato je tudi hitro rastla in se spopolnjevala.
Iz Slov. kat. del. društva se je rodilo I. del. konzumno društvo leta 1894., ter se je postavilo ua noge in shodilo v letu 1895.
Istotako je nastalo iz delavskega društva »Slor. delavsko stavbno društvo v Ljubljani«, za katero se je pokazala velika potreba in je postavilo v kratki dobi delavcem nad 60 hiš Tudi tu je bilo ogromno dela. ki so ga v bistvu vršile iste osebe kot pri delavski oreanizaciji.
Za delavsko mladino in mlade delavce je bilo potreba posebne organizacije, zato so delavci sami ustanovili »Krščansko socialno zvezo«, ki se je v teku enega leta spremenila v nekako centralo izobraževalnih društev. Obenem pa je bila v Ljubliani organizacija mladine. Zvezo so vodili delavci, doktor Krek in Luka Smolnikar. Ta zveza je prišla pozneje v druge roke in je nastala iz nje sedanja »Prosvetna zveza« na veliko nevoljo delavstva.
Iz kršč. soc. zveze je izšel tudi telovadni odsek zveze — »Orel«.
»Kedaj pa se jo začela Strokovna organizacija krščanskega delavstva?«
(Potreba po strokovni organizaciji se je kmalu pokazala. Ustanovljena so bila različna društva. A Jugoslovanska strokovna zveza je bila ustanovljena pozneje na neki slavnosti pri Devici Mariji v Polju. To je sedaj edina krščanska strokovna organizacija. Jo pa pretrpela, posebno na Koroškem od strani nemčurjev preganjanja, zaradi svojega imena. »Pur-germajstri« in žandarji, seveda po želji »Bezirks-hauptmanov . so imeli nanjo veliko piko. Po vzorcu Jugoslov. strokovne zveze v Ljubljani so se ustanovile strokovne organizacije v Zagrebu, Splitu in Sarajevem.«
'Ljudje danes radi slišijo, da je tudi včasili bilo hudo in kako je postalo boljše. O tem kaj povej!«
>0, so bili tudi hudi časi za krščansko delavsko organizacijo. Naj povem le to:
Tri stavke v Vevčah in Medvodah, katerih ena je trajala okoli treh mesecev. Mislite si: Denarja skoro nič, tekočih podpor malo, potreba velika, to se pravi moliti kozje molitvice. In vendar je delavstvo junaško prenašalo gorje pomanjkanja in vzdržalo. To so bili junaki, ki so znali braniti svoje pravice in svoje gospodarsko stališče!
Istotako so se vršile borbe na Jesenicah tedaj ko je bilo vsaj 80% delavstva v krščanski organizaciji. Danes izgleda malo drugače. Zakaj? Jugoslovanska strokovna zveza menda ni kriva.«
»Kriv kdorkoli — ampak prvi borci so bili junaki. In junaškega duha je treba, če hočeš opraviti veliko delo. — Kako pa je bilo z delavsko politično organizacijo?«
»Med vojno je Slovensko kat. del. društvo bilo ognjišče slovenskega narodnega in deklaracijskega gibanja. Preje in pozneje je bilo marsikaj, kar je kalilo razmere v skupnem sožitju krščansko orga-
Kaj pa obrtniki?
Razgovor z «J. Ivanom Ogr>|iom
G. Ivan Ogrin je dolgoletni organizator slovenskih obrtnikov. Do zadnjega časa je bil podpredsednik Trg. in obrt. zbornice ter predsednik obrtnega odseka ztornice. Bolj ko kdorkoli drugi je on poklican in opravičen izraziti svoje mišljenje o potrebah in nalogah slovenskega obrtništva. Zato sem ga naprosil za razgovor. Kratek je bil, kakor ima Ivan Ogrin sploh navado govoriti kratko.
^Kako živi danes slovenski obrtnik, gospod Ogrin?«
»Kakor drugi stanovi tako tudi obrtništvo preživlja danes težko gospodarsko krizo. Večina obrtnikov živi zunaj na deželi. Njihovi naročniki in odjemalci so ponajveč kmetje in delavci, zato tudi obrtnik deli kruto usodo današnjega splošnega gospodarskega »kaosa«. Drugim delom obrtnikov, ki imajo večje obrate, ki delajo tudi na zaloge in izvoz, se pa tudi ne godi nič boljše.«
»Ali se naši obrtniki dovolj zanimajo za napredek?«
»Naši obrtniki se zelo zanimajo za napredek svojega stanu, tako za strokovni kakor tudi za obrtno-politično delo. Oporišče strokovnega napredka in razmaha je vsekako obrtno-strokovno šolstvo. Obžalovati je le, da se to šolstvo v povojnih letih ni nič času primerno izpopolnilo oziroma je šlo prepočasnih korakov s splošnim napredkom. Tako imamo v nekih strokah nadprodukcijo absolventov, dočim nam za marsikako stroko manjka potrebnih šol. Druga dva važna faktorja za strokovno izobrazbo obrtništva pa sta Obrtno-pospe-ševalna urada, in sicer državni in zbornični. Ta zadnji je pokazal v parletnem obstoju kolosalen napredek, lahko pa bi še več storil, ako bi ne bilo zraven ljudi, ki so stvar, mesto da bi jo podpirali, le ovirali. Ker spada ta zavod v območje Zbornice TOI in ker so se tam zgodile razne spremembe v zastopstvu, menda sedaj ne bo ovir, da bi ta zavod ne podvojil svojega dela.«
»Kaj pa sodite o novem obrtnem zakonu?«
»Obrtna politika ima prav v zadnjem času zaznamovati precejšnjo pridobitev, z uzakonjenjem novega obrtnega zakona, ki se v glavnem naslanja na bivši avstrijski obrtni zakon, samo da je bolj razširjen in spopolnjen in ima nekaj novosti. Novo je, da dobijo obrtniki zavarovanje za starost in onemoglost. Seveda, če bo mogoče v sedanjem težkem času to izpeljati, ker bodo morali obrtniki zavarovanje sami plačevati. Druga važnost v novem obrtnem zakonu pa je, da določa izjavo o sestavi zbornic. To je v načrt zakona v zadnjem momentu bilo vstavljeno. S tem je odprta zopet nova pot do sporov v obrtniških vrstah. Ena skujfi'na v našem obrtništvu se prepira med seboj, ali naj bodo ločene ali skupne zbornice. Kakor da ne bi imeli v današnjem težkem času drugih resnejših vprašanj. — Novi zakon določa poleg zbornic tudi prisilne kolektivne obrtniške zadruge za posamezne okraje. Za nas so pač bolj na mestu strokovne obrtne organizacije. Kako bodo naši obrtniki, ki so že sedaj obremenjeni s težkimi dajatvami in davki, mogli prispevati še za dve obrtni organizaciji, katerih nam bi zadostovala le ena?«
»Pa gospodarski položaj?«
»Stvar je taka: Večina obrtnikov je navezana na zaslužek od svojih izdelkov. Ti pa so v veliki meri izostali, zato je zrastla še hujša konkurenca. Le za nekatere jestvinske obrti je mogoče malo boljše. Vsled zapore denarja obrtnik čestokrat ne pride do plačila, niti v toliko, dn bi zamogel plačati svoje delavce, kaj še materjal in drugo. Že prej udomačeni način plačevanja, da mora obrtnik v veliki večini delati na takozvani »počakaj« (puf) se danes izvaja v podvojeni meri. Novih kreditov pa denarni zavodi ne dajo. Zato gre obrtnik od dne do dne navzdol in z bojaznijo pričakuje kakšen bo konec in ali se bo in kdaj obrnilo na bolje. Ker so naše sosedne države na severu obrtno visoko razvile in se nahajajo v istotako težkem gospodarskem položaju, zato je silen pritisk tujih izdelkov na naš trg. Zato je važna obrtniška zahteva, da se zavarujejo domači izdelki. Z velikim upanjem gremo v novo leto. Bog dal srečnih izidov! Točasno pa želim srečne praznike in veselo novo leto ter solidarnost nas obrtnikov.«	_g.
Dr. Oskar Reya:
Potovanje na Spštsberge
Vsako leto priredi Hamburg-Južnoameriška pa-roplovna družba izlet na polarne otoke Spitzberge. Lansko leto se je tega izleta udeležil tudi podpisani in v naslednjem podajam svoje utise s tega nad vse zanimivega potovanja.
Za ta izlet je bila določena najprej ladja »Monte Cervantesr, ker pa se je ta potopila blizu Chilske obale v Južni Ameriki, je družba določila drugo ladjo iste velikosti, in sicer »Monte Olivia«. Ladja ima 17.000 ton in 20 000 ton Izpodrinjenja vode. Pogon se vrši z nafto. Celotna posadka šteje 207 mož.
Odrinili smo 9. avgusta ob 4 popoldne iz Ham-ourga. V celem je bilo okrog 1400 potnikov iz različnih držav Evrope, nekaj je bilo tudi Američanov. Prevladovali so seveda Nemci in Avstrijci, vendar je bilo tudi zelo mnogo Cehov. Jugoslovanov nas je bilo točno 10. in sicer 6 Ljubljančinov in 4 iz Karlovca. Radi tega je vihrala na jamboru tudi naša Irobojnica.
Življenje na ladji je bilo zelo komodno in prijetno. Potniki smo se razlikovali med seboj le po prenočiščih. V družabnem življenju in v hrani pa smo si bili vsi enald. Hrana je bila dobra in zadostna. Na krovu sta bili dve godbi, nn pihaln in na lok. 1'rva je svirala ob slavnostnih prilikah, kakor pri prihodu in odhodu iz lukc ter vsako jutro ob pol 7 budnlco. Druga pa je udarjala takt plesalcem zvečer v družabni dvorani od 9. do 12. ure. Nadalje Ima ladja knjigarno, ki prodaji predvsem vodiče in geografske karte Norveške in po-
larnih krajev. Na drugem koncu zopet prodajajo vse fotografske potrebščine in razglednice. Ne manjka niti trafike, niti kantine, nili brivnice. Imajo celo pralnico in likalnico. Na ladji je radio-postaja, ki nas je stalno obveščala o vseh svetovnih dogodkih. Če želi kdo domov brzojaviti, lahko to stori, vendar je zelo drago. Vse se plačuje v nemškem denarju, zato ima ladja tudi menjalnico.
V nedeljo 10. avgusta smo prisostvovali dvem mašam, katoliški in luteranski. V ladijski kapeli je čital najprej katoliški in ]K)tem luteranski duhovnik. Pri obeh mašah je svirala godba na pihala nabožne pesmi, peli pa smo vsi potniki v ko-ru. Po obeh mašah sodeč prevladujejo katoličani.
Popoldne smo imeli žalno svečanost. Ko je ladja okoli 5 popoldne v nedeljo plula preko Skager Raka, so se Nemci spomnili padlih žrtev, ki so padle v pomorski bitki 31. maja 1910 med nemškim in angleškim brodovjem v teh vodah. Luteranski pastor je imel nagovor in godba je zaigrala nek žalni koral, a kapitan je vrgel v morje venec iz lavorik in hrastovih vejic ter nemškim trakom. Nato je godba zaigrala nemško himno -Peutsrh-Innd Ober alles . ki so jo Nemci istočasno navdušeno peli. Objektivnega potnika je morda la svečanost neprijetno dirnila, ker se ni nihče spomnil angleškili žrtev, ki jih je bilo več kot nemških. Bij je žalosten trenutek, vendar pa nas je poleni zopet poživila godba s koračnico >Alte Kame-raden«.
Pred večerjo je še ime! neki profsor dr. Brandl geografsko predavanje o severnih krajih. Med drugim nas je opozoril nn dolžino dneva. Solnce ie listi dan zašlo šele ob ool 9 in smo nh 9
še prav lahko čilali na krovu. Čim severnejše smo pluli tem daljši je postajal dan.
Drugega dne ob 6 zjutraj smo prispeli v Bergen. Potovali smo torej od Hamburga do Bergena 38 ur. Bergen je v Norveški za glavnim mestom Oslo drugo največje mesto. Ima 05.000 prebivalcev, sijajno luko in se bavi predvsem z izvažanjem lesa, nikla in rib. V ozadju Bergena se dviga hrib Floien . Ta hrib je visok kakor naša Šmarna gora in vozi do vrha žična železnica. Na vrhu je restavracija in prodnjalnice različnih spominkov. Vse je na Norveškem zelo drago. Na primer za malo pivo plačaš 60 orov, to je osem dinarjev. 1 norvveška krona ima 100 Orov in je enaka 15 dinarjem. Na vrh hriba se voziš morda 10 minut in plačaš 1 krono ild.
Iz Bergena smo odpotovali v ponedeljek dne 11. avgusta ob 2. uri popoldne in smo dospeli v Molde-fjord v torek zjutraj ob 7. uri. Na tej poti smo doživeli nevihto, sicer bolj majhno in nedolžno, vendar dovolj jnko, da je marsikoga prisilila, da je bruhal. To pa ni trajalo dolgo in proti večeru se je morje zopet pomirilo. Življenje na ladji se je vrstilo dan za dnevom s sllčnim programom in z veseljem smo pričakovali prihoda v Molde-fjord.
Takoj pri vbodu v fjord leži na levi strani me-slece Molde. Ima okoli 3400 prebivalcev in ga Norvežani imenujejo zaradi ljubke lege in milega podnebja mesto cvetic ali nordijska Niča . Kljub temu, da leži severno od Leningrada, uspevn tu bujna vegitacija. Okolico pa obdajajo krasni gorski vrhovi. Vse hiše so zgrajene iz lesa. Kljub temu, da je vsa okolica knmenitn, rabijo za zgradbo sten samo tramove. To na radi lesa. ker imajo
tudi lesa v izobilju in bi morali cement uvažati. Zaradi stavb se vnamejo pogostokrat celi okraji mesta. Tnko je lela 1916. razsajal ne samo v Mol-deju ampak tudi v Bergenu strahovit požar, ki je vpepelil cele ulice. Zato srečaš skoraj v vsaki ulici rdeče pobarvano okence z električnim zvoncem, ki je zvezano z gasilsko postnjo. To okence imenujejo »Brand-alarm«. Sredi mesteca se dviga lična lesena cerkvica, ki ima prekrasen oltar s sliko norveškega slikarja Akseln Ender-ja ^On ,je vstal«. Slika je svetopisemski motiv — objokovanje Jezusovega groba na veikonočno fcitro.
V Moldeju smo imeli tudi priliko ogledati si narodne pl ese v narodnih nošah. Ti plesi so zelo podobni šotišu. polki in mazurki.
Ob 11. uri je ladja nadaljevala svojo pot proti notranjosti fjorda in je dospela ob 1 popoldne na konec fjorda, kjer leži mesto Aandalnnes ali tudi Nes imenovano ob ustju reke Rauma. To mestece je še manjše, ima le okrog 1000 prebivalcev in je interesantno zato. ker s"o skoro vsi moški tu čevljarji. Od Iu izvažajo znane norveške opanke iz kože morskih psov po vsem svetu. V razdalji 9 km se dviga norveški Matterhorn imenovan Rotns-dalshorn. visok 1556 m. Do leta 1881. je veljal za nedostopnega, vendar ga danes drzni plezalci premagajo v 14 urah. Ker je ladja nadaljevala svojo pot že ob 9 zvečer, nismo utegnili daleč v notranjost. Zalo smo trije Slovenci naskočili le najbližji vrh Nebba Aksla visok 900 m. na katerega smo prilezli v 3 urah. Na vrhu smo prav po gorenjsko zatikal i. da se je naš vrisk razlegAl daleč po fjordu. Nikomur od vseh potnikov ni prišlo na um, da bi pohitel na vrh in užival z vrha lepoto
Eden za s/otisoče
Kako gVda slara slovenska kmetska korenina na božič I. 1931
Svetovni strokovnjaki rešujejo danes krizo, ki stiskn tako krčevito vse, revne in premožne, male in velike, skratka ves svet. — Gospodarstveniki ustvarjajo teorije in proučujejo zakone, ki naj bi olajšnti nastale težave; finančna znanost se poti od silnega napora, kako bi iz malega napravila več. knko bi iz pomanjkanja ustvarila zadovolj stvo. ne da bi pri tem kdo kaj utrpel. — Kaj pravi Hamlet o šolski modrosti? »Več ko smešen je z znanostjo oplankani svet. ki koče z zavestnimi utopijami rešili ves svet.«
Eden izmed mnogih, ki ne veruje več v dolgo vezne teorije zasnovane iz računov brez srca. pa je bil še tako mlad, da jo zaupni v starost izkušenost in poštenost ter je šel iskat resnice ne k možem znanosti, ne v plesnjive knjige, amp-ik tja, kjer diši še zemlja po zdravju in moči. Zašel je v kotiček slovenskega sveta, kakršnih ima la borna pest slovensko zemlje, katero so teptali in za katero so se tepli stoletja, še mnogo. Ni važno, kje je to bilo. Povemo le, da je bila najbližja železniška postaja dve uri hoda oddaljena. Bila je nedelja iu bleščeče zimsko solnce je božalo z grički posejano zasneženo ravan, v sredi katere je staln vasica. Tisti, ki je iskal resnico, je stopal po ozki cesti proti vasi. Tenka plast snega je škripala pod njegovimi čevlji. Skoraj ves čas so ga prehitevali očnnei. žene. dekleta in fantje, ki so se vračali od maše. Dim, ki se je dvigal iznad streh, je stvarjal prosojno meglico nad vasjo.
Kmečke hiše so se vrstile druga za drugo ob cesti, vsaka zase malo kraljestvo, samostojno in zato tudi srečno. Sredi vasi se je ustavil naš potnik pred hišo, katere sivkasti zidovi in črna okencn so bila še priča dogodkom pred sto leti. Vstopil je. —
Velikanska peč je zavzemala skoraj četrtino ■shiše«. Ob njej je sedel očanec s staro čedro v ustih. Medtem, ko je puhal dim skozi zobe. mu je visel pogled na razgibanih, zasneženih poljih, ki so sijala skozi mala okenca. Njegovo čelo in lica so biln razorana kakor njive, ki jih je oral že desetletja. Človek skoraj ne bi vedel ali ima oče brado ali ne. Mogoče jo je imel, pa je bilo zopet verjetno, da se že ni bril par tednov. Ze redki in sivi lasje so skuš.li izdajati njegovo starost. če pa si pogledal v njegove živahne oči. ki so tako vedro glodale izpod sivih in štrlečih obrvi pa sam nisi vedel, pri čem da si. Res dobro, da je naš potnik zvedel že v veži, da je v hiši — ded.
»Dober dan,«- je pozdravil popotnik.
»Bog daj,« je zinil skozi zobe očanec ter jemal pipo počasi iz ust. »No, kaj bi pa vi radi?«
»Oče, ne zamerite, da vas motim, mimogrede bi vas rad malo pobaral, kaj menite o sedanji krizi, ki jc zlasti hudo zadela kmeta?«
»Kaj menim o krizi, ki je zadela kmeta? Veste. fant moi, kmeta prav za prav zadene lahke samo Bog, pa naj si ga udari potem že s točo sušo, ali pa krizo. Kriza, pravite vi menda o vsem tem. kar vam ni všeč, kadar se vam godi slabo. Mislim, da je naš slovenski izraz za »krizo heračlja. No, potom je ta zadela sedaj tudi kmeta. Precej let živim že na tej zemlji, na kateri som zrastel. Tudi precej hudega sem že skusil, vendar se mi zdi, da zna biti to, kar nas še čaka najhujše. Kaj pa je spravilo kmeta prav sedaj v tako krizo, pa mislim, da bi vi, mestjani morali prej vedeti kakor mi; saj prav iz mest prehaja na deželo tisto onč, ne vem, kako že pravite. k> uapravlja naše ljudi tako čudne in nesrečno. Svojčas je bilo vse drugače. Pol manj potreb smo imeli, pol innnj smo kupovali, pa smo bili mogoče bolj srečni kot danes. Vidite, kar živeti tipnm s tem, kar mi zemlja obrodi. Sp malo drobiža za sol in tobak bi rabil, pa bi šlo. No. in še to čedro sem prinesel svojčas pred leti od vojakov in spada čeprav jo imam danes rad, vendnrle jxid tisto onč, kar napravlja kmeta zmeraj bolj revnega in potrebnega. Dejal bi, da smo tudi na kmetih postali vse preveč neskromni. Saj ni treba, da bi imeli vse tisto, kar ima kdo drugi; če pa človek kljub temu hoče. se pa jiokaže pomanjkanje.«
»Pa vendar, oče, ne boste zahtevali, da bi se moral kmet odreči vsemu, kar mu nudi modem.-' civilizacija?«
»No, sedaj ste pa jx>vedali tisto, kar mislim, vendar se mi zdi, da se tudi vam jio mestil zaradi tiste civilizacije v resnici ne godi nič boljše. Sicer pa ni daleč čas, ko si je tudi kmet lahko privoščil marsikaj, ko je lahko dobro prodajal svoje pridelke in ko je šel les tako hitro
fjorda. Večino jih je posedaln po bližnjih gostilnah ali pa so se odpelj li z avtomobili v notranjost. Naj omenim, da je bila večina potnikov dobro rojena. Vidi se jim, da so bogati in uživajo le v komo-diteti.
Fiord smo zapustili ob 9 zvrčer in odjadrali »roti severni prestolnici v Tromso. Na poti tja . 110 prekoračili severni polarni krog, to je geo-rafs':i vzporednik nn 66° in pol stopinji severne širine. Tu pričnejo kraji, kjer solnce v poletnem fusu nikoli ne zaide. Ker pa smo se takrat bližali koncu poletja, tu tega nismo še opazili, ampak smo polnočno solnce videli šele višje na severu. Doživljali smo samo svetle noči. Na krovu nismo mogli več čltati le od 11 do 1 ponoči.
Pri prekoračenju polarnega kroga smo doživeli ,ia ladji majhno slavnost — polarni krst. Eden mornarjev se je preoblekel v morslo-ga boga Neptuna. Pripelje se na krov z vsem svojim spremstvom. Na njegovi desnici sedi njegova žena boginja Thetis. Njegovo važno spremstvo je telesni brivec z velikimi lesenimi škarjami, ki s smešni-. nd gibi brije in striže potnike, da bi prišli gotovo snažni v polarno deželo. Za njim pride dvorni pridigar, ki da vsakemu potniku novo ime in krstni list, ki slane 50 pfenigov. Polarna imena so za moške »ledeni medved«, »morski slon«, »kit«, »mrož« itd. Ženskam pn dajo imena »morska lilija«, »bela lisica«, »zlata ribica« itd. Sledi nato generalni adjutant in dvorni maršal Triton. nnto policisti. dvorni norec in številna služinčad. Bilo je veselo in vsak se je razveselil tega novega krsta.
V TromsO smo dospeli v četrtek 14. avgusta ob 8 zvečer. Ker se zaradi velikosti uaša ladja ni
v	denar, da so ga komaj sproti sekali. Vidite, žc takrat sem zmajeval z glavo, češ, kaj bo. Ljudje se bodo preveč navadili dobrega zaslužka in lahkega življenja, potom pa bo joj, ko se bo spet obrnilo. To je bilo vendar gotovo, da los zmeraj tako ne bo šel. Toliko časa. kakor živi en rod, raste gozd in Če ga jioseknš v par lotih, bodo kvečjemu tvoji otroci imeli zopet kaj od novega. Saj ni veliko manjkalo, pa hi skoraj iztrebili zadnjo korenino. In kar je bilo svojčas preveč, se vrača sedaj v stiski. Je že prav tako, čeprav ni prijetno, da na debela lota pride zopet nekaj • uhih let. Seveda je pa vsaka šola trda in lake
vi	mestjani gotovo nočete, mi jo pa moramo vzeli nase, čeprav s stisnjenimi zobmi.«
»Kaj pn menite, oče. ali danes kmetija še lahko živi človi ka ali ne?«
»Kaj ga pa bo. če ne kmetija, prijatelj! Če pojo boben vsak teden in je hirič vsak dan v eni izmed hiš. to še ni znamenje, da kmeta njegova zemlja ne redi več. Seveda, da jc tako hudo. so krivi res mnogo previsoki davki za današnji čas. potem pa še vse drugo, kuluk in take r či. ki nam kar molzejo zadnje beliče iz žepa. Zalo je res,
Ne vem, zakaj se za Ivota podpisuje Kermavner, ko je vendar pravi kranjski Janez, od vrha do tal. Prava slovenska korenina! Saj ga poznate vsi! V Ilustriranem« ste ga videli naslikanega večkrat, kako drži »razporo« na krogih, knko dela »salto« z droga, kako telovadi, kako poveljuje ... Kaj ga ne bi poznali, saj ga cel svet pozna: v Strnss-bourgu, v Parizu, v Brnu, v Pragi, v Rimu in ne vem kje še vse!
Pa ga srečam zadnjič na cesti in vprašam: »Kako je s tvojimi mišicami, bratranec? Še kaj telovadiš?«
»Ne več, sedaj seru postal športnik,« mi odvrne in se posmeje tako, kakor naši fantje vedo, da se jiostneje.
»Športnik?« ga vprašani. -Kaj ima šjiort kak pomen za nas Slovence?«
»Vsekakor,« mi odvrne. »Športno gibanje je danes svetoven pojav, mimo katerega nihče ne more. Ros je, ila dandanes šport goji marsikdo, po-
ln ogla zasidrali v loki, je obstala zunaj na odprtem morju in so n s zvozili na suho v rešilnih Čolnih.
Tromso je največje meslo v severni Norveški. Ima 12.000 jirebivalcev in je sedež luteranskega škofa. Vendar ima ludi j>eščica katoličanov svojo cerkev. Prebivalci so večinoma ribiči in lovci na bele medvede ter kite in veljajo kot najboljši mornarji v severnem ledenem morju. Navadno opremijo vse polarne ekspedicije tu svoje ladje. Od tu se izvaža ves polarni plen — kože severnih medvedov, jelenov in morskih psov zohe mroža, ribe, tran in guano polarnih plic. V mestu je tudi muzej polarne fnuue. Najzanimivejše je okostje nekega kita ki meri 24 m. Od sedanjih živali je kil največja žival na zemlji, odnosno v morju. V Tromsii-u smo srečali tudi par Laponcev v slikovitih narodnih nošah.
Okoli polnoči smo bili že vsi na ladji in nalo je naša »Olivia krenila na širno Severno morje, proti našemu cilju, na mejo večnega ledu.
Ko smo se proti jutru v potok 15. avgusta zbudili v svojih kajutnh. je zunaj deževalo in morje je bilo dokaj razburkano. Vihar se je vedno bolj jačal in kmalu n-do so se pričeli oglašati prvi bolniki. Ker se morjo le.ni hotelo pomiriti, je v par urah ležalo nekaj stotin potnikov v svojih posteljah vsak jirod svojo »Brechschalo«. Ostali pa so se večinoma nagibali čez krov in »sitili ribe z vspbino svojega želodca-. Le malo je bilo takih junakov, ki so se vsemu temu smejali. Vsa ladja jo izgledala kakor bolnišnica. Vihar je trajal ves dan in vso noč ter jo šole drugo jutro v soboto ponehal. Tudi meni ni morje prizaneslo. Zjutraj sem izbruhal, kar je še ostalo od prejšnje večerje, nato sem ležal
da danes kmet, kar na svoji zemlji s svojimt žulji lahko zasluži, ne shaja. Če si je v tistih letih, ko mu je šlo boljše, položil kaj na stran za zadnjn silo in ga medtem tudi Bog ni udaril s kakšno večjo nesrečo, jo bo žo izrinil. Huda pa je tam, kjer gre že sedaj vso iz rok v ustn. Hudo zlasti zato, ker tisti, ki danes pišejo davke kmetu, njega no jKizmijo in niti ne vedo, kako trda mu prede; pa jih bo že skušnja izučila. Ce kmet nima denarja, ga kmalu tudi vi drugi ne boste imeli, potem bo šele kriza.«
»Torej oče, vi mislite, dn jo bo naš kmet kljub stiski, ki gn sedaj tare, srečno prevozil to krizo.«
»Seveda. Stiska, ki je sedaj nastopila, samo izrnvnava. Če pri tem gredo kmetije nn boben, je to hudo; toda tega ne smete jiozabiti, dn takrat, ko enkrat ni ničesar več, tudi vojska nič več ne dobi. Kmet bo iz svoje zemlje že še zmeraj toliko izgaral, da se bo preživel. Kriza, ki nas danes vse Iako tare, pa je, prijatelj moj. čisto nekje drugje, kot vi mestjani mislite. Kriza je danes tu notri — v srcih. To krize pa je hvnla Bogu pri nas še najmanj in v cerkvi to krizo lahko še vedno uženemo in dokler bomo zmogli to. bomo laki kot naši stari, ki so prenesli in jiregnali Turka. Če so oni Turka, bomo pa Se mi to krizo. Samo loga nikoli ne pozabi, mladi moj, da edino, kar pošteno lahko živi Človeka sta — Bog in zemlja njegova.	11. J.
sobno marsikatera le zaradi tega, ker je šport v modi. Kakor vedno, bo tudi zanimanje za lo modo pri nekaterih kmalu popustilo. Danes n. pr. je moderno, da »hlača« ljubljanska gosjiodična v soboto popoldne nli v nedeljo zjutraj z »dilcami: na rami proti kolodvoru. Najbrž čez par let to ne bo več muderno. — V splošnem j>a športa in športnega gibanja ne smemo podcenjevati, še manj odklanjati.«
»Katere vrste športa bi bile za naše kraje in razmere najprikladnejše?«
»Smučanje in jilavanje bi lahko imenovali naš narodni Šport. Naša dežela je za oboje kot ualašč ustvarjena. To sta obenem dve panogi, ki blagodejno vplivata na telesno in duševno razpoloženje športnika.«
Kaj pa lahka atletika? Tudi ta je bila, j>o-sebno pri nežnem sjiolu, pred par leti v modi.«
»Bi bila za nas lahko velikega jKimena in bi imeli lejie uspehe, nko bi jo vodili merodajnejši činitelji. Pri nas so dela predvsem na to, kako bi se oškodovalo »neprijatelja« mesto, da bi se glodalo iu skrbelo za napredek atletov. Jasno, da je to eden glavnih vzrokov, da ludi gledalcev ni pri lahkoatletskih tekmah.
»Kakšno mnenje pa imaš o rekordih?«
•Rekordi so danes potrebno zlo. Potrebno zlo. pravim, ker danes v športu le oni kaj jiomeni, ki dosega rekorde, odnosno se jim zelo približa. Res je sicer, da z rekordom ponesemo ime svojega na-
ves dan napol mrtev v svoji koji. kakor mornarji pravijo postelji na ladji. Vos dan nisem niti po-kusil niti popil najmanjše reči. Nekateri pravijo, da je bolje imeti prazen želodec, drutrl zopet, če se človek naje. Mislim, da niti eno niti drugo ne j>o-mnga mnogo.
V soboto 16. avgusta proli jutru, ko se jo morje nekoliko pomirilo in nebo razvedrilo, smo opazili na svoji desni strani, vendar daleč na meji horizonta, nekaj suhi zemlji jiodobnega. Bili so lo prvi vrhovi Sjiitzbergov, toda naš cilj je bil Se daleč na severu na meji večnega ledu, ali kakor se je ladijski župnik lejio izrazil, nn meji smrti in življenja. Rečeno nam je bilo, da dosežemo polarni led že v soboto zvečer okoli 11. ure. Ker pa je bila lanska zima mila. se je lc-ta umaknil nazaj proli severnemu polu. Dosegli smo gn šele v nedeljo 17. avgusta ob 8 zjutraj. Že nekoliko prej smo opazovali na sevorni strani horizonta belo svetlo črto in kmalu nato so se jiojavili prvi ohrisi ledenih gor nli »Eisbergov«.
Ko so se |)ojavile okoli ladje prve ledene jdo-ščice, je kapitan zaukazal »stop- . Iz varnostnih ozirov se je knpitan približal z ladjo pravemu •Packeisu« le na razdaljo enega kilometra. Naj bi so nam pripetila ista nesreča kakor »Titnnicu-, kdo bi nas rešil no tej poziciji? Bili smo točno na 81" severne širine in 4" 12' vzhodne dolžine. Poleg tega jc temperatura morja znašala 0" C, tem|)orntu-ra zraka le 4" C. Kdor bi se morda rešil nn led, bi sigurno zmrznil.
Snmo ob sebi je uinevno. dn je vsak oblekel najtopleje, kar jo imel. S suknjami čez vrat in s kapami preko ušes smo šklepetali na krovu v burji
roda in drŽave v celi svet, da je na pr. Nurmi več pripomogel do ugleda finski državi kot vsi njeni politiki, vendar je gotovo, da radi prekomernega treniranja rekordi več škodujejo zdravju kot koristijo. To sicer ni pri vseh športnih panogah m športnikih enako, v splošnem pa drži. Na drugi strani pa le jireveč gledamo na rekorderje iu jih božansko negujemo, dočim pozabljamo na maso.
.•Kaj pa sodiš o nogometu, predvsem o našem domačem nogometu?«
»Tudi nogomet jo lep šport, ako ga igrajo ločno po jiredpisih, kar se pa le redko zgodi. Nogomet pa, kjer si stoje moštva nasproti kol sovražnik proti sovražniku, kjer hočejo na vse mogočo načine premagati sovražnika, to jia ni več šport, ampak surovost, ki je žal tudi v našem domačem športu skoro vsakdanji j>ojav.
Nogomet je šjiort, ki najbolj krši jiravila uma-lorstva. Zato so ga izločili s programa prihodnje olimpijade. Danes skoro nimate več dobrega nogometaša, ki bi bil čistokrven amater. Klubi si dobrih nogometašev ne vzgajajo, ampak jih enostavno kujnijejo od nasprotnikov, člani stavijo danes na svoje klube velike zahtovo; zahtevajo opremo, dnevnice in neredko visoke honorarje, sicer ne marajo igrati. Takozvane prijateljske tekme so včasih prave kupčije. Povabljeni klubi zahtevajo neredko po 20 in več tisoč za svoj amaterski nastop. Te nezdrave razmere so se iz inozemstva zanesle tudi v naš nogometni šport. Običajno jo igra takih športnikov samo trenuten trud za zmago, ne pa pravi šport.«
»Kaj pa sodiš o našem nogometnem športu? Zdi se mi, da nima takega ugleda in privlačnosti, kot pri drugih narodih. Naše nogometno tekme obiskuje razmeroma malo ljudi, večinoma mladina.«
»Tega so predvsem krivi slovenski nogometaši sami, in pa njihova vodstva. Eden Inkih vzrokov je žalostna, večkrat osebna borba med vodilnima ljubljanskima kluboma, ki skušata v svoje območje pridobiti čim več nižjerazrednih klubov. Boljše igralce vabijo na vse mogoče načine iz enega kluba v drugega. Uvaja se pravi, četudi prikriti profesijonalizem.
Tudi nezmožnost nli pristranost kakega sodnika, ki favorizira pristaše svojega kluba, odvrača resno občinstvo od tekem.
Vem, da so tudi drugod tekme surove, včasih še celo bolj surove kol pri nas, vendar mi ne smemo posnemati tujcev v njegovih slabih lastnostih. Učimo se od onih, ki igrajo lep nogomet. Surovost igralcev in še boli gledalcev je najbolj žalostno poglavje nogometnih tekem. Kaj vse se dogaja na ljubljanskih in jiodeželskili nogometnih Igriščih! Igralci, najbolj pa gledalci jisujejo sodnika z izrazi, ki se dobo samo v besednjakih najslabših beznic. Najtrivijalnejših izrazov se celo damski svet ne sramuje. Tam padnjo besede, ki jih ni mogoče nikjer drugje slišati...
Posamezni klubi vozijo s seboj na lekmo celo vrste »drukarjev«, ki skušnjo z zmerjanjem. R kletvino, s trivialnimi izrazi in če treba z batino pripomoči »svoiiin« do zmage, ln jhi tekmi se ti prizori ponavljajo j>o ulicah, j>o kavarnah, [x) vlakih |iozno v noč.
Kakšen šport naj bo to, nko mora pri tekmah jio 20—30 jiolicajev delati red in krotili najhujše razgrajače?
Tudi nekatera prosvetna društva so pričela gojiti nogomet. To bo za nje gotova poguba. Bolje je, da projiadajo brez nogometa, kakor pa potom nogometa.«
»Se bo po tem takem nogomet pri nas obdržal?«
>Se bo! Koristil nam j>n lak, kot je, iip bo. Ubil bo še lo malo discipline, smisla za sku|>nost, plemenitost in idealizem, kolikor ga je še.«
>Kaj pa drugo igre z žogo?'.
»Lepa igra /. žogo je odbojka (Volleyball). ki jo drugod zelo goje, ki zelo ugodno vplivn ni igralce, obenem pa onemogoča v igri vsako surovost.«
»Se bo šport udomačil tudi na kmetih?
»Kmetu 'port ni tako potreben, kot delavci in meščanu. On se že tako veliko giblje na zraki in telovadi s svojim kmetskim orodjem. Ver.dai pa sistematična gimnastika in gotove športno panogo ugodno vplivajo na prožnost celega lele*» in so važen vzgojen Činitelj. Dn jo delavcu ir meščanu, ki po cele dneve prebije v nezdrav i i delavnicah in pisarnah šport potreben je jasno.«
Še marsikaj sva se o tem pomenila, pa ne kaže. da bi zapisal. Bi bilo napak! Le eno je ob slovesu še povdaril, da šport ne sme biti izraz današnje materijalistične dobe, ampak da mora tudi športno udejstvovanje biti podrejeno duhovni plati človekovi. Morda se bo dobil kje klub ali organizacija, ki bo znala šport, s katerim je treba vsekakor resno računati, usmeriti nn pravo pot.
in vendar srečni, da moremo gledati v strašno brezkončno ledeno puščavo. Nato se je ladja obrnila in naš naslednji cilj so bili ledeniki na Spltz-berglh, ki smo jih dosegli še isli dan, to je v nedeljo popoldne ob 0. urL
Že na poti v Tromsft smo opazili, dn je »ponoči noč izginila«. O »polneči' je bilo svetlo kakor jk>-dnevi. Torej je м!ап< trajal ves dan. Prispeli smo v kraje, kjer solnce poleti nikoli nc zaide. Venoar nismo bili tako srečni, da bi solnčno oblo videlT tudi o polnoči. Nebo je bilo namreč na severni strani oblačno in kjer hi morali videti solnce, smo videli le razžarjene robove oblakov in refleks svei lobc v morju. Bilo je tnko svetlo, kakor pri nas poleti ob 5. uri popoldne pri oblačnem dnevu. No, bili smo pa tudi s tem zadovoljni.
Nn potu nazaj na Spitzberge se nam jo nudila krasna slika. Se precej daleč sedaj nn naši levi strani ladje, smo opazili čredo kitov. Kitov sunili nismo videli, vendar smo zelo dohro razlikovali vodne curke, ki so jih kiti brizgali nekaj metrov nad vodno površino. V bližino ladje se je priklatil ludi en morski pes, pa je prestrašen hitro izginil pod morsko površino. Morskih zverin je sedaj v teh krajih zelo malo. Požrešni lovci so jih kaj kmalu pregnali ali celo iztrebili. Različnih morskih ptic pa je tu mnogo. Cele jate plavajo jio morju, predvsem v bližini Spitzbergov.
Ko smo do teh prispeli, se je ladja zasidrala unjjirej v calivu »Magdalena«. Zaliv je okoli iu okoli obdan s špirasllmi vrhovi, kakor vsi ostali zalivi. Sploh je vse, kar se dviga na tej zemlji proli nebu. ostro in strmo. Odtod so ti otoki dobili ime »Spitzbergen-. Uradno se po norveško
Razgovor s slovenskim športnikom
Ob brazitijanski obali
Ob brnzilijanskem obrežju je divjala kuga...
Rilo je 24. decembra 1890. Od severa se je z veliko brzino bližal krasen, srednje velik parnik »Izabel«, ki je lahno plesal po atlantskih valovih.
Tu na neizmernem morju gotovo ni niti sledu kuge.
Medtem se je nekdo izmed moštva približal in naznanil, da vzbuja mladi Poljak, ki se pelje z materjo v kolonijo, sum. češ, da je okužen. Kapitan je našopiril obrvi, trenutek pomislil in ukazal:
-Krmar naj takoj usmeri proti Superaoui! Bolnika ednrsite na breg in ga prepustite v oskrbo bolniški policiji!«
Dvoje ljudi je ostalo na bregu: Stanka, 65 letna Marjeta Novakova, ki je silno jokala, in njen 24 letni sin Matijček. V septembru sta zapustila Wojnowo vas pri Ripinu in sta po raznih pripetljajih dospela sem vprav na božični predvečer.
Sveti večer! Kakšno vrednost ima človeška duša, ki ui strnila vseh dogodkov današnjega dne v živo sliko že v detinski dobi, ko je še bivala pod rodno streho?
Matijček je nezavesten ležal v materinem naročju. Njegove ožgane, skoraj črne ustnice so se vsled suhote kar svetile. Mrtvaško bleda so bila njegova upala lica. ki so izražala v polni meri prostodušno odkritosrčnost...
»0 Bog. ki si zato prišel na svet, da daš bednim tolažbo v nesreči, usmili se me!« je šepetala Marjeta, motreč s solznimi očmi širni ocean. »Mati božja čenstohovska. ki si prelivala solze pod muke polnim križem svojrga Sina, usmili se me!«
Le za hip je privel svež vetrič od morja in pobožal mladeniča po licu. Matijček je s težavo odprl oči, pogledal blodeče na mater in zašepetal — vode!
K sreči je dobila mati neko pločevinasto posodo in hitro prinesla vodo iz potoka, napojila sina ter mu zmočila senci in čelo. Pa kmalu je znova zaželel vode in tedaj je pil zelo dolgo. To ga je navidez pokrepčalo. ker je vprašal s tihim glasom:
»Kakšen dan je danes?«
»Sveti večer, moj sin!«
Široko je odprl oči in se z nepremičnim po-' gledom zagledal v zelen otoček, kamor je mal®( prej priletela jata čapelj.	. ,
»Mama, je zašepetal. glejte, mlinarjeve gosi so na travniku...«
Pogledal je v daljavo oceana, kjer se je videl v zrak štrleč jambor neke zelo oddaljene ladje.
»Hruška na Bartoloniejevein polju daleč, daleč...«
Še je blčdel o vojnovskih jezerih in o borovih ter brezovih gajih nad njimi.
Medtem je zaprl oči pa še dalje bledel v vročici...
Mati je z molekom v rokah molila rožni venec in hnipče gledala svojega sina. Dnevni hrup je ponehaval vedno bolj, prišla je noč (v teh krajih nastopi namreč neposredno za dnevom noč). Vedno nove prikazni so se vsiljevale očesu in ušesu.
Bolnik se je napil vode. odprl oči in pogledal kvišku. Pravkar se je zasvetil v daljavi iznad skal velik svetilnik na ohnli, ki je puščal za seboj jasno sled.
BMlehemska zvezda, mantn, nad Wiekovim skednjem.«
Ocean je bučal in šumel v jasno noč kol da bi iz svojih globin izlival pesem vsega stvarstva, mogočno pesem nad pesmimi. In gorski potok ga je boječe spremljal z rahlim šumljanjem.
»Čas je že, mama, da greva k polnočnici. Čujte, pojo...: Bog se rodi, moči se tresejo.** To pnjo sami angeli... Koliko svetlobe... Kako jasno ... jasno... Povejte Mariji, ko jo boste srečali, da ... da ...«
(Odlomek iz Dvgašinjskega.)
Srečna božična vožnja
ГШЧ0 g •	l| • •
Ti, nt prihajajo • . •
Razgovor z M. Javornikom
■МНН'	ho teli povedati, kakšen
^^^^^^^^	je vaš odnos do sc-
JH^^^Me.	danjosti in njenih pro-
^flHL	blemov in kako si
дШЈЈИш8!.' <i * ?*t	predstavljate svoje me-
^BŽfc^	sto v sedanjosti kot
^■^^ЕЈмШж ЈИ^	akademik, kot mlad
"fr	slovenski pisatelj in
•š. јјИјдНШ, S '	kot mlad človek
Na ta vprašanja ; F'' Jm naj bi vem odgovoril \»]8r /	s treh zorišč. Dovoli-
' ' '< v " Sk| шшШ te, da vam na prvo in
tretje odgovorim skupno, ker si pač li dve stališči nujno prepletata. Ni v navadi, da bi lako mlade ljudi izpraševali o tako resnih vprašanjih. Če ste, gospod urednik, vi to storili, se mi zdi, da naši generaciji priznavate neko različnost od drugih iu ste nas sami s tem dobro označili. Mislim, da jih je med nami malo. ki jih čas in razmere ne bi bile pritisnile, da razmišljajo mnogo o čisto izvensludijskih, življenjskih problemih in jim i-ščejo rešitve. Zgolj miren, zasiguran akademski strdij je za mnoge, skoraj gotovo pa za kvalitativno večino le lep ideal, morda pa niti to ne več, v kolikor je študij po svoji izvenživljnkosti in zatišni odbegnjenosti odtrgan od neposrednega valovanja življenja, s katerim je danes vse naše ne-hanje nujno zvezano. Je pač tako, da stn klic in ostrost časa močnejša in bistvenejaš kot Muze. Tako nam univerza nikakor ne more biti samo priprava za bodoče življenje in prostor za delo, kot je bila mogoče še rodu nekaj let pred nami. Prisiljeni smo, da praktično odmotivamo razne problemske vozle. Seveda vsak predvsem zase posebno ekonomske stvari in ni čudno, dn se razvijamo notranje individualistično. Debata vzgaja socialne, življenje pa individualistične tipe ljudi. Zato je nujno, da mi na vsa težka vprašanja — socialna, religiozna — glpdnmo čisto realno, ne da bi iih še komplieirali s teorijami in prob'emi. To tudi zaradi teca. ker so odpovedali v tem tesnem času vsi voditelji in moramo sami sebi pre-
puščeni in vrženi v sredino dogajanja pač ravnati zgolj po instinktu, a ta se mi zdi, da je v nas še zdrav, kakor kažejo še skoraj včerajšnji dogodki. Če so zadnja lela — žal — v nas uspavala zanimanje za važna vprašanja, se s toliko večjo silo zdaj, ko čutimo, dn jih bo treba reševati mimo ilebat. Stvari, kot n. pr. duhovnost, slovenstvo, so nam enkrat zt vselej aksijomatično rešene. Ni tu časa za vprašanje, po kolikem zasebnem iskanju in borbih se je to zgodilo. Dejstvo je, da se zavedamo, da smo svojemu narodu dolžni vsaj to, da ga kot takega priznamo. Kakor povsod in vedno je tudi v nas lo enotno slovensko zavest strnila stiska in če ne bo nikogar drugega, ki bi si upal dvigniti glavo, bomo bolj kot kdaj storili lo mi.
O svoji literaturi nisem še nikdar govoril. Jasno je, da mi spričo vsega, kar sem povedal zgoraj, danes literatura in umetnost sploh ne more biti edina svetost in edino poslanstvo. To si lahko privoščijo meščanski pisatelji, ki jim je u-stvarjanje morda v prijetno zabavo. V sitosti in udobnosti so ekstaze prijetne in verjetne. V človekovem življenju in izžilvjanju so pa še druge kvalitete, ki morajo z literaturo stati v isti vrednotni črti. Vem, da je delo moje matere ali kakega neznatnega rudarja prav toliko vredno kakor moje ali delo kateregakoli poeta, najbrž še več, v koli-kar je posvečeno po trpljenju. Vem tudi, da je danes še bolj kol včasih naloga pisateljeva, da je glasnik svojega časa, krik generacije, ki trpi brez krivde. Ne maram kavarniških ustvarjalcev, ki ne poznajo drugega kol umetnost, samo v tem, se mi zrli, da človek ne more zadostiti ne sebi ne svojim dolžnostim. Življenje je celota in sicer tako huda, da danes zahteva od umetnika več kakor samo ustvarjanje za lnstni opoj. Čim bolj spoznavam življenje, tem bolj ga ljubim, tem bolj me veže, to kakršno je, čeprav ne trdim, da bi si včasih ne želel drugega, boljšega, zakaj tako kot je, človeka trese in mu ne da, da bi se pogreznil kam v prijetne a jalove teorije, ki naše literature ne bodo dvignile. Kaj nam naj bodo mar teorije od Bogvekod, mi imamo slovensko zemljo in slovensko bedo, in le kdor bo zajemal od tu, se mi zdi, da utegne postati velik.
Mladi škratek je sedel na sani in držal v rokah denar za gosko.
Vse je šlo dobro, dokler hrib ni postal tako strm, da je škratek padel s sani.
Valil se je po hribu nizdol in postajal polagoma snežena bala,
ki je potegnila s seboj vse, kar je bilo na poli.
in jo ustavil.
Snežena bala pa se vali in vali, dokler se ob domačem zidu ne razleti.
In glej čudo! Mladi škratek sedi popolnoma nepoškodovan z denarjem v roki. Poleg njega pa je smrečica in gos, kar je bala med potjo zajela.
Uganka
»Tajna številka«
Bogat mož si je kupil blagajno, ki se je dala odpreti le na podlagi tajne številke. Imel pa je slab spomin, a tajne številke zaradi varnosti ni hotel imeti nikjer zapisane. Iz te zadrege si je pomagal na ta-le način:
V notranji pokrov svoje zlate ure si je dal vrezati v določeni vrsti znamenja, ki so pomenjala številke. Ta znamenja so bila po vrsti: trinožnik, dvojčka, četverokot, petelin, šestilo in enorog.
Ali bi mogli iz teh znamenj tudi Vi razbrati tajno številko bogatiuove blagajne?
Oče škral se odpravlja s svojim sinčkom, da bi posekal božično drevesce in kupil gos za denar, ki mu ga je dala žena.
Stari škrat se je zaman trudil, da bi balo ujci
i. ii .nlirr;---ПИТИМчиИ ■■■■ ...................... !■'■«■
tmenujejo »Svalbard« ali dežela hladne obali. Teren je iz gnajsa in ker pade temperatura tudi (>o-leti večkrat pod ničlo, kmalu razpoka.
Zopet so nas na suho zvozili z rešilnimi čolni In izkrcali smo se na takozvanem /polotoku grobov«. Ko je Holandec Bnrent leta 1556 odkril te otoke, se je kaj kmalu razširila novica o njih bogastvu na medvedih, kitih in ostalih zverinah, ki dajejo dobro meso, mnogo masti, predvsem pa dragocene kože. Ker so bili otoki brez gospodarja, so prihajali semkaj na lov lovci različnih narodnosti, Norvežani, Danci, Islandci, Holandci itd. Zaradi požrešnosti in »fovšije so se večkrat med seboj stepli. V zalivu Magdalena se je enkrat vršila pravcata bitka. Padle lovce so na licu mesta za silo zagrebli. odnosno pokrili s kamenjem in še danes se vidijo grobovi in razmetane kosti. Pač žalosten dokument človeške požrešnosti in nenasitnosti. V zaliv se izliva več ledenikov in na enega izmed teh smo se tudi povzpeli. Ta ledenik se imenuje »Gully«. Kaj dobro so mi prišle »goj-zerce-, ki sem jih zapokal v Ljubljani. Škoda, da sin o Imeli na razpolago samo 3 ure, drugače bi se povzpeli na enega izmed vrhov.
Ker smo dospeli do polarnega ledu 10 ur kasneje, kakor je bilo prvotno rečeno, ni bilo časa. da bi se ustavili tu v »Kraljevem zalivu«, kjer se nahaja pn.mogokop in Zeppelinov hangar. Ladja jc nato zaokrenila v zaliv »Tempek, imenovan pn gori. ki se kakor tempel vzdiguje nad zalivom. Ker pa Je bilo v zalivu preveč »Treibeisat, to so ledene plošče, ki plavajo po morski površini, in morje precej razburkano, ni nas hotel kapitan izkrcati. Bal se je, da bi se ne pripetila kakšna ne-
sreča pri toliki množini ljudi. Tudi Zeleni- zaliv smo si gledali le iz ladje ven, kjer se tudi nahaja premogokop in oddajna rndio-postaj.i.
Proli jutru v sredo 20. avgusta smo prispeli s Spitzbergov zopet k norveški obali. Ker je vladala nad morjem gosta megla, ni mogla ladja takoj pristati v zalivu Hortiviken. Iz lega zaliva se navadno vzpenjajo turisti na vrh Nordkapa. Šele' proti 11 je solnce razpršilo meglo in ne daleč pred nami se je dvigni iznad morske površine sloviti nos severnega rtiča. Visok je 807 ni in ga sestavljajo skale iz kristalinskih skrilavcev. Po enourni hoji po precej zložni stezi smo prispeli na vrh, kjer se nam je nudil nad vse krasen razgled. Pred nami širno severno nn rje, za nami in okoli nas strme gole skale brez najmanjšega drevesca. Prav za prav Nordkap ni najsevernejša točka kontinentalne Evrope, ker leži na otoku Magero. Najsevernejši rt Evrope jc pololok Nordkvn, ki leži kakih 5 dolžinskih stopinj vzhodnejše od Nordkapa. Ker pa je olok Magerii ločen od kontinenta le po ozkem prelivu, in ker leži Nordkap za celo stopinjo geografske širine severnejše od Nordkyna. smatrajo Nordkap kot najsevernejšo tečko Evrope.
Popoldne je ladija krenila v smer proti Hammerfestu. Na potu tja smo pluli mimo tnko zvanega »Ptičjega brega — Vogelbergac. To je 753 m visok hrib na otoku Hjehns3, ki strmo pada v morje. V stenah in razpokah lega stopičnstegn hriba gnezdijo tisoči galebov in drugih morskih ptic. Ko vozi ladja mimo, prestrašijo te ptice s par topovskimi streli in s tuljenjem sirene. Ker so ptice bele, izgleda, kakor da bi frfotale no zraku ogromne snežinke.
Proti večeru prispeli smo v Haminerlest. To je najsevernejše mesto na vsem svetu. Leži na 70" -10' severne širine in šteje le okrog 3600 prebivalcev. Glavni izvozni produkti so zopet ribe in kože severnih medvedov ter morskih psov. Vse hiše so iz lesa in povsod prevladuje duh po ribali. V bližini Hammerfesta na polotoku Fuglnaes« je znamenit lako zvani meridianski steber, to je bronasti globus na granitnem podstavku. Postavila ga je geodelska-astronomska komisija, ki so jo sestavljali norveški, švedski in ruski učenjaki, ko so dokončali merjenje inericianskega loka 25° 20' od revernega ledenega morja do Donave.
Ladja je nato krenila proti jugu z namenom, da nas popelje še v nekatere fjorde in končno zopet v Hamburg. Najprej sn:o si ogledali Troll-Ijord na Lototskih otokih, eden najznamenitejših severnih fjordov. Severni fjordi se razlikujejo od južnih po leni, da njihove strani niso tako kompaktne in masivne in tudi ne lako visoke kakor pri južnih. Stranske stene sestavljajo strmi in špi-časti stožci ter ruzsekani grebeni. So tudi bolj ozki in divje romantični. Troll-tjord leži ob prelivu Raftsund, ki ga imenujejo zaradi njegove divjo romantiko tudi zlodejev preliv.
Od južnih fjordov smo si ogledali dva iu sicer Stor-fjord in Sogne-fjord. Šo eno karakteristiko imajo južni fjordi. namreč množico prekrasnih in visokih vorlopadov. Takih vodopadov knkor so naš Pcričnik, Nadiža v Planici ali tudi Savica, srrčaš tu vsakih sto korakov. Najlepši izmed vseli je skupina sedmerih vodopadov, ki jih imenujejo »sedmere seslre*.. Norvežani se kaj radi ponašajo z izrazom sestra. Blizu Lolotov se vi s ti
zaporedoma sedem vrhov, ki jih imenujejo tudi sedmere sestre in na Spitzbergih se vrsti blizu zaliva Magdalena zaporedoma sedem ledenikov, ki jih zopet imnujejo sedmere sestre. V Stor-fjordu sta dvn vodopada, velika kot naša Savica in jima pravijo sestra in bral. Vodopadi so najlepši spomladi, ko se sneg in ledeniki topijo.
Fjordi niso majhne zajede v kopno, ampak zelo dolgi in vijugasti ter z nešteto stranskimi fjordiči. Največji in najdaljši je Sogne-fjord. dolg 187 km. Če bi šteli vse njegove stranske fjorde, bi njegova dolžina znašala še enkrat toliko. Brzo-vlak bi prispel na konec po dveh in en četrt urah, ladja rabi sedem ur. Fjordi se navadno končujejo z reko, ki se strmo spušča z okolnega anifi-teatra v morje. Na vrhu pa so širne planote pokrite s snegom in ledom. Na koncu in na vrhu fjordov so navadno hoteli, ki so sicer zelo udobni ampak zelo dragi.
Zvečer 25. avgusta je ladja definitivno krenila nn jug in smo po 46 urni vožnji končno srečno prispeli nazaj v Hamburg. Vse kar smo videli, bilo , je divje in resno, kraji malo obljudeni in borba za vsakdanji kruh težavna. Trpljenje spremlja Norvežana pri vsakem njegovem delu, pa naj bo ribič, lovec ali kmet. Vse to ga napravi resnega in v neprllikah odpornega. Zato slovijo Norvežani kot hraber, skromen in pošten narod. Spomnimo se le slavnih Vikingov, ki so baje strahovali celo ob naši dalmatinski obali in ki so baje prispeli preko lelanda, Grenlandije in Labradorja pred Kolumbom v Ameriko in na moderne raziskovalce kakor sta bila Amundseu in Nanseu.
Clron 10
««»2 л
A. Čehovi i
V
Cevl$ar in
Bil je Sveti večer. Marja je že davno smrčala na peči. Ves petrolej v svetiljki jc pogorel, toda Fedor Nilov je še vedno sedel pri delu. Že davno bi bil rad ponehal z delom ter šel ven na ulico. A naročnik iz Zvonarske ulice, ki mu je bil pred dvema tednoma naroČil škornje, se jc včeraj zglasil pri njem, se kregal in na vsak način hotel, da bi bili škornji gotovi že zdaj pred zornico,
»O ti prokleto življenje!« je godrnjal Fedor med delom. »Ljudje so žc davno šli spat ali pa obhajajo praznik. Samo jaz moram tu čepeti in šivati kakor prav izvrženec, pa še vrag vedi za koga ...«
Bal se je, da ga ne bi nenadoma premagal spanec. Zato je izpod mize venomer vlekel steklenico in jo dvigal k ustom. Po vsakem ooSirku je zmajal z glavo in glasno govoril:
»Kje pa je pravica, lepo vas prosim? Le povejte mi, zakaj imajo vsi moji naročniki že praznik, jaz pa moram zanje naprej delati? Samo zato, ker imajo oni denar, jaz sem pu berač?«
Sovražil je vse naročnike in pred vsem onega, ki je stanoval v Zvonarski ulici. To je bil gospod mrke zunanjosti, dolgih las, rumenega lica z velikimi modrimi očali in zamolklim glasom. Imel jc tako čudno nemško i mg, ga ni bilo mogoče izgovoriti. Živ krst mlnda ni vedel, kam sp#cU, in s čim.-se peča. Kft je prišel Fedor k njemu -pred dvema tednoma po mero, je sedel naročnik na tleh in nekaj tolkel v stopi. Predno mu je utegnil Fedor voščili dober dan, se je snov v stopi nenadno vnela. Živ, rdeč plamen je švignil v zrak, zasmrdelo je po žveplu in osmojenem perju. Gost rožnat dim jc poplavil vso sobo. Fedor je moral najmanj petkrat kihniti. Ko se je potem vračal domov, je nntihsm mislil: »Pošten kristjan se žc ne bi lotil takih stvari. Ko je bila steklenica prazna, je spustil Fedor škornje na mizo in postal zamišljen. Podprl je s pestjo težko glavo in pričel ugibati o lastni revščini, obupnem, težkem življenju. Spomnil se je nato bogatašev, njih visokih hiš, kočij in stotakov ... Ne bi bilo napačno, če bi se razvalile bogatašem, da bi jih vrag, njih hiše, crknili konji, se ogulili njih kožulii in sobolje kučme! Kako lepo bi bilo, čc bi se polagoma prelevili bogataši v berače in ne bi imeli ničesar za pod zobe, med tem ko bi postal reven čevljar bogataš, da bi sam na sveti večer lahko ozmerjal revnega čevljarja.
Zatopljen v le sanje se je Fedor nenadno spomnil svojega dela in odprl oči. »Glej ga nol« je pomislil, ko je ogledal škornje. »Čemu pa sedim še vedno tu? Saj sem že davno gotov z delom. Treba bo škornje nesti naročniku!
Zavil je obutev v rdečo ruto, sc oblekel in šel ven. Zunaj je padal droben, suh sneg in zbadal lica kakor s šivankami. Na ulici je bilo mrzlo, polzko in temno. Plinske lučke so klavrno gorele. Iz neznanega vzroka je vsa tako smrdelo po petroleju, da je pričel Fedor hrkali in kašljati. Bogataši so sc vozili sera pa tja po ulici, in vsak bogataš je držal v rokah lepo gnjat pa veliko pellitrsko steklenico žganja. Bogate gospodične so gledale Fedorja iz kočij ln sani, mu kazale jezike in se glasne smejale pa kričale: »Berač! Berač!«
Študentje, trgovci, častniki in generali so korakali za Fedorjem in ga dražili: »Motovilo pijano! Čevljar! Smolar! Še ponoči dreto vleče, ko spi! Berači«
To je bila huda zamera, a Fedor je ostal tih ln samo pljuval od jeze. A naposled je srečal Kuzjmo Lebedkina, lastnika čevljarske delavnice, kjer je bilo zapisano na izvesku: »Strokovnjak iz Varšave,« čeprav ni videl ta Kuzjma nikoli Poljske. Bahaško jc zaklica! Fedorju: »Oženil sem bogato dekle, imam zdaj »e£ pomočnikov, ti si pa berač, vedno si lačen.« Fedor tega ni mogel prenesti in jc atekel za sovražnikom. Podil se je za njim tako dolgo, dokler ni dospel v Zvonarsko ulico.
Njegov odjemalec je stanoval v četrti hiši od ogla, in sicer v gorenjem nadstropju. Pol k njemu je vodila skozi dolgo temno dvorišče Ift potem navzgor po jako visokih, polzkih, majavih stopnicah. Ko je stopil Fedor v sobo,
peklenšček
je odjemalec zopet sedel prav tako kakor pred dvema tednoma na tleh in nekaj tolkel v stopi.
»Naročene škornje sem prinesel, vaše visoko blagorodje!« je mrko rekel Fedor.
Naročnik je vstal in molče pričel meriti škornje. Fedor, ki mu je hotel pomagali, jc pokleknil na eno kolcnc^ mu sezul stari čevelj a takoj zopet planil na noge in v grozi stopil korak nazaj proti vratom. Naročnik je imel namesto noge konjsko kopito.
» Oha! « je pomislil Fedor. »Tako je torej ta stvar!« Moral bi se zdaj seveda takoj prekrižati in potem vse pustiti ter pobegniti po stopnicah navzdol. A v istem trenutku se je zmislil, da jc srečal peklenščka prvič in najbrž tudi zadnjič v življenju. Res bi bilo neumno, če ne bi poskusil izkoristiti lepe prilike. Fedor se .je premagal in sklenil, da bo le poskusil srečo. Skril je roke za hrbet, da se ne bi prekrižal, spoštljivo pokašljal in pričel:
»Pravijo, da ni na svetu ničesar ostud-nejšega in gršega od peklenščka, toda po mojih nazorih, vaše visoko blagorodje, ni nihče tako izobražen kakor peklenščki. Sicer ima hudič, oprostite, kopita in tudi rep mu zadaj binglja, a kaj za to, če je vendar pametnejši kakor vsak študent.«
To so prave besede, : jc rekel počašien naročnik. -'• Kaj takega res rad slišim. Hvala lepa, čevljar! No, kaj pa bi rad?«
ln čevljar mu jc nemudoma pričel tožiti svoje nadloge. Od kraja je povedal, da je že od mladih nog zavidal bogate. Vedno mu je bilo hudo, da ne stanujejo vsi ljudje enako po velikih hišah in nimajo lepih konj. Zakaj mora biti on reven? To je vprašanje! V čem je slabši od Kuzme Lebednika iz Varšave, ki ima lastno hišo in ženo v klobuku? Čc ima Fedor enak nos, enake roke, noge, glavo in hrbet kakor vsi bogalaši, zakaj mora potem delati, dočim uživajo drugi življenje? Zakaj ima za ženo Marjo namesto gospe, ki bi dišala po dragih vonjavah? Ko zahaja na dom k bogatim naročnikom, ima večkrat priliko videti lepe gospodične, a nobena se ne zmeni zanj. Kvečjemu se včasih smejejo in šepečejo druga drugi: »Poglej no, kakšen rdeč nos ima la čevljar!« Sicer jc Marja pridna, dobra, delavna ženska, a nima nobene izobrazbe. Ima presneto težko pest in ga hudo premikasti. Čc pa naleti, da govori v njeni navzočnosti o politiki in drugih visokih stvareh, mora vedno poseči vmes in potem kvasi same bedarije.
»No, pa kaj bi rad?« ga je prekinil odjemalec.
•^Vaše visokoblagorodje, milostivi gospod Hudič, lepo vas prosim: bodite tako prijazni in me naredite bogataša!«
Dobro. Ampak za to mi seveda moraš prodati svojo dušo! Pojdi sem in dokler še niso zapcii petelini, mi zapiši na tej poli, da mi hočeš dati v oblasl svojo dušo.«
»Vaše visokoblagorodje!« je vljudno rekel Fedor. »Ko ste prišli naročit škornje, nisem od vas zahteval denarja vnaprej. Vedno moramo poprej izvršili naročilo in šele potem zahtevati plačilo. «
»No dobro!« je pristal odjemalec.
2iv plamen je nenadno švignil iz stope,
sobo jc poplavil gost, rožnat dim, in zasmrdelo
je po osmojenem perju in žveplu. Ko se je dim razpršil, si je Fedor drgnil oči in videl, da ni več čevljar Fedor, temveč neki popolnoma drug človek. Oblečen je bil v spodobno suknjo z verižico za uro preko telovnika iu v novih hlačah. Sedel je pri veliki mizi v mehkem naslanjaču. Dva lakaja sta mu prinašala jedi, se nizko priklanjala in govorila: »Dober tek želiva, vaše visokoblagorodje!- O ti, bogatija li! Lakaja sta mu prinesla velik kos bravinske pečenke in skledo s slanimi kumarami. Nato sta postavila na mizo ponev s pečeno gosjo in malo pozneje še kuhano svinjino s hrenom. Kako je vse to bilo spodobno in gosposkol Fedor je pridno jedel, in ko se je lotil nove jedi, je redno popil kozarec sijajnega žganja kot da bi res bil kak general ali grof. Čim je pospravil svinjino, so mu prinesli ajdovo kašo z gosjo mastjo, potem jajčnik s slanino in nazadnje pražena jetra. Jedel je in bil vedno bolj navdušen. No, kaj bi še? Prinesli so še z zeleno čebulo nadevano testenico in parjeno celo ue-po s kislim kvasom (pijačo), »Res ne vem, da gospoda ne poči, če lako je!« je ugibal Fedor. Naposled so prinesli še velik loncc medu. Po obedu se je prikazal hudič z modrimi očali, se nizko priklonil in vprašal:
»Ali ste bili zadovoljni z obedom, Fedor Pantclejič?«
A Fedor ni bil v stanju izgovoriti ne ene besede: tako je postal težak po obedu. Pre-objedel se je. Ta občutek je bil neprijeten. Poiskal je razvedrila v tem, da je pričel ogledovati čevelj na svoji levi nogi.
»Za take čevlje sem računal najmanj sedem rubljev in pol. Kateri čevljar jih je naredil?« je vprašal.
»Kuzma Lebedkin,« je odgovoril lakaj.
»Pokličite ga, bedaka!«
Kmalu se je prikazal Kuzma Lebedkin iz Varšave. Spoštljivo je obstal pri vratih in vprašal: »Kaj velite, vaše visokoblagorodje?«
• Molči!« se je zadri Fedor in butnil z nogo ob tla. »Nič ne žlobudraj in ne pozabi, da si samo čevljar! Bedak! Pokvaril si čevlje! Pretepel te bom kakor črno živino! Po kaj si prišel?«
»Po denar, prosim.«
Kakšen denar? Poberi se! V soboto pridi! Hola, sluga, prisoli mu brco!«
A Fedor se je takoj spomnil, kako so njega samega poprej zmerjali naročniki, in postalo mu je težko pri srcu. Poiskal je razvedrila v tem, da je iz žepa privlekel rejeno listnico in pričel šteti svoj denar. Imel je veliko denarja, a si ga je želel še več. Bes z modrimi očali mu jo> prinesel drugo, še debelejšo listnico, a Fedor si je želel zopet več. Čim dalje je računal, tem nezadoveljnejši je postajal.
Zvečer jc dolgo pil sladek čaj in jedel sam lect. A ponoči je nemirno ležal na mehki pu-•hasti blazini, se premetaval po pernicah in na noben način ni mogel zaspati. Postal je plašen »Veliko denarja imam,« je govoril lakaju, »bo jim se, da ne bi prišli tatovi. Prižgi no sveč ) in pojdi pogledat!«
Na ta način vso noč ni mogel zaspati in venomer je skakal iz postelje, da bi videl, ili niso vlomili v njegovo skrinja za denar? Ob svitu je vstal, da bi šel v cerkev k zornici. V cerkvi so vsi enaki, reveži in bogataši. Ko je bil Fedor še reven, je molil v cerkvi tako: »Odpusti mi, grešniku, o Gospod!« Islo je govoril tudi zdaj, ko je postal bogat. Kje pa je iu kaj razlike? In po smrti ne bodo zakopali bogateg; Fedorja v noben-v zlato ali dragulje, temveč v isto črno prst kakor slehernega reveža. Tudi v peklu bo gorel Fedor v istem ognju kakor vsi navadni čevljarji. To se mu je zdela huda zamera. Razen tega je bil život kakor svinčen od obeda. Namesto molitve so mu hodile po glavi različne misli o denarju v skrinji, tatovih in lastni prodani pogubljeni duši.
Prišel je iz cerkve prav slabe volje. Hotel jc odpoditi težke misli ln zato je pričel na vso moč peti, kakor je vedno delal poprej. A čim se jo razlegla njegova pesem, je žc pritekel stražnik, ga po vojaško pozdravil in rekel: »Gospod, ne gre, da bi se drli spodobni ljudje na cesti! Saj niste čevljar!«
Fedor se je naslonil ob plot in pričel ugibati, kje bi si poiskal razvedrila?
Hola, gospod! mu je zaklical hišnik. »Nikar tako ne podpirajto plolu, umazali bosi« svoj kožuh!«
Fedor je šel v trgovino, kupil najboljšo harmoniko, odkorakal z njo po ulici in pričel igrati. Vsi, ki so šli mimo, so se za njim огл rali in se smejali.
»No, ta tudi hoče bili gospod!« so ga dražili izvoščki. »Obnaša se kakor prav čevljar!«
»Spodobna gospoda nc sme lako razgrajati!« mu je rekel stražnik. »Kar v kmečka krčmo pojdite, če ste potrebni te zabavcU
»Gospod, dajle kaj za vbogajme!« so vpili berači in obkolili Fedorja od vseh slrani. »Usmilite se!«
Poprej, ko je bil Fedor čevljar, se ni zmenil zanj noben berač, u zdaj so postali prav nadležni.
Doma mu je pripeljal peklenšček naproti visoko, obilno gospo v rdečem krilu in zeleni kočemajki ler rekel, da je to njegova nova soproga.
Fedor je hotel bili prijazen in že dvignil roko, da bi jo lopnil po hrblu, a gospa mu je razkačena rekla: »Kmctavs! Surovež! Nobenega nastopa nimaš! Če me imaš rad, roko mi poljubi, a tepel me ne boš!«
»O, ti, nesrečno življenje!« je pomislil Fedor. -Rad bi vedel, kaj imajo boljši ljudje od vsega tega! Ne smejo prepevali, niti igrali na harmoniko ali se malo pošalili z ženo ... Phul«
Čim se je vsedel z gospo za čajno mizo, je žc prišel peklenšček z modrimi očali in rekel:
»No, Fedor .Panlelcjič, jaz sem storil vse, kar sem bil obljubil. Podpišite zdaj ta papir in se potrudite z menoj. Zdaj že vesle, kako živijo bogalaši. Dovolj zabava sle imeli!
Zagrabil je Fedorja in ga odvlekel naravnost v pekel. Od vseh strani so prifrčali hudiči in se drli: »Govedo! Osel! Bedak!«
V peklu je tako hudo smrdelo po petroleju, da je zapiralo sapo.
Nenadno je vse izginilo. Fedor jc odprl o.*' in zagledal svojo mizo, škornje in malo petio-lejsko brljivko. Steklo na svetiljki je bilo črno od saj, in droben plamenček na stenju jc dv,$al toliko smrdljivega dima kakor tovarniški dimnik. Naročnik z modrimi očali jc stal poleg in jezno kričal:
Govedo! Osel! Bedak! Jaz tc bom učil kozjih molitvic, slepar! Pred dvemi tc.lili sem ti naročil škornje, a še vedno niso gotovi! Nikar ne misli, da imam preveč prostega casn. da bi k tebi romal po škornje petkrat na dan! Živina! Slepar!«
Fedor je stresel glavo in se lolil tlela. Naročnik sc je še dolgo kregal in mu grozil. Ko sc je naposled pomiril, ga je Fedor mrko vpraša!: »Povejte, kateri poklic ima'.e, gospod?'
Umetni ogfc.aj izdelujem in rakete. Ognjto
sem.«
Zazvonili so k zornici. Fedor je končal škornje, jih izročil naročniku, prejel denar in šel v cerkev.
Po ulici so se podile sem in tja kočije in sani z bogatimi medvedjimi odejami. Po hodniku so korakali s preprostim ljudstvom vred trgovci, gospe in častniki... A Fedor ni bil več zavisten in nič ni godrnjal na usodo. Zdelo se mu je zdaj, da imajo bogataši in reveži eno in isto življenjsko pot. Kaj za to, če sc vozijo eni v kočiji? Drugi pa zalo lahko pojejo na Ve« glas ali igrajo na harmoniko. V splošnem pa je vsem namenjen isli konec, tesen grob na po« kopališču. Fedor jc uvidel, da ni na svetu nI« česar, kar bi bilo vredno tudi najmanjšega drobca človeške duše in kupčije s peklenščkom.

SREČEN SLUČAJ
in Rešeni bodete vseh skrbi! — Podvizajte se z nakupom
Dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu
IN TO ŠE DANES!
ŽREBANJE: 1. MAJA 1932
■ j
Kljub težkim gospodarskim razmeram si morete zagotoviti ta srečen slučaj, ker nabava teh srečk zahteva zelo majhno vlogo, ogromni dobitki pa opravičijo vsako žrtev!
2 po	Din	2,боо.ооо'-
2 po	Din	боо.ооо'-
lo po	Din	loo.ooo'
loo po	Din	lo.ooo*
Din 5,000.000'— Din l,ooo.ooo'— Din l,ooo.ooo'— Din l,ooo.ooo—
Vsi dobitki v skupni vrednosti: 8 MILIJONOV DINARJEV CENE SREČK:
Cela 100 dinarjev - polovica 50 dinarjev -- četrt 25 dinarjev SREČKE PRODAJAJO:
Vse kolekture, denarni zavodi, rimsko-katoliški župni uradi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd.
Glavni dobitek Najmanjši
dobite
Din 5,ooo.ooo'--k Din lo.ooo'--
GLAVNA UPRAVA:
BEOGRAD: Ulica Jovana Ristića štev. 20 PODRUŽNICA:
ZAGREB: Trg Kralja Aleksandra štev. 8
Danilo Gorinšek:
SVETONOČNA RADOST
Nocoj tako je svetla nor, srce bi kar molilo; obilo sreče božje je kot d sanjah zaslutilo ...
Nocoj tako je svetla noč, je kot povzdigovanje; srce bedi in vendarle prelepo sanja sanje...
Tako je svetiti — kakor du nov dan zasijal je ... In srce čuti, da nocoj /lofi sina nam poslal je.
Zdravko Ocvirk:
Tiho, otroci . . .
»Tiho, otroci, Jezušček spi, mati Marija v rokuli ga drži in sveti Jožef nad njima bedi.
Glejte, kako je reven otrok,
prav nič ne pozna se mu, da je on Bog,
svetemu Jožefu gre skdraj na jok.. .<
»Mamica, prav lepo prosimo vas, recite jim, da so Idhko pri nas,
v	hlevu gotovo zelo jim je mraz.«
3Dobro, otroci, zdaj k polnočnici grem,
vi	pa kar pridni bodite med tem, morda nocoj še pridejo sem...«
Vencealav Winkler:
Božični otrok
J. v.
Ta pravljica je že stara. Bog ve, kdaj in kje se je zgodila.
Bilo je pa tako.
Sveti večer je legel na svet. V koči pod hribom se je rodil otrok in rojenice so prišle iz gozda in so zaplesale okoli njega.
»Velik bo, mogočen bo, junak bo« je rekla prva.
»Ljudje bodo šli za njim in ljubili ga bodo.« se je nasmejala druga.
Spomenike mu bodo zidali in slavili bodo« je potrdila tretja.
Pa so odšle.
g«
J. V.:
Jezušček z zlomljeno ročico
»Mama, kdaj vendar že pride Janko?«
»Ne bodi siten! Bo že prišel; zvečer. Pojdi se sankat in ne delaj mi ves dan tu v hiši napotjel«
A kdo se bo danes sankal, danes, ko bomo jaslice delali? Tonček tako nestrpno pričakuje Janka, ki je šel v mesto, da kupi nove, lepe jaselce. Milka in Anica že ves dan pripravljata, brišeta in pometata tam v kotu, kamor bodo postavili jeselce. Tonček že ves dan premetava in suši na peči mah. Mama ima tudi veliko dela, potice peče, sladke potice...
Slednjič le pričakajo Janka. Pozno, pozno ]e prišel, že luč so imeli v hiši. Tončku se zdi, da ga je moral čakati vsaj pol večnosti.
»Janko, kje imaš jeselce? Brž jih pokaži!«
»Počasi, dečko, počasi...« ga je zavrnil Janko in počasi razvijal zavoj.
»Jooooj. kako lepe so! Ovčke čisto bele in še mladičke imajo, majčkene jagenčke. In pastirji! Kakšne čudne klobuke imajo. Hu, hu, hu, ta črnuh je pa gotovo Boltežar... Jeeej. to sta pa Marija in Jožef, to pa Jezušček, joj, kako lep Jezušček ...« Tonček ga drži v rokah, oči mu žare, kar boža ga...
Cef...
Jezušček mu je padel iz rok ...
Jezušček, ubogi Jezušček in — ubogi Tonček...
Tonček zajoka.
»Ti, ti! Jaz ti bom pokazala. Ves dan mi ne da miru in zdaj nam še to napravi «
Mama je huda, strašno huda na Tončka. Janko pobere Jezuščka, — roka mu je bila odletela, ročica, bela ročica — Jezuščku ...
Da se mi takoj pobereš spat, zdaj je pa že zadosti tvojih nerodnosti!«
Nič, prav nič ne pomaga. Jezušček ima zlomljeno ročico, mama je huda Tonček mora spat. O zdaj spat. ko bodo drugi jeselce delali... Samemu sebi se Tonček smili Ne bo smel gledati belih ovčic ne veselih pastircev, ne Jezuščka, pa saj je Jezušček še večji revček kot Tonček, zlomljeno ročico ima ...
»Tako. Zdaj pa bodi v postelji toliko časa da vse naredimo, prej ne boš prišel pogledat!«
O kako se v tem trenutku zdi Tončku mama neusmiljena, trda. krivična. Še gledati ne pusti. Tonček joka joka ... Posluša, poje... On pa mora hiti v temni sobici sam ... Nekje od daleč sliši veselo zvonenje evetonočnih zvonov, morda prav zdaj prihaja Jezušček iz nebes ...
Pa se spet spomni onega Jezuščka z od-lomlieno ročico Joj kaj bo rekel Jezušček? Tonček joka. joka na glns čaka nestrpno da ga prinejo poklicat. Tako neskončno dolgo se mu zdi...
Nazadnje se vendarle orlpro vrata in mama ga pokliče. Zdaj ni mama več huda. O kar poskočil je. nehal jokati in stekel k ja-selcam.
Tnko leno so vse naredili Najprej po gledn Jezuščka kako mu je O saj nimq več zlomljene ročice, prav tak leži v jaslicah kol je bil prej. Gotovo mu je Janko popravil zlomlieno ročico.
»Prosi zdaj Jezuščka odpuščanja in mu obljubi, da boš odslej priden da me boš ubogal, sicer te Jezušček no bo imel rade pravi mnma.
Tonček ne more izgovoriti nobene besede Jezučku Ozre se nanj s proseči m i očmi in zdi se mu da se mu je Jezušček v tem trenutku nasmehnil in prav tisto ročico katero mu je prej Tonček odlomil, prav tisto ročico je stegnil proti njemu.
Tonček je srečen, presrečen
Tisti večer je bil pa tak, cla se je celo Bog sprehajal po zemlji. Pa je prišel l dvema angeloma mimo koče, razveselil se je novorojenčka poljubil ga na čelo in rekel:
»Hudo je na svetu.«
Pretekla so leta.
Iz otroka je dorastel fant Dobrih dni ni videl na tem svetu. Ce se je nasmehnil, so zakričali nad njim da se norčuje iz ljudi. Ce je zapel, so dejali, da je veseljak. Služil je pri trdih kmetih. Pastiroval je po najbolj pustih pašnikih. Bil je kajžar. Kajžarji so pastirji in niso za ta svet. Nazadnje je umrl. Pokopali so ga in pozabili so nanj.
Ampak to je nekaj čisto vsakdanjega, vse polno je kajžarjev in beraškib pastirjev, ki radi umrejo. Pravljica se pa šele zdaj začne.
Tisti pastirček je postal angel. Bog ga je poljubil ko je prišel na svet nikoli ni grošil. tudi umrl je mirno in veselo. Postal je angel in hodil je z Jezusom po svetu. Velikokrat sta prebredla svet. največkrat pa na sveti večer.
»Takrat je tako lepo!« je vzklikal angelček.
Odkar so ljudje hudobni ni več na svetu lepo. Poprej je bil Jezus čudno domač hodil je med ljudmi poznali so ga kot brata in smejali so se mu ko jih je prišel obiskal. Sedel je za mizo in je govoril govoril Tako lepo je govoril da so se kolena nehote upo-gnila in so pokleknili in kleče poslušali do konca Odkar je pa ljudi zmešalo zlato ni več tako. Jezus bodi tih in samoten po poljih, včasih se približa vasem posebno takole na večer ko ea skriva mrak tudi v kako hišo stopi toda. če vidi da ga začudeno in neprijazno pogledajo se samo grenko nasmehne in izgine. Tisti angelček božični otrok hodi pa vodno z njim V naročju nosi šopek rož belih rož Vedno so smehlja Par kornkov za Jezusom bodi včasih se ea -drži tudi za plašč.
Tnko je bilo tudi takrat, ko sta prišla v samotno sorsko vas Burja je dvigala pršič in ga vrtinčila v vihravih oblakih l<i so razsipali popotnikoma v obraz. Šumelo je rezko in ostro rezalo v oči Jezus je že dosti pretrpel ni se zmenil za sneg in burjo. Božični olrok je bil pa slaboten Nekaj oasa se je smejal in se igral z zameti skakal čez nje. nazadnje se je pa utrudil Obstal je sredi ceste in ni mogel dalje Pritajeno je zajokal Jezus sa je slišal in se je obrnil dn bi ga pomikal Toda božični otrok je bil nagajiv Komaj ie ugledal Jezusov obraz je bil tnkoj dober. Padel je v sne!? in sc skril za zamet.
»Me ni nie ni!« je noredno zaklical.
Jezus so je zresnil in je odšel.
Božični otrok je še nekaj časa pogledoval izza znmeta. polem so je prestrašil.
Jezusa ni bilo nikjer. Ali je zavil na kako drugo pot. ali je tako hitro šel? Samo se je bal.
Takrat je bil Jezus že daleč daleč...
Stari drvar Martenc se je vračal tisto noč s Hrvaškega. Gazil jo sneg in premišljeval, če je sveti večer ali ga ni. Zaslužil ni dosti. Bal se ie, če bodo doma žalostni. Upehan se
je ustavil na križišču pred vasjo, pa se je nekaj zasvetilo pred njim. Majhen, belo-oblečen otrok s čudno svetlim obrazom in z rožami v naročju, je stal v snegu in trepetajo izpraševal:
»Ali ste videli kje Jezusa?«
»Jezusa?« jo osupnil drvar in ni vedel, kaj bi rekel.
>Niste ga videli? Joj!« je zaklical otrok in odhitel po cesti, kakor bi plaval. Hitro je izginil.
Drvar Martene ni vedel, kdaj je prišel domov.
Tisti božični otrok še do danes ni našel Jezusa. Vsako leto na sveti večer teka po zemlji in ga išče. Sredi križpotja ustavlja ljudi, včasih potrka ludi na samotne koče. S trepetajočim glasom izprašujejo:
»Ali ste kaj videli Jezusa?«
Ljudje začudenj odkimavajo in otrok joka.
Dolgo je že, odkar ni bilo Jezusa pri nas.
Zdravko Ocvirk:
Božična
Sredi tihe polnoči, Dele božje se rodi, da bi radi nas trpelo, naše grehe nase vzelo.
V jaselcoh leži olrolc, ki je radi nas ubog, da bi nam bil pot. v življenje, našim dušam v odrešenje.
lil zato smo danes vsi v cerkev k jaselcam prišli, da se bomo zahvalili k Tebi, Jezušček, molili.
Jezušček joka
Jezuščelc joka, Jezušček joka v jaslicah revnih na slamici... Mati Marija rahlo ga ziblje, angelci pesmi mu sladke pojo, da Dete božje zaspančkalo bo. -.4 Jezušček joka, Jezušček joka Jezušček gleda r prihodnje dni. Jezuščelc čuti vse grehe ljudi, Jezušček mali za nas že trpi.
Bratci, sestrice,
k jaslicam svetim nocoj pohitinib, Detecu srca pokorna nesimo, s tihim kesanjem ga potolažimo; da bo zaspalo,
da se ne bo več žalostilo, jokalo..
Oroslava:
Janezhovi božični prazniki
V tisti veliki, sajasti tovarni, katere dimnik je tako visok, da sega skoraj do samih zvezd, je delal do nedavnega Janezkov očka. Mnogo let je že gonil dan za dnem mesec za mesecem enega tistih velikih, šklepetajočih strojev, v katerih brnečem ropotu so se tresla stekla v visokih tovarniških oknih. Sedaj stroji ne brne več. »Ni dela!« je rekel neki dan tovarnar. Kot bi odrezal je utihnila brneča pesem, globoko sklonjeni so odšli delavci iz tovarne, med njimi tudi Janezkov očka.
Sedaj je bil doma vse dni. Žalostno sklonjen je postopal okoli nevajen brezdelja. V Janezkovi skledici je bil sok vsak dan manj zabeljen in vedno tanjši so bili koščki kruha, ki mu iih je rezala mati tožeč s solzami v očeh: »Ne moreni več, ni denarja...«
In tedaj jo napisal Janezek Jezuščku pismo:
»Ljubi dobri Jezušček! Ko se ob božiču oglasiš pri nas. ni treba prinesti meni no orehov ne jabolk ne slikanic in ne igrač. Namesto vsega tega prinesi mojemu ubogemu očku denarja mnogo denarja!
To te prav lepo prosi in obljublja, da bo vedno priden in ubogljiv
Tvoj Janezek.«
Zulepil je pisemce in ga vrgel v nabiralnik. Drobno srce mu je zadrhtelo v tesnobnem pričakovanju.
Sveti večer se je prismchljal praznično bel. Pri .Janezkovih so imeli jaselce. a svečka ni gorela pri njih. Tudi božičnega drevesca ni bilo in namesto sladkih potic so jedli krompir V peči ni gorel ogenj in očka se ni smehljal. Tudi božičnih pesmi ni prepeval kakor druga leta... Janezek pa je čakal čakal, mislil na Jezuščka in denar ki ga bo Jezušček prinesel nocoj. In je s slastjo jedel neza-beljeni krompir. V svoji zamilljenosti je bil popolnoma pozabil, da jedo drugi nocoj sladko potice...
Mraz je pritiskal čedalje huje, zato so Sli kmalu spat.
Zdaj — zdaj...
Janezek se jo zavil v odejo in drhteč prisluhnil v temo.
Nič. Očka je suho pokašljeval in mama je ihtela v blazine drugago nič. nič Mnogo posla ima Jezušček nocoj: bo že prišel, ko bodo zaspali Saj je še vsako loto prišel in prinesel. kar gn je Janezek prosil v pisemcu. Zmerom jo našol zjutraj v čeveljčkih in na posteljici orehe in jabolku iarače in še toliko lepega. sladkega
Janezek je poslušal. Spanec mu jo zapiral oči. Vedno tišji je bil očetov kašelj, vse bolj jo pojemalo materino ihtenje. Zavladala jr slednjič popolna tišina.
In tedaj — čuj, čuj... Na cesti je tihe zazvončkljalo, začuli so se koraki, skrivnostni koraki in pritajen šepet... Vrata so se odprla. Žarka luč je razsvetlila borno sobo. Roj ungelcev jo priplaval. Pred Janezkovi ml zavzetimi očmi jo kar niigotnlo od njihovih plahutnjočih sinjih, rožnatih in belili halji«. Angeli so se postavili v dve vrsli in sklonili glave. In tedaj se je sredi njih prikazal olrok v beli halji, posuti z zlatimi zvezdami, kodrasto glavo so 11111 obkrožali lesketajo"'i so žarki. Ljubeznivo smehljaje se je približal Janezkovi postelji. V drobni ročici jo imel bel list, Jnnezkovo pismo. Za njim stn stopala dva angela, ki sta držala v naročju polno vrečico.
Jezušček. Jezušček! — jo bolel za klicat i Janezek in planiti iz posteljen, pa se ni moge ganili ne spraviti glasu iz grla.
Medtem se je Jezušček približal postelji, so sklonil in pobral dečkove raztrgano čevlje, ki so hipoma postali zlati. Angel zn Jezušč-kom je odvezai vrečico in nasul v čevlje kup svetlih cekinov. Aj, kako so zveneli, kako žarko so blesteli! Prav tako kakor v Jane.z-k'ove čevlje, jo nasul angel cekine tudi v očetove in materine čevlje. Potem se je Jezušček okrenil in z angeli zapustil sobo. Svetla luč je ugasnila ...
Skozi okno je zabledelo jutro. Janezek se je spomnil nočnega dogodka in drhteč skočil iz postelje. Pograbil je čevlje, toda — o joj! — bili so prav tako raztrgani in prazni kot prej. Pogledal je še v mamino Čevlje, toda tudi v teh ni bilo cekinov. In ludi očkovi Čevlji so bili prazni... Janezek je zadrhtel in solze so mu zameglile oči. Torej ni bilo res kar je videl ponoči. Jezušček ni prinesel cekinov. Mati in oče sta se prebudila in ga začudeno vprašala, kaj išče. Vse težjo jo Janezek požiral solzo, dokler ni slednjič izbruhnil v jok in med solzami izjecljal, da je prosil Jezuščka denarja, in kako mu je ponoči prinesel cekine, sedaj pa jili ni nikjer... Ganjena ga je objela mati in mu dejala: Janezek, ne jokaj! Vso to se ti je sa njalo. veš.c
Sanje...? Ne! Janezek je premišljeval iu ni mogel verjeti. Saj mu je Jezušček vsnKo leto prinesel, kar ga jo prosil v pismu, zakaj hi mu letos ne bil? Bogve, morda ga je pa s čini užalil?
j-Morda!« jo prikimala mama in pristavila: -.Morda je Jezušček zato hud ker si ga prosil samo denarja. Ti bi ga bil moral prositi, naj poskrbi očku dela. ne pa denarja, kajti hrez dela tudi ni denarja. Daj, prosi cm še enkrat 1«
ln je Janezek pokleknil na posteljen, sklenil ročici In z drhtečim glasom ponavljal za mamo:
»Ljubi, ljubi Jezušček. ne hodi hud. ker sem te prosil za denar. Saj ni treba denarja, samo delo preskrbi očku! Ti. ki vso moreš storiti, stori, cla bodo stroji v tisti veliki to varni zopet tekli, da bodo očka in drugi mogli zopet delnti in služIti denar. Ljubi Jezušček. ki si dober in usmiljen, daj. usliši me!«
Tnko je molil Janezek in prosil za očeta Solzo pa so mu še vedno močile lica ...
In je Jezušček prav gotovo slišni njegovi milo prošnjo in io bo ttelišal. Daj Bog. da čimoreil
POPRAVILNICA
aasaaa
HAN CNfl
zn
SE PRIPOROČA:
PISALNE-RAČUNSKE. LUDV. BARAGA
RAZMNOŽEVALNE - STROJE LJUBLJANA BLAGAJNE - GRAMOFONE šelehburgova ulica 6 FOTO- APARATE	tel. 29-80
Vesele, blagoslovljene praznike žele domače tvrdke:
Vesele božične
praznike
že'i in se priporoča nadaljno naklonjenost
kamnoseško in kiparsko pod etje
Franjo Kunovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana
Vesele božične praznike in srečno
NOVO LETO
želi vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem tvrdka
nmcstc & drug
Ltubiiana Dunaisha cista 14
Vsem svojim zavarovancem želi
vesele božične praznike Karitas"
Posmrlninsko zavarovanje „Karitas", Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice.
Tetejon šl. 25-2/, 25-22 Čekovni račun 16.049
Podružnici.: Celje, Maribor
Blagoslovljene božične praznike in srtčno novo leto
ieli i'sem cenjenim odjemalcem tvrdka
F. J. Goričar, Ljubl-ana
Sv. Petra cesta 29
Vesele božične praznike želi
Anton Brecelf
splošno čevljarstvo Ljubljana
Gajeva 2 Vodovodna 5
Vesele božične
praznike želi
i
Jernej Perdan j
splošno čevljarstvo J Ljubljana
Vidovdanska c. 22
Vesele božične praznike tn srečno novo leto želi
Franc Rebernik, pleskarstvo in ličarstvo Liubliana, Komenskega ulica 22 Telefon 3177
Vesele božične praznike in srečno novo leto zeli
Jtttko M. Knvačrč, restavracija Ljubljana, Dunajska cesta S2 nasproti Slad/ona
Vesele božične praznike
in srečno novo leto želi
Modna trgovina /os. Vese/ Prešernova ul. 24
Vesele boiične praznike
m srečno novo leto ieli svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča ie za nadahno naklonjenost
M ARI /A PETAUS
trgovina z meianim hlapom Vrhnika
Blagoslovljene praznike
ler srečno in veselo novo leto želi
Fran F ler in
Iclobučarstvo
Domžale
MILKO SENČAR
(lastnik tvrdke .-I. Senčar in sin) vljudno naznama cen lenemu občinstvu in
dobaviteljem nrevzem nnkupnvalmce jaic tvrdke P. J. K'ejisch v Ptuju. Panonski1 ulica it. 15. katero bi'm v vsakem oziru tud vn prej vodil v do-
sedaninn obsegu m načinu. Priporočajoč se za redne m stalne dobave in ieleč vsem vesele b' i čne praznike Ur srečno novo leto be'eiim z odh 'n m spotlovanjem Milko Senčar, izvoz jajc
Vesele boiične praznike in srečno novo leto ielita vsem cenjenim gostom
Janko tn Pavla Bidnvec
gostilna pri ..Starem Mayr-ju Kranj
Vesele boiične praznike	
in srečno novo	leto ieli
Stanko Kapušin	
speccrija	
	Kranj
Zaloga
ljutomerskih vin
Ljubljana, 1 Volfova ulica 4
želi cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Kmetijsko društvo Velike Lašče
želi vsem članom
vesele božične praznike in srečno novo leto
Obilo blagoslova za božične praznike žele nasledine Celjske tvrdke:
Venete boi čne praznike jn srefnu novo leto tsem spo.i". eem '"tjema cem teli
Matevž Zaaravec, pekovski mojster
Celje, Gosposka ulica
Strojno mizarstvo KAREL GOLOB
CELJE - OABERJE
ieli vesele botitne praznike »n srečno novo letu
Vesele bniitne praznike in sre/no novo leto teli
Ivan Taček, Celje Gosposka ul. 21
prva celjska vama liarvarija in kemična čistilnica
Vesele bo Učne praznike in veselo noro teto vsem svojim cenjenim strankam ieli
Ivan Bizjak, krojaiki mojster
Cehe, Vodnikova ulica
Vesele boiične praznike
»n srečno novo leto ieli
Celjska konfekcija „T I BOR"
Franc Rozman Celje. Kralja Petra cesta 31
Vesele boiične praznike
in srečno novo leto ieli Rafael Sa/mič
trgovina ? urami, ztalnino in optičnimi predmeti
Celje
Vesele hoiične praznike
in srečno novo lelo vsem svojim cenjenim odjemalcem ieli Anton Letnik,
iuvelir in ura r
Celje, Glavni trg
Vesele boiične praznike
in srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem ieli
Esih Matija
mesarski mojster
Celje — Breg
Vesele boiične praznike in srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem ieli Anton Dimec, urar
Celje, Dečkov trg 2.
Vesele boiične praznike
in srečno novo leto vsem svojim cenjenim strankam ieli Anton Oražem,
krojaiki mojster
Celje, Gledališka ul. 9
Vesele boiične praznike
in srečno novo lelo vsem svojim cenjenim odjemalcem želi Anton Zontič
čevljarski mojster
Celje, Gosposka ul. 20
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Celje, Samostanska ul.6
JOSIP KOLAR
čevljarski mojster
Vesele boiične praznike
in srečno novo lelo vsem svojim cenjenim gostom ieli
Мапја Lapornik
gostilna pri mostu
Celje
Breg
Vesele božične praznike
in srečno novo lelo
ieli vsem cenj. gostom in odjemalcem
CELJE
ALOJZIJA SAVODNIK
gostilna in mesarija
Vesele božične praznike tn srečno novo leto
vsem svojim odjemalcem lelila
BRATA ŠUMER
manujakturna trgovina CELJE, Prešernova ul. 15
nasproti numikr. cerkve
in se priporočata za obilni obisk
Vesele in srečne božične praznike in srečno novo leto želita
IVAN in BOGOMIR NARAKS
todavičarja
CELJE — Ložnica pri Žalcu
Vesele božične praznike ieli
F RAN] O DOLŽAN
galanterijsko in stavbno kleparstvo, koncesijoniram vodovodni instalater
Celje, Za Kresijo
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
E. ZDOLŠEK
trgoiina s meianim blagom
SV. JURIJ ob j. ž.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
VALENTIN HLAD1N
manujakturna trgovina Celje, Prešernova ulica
Vesele božične praznike in srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem ieli
FRANJO JURIČ
strojno mizarstvo in zaloga pohištva CELJE— GABERJE it. 14
Vsem svojim cenjenim odjemalcem za izkazano mi naklonienost v l. 1931 se naitopleje zahvaljujem tn voščim vtem vesele
božične praznike in srečno novo leto
Anton Fazarinc
delikatesna in specerijska trgovina
Celje, Kralja Petra c. 20
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Prva Celjska „KRISTAL1JA"
tovarna ogledni in brušenega stekla, popravilo oslepelih ogledal. Stavbeno in umetno steklarstvo
Celje, Prešernova ul. 15
FOTO-PELIKAN
CELJE
želi vsem svojim cenj. strankam vesele božične praznike in veselo novo leto
Karol Loibner, Celje
delikatesa — špecerija
Vesele boiične praznike
in seečno novo leto ieli
Anton Hofbauer
trgovina s usnjem, vsemi čevljarskimi potrebščinami in s pogonskimi jermeni, izdelovanje aktovk, ročnih torbic in raznih potovalnih kovčkov.
Celje, Gosposka 7
ЈА-ЖЖЖЖ-ЖЖЖЖ-ЖЖЖЖ-ЖЖЖЖ-Ж*
A fl SPJk ee A ■ i1 R Ш Ogromna izbera ženskih ročnih del ^^
S M.
H LJUBLJANA, Kongresni trg 7
Ustanovljena 1860

Ogromna izbera ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Za eniirna, jierzijskein kelim preproge volna, blago in vzorci. Za brokat-prtiče zlate čipke, vložki in vsakovrstne vrvice. Preitiskarija, en ti an je, plisiranje, montiranje blazin, torbic itc.

•ЖЖЖЖ«ЖЖЖЖ'ЖЖЖЖ*ЖЖЖЖ

POSLUSA3TE
INGELEN
RADIO APARATOM
U 4 S. Din 6.160-
Ш
Predvaja Vem ga
Kratki, normalni in dolgi valovi. Priključek na elektro-dinamičen
zvočnik. Telefon štev. 30-66
Tone PoElitk, L^bliana, Aleksandrova 5
ay potuje po Jugoslaviji
Tako bi lahko imenovali vse tri knjige Kari Мауа: »V gorah Balkana«, &V deželi Škipe-tarjev«, »Zuti«, ki bodo izšle v letu 1932. Te tri knjige, vsaka po 4 zvezke, v skupnem okrog 2000 stranj, pripovedujejo o zanimivih doživljajih Karla Мауа na Balkanu, predvsem v Južni Srbiji, ko je bila še pod turškim gospodstvom. Vsakega prvega v mesecu izide en zvezek. Cena zvezku 13 Din, kdor pa naroči vse zvezke kot celoleten naročnik vsaj do konca januarja ali pozneje tako, da plača vse nazaj, plača za vseh 12 zvezkov samo 10 obrokov po 13 Din. Kdor hoče dobiti v celo platno vezane knjige vsakega četrt leta eno, vplačuje deset obrokov po 17 Din. Originalne platnice za vse kniige se bodo dobile po 10 Din v začetku januarja. Za vse ostale knjige našega založništva imajo naročniki 25 odstoten popust.
TISKARNA
Naročila sprejema:
S V. C I R I L A V
MARIBORU
Prijetni večeri
tudi v slabih časih:
Vsakdanje skrbi in težave pozabite ob radio-aparatu »Telcfunken«, tem vedno ustrežljivem, vedno dobro razpoloženem družabniku.
Ako Imate dober »Telćft .iken* арлга), ste brez skrbi. 7 tto pazite ia »Tetefunkenr rvevdot
TFJLEFUNKKN 340 e 3 akordiranimi krogi z AVTO-SKALO t. j. z zamenljivimi imeni postaj
ilTELEFUNKEN
NAJSTAREJ8K IZKUŠNJE. NAJMODERNKJ6A KONSTRUKCIJA.
Zastopniki v vseh večjih mestih. Prodaja hrez povijanja con tudi nn 1? mmeOnlh obrokov. Informacije itn Je:
Jugosfovensko Siemens d. d., odd. za Šibko strujo
ZAGREB, Katknjcv prolaz 7; LJUBLJANA, DiuiaJ*kn cesta lb
FR. SEVCIK
ŽIDOVSKA ULICA STEV. 8.
LJUbLJANA. — Tete ion 33—78.
Orožje, municiia, vse lovske potrebščine za šport in obrambo. Skladišče pušk Netimann, F. N. Sauer & Sohn, Boroveljskc, Simson, Меуег, Reming-ton, Remo, Bayard, Darnej flobetl-puške, strašilne pištole i. dr.
Na veliko*
Telefon 33-78. ZAHTLVAJTb CENIKI
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Movenra«, »Douio-tpiba« in >Boi{Ol|uba«. naročate inserate in dobite razne inlorinacne — Poslovne ure od pol 8 ziu-traj do pol I popoiJne in od 2 do t> popoldne Tclclonska štev 3030.
Ogledala
vseh vrst, Velikosti in oblik, brušena in netrušena stekla vseh vrst: zrcalna, speeijalna, ledenasta itd., marmor« nato steklo v najlepših pastelnih barvah, pottalne sipe za izložbe vseh vrst priporoča
KRISTAL" D. D.
tovarne ogledal in brušenega stekla, edino čisto domače podjetje
Centrala: M/RBOR Koroška cesta 32, telef. int 2132 Podružnici: Ljubljana VII, Medvedova c. 38, tel. int. 3075 Split, Zrinjska ulica broj 6, telef. int. 368.
Opozarjamo na .Hlali oglasnih'
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki!
MEHANIČNA TOVAHNA PLETENIN,
NOGAVIC IN TRIKOTAŽE
-IKA-
D Z O. Z.
KRANJ
priporočit svoje renomirane izdelke ca smučanje m sankanja kakor: svUerje, pulovre, lelovmke. fale, čepice, ovijalke. »porine rokavice iti nogavice, stmtko trikolaio, I<> je: urujce. maje, lnalc in otroške oblckec
Cene jako ugodne
Prifaielj
otrokov
Ošročfe. , milo
HERIH4
Import svežega c velja Eksport
Cvetličarna P. Cutič
LJUBLJANA :: Dalmatinova ulica 13, dvorišče, poleg hotela Štrukelj.
Cenjenemu občinstvu in društvom naznanjam, da imam dnevno sveže cvetje ter izvršujem vsa v cvetličarsko stroko spadajoča dela — kakor poročne šopke, aranžmaje in nagrobne vence —
hitro in solidno. CENE NIZKE!	POSTREŽBA TOČNA!


STANE VIDMAR
Ljubljana
Gallusovo nabrežje 33.
CERKVENE ZVONOVE
najceneiše, iz Ia brona, umetniško izvršene,
izdeluje samo
Ing. J. & K. B ii h 1, Maribor,
Aleksandrova cesta 35. — Odlitki iz brona, medenine, aluminija i. t. d. Speciialne litine.
Prvo umetno steklarstvo in slikarstvo na steklo
• I	• t
10VII
ZAGREB, Nova ves 1
Odlikovano na nnietn. raz' stevi v Parizu 11)2.1 z diplomo d'honnenrs
Izvršuje: umetno zaste-klenje in slikanje cerkvenih oken ter ve-necijanski mozaik v steklu za oltarje v vseh slogih, ornamentalno in po figuralnih
umetniških načrtih!
Zmerne cenc! — Soltilna Iz-vrftha! — Prorafunl >11 nafrti na zahtcio l>r. zolačno
Potnikom in izletnikom ee priporoča
gostilno „Vatikan"
v VELIKIH LAŠČAH.
Lepe sobe za tujce, vodovod in kopalnica, električna luč. Avtogaraža, proetorno dvorišče, hlev, senčnat vrt. Dobra in cenena kuhinja.
Vsakoorstne trgooshe knjige, Strace, mape, notese, herbari|e, odlemalne knjižice, bloke, zoezke l.l.d.
nudim po skrajno ugodnih cenab!
Па debelo! - -na drobno S
ANTON JANEŽIČ
Liubliana, Fiorjansha ni. (4
Knjigoveznica in irtalnlta trgovskih knjig.
obesse
jitan
^▼NltAl
LJUBLJANA - PALAČA VIKTORIJA
TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH dam in gospodov, KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI ob neprettranih izdatkih
Visoko tetin.čoa in komercifolno Solo v Parizu
zakonito dovoljena.
Inženirske študije. P ipr. odel (udi za dop. predavanja Diplomski izpiti v francoskem in nemškem jeziku. Podrobna pojasnila: 11. Perone!., Pariš. VII -S. f.
ALI POZNATE IN VEČBARVNI
•mm
mm:
Akoželite dati vtlsK Vaše Ilustracije, n.pr. razglednice, albume, orospekte in dr., odločite se za ba-krotlsk In zahtevajte od ]usos'ovantke tiskarne v Hubljanl pojasnila glede cen In izvršitve
BAKRODSK
TO NAJLEPŠO TEHNIKO MODERNEGA ILUSTRA-CIJSKEGA TISKAT OGIEJTC SI DOSEDANJE »Ti-љ VILKE „ILUSTRIRANEGA SLOVENCA" REVIJE | B „ILUSTRACIJA" IN DR., KATERE JE TISKALA |
JUGOSLOVANSKA 1 TISKARNA «1V LJUBLJANI
i pl
S
i
Ж
Тк. za odeje in v tablah ▼ »	vedno v zalogi
To v h m h vate Arbelter, M»ribor.
Pohištvo '
priprosto In naimoderneiše Vam nudi ivrdka po izredno nizki ceni
HREGAR IN SINOVA j
St.Vid nad Liutiljann — unsproli kolodvora
za vsa večja mesta Slovenije za zavarovanju slični posel
na provizijo in fiksum.
Ponudbe na upravo Slovenca pod „Zastopnik" 14794
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhliai. srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasie se zopet zarastejo, prhliai in srbež izgineta če uporabliate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV.
Stekleničica 20 Din Proizvaia m razpošilja stara. I 1599 ut'anovljena Kaptolska lekarna sv Marije, lekarnar Vlatko Bartulič Zagreb Jelačičev trg 20
Predtiskana
ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Din, stenski prti. rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din. prtički od t Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago.
IVlateh & Miheš, Ljubljana
poleg hotela fttrukeli. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranie. — »Breda« žepni robci komad 2 Din.
GOSPODARSKA »BI UIIMA
Ш0.1
Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cemenl, premog itd.
Prvovrstna шШ iz m ina forgacs. Racua Topola.
ie slamo na zalogi.
Kdor rabi vreč« Kupi |IH ПО|-leiiejc pri tvrdki!
. Mli Ho lilohnr
• Ljubljana • Slomškova ulica it. 11 letet. Stev.
izue.Ujejo se ua novejši medeli otroških in igra nih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika
izbira. — Najnižje cene. — Ceniki tranko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4.
Kanarčki -harcerji nsprodaj
Ljubitelji kanarčkov 1
Imam večjo množino harškdi knnarčko\ (Edelrol.er) odlikovanih na razstavah z velike in m ilo srebrno kolajno in častno di lomo.
Jam' in da so dobri pevci Cena od 150 do 250 Din, plemenske samice 50 Din.
Kazpošilj m tudi po pošti in jnmčim, da pride ptič živ.
1'isKar A<o|zl|, gollltlt pn.vlh harikih tan«r:kov Liubliana Sv. Ptire c«st» št. 52
Garantirana konstrukcilal
Din 1300 —
Proator /ji posteljnino.
FRANC JAGER
tapetništvo Liubliana Sv. Petra n. 29
priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst modroce otomane. žimo, zložljive postelje, patentne divane itd.
Ni>>mo()t!n:|ša obillo!
Din 1300 -
NaillnfiSi rum
Ifonioh
Prava slivovha
Na debelo!
vse vrsle lihertev i. I. d.
Na drobno!
IahoD Perhavc - Maribor
Gosposka ulica st9
fov/arno 7a izdelovanje lihertev, dezerlnlh vin In sirupov
f
Priporoča se prvi slovenski zavod
Izajemna zauaroualnlca
Liubliana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčev i če v trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulico XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2
Družinska oratika 1932
se že dobi v vseh knjigarnah in trgovinah Slovenije! Segajte po njej I
Fotoamaterji! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi
fotoodd. Jugoslovanske knjigarne
POHIŠTVO
posteljnina, preproge, lino lej, odeje, zastori, žičniki, žimnice, otomani, žima, afrik, puh in pernice, kakor tudi vse stanovanjske potrebščine je dobiti po nizkih cenah pri
KARL PRElS-U, Mar'bor, 20
Ceniki se dobijo brezplačno
Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri
ljudski posojilnici
rea. zodr. z n z. f CClfll 'adr-1 n 1
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev
Posojila na vknjiž.bo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge lamći poleg rezerv in hiš nad 50u0 ćlanov-posestnikov i. vsem svoum premoženjem
Okvirle vseh vrst. — Lestence po danih in lastnih osnutkih.
Križeva pola, oltarje, kipe itd.
izdeluje, zlati, popravlja Aleksand<" OOizi e jubl|ana, Dunajsko c. 17
podobarstvo in pozlatarstvo.
Naznanilo!
Usniarno J09. Bleha na Aleksandrovi c. 24 sem odkupil in jo opušča tu vse tain dane kože v stro.enje se dobijo za naprej pri
1ПС DiniOH trgovina usnja in
J	a-IHlV-O, nakup surovih ani
Maribor, Aleksandro vet c. 21
Potrudil se bom vatreči, vsaKo predelavo in strojenje kož. kakor tudi nakup po najveslnejših dnevnih cenab. Usnje, jermena vsake vr^te vedno v za lom.
S solidno in ceno postrežbo si nadejam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva	Se priporočam
-oce
Fantje pozdravljajo

Pravni nasveti
»Fant'e le korujžol« tako so nam rekli, ko se je približala cvetoča pomlad in je prišel dan,
Slovenski vojaki, ki služijo v Zagrebu na diviziji, z ljubeznijo mislijo ua svoje domačije, ka-
ko smo morali dati slovo domu in svojim drugim, ] mor bi za božič tako rndi poleteli! Vsem prijate-in odriniti k vojakom. Nas je vojušku" sreča pri- j ljvam in prijateljem »Slovenca' voščimo blagoslovljen božič in srečno novo leto! Avgust Dirk iz Moravč; Janez Boltoz iz Gnberja pri Brusnicah, Hnre Ludovlk iz Murske Sobote; Anton Oprošnik iz Hrastnika; Ludovlk Pikec iz Brezovice; Jože Skušek iz Ljubljane in Vinko fetravs z Jesenic na Gorenjskem.
Vesele božične praznike želijo bralcem in vsem znancem in prijateljem laut.ie Potočani, delavci v hrva'skili šun ali pri Turopo'ju: Alojz La-
vedla v Skoplje med južne brate. Izprva smo impo strmo gledali in dolgčas nuni jo bolelo biti, todu učenje, ravnanje z orožjem usrn je dolgčas kmalu pregnalo. Poleli srno pogrešali naših zelenih trat in hladnih studenčkov, pa ko je prišla zima. je vso naravo izravnala. Tako čaktmo sedaj božičnih praznikov in novega letu, ki nas morda najdeta na straži. Pa nič z do. vojaku se pritiče služba in slovenska kri se vedno zvesto d rži I Fantje rekruti pa le korajžo, čez par mesecev boste že za nami! V teh mislih pošiljamo podpisni slovenski fantje, ki služimo pri 27. : avb. ton. polku v Skopi u. vs< m čltateljem in čitateljicam »Slovenca« in vsem znancem prisrčne pi zdrave in jim želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Franc Hren iz Dobrepolj. Ivan Vidrili, Avgust Paušel, Rudolf Muren, Gregor Dobnikar, Fr'inc Somrak, Franc Oupič, Feliks Gnidovec, Franc Oven. Franc KoSnk, Ivan Šurla, Franc Šurla, Jože Strajnar, Jnnez PnpeŽ, Martin Mrvič, Franc Šuštar, Herman G-le, Ivan Levar, Franc Snoj, Maks Spendd, Franc Barborif, Karol Dolničar, Andrija Mežek, Ivan Venger, Alojz Go'ob, Josip Dodič, Ignvc Slak, Ivin Stražar. Jože Golob, Alojz Pokluknr, Alojz Š'-иГса, Karol Kregar, Franc Jamšek, Tunjice pri Kamniku; Vinko Ravnihar, Koroška Bela: Ignac Slak, kaphr, R;hpovec; Jernej Adamič, Gošpinova; Šurla Janez, Gornje Lakonce; Franc Barborič, Jurna vas: Franc Volkar, Gornji Tuhinj; Ludovik Zupančič, Žužemberk; Alojzij Golob. Brezje pri Kamniku: Janez Str'žar, Podgorje; Franc Dacar, Zgornji Tuhinj; Anton Obrstar, Glažuta; Franc Dubelj'k, Zigova vas; Jože Mrhar, Blato; Simon Vengir. Koroška Bela; Anton Trdin, Podhrnstje; Andrej Mežek, Sinokuč; Martin Tomažič, Tržič; Martin Mrvič, Mili Cerovec; Ignacij Doug«n, Rakek; Jurij Piškur, Kužel; Jernej Adamič Jernej, Gašpinovo; Alojz Škupca, Podljuben; Anton Obrstar, Glažuta; Franc Urani, Obrre; Anton Letnikar, Brdo; Jože Mrhar, Blnlo; Janez Gorše, Rakitnica; Kočev.ir Ludovik, Ravne; Anton P. jsnr, Šmnrtno; Franc Barbarič, Jurna vas; Frane Krištof, Mirna; Jože R dovan, Loka; Karol Bolničar, Kanina Gorica; Franc Kic, Hudo: Ivan Lužar, Stari trg; Frnnc Repež. Martinjak; Viktor Breznik. Bršlin; Jože Le-gan, Rrber; Franc Debeljnk, šegova vas.
Slovpnski fantje »vrtnarji« iz kraljeve garde želijo vsem čit teljem »Slovenca* vesele božične praznike in srečno novo leto! J. M. Zndrev e, A. T. Kramar, A. D. Zicher, J. Š. Pečoler, J. M. Re-iek, Jože P. Smodej.
Slovenski fantje, služeči pri 21. »Čehosln-vaSkom peš. polku. 2. četa. 1. bat., želijo vsem či-tatePicam in čituteljem »Slovenca« vesele božične praznike in veselo, srečno novo leto! Alojzij Hočevar. Sv. Valburga pri Smledniku; Justin Slnno-vec, Oostelj Sedušek, Tunice; Ivn S jc, Jezersko; Janez Šinkovec, Kokra; Ivan Podbevšek. Krajno Brdo; Viktor Lipovec. Jarše; Valentin Špendal, Brezje pri Tržiču; Hrovat Jakob. Vošče pri Radovljici; Vodopivec Anton. Ruje pri št. Jerneju; Franc Rivnik. Bohinjska Bistrica; Rudolf Bartolj, Loški Potok; Pavel Vodičnr, Zdenskn v-s; šuštnr Vinko, Dobrepolje; Josip Oorjanc, Boletinn pri Cil;u; Franc Krašovec, Vrhnika; Mirko PrazHk, B-ozdno ob Dravi; Frnnc Grosek. Boletinn pri Celju Mihael Pu'nik, Mihael Javornik iz celjske okolice; iz 8. čete: Filip Bohinc, Zapoge; Frnnc Krnil ir, Jezersko; Jmez Bilbnn, Vodice; iz 10 čete: Andrej Štern, Franc Aljaž in Zapog in Ivan Lovrač Iz Moravč.
8lovenski fantje, ki služijo v U. artilerijskem |>п'кш v Štipu, Južna Srbija, pošiljajo mn< go lepih pozdravov vsem slovenskim fantom in dekletom, vsem čituteljem in čit'teljici m »Slovenca« in obenem želijo vesele božične praznikp in srečno novo leto: Matija Ule, Žerovnica pri Rakeku; Janko G vjnnc, Kranj; Franc Hribar. Zalog pri Komendi; Anton Žitnik, Mavčiče pri Kranju; Jnnez Miklič, R zvoje; Fr.inc Knnvs, Ribnica; Ivan Zakel, Dol. Logatec; Vinko Poje, Babino polje; Štefan škof, Polhov gradeč; Anton Dimec, Anion Pancnr, Henrik Anžur, Čatež-Vel. Lokn; Andrej Pišlar, Zlri; Anton Šivec, Sv. Vid nad Cerknico; Dominik Mi-he'čič, Doljsko pri Ljubljani; Ivan Kern. Polica-Vtlesovo; Franc Kern, Komenda: Adolf Teknvec; Anton Ad mič, Ribnicn: Alojzij Goršič; Franc Za-bnlcovec, Ponikve; Jožef Šivaj. Metle pri Blokah; Ji ško Znidaršič, Rakek; Ivan Trček. I,oe tec; Mn-vr n Pavel, Stari trg-Črnomeli; Friderik Pnngretič, S ri trg Črnomelj; Rudolf Klnvič, Črnomelj: Anton Jakša, Tribuče-črnomelJ.
Pozdrav slovenskih fantov, ki služijo v Stlnu pri 23. pešpolkn: Vsem slovenskim fintom in dekletom, čitateljem in čitateljicam »Slovenca« žele vesele božične praznike in srečno novo leto: Josip Novak:, Ivnn Fajdiga, Josip G^rjcl, Mirko Kožar, Franc Jenko, Avguštin KlopČar, Albin Korošec, Ivan Križ, Šlajer Rupert, Peter Cajhen, Jakob Zu-p;n. Franc Belejnn, Viljem Plavcc, Anton Strle. Ivan Udvnnc, Jaknb Trobec, Ivan Juršič, Filip Sle-gnar, Vinko Rtžif, Franc Elezberger, Drago Goršič, Franc Friškovec, Matiju Ul e, Franc Bon. Jožef Kekič, Frnnc Slovenec, Jožer Tonkovič, Štefan Br-vnr, Milan Bl-žek, Jakob Leopold, Anton Zuonn-čič, Anton Kajzer, Albin Erznr, Franc Krepek, Martin Celo, Franc Povše, Jožef Mogušar, Alojz Jekuš, Ferdinand šušteršič, Anton Soderšek. Ludovik R'j'-, Jožef Potokar, Anion Ivančič, Franc Omerzn, Ivan Bold 'n, Ivan Polajnar. Frane Ocvirk, Ivan Ci- | Ptip, Ludovik Lnkner, Maks Mars, Vinko Berko- j vič, Ivan Ane. Albert Kos. Anton Žakrajšek, Frnnc | Dobnvičn'k, Janez Budalo, Franc Pnvšek, Franc i Zgnlin. Dominik Mihelčlč.
\ esele božične praznike in srečno novo leto ; želijo vsem bralcem in naročnikom »Slovpncn« slo- I venski fantje, ki služijo v 3. rolloktorski četi, 2. ! bat. tehnični polk, Meljine-Zelenika: Josip Za- I vršnik, Glince pri Ljubljani; Frnnc Petrič, Brezu- | ljnk pri Cerknici; Josip Dovč, Stožice; Karlo Škn-fnr, Ljublj na.
Vsem slovenskim fantom in dekletom, vsem prijateljem in znancem in posebno čit teljem »SIo-vcnca« želimo vesele božične praznike in srečno novo leto — slovenski fantje-vojaki 2. pešpolkn, 1. četa v Belgradtt: Matija Šinkovec, Hanzi Bernik, D .nilo Gnbrovec, Ludovik Rede, Joško Rnj*p, Andi oj Jernejčič, Mirko Stanič, Franc Perko, Janez Dtbtvec, Franc Petrič, Anton Bogataj, Jože Ml-helčič Franc Petkovšek, Janez Ruztresrn, Franc Rihar, Alojz Zavbi, Anton Rozman, Rudi Dobov-šck. Franc Korošec, Karol Zvezda, Ivan Langus ln Joško Presterl.
Slovenski fantje 1. planin, pešpolka želimo Viun, gospod urednik in vsem Čitateljem in Čitateljicam »Slovenca« vesele pruznike in srečno novo leto! Avgust Brvar, lvnn Seničar, Alojzij Zorko, Ivan Pšeničnik, Knrel Negro. Ivnn Grgurič, Ivan Maček, Josip Škorjanc, Feliks Kuhel. Anton Bučar, Franc Marvošek.
vrič, Alojz Ruparčič, Alojz Baraga, Franc Žagar, Anton šega, Franc Lavrič, vsi od kontp. šega.
Božične in novoletne pozdrave pošiljajo slovenski i>odčnslniki, služeči v 17. art. polku v Va-lj«vu vsent slovenskim fantom in dekletom 1 na-rednik-vodnik Glavitta Jože iz Istre; naredniki: Alojz. Kralj iz Tržiča; Ferdinand Skale iz Celja; Ivan Zaje iz Celjn; Slavko J. Jur5ič iz Zg. Kungo-te; pod naredniki: Ivan Prelog iz Frama: Stanislav Meško iz Ptuja; Norbert Švikert iz Sv. Lovrenca nn Pohorju in žand. kaplar Prijatelj Janko iz Krškega, služeč v Valjevski žitnd. četi.
Vesele božične praznike ln srečno novo leto žele cenjenim čitateljem in čitateljicam »Slovenca« s'ovenski morn. podčastniki art. tohn. tečaja v Denoviču: Rudolf Brlič, Franc Sever. Anton Pleše?, Geza Debelak. Vinko Orač, Matija Veselič, Ivan Klavs, Avguštin Ški'janc.
Vse čitaleljice in čilalelje »Slovenca« pozdravi jujo Slovenci 2. čete 1. bat. sarajevske šole ч rezervne častnike ter jim žele vesele praznike /n srečno novo leto! Emil Hnmeršak, Ludovik Mo-die, Andrej Cerko, Josip Romih, Vladimir Lnkner, Leopold Zunet, Maksimiljan Wraber, Feliks Anžič in Stanko Hribar.
Primorski Slovenci, ki nam Italija ni hotela dati ne kruha ne varnosti pod 1 stno streho in smo pred najhujšim pobegnili v Jugosluvijo, kjer si sed ij v Bosni služimo vsakdinji kruh. se v božičnih praznikih spomin'amo svojih sužnjih brntov onstran meja in jim kličemo: Ne obupajte! Še je Bog nad nami! Vesele praznike vsem primorskim Slovencem žele: Jakob Lipičar, Anton Lipičar, Viktor Likar, Ivnn šuligoj. Štefan Mavri, Franc Mavri Frnnc Kobal, Leopold Kofol, Vinko Rejic, Jožef škrt.
Vesele praznike in srečno novo leto želijo vsem slovenskim dekle tom in fantom fnntje-vojMn, služeči v mitrolješki četi, 21. pešpolkn, 1. bat. v Skoplju: Kaplari: Alo;z Prosenik, Trebnje; Fr nc Arh, Čemšenik; Albert Peče, Maribor; Martin Nitrat, Generoz Golob, Franc Podjed Kamnik: .Janez Ropret, Šenčur; Franc Reknr, Radovna; redovi: Alojz Klemene, Franc Zun, Franc Hvnsti. M'h el Krnlj, Kamnik; Jnnez Novak, Šenčur Slavko Podjed, Jernej Jelene, Anion Potočnik, Ignac Godnov, Kranj; Ignac Hnlužan, Franc Kopač, Tržič; Frnnc Stare, Lovro 'Irojar, Boh. B slrica; Frnnc Ambro-žič, Jožef KrniČar, Gorje; Filip Zan, Koroška Bpla; Rudolf Dolžan, Moste: Anton Faifar, Predtrg: Alojz Hrastovec, Št. Gotnrd; Alo'z Bahič, Edvard Mesojedec, Dobropolje; Franc Zalar. Jakob Erz-možnik, Janez Gtizelj, Loti tec; Franc Bnrtelj, Vrhnika; Ježef Okorn. Šmarje; Franc Kunstelj, Rateče: Andnjn Krnlčar, Jezersko. — 2. bat.: Franc R vnik, Jesenice-Fužine; Franc Cernr, Domžale; Jnkob Vovk. Bled; Alojz Erzar, Jesenice; Anton Langus. Jnvornik; Albin Nnstrnn, Kranj; Janko KeSner, Šmartno pri Krnnju; Urban Mar-keli, Roh. Bela: Anton Rnk, Vr! polje: Jožef Vr«n-kar, Trbovlje; Alojz Podlipnik, Roh. Bistrica; Viktor Pokovec, Boh. Bela: F'ranc Smolej. Koroška Beta; Ciril Krivec. Poh. Bela; Jnnez Zupančič, Boh. Bela; Vinko Fortuiin, Podlipn-Vrbnika: Peter šu-belj. Kamnik; Peter Za lokn r, Domžale: Janko Pole, Gorje: Alojz Dežman, Radovljica. — S. hnt.: Kaplari: Janko Pekavec, Stara Fužina; Bruno Jeglič, Grosuplje; Josip Čop, Bled: Jnnez Cvenkelj. Ko-ritno; Jožef Pokluknr, Bled: Vinko Bokalič, Mengeš: Anton Rnzinger, Jesenice; Alojz Sitar. Stra-žišče. — Redovi: A'ojz Zveglič, Črnie; Ivnn Glavič, Javornik; Frnnc Novnk, Jnvornik; Kersnik Mihael, Gojzd; Janez R"/.en, Dovje; JAnez Nnpred, Sv. Ana; Andrej Per, Gorenje; Rok Korošec. Špi-tallČ; Franc Avsec, Domžale: Joško Gerkm m, Kamnik; Adolf Turšič. Podcerkev: Alojz Dovžnn, Litija; Andrej Uranič, Žeje; Anton Znrmnn, Komenda; Rudolf Dolžan, Žirovnica; F'rnn Ivane, Vel. LaJče; Anton Smolej, Znbreznien; Fr^nc F.l-zer, Jesenice: Pavel Koren. Gorje; Andrej Mežek, Sm kuč; Anton Vengnr. Breznica; Jožef Polnnc, Bled; Ignac Godnov. Sv. Knt-rina; Alojz Repinc, LnSki Rovi; Frnnc Stare, Koprivnik: Lovro Trnjar, Boh. Bistrica; Frane Rob'č, Bob. Bistrica: Franc Langus, Podjetje; Alojz Babič, Edvard Mesojedec, Dobi o|>olje: Anton Fajf- r, Radovljica.
Vesele božične praznike in srečno novo leto žele staršem, sorodnikom, fantom, dekletom in vsem Čitateljem »Slovenca« slovenski fantje tro-jettcl peh. podčastniške š»le v Zn?rebn: Podnaredniki: Josip Do'enc. Škofljica; Jožef Petkovšek, Hotedršica: Vinko Vrhovec, Ljubljana; Avgust Kisel, Novo mesto; Anton Križ Mnrtinj k pri Rakeku; Anton Matekovič. Ivanci pri Gor. Radgoni; Jos:]) Kogej, Krško; Hinko Gruden. Dob'iče; Rudolf Požeg in Josip Adlešif, Adlešiči: Štepnnčič I., Ludovik. I .evcc Ludovik. Drr:mlje; Frnnc Presker, Slivnica pri Mariboru in Ladislav Babic. Podsredn. — Knpl ri: M dija Sterle, Podlož: Ivan Pt trovčič. Rakek; Franc Ritpnik, Plnnina: J.<roslnv rob. št. Jurij ob j. žel.; Konrad Bnnovšek, Vransko; Ivan Potočnik, Slovenji Gradec: Maks Maitinčič in Per-novšek Ignac, Trbovlje; Matija Pavšič, Bučka pri Škocjanu; Ivan Finžgitr, Sv. Marjeta na Dr. polju; Mihael Hliš, Šo tanj; Alojz Kržišnik, Kropa: Ste-Sniodiš, Rapoča pri M. Soboti: Anton Koznnvrnik, Gornja Hrušica pri Ljublj'ni; Štefan Populnr, Sevnica; Ivan Veble, Kapela pri Brežicah; Ludovik Česen, Druvlje pri Ljubljnni; Anton Rugelj, Ljubljana; Slnnislnv Kastelic, Ljubljana: Ivnn Tušek, Mostni Vrh pri Ptuju; Млгј n Mišica, Loka pri Črnomlju; Viktor Mnjerle ln Mihael Rožtnan, Črnomelj; Štefan, Tovornik Planina pri Sevnici: Fer-i din-nd Ivanšek, Brežice: Milan Udovič, Maribor: 1 Ferdinand Čolnik. Hoče pri Mariboru; Frnnc Dol-šek, Luško pri Celju; Franc lopolovec. Mlinska Sobota; Franjo Krmjc, Ptuj; Ladislav Bntič, Mislinje; Josip Kovačič, Pilštnjn: Jurij Flis, Laško; Friderik Metlikovič, Suhor pri Metliki; Karel Tajnikar, Vesele božične praznike in srečno novo loto žele vsem čitateljem in čitnljicani »Slovencu« slovenski fantje, s'u žeti v prikoni. U. peh. porifaitni-Ske šole v Bilefali-HerccRovina, ln to: Frnnc Leben, Bizovik pri Llubljuni; Leopold Vogelnik, Predtrg pri R dnvljici; Vinko Lognr, Znklnnec pri Vrhniki; Frnnc Navak, Zapl.ane pri Vrhniki; Vinko Cankar, Brebovnica nad škof jo Loko; Anion Benet, Kranjska Gora; Frnnc Markelj. Ftiži^e pri Jesenicah: Ivan Ribič, Maribor: Ferdinand Г bič. Dobropolje; Alojz Jazbinšek, Celje; Stanko Gliša, Novo Mesta
Prepovedana pot. K. K. M. Va* sosed je leto.« zidal hiio. Zidarji in tceaiii pu hodijo, ker ie bliže, čez Vae svet, kier nikdo preie ni hodil. Vsi opomini niso pomagali. Kako to preprečiti? — Svetujemo Vam, da zaenkrat v času jt-adnje po-trpite. Pot boste tem dtdavcem le s tem preprečili, čo jih boste tožili na priznanje, da nimaio pravice pota po Va.!em svetu. Tožbe bo kolkovuti s 3C0 Din. Preden torej tožile, pomislite, če boste od naspiotnikov sploh mogli iztirjati pravdne etroške.
Vknjižba prcvžifka in preživnine. A Ž. L. T,
Neki fant se je priženil k dekletu, ki je Jivcla z materjo v svoji hiši. Dobro leto po poroki je žena na porodu umrla in zaous'ila vee svoiemu možu. materi pa ztfovoriln s'anovanje in primerno oskrbo. Vdovce te je pa vdrugič poročil s po-seetnico. Po porodu pa se ie la lomila od moža radi surovega ravnania in skrbi sama za otroka. Njen mož se je podal v svoj rojstni kraj in hoče hišo, ki jo je s prvo ženo prižeail, proJati, brez ozira do mn'ere prve žene, oziroma do otroka druge žene. Kako nai si ti zavarujžejo svoje pravice? — Mati prve žene eai se prepriča na sodišču, če je bil po izvr eni zaouščinski razpravi po umrli hčerki vknii/e i rien užitek na hišo, ki jo je podedoval zet. Ce r^cae stanovanjske in pre-vžitne pravice še ni o vknjižene, potem naj to tako: predlaga pri s>cliffu. Če bodo njene pravice vknjižene, potem jih lahVo uveljavi nanram vsakemu kupcu hiic. — Sedanja žena moža pa iina pravico, da zah'eva od moža pristojno vzdrževalnino za sebe in za otroka. To preživnino bo na predlog določilo okrajno sodišče. V kolikor bo ta določena preživnina zarmdla, bcwta smela žena in otrok predlagati izvršbo z vknjižbo na mo?evo hišo. Prodajo hiše pa ne bosta mogla preprečiti
Ponravila na strehi. A. M. Sp. Klepar ie na strehi šole popravka! 5 ur. Za to delo je računal 80 Din, kar se Vam zdi pretirano. Ali se mora to plačati? — Ce ni bila v naprej dogovoriena cena. sme obrtnik zahtevati primerno nagrado. V morebitni pravdi bodo primernost določili zve-denci. Pri tem morate vpoštevati, da je klepar poleg dela dal svoje orodje in potreben materijal, dalje, da je upravičen računati tudi poseben pri-bitek, ker je delo bilo izvršeno na strehi, toraj v nevarnosti. Svetujemo Vam, da vprašate kake zanesljive obrtnike, koliko bi sami računali za to delo in to svoto plačajte.
Preklic radi pijančevanja. J. T. S. K. Vaš oče ima kot vpokoien železničar mesečno pokojnino, ki jo pa po večini porabi za pijančevanje. Kako to preprečiti? — Ce zavzema pijančevanje tak obseg, tla je nevarnost, da s tem propade oče oziroma njegova družina, potem sme sodišče takega pijanca preklicati in mu določiti za upravljanje njegovega premoženja pomočnika. Predlog na uvedbo preklicnega postopanja je staviti pri okrajnem sodišču in kolekovati z Din 100.
Predana parcela. J. K. C. Od prev/itkarja ste kupili npko parcelo, ki jo niste videli v naravi, ampak ste v zcmljitki knjigi in mapi ugotovili velikost, številko vlo/ka in parcele Kupno pogodbo ste napisali saini, na sodišču pa je bila od obrh podpisana. Nnto je bila parcela na Vas prepisana. Po enein letu pa je prodajalec začel trditi, da ste ga ogoljufali, češ. da ste drugo parcelo napisali v kupno pogodbo in ne tisto, ki jo je botel prodati. — Ce je res, da je detični vzitkar imel le še eno parcelo, od katere je plačeval davek in je bila njegova, pot>-m ste samo to parcelo mogli kupiti. Ce ie bila edino ta parcela še v zemljiški knjigi vkniižena na ime prodajalca, potem ie vsaka zmota izključena. Vsled tega ste samo Vi opravičeni do hasnovanja tc kupljene parcele in ne več prodajalčevi ljudje, ki so Vam dolžni povrniti vso morebitno škodo.
Oporoka. R. F. P. Imate obširno kmetiio, ženo iu 4 otroke Napraviti hočete oporoko, vendar ne veste kako, da ne bi mod dediči nastali snori. Vprašate, koliko pripade po zakonu ženi in otrokom in koliko tistemu, ki ste mu namenili, da prevzame posestvo. — Če uinrjete brez oporoke, potim bi sodišče dalo Vaše posestvo preceniti. Od te cenilne vrednosti se odštejejo vsi dolgovi; kar ostane, se imenuje čista zapuščina. Od te zapuščine dobi žena eno četrtinko; ostale tri četrtine se bodo razdelile med vse štiri otroke po enakih delih, tako da bo dobil vsak otrok tri šestnajstinke. Običtt no se pri zapuščinah cenijo nepremičnine in drugo nižje, kakor znaša dejanska vrednost. To pa zato, da se prevzemniku omogoči nadaljnje gospodarstvo na posestvu in izplačilo dediščine. Stvar dogovora med dediči bo. da se domenijo, kdo bo prevzel dom. nli sin ali mati. Ker ne poznamo Vaših posebnih razmer, Vam ne moremo nič svetovati. Boljše je, da ne napravite nobene o|4iroke. knkor pa slabo, ker danes ne morete predvidevati kakšna bo vrednost posestva ob Vaši smrti.
Poroka. A. A. »Avstrija«. Imate brata, rojenega v Avstriji, po očetu pa pristojnega v Jugoslavijo. Ta brat živi že 3 let v Avstriji in se namerava poročiti s Slovenko, ki živi že 15 let v Avstriji. Te poroke pa ne dovolijo naše ob'asti. Zakaj? — Ce Vaš brat še ni oženjen, ni nobene resne ovire, da se ne bi mogel sedaj v Avstriji poročiti. Morda mu manjka ena ali druga oselma listina. To pa dobi pri pristojni oblasti, če jo bo zaprosil. Dovolienje za možitev od sodišča pa je potrebno le nri mladoletnih zaročencih
Računska poneta. R. P. Lj. Kttnili ste gramofon na obroke. Vsled tega bi se marala kupna cena zvi;pti za 5%, vendar'se ie nri sestavi računa prodaialka zmotila in ta pribilek m^sto nrištela, odštela. Pomote ni onazila blagajničarka niti -ami. Iznlnčali ste tekem časa vse obr ke in prejeli sal-diran račun. Šele sedai na je tvrdka zanazila zmoto radi odštetega 5% prib'tka in Vas tprja na plačilo tega ostanka. — Ker gre za računsko pomoto, ste dolini razliko vslpd pomotoma odštetega pribitka sedaj takoj plačati.
Menjalna pogrdbn. B. K. Lj. Meseca junija ste zamnejali z nekim trgovskim zastopnikom gramofon s ploščami proti radioaparatu z zvočnikom. Ob tej priliki je ta zastonnik rekel, da zvočnik ni niegov. da stane 2000 Din. in da bo tekom enega tedna izmenjal ta zvočnik, ki je za Vas preneroden, z manjšim Do danes pa kljub pismenim opominom še ni izmenjal zvočnika. — Svetujemo Vam, da s priporočenim pismom stavite
I zastopniku primeren rok, v katerem naj Vam za-I menja zvočnik in mu zapretite, tla boste sicer na ; njegovo nevarnost in slroške zamenjali ali prena-| redili sedanji zvočnik v takega, kakršnega bi Vam i moral on glasom menialne pogodbe dati. če se tudi na ta opomin ne bo odzval, mirno lahko izvršite, kar ste zapretili.
Priposestvovaiia pot. F. J. V. Preko travnika iu opuščenega vinograda pelje bližnjica v mlin in k podružnici. To pot uporabljajo ljudje že 100 let. Sedanji lastnik pa je pol kratkomalo prepovetlaj, češ, da ni v trapi. Ali drži ta prepoved? — Ce ste to bližnjico v mlin skozi 30 lel sami ali pa s svojimi posestnimi predniki uporabljali tako, da ste vozili, hodili ali nosili v mlin in obratno, potem ste za Vašo domačijo priposestvovali to pot in Vam je ne more sedanji lastnik travnika prepovedati. Svetujemo V.itn, da |4)t s>e nadalje mx>-rabljate, Ce Vas bo tožil, boste pa morali dokazati 30 letno priposestvovanje.
Vknjižena pot. I. H. Iz Vašega gozda imate pot po sosedovem pašniku in je ta pot tudi vknjižena. Ker pa ta pot na nekaterih krajih jako visi, jo hočete pomaviti, vendar Vam sosed to brani. Ali sme to, dasi so voznik in živina v nevarnosti na tem potu. — Ce imate vlinjiženo pravico peta tudi za vožnje, potem ste opravičeni in tudi doDni pot vzdr/evati v takem stanju da je omogočena vožnja, knkor je tam običajna. Pri takem jx>prav-ljanju pota Vas sosed ne sme ovirati. Niste pa opravičeni pot prelagati. Ce bi Vas pa sosed kliub temu oviral, ga boste pač morali tožiti, da je dolžan Vam pustiti popravljati pot.
Nenaročen načrt. P. J. Vaš brat Vam je napravil načrt za hišo. Nanrosili ste stavbenika, naj Vam po tem načrtu napravi proračun. Po par tednih Vam je stavbenik predlnžil nov načrt ne pa proračuna Meti tem ste kunili novo hišo. Stavbenik pa Vas tiria na plačilo načrta. Vprašate, če ste dolžni plačati ts načrt, ki ga niste naročili. — Ce ste od stavbenika spreieli načrt in ga obdržali, ste dolžni ta načrt plačati. Ce bi takoj stavbeniku vrnili njegov načrt, ker ga niste naročili, Vas ne bi nt«-gel sedaj tirjati za olačilo. Napačno ste ravnali, ker ste obdržali nenaročeni načrt. Plačati mu morate primerno ceno.
Ustna oporoka. L. O. Zg. Š. Umrla Vam je mati. ki je zapustila nose«tvo vredno 15.000 Din. Vi in brat. ki ie slaboumen, sta edina otroka. Pri smrti niste bili poleg. Pač pa ste zvedeli od drugih, da je mati napravila nstno ororoko pred tremi nričatni, s katero ie Vam volila 500 Din. 400 Din za sv. msše, ostalo pa bratu. Ker ste precej v zadnjem času za mater izdali, se čutite prikrajšano in vprs'nte. kako hi mogli *t> oporoko ovreči. — 1'ri zapuščinski obravnavi bo sodišče zasliša'o tiste mo>e. k' eo bili priče ustni oporoki. Ce je miti res v pričo treh sposobnih nrič, ki so morale biti istoč-sne prisotne, povedala, kako nai sc po smrti rs/deli nično »množenje ter da ima posestvo dobiti sin Vot dedič, nolem je storila pravilno in veljavno ustno opor« ko Te oporoke n:1 bost" moeli ovreči. /"Mcvati pa smete povračilo vseh izdatkov, ki ste iih ;me!i v zadnjem času z materio (v boWni iogroM. Kot hčerka smete zahtevati nnini delež, ki zn • a v Va em slučaju И zapuščine. — Ce pa sodHče ne bo smatralo listne oporoke za veljavne, notetu pa boste z bratom vsak do polovice dediča.
Odškodnina radi odstopa od poroke. I. L. Kot 21letn' fant ste imeli resno znanje z dekbtom in st? se hoteli ž njo poročiti. V ta nanrn ste si napravili potrebno pohišloo obleko s'Moh vse, kar je bilo potrebno. Znnravili s|e d u r. ki ste ga imeli prihranjenega. Med tem pa se je zaročenka Vam izneverila, ne da bi dali povoda in se z drugim tx>ročila. To Vas je t-ko potrlo, da ste šli po svrtu in ste z?i:bili eksistenco in zdravje. Od tedaj je poteklo 10 lrt in vprašate, če morate od nezveste zaročenko toriati odškodnino. — Ne. Vsaka odškodninska terjatev zastara v treh lelih. Le v tem času sme dotični, ki ni dal nobenega povoda k razrušitvi /nr l;e. tirati od nasprotnika povračilo vse -'kode, ki jo je resnično utrpel radi razdora zaroke.
fjtija
Prosvetno društvo Šmartno nas je v snbnto zvečer v dvorani de^RSkega doma razveselilo z izborilo podano veseloigro »Pri lepi krčmaricl«. v vestni režiji e. t.esjakn. Vse vloge so bile prnv dobro zasedene. Prva predstava najbrže vsled neprimernega časa nI biln posebno obiskana od strani obeinslvn, vslpil f-snr (e sicer gmotni uspeh Izostal, zato pa je moralni uspeh za društvo in inrslce leni večji. — To jioučno veseloigro so v nedeljo popol dne ob razprodani hiši itrrali v društvenem domu v Šmnrtnem s sijalnitn uspehom. — Le tnko naprej za Ijnilslto izohrs7bo in pošteno razvedrilo nn'emv podeželskemu ljudstvu!
Marij'n vr'ee je nstanovil naš neumorni katehet in elspozit g. Vinko Lovšin za litijsko šolsko mlade?.. Ker ni v Litiil primernemu lokaln,. in to-zaedvni proSnji nn najl|ubernlvejši način ustregel g. predllniški rsvnsteli Luis Pre:ss. Id je brezplačno odstopil dekliško dvorano na Stavbah ter ponudil Se potrebno smtženje in klirjnvo. — Nedolžne otroke. okoli 200 iih je, ie kar veselie trle« I aH, knUo rndi prihajajo trikrat te.lensko v Marijin vrtec in se • znupaniein in nedolžnim veseljem vrte okoli svolean priliublieneen katebetn e. Vinko LovS'na, ki si je znal v kratkem času tuknlšnjega službovani.a pridobiti in osvojiti srca naših otrok. Predilni-keinu g. ravnatelju pn za polno razumevanje, ki gn je pokazal oh tej priliki, najlepša hvala.
Osebna lest. 7 novem letom zapusti svoje službeno mesto v predilnici elektrotehnični Inženjer g. Franc Zimnic, ki je tekom let vodil preureditev strojnic in elektrotehničnih naprav, čl. ing. Zimnic si je tekom svojega večletnega službovanja vsled svojega Ijnbezniivegn nastopa v vseh slorh pridobil vsesplošne simpatije. Zelo se je zanimaj za litijs'.-p eerKvene zadeve ter bil velik podpornik raztrh Itari-tntivnih društev. O. ing., ki se preseli na Dunaj, želimo Se nnprej obilo uspeha in naj ne porabi naših planin in gora, katere je v družbi svojo gdčne se.slre prav rad posočal.
Fantje avijatiki v Kraljeva želimo vsem slovenskim deklelom in fantom ter čitateljem »Slovenca« vesele božične praznike in srečno novo leto: Alfonz Škoberne, Dobje pri Planini; Stanko Itajh, Mrzlo Polje-JurkloSler: Jakob Zehelj, Bočna pri Gornjem Gradu; Milko Trpin, Ivan Kregar, Anton Verbič, Herman Supiin, Anion Krošelj — vsi iz Ljublj«ne; Frnnc Jenič, Novn Mesto; Ivan Grkmnn, Komenda pri Kamniku: Drago Primožič, Železniki; Martin Delakordn, Petrovče pri Celju; Viktor Svetina, Koroška Bela.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo vsem slovenskim fnntoin in dekletom slovenski fantje, ki služijo ori 7. zrakoplov, polku,
2. četa, Moslnr: Teyrovsky Frnnc, Tržič; Martin Lešnjak, št. Jo't; Viktor Mulec, SI ri trg: Gabru: Janko, Naklo; Ivnn Ferbar Smlednik; Matija Jaz-bnr, Vrhnika; Ivnn Balderman, Skofja l oka, .Joža Malovrh, Črni Vrh: Leopold Ivan, Velike Lašče; Ciril Porenta Pevno: Ivan Podboršek, Šmartno pri Ljubljani; štefnn Klemen, Kamnik: Albin Hrovat, Mekinje: Filip Slanič, Gušlanj; Franc Slaibic. Trebnje; Lovro Markovčič, Borovnica; Rudolf Zde-šar, Horjul; Anion Poljanee, Bled; Matija Urh, Podlipa; Ivnn Rjave, Bohinj; Franc Petelin, Borovnica; Jože Kovač PoP'ov Gradec; Jakob Men, Velenje; Henrik Oblak, Zidani most
Dopisi
/
Celje
t Razstava Modic — Slapernik v Celju. Za
Mariborom je dobilo tudi Celje svojo božično razstavo. Razstavljata slikarja M. Modic iz Celja in R. Slapernik iz Vitanja v sejni dvorani Mestne hranilnice na Krekovem trgu. Kdor pozna Modica le z njegove zadnje razstave 1. 1026, Slapernika pa iz kolekcije, ki jo je imel razstavljeno pri ljubljanskem trgovcu z umetninami Kosu, mora pri obeh razšlavljalcih priznati napredek v znanju in osamosvojitvi, tako da razstava dokaj prijetno preseneča.
Modic je bil svoj čas 'zmeren impresionist^, potegnil pa ga jc za sclioj novi čas in je precej eksperimentiral, ludi sedaj se še ni popolnoma ustalil. V svojih najbolj dognanih slikah, nekako do letošnje jeseni, ga označuje predvsem interes za fortno, zlasti za plastično obl;kovanje. V barvah je krepak, trna ti j enoten v kompoziciji. Njcgjve tačasne krajine so precej stilizirane, figuralne kompozicije precej statične, le v »I 'lesu« jc še nekaj ekspresionistične razgibanosti. Prav dobro delo iz lega časa je tihožitje »Slaki«. V zadnjih mesecih se nekam poglablja, pričel je slikati in risati človeško delo in trpljenje. Temu še išče adekvatne forme, utegne pa biti na ptravi poti. Modicu manjka predvsem prilika za večja uela, teži ga gotovo tudi malomeščansko okolje, če pa bo res slikal pravoslavno cerkev, bo imel priliko prestati morda odločilno preizkušnjo. Cim globlje bo brskal, Ioliko enotnejši bo, sedaj je le še precej nemiren.
Slapernik je tehnično bolj rulinivran, peča se le a krajino. Tu pa tam je še nekoliko sladak (naštel), romantično navdahnjen, pa hiter v delu. Vendar nekdanji »pildki« to niso več. Nekam med Trstenjaka in Jakaca bi ga postavili. V meščansko stanovanje se dobro poda, koliko je pa to slikarstvo sedaj aktualno, na tem mestu ne kaže razpravljati.
Razstava bo odprta še do Novega leta, obisk naj bi bil za naprej boljši kot doslej.
& Smučarski klub Celje naznanja, da se vršijo otroški smuSki tečaji za čas božičnih počitnic vsak drugi popoldne. Pričetek prvega tečaja dne 28. decembra rn zbirališče pri pošti ob pol H. Tečaj je brezplačen ter ga vodi gosp. Frv. Gračner. Tečaji za odrasle-začelmke se vršijo počenši 6 3 januarem 1932,
& Borza dela ima na razpolago delo za G hlapcev. 2 viničarja. 1 kolarja. 1 knjigoveza in 10 vajencev in sicer: 5 mizarskih, 2 čevljarska. 2 pekovska in 1 krojaškega. Nadalje za 5 kmečkih dekel, 5 služkinj za splošna dela, 2 gostilniški služkinji, 1 natakarico, 1 kavarniško kuharico, 1 orožniško kuharico. 1 postrežuico in 1 šiviljsko vajenko.
0 Izgubljena dant-ka torbica, Uprava »Slovenca« opozarja gospodično, ki je izgubila v nedeljo dne 13. t. m. pri predstavi -»Strica v toplicah«, ki jo je priredila Krekova družina v Ljudskem domu, da je bila torbica oddana v upravi »Slovenca*, kjer jo lastnica lahko dvigne med poslovnimi urami.
PI H*'
T.-v.ka telesna poškodba. Pri posestniku Tomažu lloicu. Sv. Lovrenc v Slov. Goricah, so dne 2r. t. ni. Inv ili bučne peške. Kakor po navadi, so se zbrali tudi tu vaški fantje, da pomagajo. Meti temi so bili Josip Kožar, Josip Marič in Jakob Rižnar, pos. sinovi iz iste občine. Po opravljenem delu je postavil gospodar precejšnjo količino vina na mizo, ki jc pa fante sčasoma tako opijanilo, da so se začeli prepirati med seboj. Do prelepa v hiši sicer ni prišlo, l;er sta Marič in Rižnar nenadoma izginila v temni noči. Za njima se je poslovil še Josip Kožar. Napravil pa še ni deset korakov od hiše, ko ea na-padeta prva dva s kolom in nožem. Premlatila sta ga, <ia je obležal, zatem pa sla jo odkurila. Posestnik Holc, ki je slišal stokanje na cesti, je šel pogledat in našel Kožarja ležečega s hudimi poškodbami. Prepeljal ira je nemudoma v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili zdravniki težke telesne poškodbe po celem telesu, posebno pa na glavi, prizadejane mu s koloni in nožem. Nevarnost je tudi, da zgubi levo oko. Napadalca, ki sta zbežala, zasleduje orožništvo.
Divji loTpr Mfttrclil lt»ra lakupnika. Vincenc Zldarič, posestnik v PuSencih pri Ormožu, ki je zakupnik tamkajšnjega občinskega lova, je šel v nedeljo 20. L m. v svoj revir kontrolirat, kjer so mu delali divji lovci veliko škodo na divjačini. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, so šli domači gledal v gozd. Ni Jim bilo treba dolgo iskati, našli so ga kmalu... mrtvega, zadet od krogle divjega lovra. Kdo je morilec, Irenotno š« m znano, ker je dolični pravočasno pobegnil. Okrajno eodiSče je uvedlo strogo preiskavo In Je upati, da pride zločinec kmalu v roke pravice. Truplo umorjenega je bilo obducirano.
Trbo vV.e
Za praznike dobimo »liko Jemaovoga rojstva, ki jo je napravil za velik oltar mojster Bradaška iz Kranja. Prvič jo bomo gledali pri poltiočnicnh.
Smrt pobira. Umrla je Mara Marin, žena paznika, stara šele 33 let in Hočevar Marija, žena rudarja, stara 55 let in otrok rudarja Govejšek Ivan iz Studencev. N. v m. p.I
Gledališče. »Legionarje«, zgodovinsko igro iz Napoleonovih časov, s petjem, godbo in polno veselili prizorov, je pripravil dramatični odsek v Društvenem domu za praznike. Predstava se vrši popoldne na Štefanovo in ponovi drugi dan v nedeljo.
Za božičnico je daroval Društveni konzuni vrečo moke Vincencijevi konferenci, da jo porazdeli med najbolj potrebne. Hvala lepal
Hrastnik
7.1 -ovo cerkev se nabiranje krepko nadaljuje 1'ii'b i.O£;iO'Jarski krizi, tako so pokazala v ne-cš. o, noroiila na občnem zboru stavbnega društva z:, ziuanje cerkve Kristusa Kralja. Do konca leta 1 .30 c bilo zbranega lSO.t.OO Din, letos pa se je cCi ,.da: nabralo že čez 160.000 Din. To je bilo mo-»oče la vsled velikih zbirk v Ljubljani, Mariboru, ) ;u'.omeru in okolici, Ormožu in Laškem in lepega darila ba'ske uprave. Do spomladi upajo, da bo stavbni fond znašal 350.000 Din in kar še računalo. da dobijo giadbeni materujal večinoma za-etoni ali pa po znižani ceni, mislijo prihodnje leto z zidanjem začeti. Načrt in proraiune je napravil arhitekt Pust iz Ljubljane ш bo stalo vse približno 2,200.000 Din. Goep. vikarju Žaiarju in njegovim vnetim sodelavcem in nabiralcem želimo, da bog blagoslovi njih dosedanie uspešno delo, da dobi hrastniška dolina potrebno ш primerno hišo božjo.
Na en d»n pokopana oče in hči V nedeljo so » obilnem številu in t godbo spremili na zadnji poti steklarja Gruma in njegovo 34 let staro hčer. Oba sla dalj časa bolehala. Najprej je umrl oče, drugi dan pa še hči, da «ta bila lahko oba na en dan pokopana.
Slovenfaradec
Zastonj ineso. Tukajšnji mesar Ant. Kuhar je storil za letošnje božične praznike lep socijalni Čin ter daroval revežem občine Slovenjgradec, Stari trg in drugih okoliških občin, ki uživajo občinsko podporo, vsakemu pol kilograma govedine zastonj. Gospodu Kuharju smo zelo hvaležni, dn se je spomnil naših revežev in jim priskrbel brezplačen priboljšek za praznike, česar bi si marsikateri sam ne mogel privoščiti.
Znižane cene incsu. Naši mesarji so k božičnim praznikom znatno znižali ceno mesu, ki stane sedaj: govedina po 12, 10, 8 in 6 Din za kilogram, teleuna 14, 12 in 10 Din, svinjsko 15, 12 in 10 Din in Speli po 15 Din za kilogram.
Clmrl je Blaž Klančnlk, dolgoletni cerkovnik in gostilničar na Selah. N. p. v m.I
Statistika poznih sadežev. Posrečilo se nam je dobiti Statistiko poznih sadežev ozir. pridelkov celega slovenjgraškega okraja, ki bo gotovo marsikoga zanimala. Pridelalo se je: 6715.50 q koruze, 512.70 <| ovsa, 711.50 q fižola, 21.360 q krompirja ranega, 95.820 q poznega krompirja, 14.5-10 q krmilne pese, 18.680 q razne detelje, 8310 q zelenih krnskih rastlin, 537.50 q hmelja, 303.70 q lanenega semena, 886.10 q prediva, 17.524 q zelja, 2021 q strniščne ajde, 53.650 q strniščne repe, 26.090 q strniščnega korenja, 276 q semenske detelje, 1601 q buč, 309.005 q živinske krme, 500.20 lil vina. 12.921 q jabolk, 39.131 q hrušk, 1793.32 q črešenj, 4114 q č?S-pelj, 111.50 q marelic, 125.42 q breskev, 2366.20 q orebov.
Šo&tani
Proračun obMno Soštanj-okolica. Proračun okoliške občine za leto 1932 je v primeri z letošnjim mnogo manjši. Izdatki znašajo 117.791.45 Din: uprava 17.050 Din, redarslvo 1500 Din, javna dela 32 tisoč 500 Din, zdravstvo 6750 Din. socialno skrbstvo 8490 Din, šolstvo 48.400 Din, kmetijstvo 1200 Din, drugi in izredni stroški 5901.45 Din. Dohodki proračuna: redni dohodki (lovnina, pristojbine, tržne stojnice, takse 4150 Din, izredni dohodki (trošarina od alkoholnih pijač in davčne doklade 118.641.45 Din. — V proračunu ubožnega sklada znašajo dohodki 200 Din, izdatki pa 8690 Din. Primanjkljaj se krije iz preračuna za soc. skrbstvo.
Umrl je g. Blaž Videmšek, posestnik v Ga-berkih. — N. v m. p.!
Sadjarsko društvo ima na praznik sv. Štefana v Slomškovem domu redni občni zbor. Za člane je udeležba obvezna, drugi vabljeni.
Sv. J^rij ob j. ž.
Slov. kat. prosv. društvo že dolgo časa pripravlja za božič igro »Čez 10 let«. Igra ima tri dejanja, je še čisto nova. Vsebina vzeta iz življenja naših kmetov 10 let po vojni. Godi sc na sv. večer, zato je v igri polno božičnega razpoloženja. Vendar to božično - svetonočno razpoloženje uniči tragika vojaka - moža, prihajajočega iz ujetništva domov k že poročeni ženi. — Vse pa zveste pri igri sami, zato pa le vsi v nedeljo po večernicah ob 3 v naš Katoliški dom, da si ogrejete srca v božičnem razpoloženju.
Pomanjkanje učiteljsko moči na šoli v Blagovni. Ker že dalje časa sem poučuje na šoli v Blaj govni samo ena učiteljica dva razreda, se starši otrok pritožujejo nad tem zavedajoč se, da ena sama učiteljska moč ne more imeti toliko uspeha. Zato se obračamo na merodajna mesta, da v kratkem uredijo lo zadevo in nam pošljejo Se eno učiteljsko moč.
Mežiška dolina.
Dobja vas - Prevalje. Umrl je g. Josip Plešivf-nik v najlepši moški riobi, star 58 let. Plešivčnikov oče je s svojo pridnostjo in vnčnostjo poslal v teku let najmogočnejši kmet mežiške doline. Čeravno skoraj brez šolske predizobrazbe si je kot samouk pridobil toliko trgovskega znanja, da je sam vodil tudi svojo obširno lesno trgovino in je kmalu zaslovel zaradi svoje poštenosti. Kot mož gospodar je mnogo let z uspehom sodeloval v občinskem odboru obširne prevaljške občine. Za svoje uslužbence je skrbel kakor pravi oče. Znano je, da Plešivčnikov! posli ostajajo pri hiši leta in letn. Pred osmimi meseci je udovel in sedaj je sledil svoji ženi. da bo združen spaval z njo v istem grobu. Zapustil jo neutolažljive otroke, katerim izražamo tem potoni naše Iskreno sožalje.
Sv. Križ pri Rog. Slatini
Razdeljevanje nagrad najboljšim kmetovalcem.
i V nedeljo 20. t. m. se je vršilo pri nas zborovanje zdraviliške komisije, pri katerem so se razdelile razpisane nagrade onim kmetovalcem okoliša, ki so pokazali v preteklem letu največ smisla in razumevanja za napredno kmetijsko gospodarstvo in za olepšavo kraja samega. Zborovanje se je vršilo v šob, kjer ga je otvoril ob 8 zjutraj s kratkim pozdravnim nagovorom šolski upravitelj pri Sv. Križu g. Miloš Verk. Razdelilo sc je: ena diploma in 7 nagrad v skupni višini 4000 Din. od katerih je darovala občina Rogaška Slatina 2000 Din. 2000 Din pa je prispevalo zdravilišče Rogaška Slatina. Diplo-i ma in prva nagrada po 1000 Din je bila priznana ' kot najboljšemu gospodarju cclcga okoliša županu v Spodnjem Sečevu g. Jerneju Pelku. Nagrade je razdelil v odsotnosti zdraviliškega ravnatelja g. dr. Štera, ki je bil službeno zadržan, župan Rogaške , Slatine g. Senljurc, zdravilišče pa jo zastopal tajnik zdravilišča g. Bratuša. Ob tej priliki je župan vsakega posameznega nagrajenca nagovoril ter v kratkih besedah pojasnil, katfri razlogi so bili mero-dajni. da je dobil to priznanje. Po razdelitvi nagrad je imel kmetijski referent okr. načelstva v Šmarju zelo zanimivo in dobro premišljeno strokovno pre-, davanje, v kalerem je jasno in nazorno razložil, kako naj bi se uredilo gospodarstvo z ozirom na j današnjo gospodarsko krizo. Po njegovih izvajanjih ! se je uspelo zborovanje zrključilo, vrSil pa se je j še živahen razgovor o važnih gospodarskih zadevah okoliša.
S'ovenstta Krajina
Nenadna smrt starke. V Rakičanu je nenadoma umrla 87 letna Antalič Katarina, vdova po dolgoletnem cerkvenem ključarju. Pokojnica je bila jako dobra krščanska žena. Umrla je brez trpljenja. Zaspala je in se več ni vzbudila.
Lepa božičnica. Šolske sestre v Turnišču, ki vodijo otroški vrtec in gospodinjsko Solo, so priredile v torek za otroke jako posrečeno božičnico. Božičnica ie bila za Turnišče novost, radi tega je vzbudila tem večje občudovanje.
Odhod priljubljenega učitelja. Veliko Polano je zapustil g. šol. upravitelj Tratnjek. Za njim žaluje vsa vas. Po pravici, ker je bil bosd. upravitelj <tuAa vsoea iavneua življenja.
Moste pri LiubUani
Zdravnik ia gojene« Salezijanskega mladinskega doma. Ravnateljstvo Salez. mlad. doma obvešča starše dečkov, ki posečajo Salez. mlad. dom, da ima dom lastnega zdravnika, ki je zastonj na razpolago vsem gojencem doma. Vsako soboto ordi-nira ob 4 pop. v domu. V nujnejših slučajih gre zdravnik brezplačno na bolnikov dom. Starši, ki se hočejo te ugodnosti poslužiti, naj o dečkovem obolenju obveste ravnateljstvo doma, na kar jim to pošlje zdravnika na stanovanje.
Zafog
Po dolgotrajni mučni bolezni je umrl Irgovec g. Franc SicherI (vulgo Gradišek) iz Zaloga. Pokojnik je bil markantna osebnost med Založeni. Pred dobrimi 30 leti se je priženil na Gradiškovo domačijo, kjer je vodil dobro idočo gostilno in trgovino ter obširno posestvo. Pokojnik je užival med Založani velik ugled. Rad je pomagal sosedom v potrebi. Domačini so radi hodili k njemu po nasvete. Bil je bolj tihega, mirnega značaja, med prijatelji v družbi se je jia rad pošalil. V zasebnem kakor javnem življenju je bil odločen krščanski mož in je v tem duhu tudi vzgajal svojo družino. Bil je dolgo vrsto let cerkveni pevec in po letih najstarejši med njimi. S svojim mogočnim glasom se je z veseljem udeleži val vseli cerkvenih slav-nosti, že bolan pa je prišel, da jioveliča cerkveno prireditev. Vzornemu možu bodi Vsemogočni usmiljen sodnik. Z žalujočo soprogo in otroci mu ohranijo tudi vaščani blag spomin.
Begunje pri Cethmci
Občinski proračun za leto 1932, Občinski odbor je na svoji seji 10. decembra 1931 sestavil naslednji proračun: Dohodki: pasja taksa (po 25 Din od psa) 850 Din, davščine (95% naklade na državne direktne davke, od 100 litrov vina in mošta po 100 Din, od 103 litrov piva 25 Din, od hektol. stop. vseh vrel žganja po 6 Din) 101.332 Din 84 p. — Izdatki: uprava 13.0Ć0 Din, glavnice 37.120 dinarjev (poisojilo za novo cesto Begunje—Sv. Vid v znesku 128.000 Din), redarslvo 1400 Din, javna dela 1000 Din, zdravslvo 2850 Din, drugi stroški 1164 Din, socialno skrbslvo 8500 Din, šolstvo in prosvela 31.800 Din, kmetijstvo 3000 Din, izredni izdatki 2C00 Din. — Skupaj dohodkov 102.182 Din 84 p, izdatkov 101.89-1 Din.
Ta proračun je znatno večji od lanskega, kljub temu, da so vsi izdatki skrčeni na minimum. Vzrok te razlike so stroški, ki odpadejo na občino vsled nove banovinske ceste Begunje—Sv. Vid. Tako so morali povečati za 50% doklado na direktne davke.
Kud mraz. Kljub temu, da ni skoraj nič snega, je nastopil občuten mraz; giblje ee od 10" do 14° C pod ničlo. Seveda vleče prav neusmiljeno naša hribovska burja.
Jesenice
Velik pogreb je bil v soboto popoldne, ko so nesli k večnemu počitku pok. Markovega Franceljtia. Dasiravno je škripalo pod nogami in bila cesta gladka kakor led, se je udeležilo pogreba izredno
veliko občinstva. Požarna bramba, skoro vsi obrtniki za svojo zastavo, godba Krekovega prosvetnega društva, šest gospodov duhovnikov, potem pa nepregledna vrsta pogrebcev. Na grobu mu je v slovo spregovoril v imenu obrtnikov gosp. Markež. Pokoj njegovi blagi duši!
Dramski odsek Krekovega prosvetnega društva ponovi pa praznik sv. Štefana ob osmih zvečer priljubljeno opereto v treh dejanjih »Cardaška kne-ginja« in sicer po znižanih cenah.
V	kinu Krekovega prosvetnega doma se božične praznike predvaja prvi slovenski alpinski filn >V kraljestvu Zlatorogas. Več razvidno z lepakov turistovskega kluba »Skala«.
Senovo
Naši izseljenci. Neki tukajšnji domačin se je vrnil te dni iz Francije, kjer je bil šest let. Ta pripoveduje, da je tudi v Franciji veliko omejevanje obratov in številne redukcije. Vse inozemske delavce odpuščajo, da morejo zaposliti domačine. Mnogo naših ljudi je na cesti, nimajo pa sredstev, da bi se vrnili v domovino. No, in če se vrnejo, ali bodo doma našli zaslužek? O, božič! Ti praznik miru, radosti in ljubezni, kolikim si ti samo bolesten spomin na nekdanje srečne čase I *
Središče ob Dravi. Za božične praznike bo vprizoril Ljudski oder tukajšnjega Prosvetnega društva zanimivo narodno igro »Mlinarjev Janez«. — Vsem, ki žele imeti božično številko »Slovenca«, se sporoča, da ga bo že mogoče dobiti v četrtek popoldne pri tukajšnjem irgovcu g. Mekeju. Pridno segajte jio njem!
nesrečnim žrtvam
Celje, 23. dec.
V	sredo 9. t. m sta trčila na križišču Ljubljanske ceste in Savinjske železnice v Medlogu pri Celju vlak in mestni avtobus, nesreča, ki je zahteval 13 življenaj. Bila je to ena največjih prometnih katastrof v naši državi sploh. Z ozirom na tragiko in velikost nesreče bi bilo lepo in na mestu, da bi se postavil nesrečnim žrtvam na mestu katastrofe primeren spomenik.
Ta r.pomenik bi se lahko postavil tako, da bi predstavljal obenem resno opozorilo avtomobili-stom itd., ki bi opozarjal na nevarnost, ki preti na tej točki prometu, ako se res križišče ne bo boljše zavarovalo kakor je pa sedaj. Najboljše bi bilo. ako bi vzela inicijativo v roke mestna občina, sredstva pa bi se morala dobiti z javno podporo in z nabiralno akcijo med ljudstvom, ki se bi gotovo obnesla; kajti nesreča je tako pretresla vse sloje našega naroda, da bi gotovo vsakdo rade-volje kaj prispeval, ako bi mii bilo le mogoče.
Slišali smo že izjave nekaterih oseb, ki so bile namenjene odpotovati z nesrečnim avtobusom, a so bile po srečnem naključju ali bolje po Božji milosti zadržani v zadnjem trenutku in bili tako rešeni, da bi prav radi prispevali kako večjo vsoto v ta namen v znak hvaležnosti. — Morda bi me-rodaini faktorji malo premišljevali o izvršilvi ideje, ki stno jo tu sprožili.
Radio
K božičnemu glasbenemu programu
Božič je kaleksohen praznik družine, praznik domačnosti, tihega miru in veselja. V srcu vsakogar ima svojevrsten odmev: ni ga človeka, ki bi ga več ali manj mladostni spomini ne vodili nazaj v domačo hišo, pred priproste jaslice, kjer se na sveti večer zbira vsa družina v pravi edinosti in ljubezni. Naj biva kdo Se lako daleč od doma — ob tem večeru hoče biti vsakdo vsaj v mislih med svojimi. Notranje, pravo božično veselje je najvišja dobrina, ki osrečuje milijone in milijone, jih druži k pravi požrtvovalni občestvenosti, ki vse lelesne dobrine daleč za seboj pusti.
Vse te misli skuša poudariti tudi program radijske postaje.
Če pregledujemo n. pr. programe nemških postaj, tedaj beremo nn programih: \Veihnacbts-oratoriuni, Krippenspiel, Weihnachlskantate. Slovenci takih večjih del nimamo: imamo pa zato drugo nadomestilo: imamo našo božično pesem, preprosto in prisrčno: začenja s solo-partom v kateremkoli glasu, nato sledi in nadaljuje zbor. Vsebina je deloma epska, deloma tudi lirska v pri-prosti raznolikosti. Težko bi rekli, da ima katerikoli drugi narod zborovsko cerkveno pesem tako izoblikovano, da bi na njej lako visel, da bi mu tn tako ožarjala irfllustrirala božične skrivnost. Lahko rečemo, da bi brez prisrčne božične pesmi ne bilo hožiča.
Razumeli boste prošnje, ki jih je uprava postaje prejela od naših izseljenških centrov, ki so vse končale z željo in prošnjo: Dajte nam v teh božičnih dneh domačih, vedno lepih božičnih pesmi zlasti naših starejših mojstrov. Toliko in toliko nas bo poslušalo pri encui zvočniku, ki bomo v duhu z vami in domovino.
Programi Nttdio-Uttbffanai
Četrtek. 21. decembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.00 Otroški božični večer — 17.30 Božični nagovor pisatelja Fr. Kinžgarja — 18.00 Salonski kvintet
—	18.45 P. Claudel: Marijino oznanjenje, misterij v 5. dej. (Ljudski oder) — 20.30 Koncert Trnovskega pevskega zbora — 21.15 Zbor mandolin društva »Tabor« — 22.00 Operni kvnrtet poje božične pesmi (gc. Ojungjenac, Špnnova, gg. Gostič, Janko) — 22.45 Plošče — 23.30 Slovesno zvonjenje
—	24.00 Polnočnica.
Pelek, 25. decembra: 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve. — 14 Radio-kvartet (gg. prof. Jeraj, Bravničar, Feršnik, Eržen). — 12 Čas, poročila, plošče. — 15.15 Dekliška ura: Ne tako, kot vse druge (gd)č. Lebar). — 15.15 Duet citre in kitara (gg. Mezgolits, Zaje, Matzele). — 16.30 Prenos z razstave kanarčkov, pevcev vrvivcev. — 16.45 Ch. Dickens: Božična povesi — recitacija. — 20 Pevski koncert Sattnerjevega zbora. Izvaja L. Cvekove, p. H. Sattnerjeve in Hochreiterjeve božične pesmi. — 20.45 Vijolinski koncert gospe Fa-nike Brandlove. — 21.45 Salonski kvintet. Vmes poročila in časovna napoved.
Sobota, 26. dccembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 P. dr. Tominec: Galerija slovečih kon-vertitov. — 10.30 V. Pirnat: Konjska procesija pod Gorjanci. — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas in poročila, plošče. —• 15.15 Dekliška ura: Vzgojni pomen (gdč. Lebarjeva). — 14.15 Magistrov šramel kvarlct. — 16,30 Zabavni kotiček (Stane Bitežnik).
—	17 Novi vek v svetovno politični areni (Leo Ti-čar). — 20 Pevski koncert gospe Zlate Gjungjenac-Gavella, primadone ljubljanske opere, v originalu
j in na ploščah. — 20.45 Harmonika solo, g. Stanko.
i — 21.15 Nemški potujoči akademiki pojo božične pesmi. — 21.45 Čas in poročila. — 22 Salonski
i kvintet
Večino sv. večera smo zato prepregli z našo j božično pesmijo: trnovski cerkveni zbor in nalašč i za to priliko sestavljeni kvartet iz naših najboljših j opernih solistov izvajata božične pesmi večinoma starejših mojstrov. Istotako izvaja tovrstne skladbe tudi Zbor mandolin društva Tabor, ki nastopi prvič v naši postaji.
Na Sveti dan izvaja istotako naš najboljši cerkveni ansambl — Snttnerjev zbor — starejše in deloma novejše božične pesmi.
Omenimo dalje pomembnejše nastope v okviri' božičnih dni:
25.	dec. ob 20.45: Vijolinski koncert ge. Fani Brandlove.
26.	dec. ob 20: Pevski koncert primadone ljubljanske opere ge. Zlate Gjungjenac-Gavella.
27.	dec. ob 20: Leharjeva ura, ki jo izvajata ga. Šlefka Poličeva in g. Gostič.
30.	dec.: Pevski koncert g. Pugla.
31.	dec.: »Cigan baroiK, prenos z Dunaja.
1.	jan. popoldne: Delavska godba »Zarja«', zvečer ob 20: Cakovskijev večer —■ prenos iz Prage (VI. simfonija).
2.	jan.: Pevski koncert ge. Olge Obervalder-
jeve.
3.	jan. popoldne: Baritonista gg. Likovič in Žagar: zvečer: Godba 40. pp.
Opozarjamo še na nastop nemških potujočih akademikov, ki izvajajo v soboto 26. dec. ob 21.15 nemške božične pesmi.
Vmes temu primerna resna in vesela glasba sal. kvinteta, akademskega jazz-a, harmonike (gosp. ! Stanko), Magistrov šraml in kolikor mogoče izbrana j glasba na ploščah.
Dnttit firogratm »
Petek, 25. decembra.
Balgrad: 18 Orgelski koncert. — ,:0.30 Radio-kvartet. — 21 Operni dvespevi. -— Zagreb: 10 Prenos sv. maše iz cerkve sv. Marka. — 20.-0 Koncertni večer. — Budapest: 19.30 »Jano« vitez-, opera. Ciganska glaeba. — Dunaj: 19.30 »Bajadara«, opereta. — 22.05 Večerni koncert. — Rim: 21 Operetni prenas. — Milan: 21 Komorna glasba. — Langenberg: 20 Božična glasba. — 24 Jazz. — Stuttgert: 20.15 Igra. — 22 Zabavna ghsba. — London: 20.30 Violinski koncert. — 23.45 Plesna Plesna glasba. — Berlin: 20 »Trubadur«, opera. — 23.25 Večerni koncert, — Barcelona: 21 »Seviljski brivec«, opera. — Praga: 20.2C »Božični dan«, kan-atta. — Toulouse: 20.30 Religiozna glasba. — 23.30 Operne pesmi. — 23.45 Religiozna glasba. — Trst: 17.45 Pestra glasba. — 22.15 Lahka glasba.
Sobota, 26. decembra.
Belgrad: 20 Prenos iz zagrebškega opernega gledališča. Jazz. — Zagreb: 20 Operni prenos iz gledališča. — Budapest: 10 Religiozna glasba. — 19.45 Operetni prenos. Ciganska glasba. — Dunaj: 20.15 »Goepod eenalor«, veseloigra. — 22.45 Dunajska glasba. — Rim: 21 Radio prenos. — Milan: 21 Komedija. — Langenberg: 18Л0 »Tannhiiuser«, opera v 3 dej. Rachar Wagner. — Sluttgart: 20,05 Zabavna glasba v prid brezposelnim. — 22.50 Koncert. — London: 21 Kvintet. — 22 Orkestralni koncert. — Berlin: 20 Večerni koncert. — 21.50 Operni prene. — Praga: 19 Instrumentalni konccrt. — 20 Koncert češke filharmonije. — Trst: 22.15 Pestra glasba.
Naročajte .Slovenca*!
KULTURNI OBZORNIK
Tri katoliške knjige
Knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne
Ljudska knjižnica
Pravkar je — kot zadnja letošnja publikacija Ljudske knjižnice v okvirju knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne — izšlu povesi »Na sinjem polju«, delo ruskega pisatelja A. Kemizova. S to povestjo snio Slovenci prvič dobili v prevodu pisatelju, ki ga moramo vsekakor šteii med najodlifnejSe predstavnike novejše rusko književnosti. Kajti poleg pesnika A. Bloka jo pisatelj A-leksoj Remizo v eden najpomembnejših umetniških glasnikov onega rodu, ki je nastopal v začetku našega stoletja in ki jc iskal podobe življenja v večnem medsebojnem prelivanju simbolizma in realizma. Po vsebinski strani svojih del je pisatelj romantični realist, ki nam v svojih spisih odgrinja idilični svet nekdnnjil ruskih vlaste-linov in, ruskih kmetov. Poleg tega pa zelo ljubi predvsem pravljične motive in svet nenavadnega. Značilna zanj je Izredna iznajdljivost, ki jo še podpira silno živahna fantazija. Kljub vsebinskemu historizmu pa je način njegovega pripovedovanja nov in sodoben, razodevajoč velike u-metniške sposobnosti. Življenje ume pis-.telj zgrabiti neposredno in ga predočiti živo in nenavadno plastično, tako da S.tatclja tnkoj pridobi zase, zlasti še, ker se v jeziku zna kakor malokdo približati živi ljudski govorici. Njegovi romani in novele, povesti in legende nem pričajo o tem, da je Remizov resničen umetnik, ki ga nekateri stavijo v isto vrsto z največjimi ruskimi književniki.
Pisatelj, ki živi sedaj v Parizu, je napisal za slovenski prevod pričujoče povesti predgovor, čigar fiksimile in prevod sta objavljena v knjigi nu uvodnem mestu. Z njega posnemamo smisel in pomen, ki ga avtor sam pripisuje svojemu delu >Nn sinjem polju«. — Detinstvo in prva zarja Olginih mladih dni — povest od zibelke do praga življenja. Tako pisatelj sam označuje svojo povist. To je povest deklice Olge, kako dorašča iz otroka v mladenko, kako se razvija in rasle v dotiku s svojo okolico, z vsem svetom, ki je do'go, dolgo res lep in rožnat, dokler z lel i no prinese globlje življenjsko spoznanje prvih razočaranj. Vidimo torej, da moramo naslov ?Na sinjem polju« konec koncev razumeti simbolno kot podobo Olgine mlndosti. Toda Olga je le neskončno srčkano središče, okrog katerega se vrši ostalo življenje, svet neštevilnih zgodb in prizorov ruskega vlnstcliu-^ega in kmečkega življenja, pomešanih z bajkami in praznoverjem teh ljudi iz dni idilične preteklosti. Vse pa je prikazano tnko naravno, sveže in prepričevalno, da človek sledi z največjim ugodjem od začetka do konca. To je zares knjiga nemajhne umetniške vrednosti, pisana v odličnem slogu, polnem pesniškega zanosa in doživetja. Prizori so naslikani z največjo resničnostjo, prav tnko življenjske pa so tudi osebe, ki tvorijo svet Olginih sorodnikov, predstojnikov, prijateljev in znancev. Nad vsemi temi ljudmi in prizori pa bedi in snuje narava v vsej svoji lepoti in mogočnosti. Zdi se, da so vsi ti ljudje njeni olroci, zlasti pn Olga, ld je sama kakor pravkar razcvet.ijoča se pomlad. Njen lik razodeva zdravje in stežcSt* tif neko prav posebno življenjsko odmevnost in rahločutnost. Prav dobro je vse lo označil prevajalec Miran Jarr, ki pravi v uvodu: »V Olgi, okrog katere se odigrava povest »Sinjega polja«, je pesnik vtetesil najčistejšo postavo tistega čudovitega lepega na pol sanjskega, na pol resmčnegn življenja otroške duše, pred katero se še le plaho tn počasi odgrinja vsa zagonetnost in znmotnnost lega, čemur pravimo »svet«. Pisatelju se je v resnici posrečilo združiti v tej povesti podobo resničnega sveta s prividom onega drugegn, nič manj resničnega, ki ga sleherni izmed nas, ne da bi morda sam vedel za to, živi podzavestno v sanjah ali pa v spominih. Kdor se hoče za nekaj časa odtegniti sivi vsakdanjosti v svet poezije, lepote in sanj, naj čita povest »Na sinjem polin«. Lepo knjigo som prečitnl, bo moral priznali in prav gotovo mu ne bo žal, saj bo morda v njej kje srečal tudi s-imega sebe »na sinjem polju*: lastne, že davno minule mladosti.	Fr. V.
Cerkveni $ashemk U-i2
jo pravkar izšel. Na čelu prinaša Poročilo o XXI. občnem zboru Cecilijinega društva za ljublj. škofijo v Ljubljani, ki se je vršil dne 18. nov. t. 1. Slede čestitke v verzih dvema osemdrsetletnikoma glasbenikoma P. H. Sattnerju (F. Ferjanilč) in Jos. Lavtižarju (Virgilij). Dr. J. Mantuani nadaljuje svojo Zgodovino cerkvene glasbe in topol obravnava Dunstableov In Dufnyev ter Oekeghemov čas ( zač. XV. stol.). Viktor St'eska nadaljuje monografijo o skladatelju Luki Dolinarju, dr. Mantuani pa referira o nedavno preminulem prof. dr. P. Wag-nerju (Freiburg), ki je bil eden glavnih stebrov tistega dela glusbene zgodovine, ki se peča s ko-ralistiko. Kdor se je zadnja desetletja količkaj zanimal za razvoj raziskovanja starokr|čanske glasbe, je moral vsak poseči po fundamentalnih delih Petra Wagnerjn, kakor: Ursprung u. Entwlcklung der liturg. Oesangsformen, Gregorianische For-menlehre, Ncumenkunde. VVagner jo bil ludi odličen sodelavec Adlerjeve zgodovine glasbe, ki je danes najboljša na svetu. — Dva referata o novih Jenkovih orglah v Kočevju in v Vodicah, zadeve Cecilijinega društva, organistovske zadeve, koncertna posojila, dopisi, oglasnik novih muzikolij in razne vesti. Msgru Stanku Premrlu je treba čestitati k završetku novega, lepo urejenega letnika C. Gl., ki je prinesel obilo novega in lepega. Priloga prinaša Jožela Rozmana mešan zbor z orglami Sveta noč, M. Tomca dvoglasni zbor z orglami Pri jaslicah in B. Ščekove mešani zbor Lepa si roža Marija.
Srednjeveški rokopisi v Sloven H
S sodelovanjem Fr. Stelcta opisal Milko Kos. Založilo Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani. 1931. Str. VII in 248.
Dr. Milko Kos, univ. prof. v Ljubljani, se je lotil težke naloge, da popiše vse srednjeveške kodekse v dravski banovini, ilustracije teh kodeksov pa jc pojasnil spomeniški konservator dr. Fr. Stelc. Popisanih je 159 kodeksov, izmed teh jih je v Ljubljani 78 v licejeki knjižnici, 2 v Narodnem muzeju, 5 v frančiškanski knjižnici, 3 v semeniški knjižnici, skupaj 88; v župnišču v Kranju 17, v frančiškanski knjižnici v Novem meetu 3, v šlko-iijski knjižnici v Mariboru 48, v mariborskem muzeju 2, v Starem trgu pri Sloveiijgradcu 1.
Srednjeveški rokopisi v licejski knjižnici v Ljubljani izvirajo iz Stične (25), iz Kostanjevice (7),
Gertrud von Lc Fort: Dic letzte am Schafott.
(Josef Kiisel ct Friedrich Pustct, Miinchen.) Kdor . . .... ..,,„, ,,,.„,,.	. i je prečital njen zadnji roman »Der Papct aus dem
.z Bistre (11), w Jurkloštra (3 , iz Pletcnev (2), u Ghetto«, ni presenečen ob tej noveli, pač pa za-
'NatsUiTe'jši rokopL^je iiprve polovice 10. *>?<>«- -kaj ta dragu* pripovedni*,va im, v stoletja v ljublj. licejski knjižnici in vsebuje iz- | «>d<>bnem nemškem slovstvu le malo sebi ravne-piske iz Libri moralium papeža Gregoriia Velikega.	Gertrud von Le Fort je. kakor izraza njeno
Dr. Milko Kos popisuje vsak rokopis po obliki, obsegu in vsebini ter opozarja na zgodovinske , opombe, ki eo rokopisu pridejane.
Nekateri rokopisi so za nas važni radi lepih
ilustracij, n. pr. bistriški De civitate Dei iz leta 1347 (str, 58j, kranjski iz 1. 1310, 1512 in 1491 (Mo-raPa sv. papeža Gregorija Velikega, misal in anti-fanarij), ki so vsi okrašeni z lepimi začetnicami in drugimi okraski (str. 128 in d). Pozornost zbuja zlasti etišlci rokopis iz 1. 1428, ki obsega tudi slovensko besedilo raznih molitev.
Ilustracijo ie podrobneje opisal dr. Fr. Štele in priclejal najlepše vzorce.
Da bi bila kmjiga uporabna tudi tujim narodom, je pisatelj oskrbel latinski uvod in latinsko kazalo.
Kniiga je v znanstvenem in umetniškem oziru znamenita. Dobiva se v Ljubljani po vseh knjigarnah po 80 Din,
Vaja v hršč. popolnosti
Španski spisal p. A. Rodriguez D. J., poslovenil p. H. Vodenik, ref. cist. Prva knjiga. Ljubljnna 1981. Izdal in založil »Glasnik presv. Srca Jezusovega«.
Doba, v kateri živimo, je razklana sama na sebi. Človek drevi za svojimi ohranjenimi goni in se ne ozira ne na desno ne na levo. Nn lovu za užitkom ln za mamonom, ki mu te užitke omogoča, ga ne zadržuje nikaka zavora v njem samem: pohlepnost pri tej gonji, ki ji navadno pravimo kar življenje — in besedo pomenljivo poudarimo, aH pa borba za obslanck, če se iiočemo pri tem še
nekoliko opravičili, to gonjo nam torej omejujejo i -,„... - -,. ., . , , , ,. . samo zunanji faktorji, zunanjo razmere, okoliščine. ! Pod Ž»«otmo, povzdignila e.voi glas, da nadaliuje V človeku samem pa lii гатоге, kot pri živalih ne. | svelo pesem svojih obglavljenih bivših samostan-Kot da je duh odpovedni, kot da je odpove- , «kih tovarijiic, pa jo razbesnela množica pri priči
ime sicer slučajno, vendar tudi prav tako nepri-krito, močna in mistična nemika pisateljica s francosko očarljivostjo. Najprej je pesnila himne na Cerkev (Нутпсп an die Kirche), potem je Sel njen roman »Veronlkin prt« (Das Schvveissluch der Veronika) kakor vroča slruja po morju sodobnega navdušenega odziva po vsem svetu. Priznanja s pristavkom: dasi je religiozno, dasi ie ka. toliško, je vendar veliko. — Ali še niste čitali? Dajte, saj je zares veliko (pa ne dasi, marveč zato, ker je religiozno in katoliško) delo. Ker ne omahuje, izpoveduje, i^če ali vprašuje, temveč ker ve in je — brez špranje ali zareze — iz ene kore-nike, iz enega kosa, suvereno vladajoče v oči popolne udanosti.
Pa kaj bi vabi! na veliko in debele knjige, ko morem postrečd z imenitno pokušnjo, za katero mi nudi priložnost pravkar izišla novela »Die letzte um Schafott« in kateri, smem upati, se bo odzvalo večje število ljubiteljev presenetljivih dragocenih novosti.
Novela obravnava epizodo iz časa strahovlade francoske revolucije. Predmet je znana mu-čeniška smrt šestnajstih karmelitanl; iz samostana Compiegne. V tem zgodovinskem okviru pripoveduje pisateljica — prav za prav pod spretno krinko dolgega pisma nekega sodobnika — zgodbo norice Blanche de la Force, ki je iz strahu pobegnila iz samostana, ki so jo vlačile pijar.e tolpe na svojih pohodih kot svojo s seboj, ki je pa, ko
jeziku silo, je tukaj tudi precej odločilna ra kvaliteto zgolj literarnega značaja njegovega dela.
Kljub vsej Ii vali, ki ee mi vidi, d,i jo Heinrich v polni meri zasluži, moram pa zabeležiti tudi svojo bojazen, da ic proti koncu pisalcli merda vendarle preveč konkretno opisoval svoia (oziroma svojega junaka) čuvstva ob nam vecm šc zelo bližnjih dogodkih, zlasti pa «o je pokaral kot nekoliko preveč narodno čuteč Nemec, da bi bil kar vsakemu tujemu čitatclju prijetno užiten. Znahiti, da moti tujca pri čitanju le prcmu'a tazdalia v času in da utegne čez leta bili delo tudi v tem poglede mikavnejše.
*
Etnmy Hennings-Ball: Hugo Balls Wcg zu Gott, (Kosel et Pustel, Miinclicn.) Pesnica in pisateljica, življenjska družica askela, misleca in pesnika Hugo Balla, jc napisala življenje svojega moža. — Tako-le piše v nekem članku, v katerem tolmači razloge, ki so jo napotili, da je ta življenjepis spisala: »Nekaj časa sem čutila tisto zapuščenosl, ki jo pozna nemara vsaka vdova. Kcci mi besedo, ki sem jo nekdaj rada slišala. ■. Kako sem bila postala v ljubezni razvajena! Kako sva govorila med sabo, izmenjavala misli in sanje, bolj drug v drugem kot drug poleg drugega živela! In kako liho je poslalo! Oh, kako dolgo sein živela pod vtisom umirajočega, mrtvega, ki me je v trenutku poslednjega oblcdenja držal tako močno objeto, kakor bi me holel vzeti s seboj v neznano deželo! Saj sem komaj mogla ločiti svoje tople ude od njegove ledene hladnosti. Groza me je bilo, ko sem venomer morala misliti na to. Zdelo se mi jc, da živim, srce mi je utripalo in vendar jc smrt ležala v meni.
je utihnilo petje poslednje mučeniške redovnice Kakor grob sem se zdela sama sebi, ki ne-
dalo volja, kot da so odnovedala vsa dobra čuvstva ki so v človeku, četudi včasih prav globoko na ; dnu srca.
Posledica toga sproščenja nagonov izpod obla- j sti duha je neznosno stanje velike večine dannš- > njega človeštva. Velike socialne krivice, ki jih Irpe šibkejši od strani močnejših, brezobzirno izrab- ' ljanje delavcev od strani delodajalcev — vse to je j možno v dobi, ki ne priznava duhovnih vrednot | v človeku, ki vidi v človeku le materijo, katero more in sme drug človek izrabiti v svoje ugodje, j
Kdor hoče misliti na preureditev in pre- j usmeritev človeške družbe, mora nvsliti na fun- ! damentalno preuredite* in preusmeritev človeka, i V človeku samem je vzrok zla, v človeku samem j je možnost zboljšanja. Človek se bo moral najprej zavedati svojih duhovnih vrednot, svoje duše; zavedati se bo moral svojega onostranskegu namenil, in da tega namena nima samo on sini. ampak vsak njegov bližnji, če je še tako nizkega stanu in nizke izobrazbe... A spoznanje še ni vse. Za preureditev razmer bo treba tudi močne volje in velike strogosti do sebe in pravičnosti in Ijuhezui do bliž-pj .ga. Могпц. volja ni vsekgimir kar neposredno dana. Močna volja je v človeku Često lalentn.a energija, skrita sila, kalero je treba z vajo šele odkriti, razviti. In odkrivanje tega močnega človeka je v krščanstvu vedno vršila askeza — vaja v duhovnem življenju, vaja v krščanski popolnosti. Tako vaje nam je tudi danes treba. Zato z
pobije na tla. Blanche je prikazana kot nosite-ljica groze in strahu, a njena groza m strah nosita odliko božjeiga izbranstva, ki jo povzdiguje do mističnega pričevanja božjega veličaetva.
Sijajna karakterizacija nastopajočih oseb, mojstrski zaplettjaji pretežno duhovne vsebine, zlitost fabule z najtežjimi dušeslovnimi problemi — to so vrline te novele, ki je kljub svojemu zgo-
prestano šepeče: Nočemo umreti, nc da bi se na novo rodili.«
Kdo je bil Hugo Bali? V svojih mladih letih je bil gledališki igralec, potem dramaturg monakovskih »Kammcrspiele«, potem pesnik in bohem v Berlinu, v vojnem času emigrant in kritik nem-tva v Švici, siromak, ki ni imel česa v usta dati v Curihu, potem isto-tam klavirist v nekem kabaretu, vmes nekaj časa novinar v Baselu, nalo je v Curihu v družbi nekaterih umetnikov ekstremnih smeri
dovinskemu ozadju povsem moderna tako po pro- | ustanovil v znamenitem kabaretu »Voltaire«
blematiki kakor po reševanju problematike. Poleg pasivne Blanche, ki priča le za to, da more Bog izbrati tudi slaiboet in strah za potrdilo svoje veličine, je oseba sestre Matije de Г Incamation, močne in odločne po značaju, vprav živo nasprotje junakinje slabosti Blanche, lako globoko zasnovana in prikazana, da se igra slučaja (ki tej za mučeništvo vneti sestri vzame možnost, da bi mu-čeniške smrti junaško umrla, medtem ko je ta milost dodeljena plašni in zgubljeni ovčici Blanche), tako napne od notranje zgoščenosti, da postane realnost, brez slehernega mističnega tolmačenja, že sama iz eebe nadnaravno pričevanje božjega iveličastja.
PrečitaJ sera tudi roman »Menscbcn des Ober-
gangs«, ki ga je po dolgem molčanju nedavno objavil pri Kiisel et Puste'.u v Miinchenu) odlični pisatelj Kari Borromaus Heinrich. — Kako bi bilo mogoče prav nazorno povedati, kakšen je prav
veseljem pozdravljamo knjigo, ki nam more biti
pri tej vaji močna opora: A. Rodrigiicz. »Vaia v - ;	,. - ,, , .,.,	■
krščanski popolnosti«. Prva lmiiga tega obširnega	za Prav ta roman' kl "emSk3 k"l,ka
dela je pred nami. Ta del 1111111 najprej pokaže du- ,	'ia kot reprezentativno delo o naši dobi, napiasno
hovno življenje ill njega ceno v pravi luči. Za tem j	iz duha katolicizma, ki ga predstavljajo kot nekak
govori o popolnosti navadnih del, o dobrem na- j	antipod Thomaea Manna -Zauberbergu«, ki so —
menil pri dejanjih. Četrta razpr.avn: o bratski lju- «	skratka — uvaja v svet kot opohalno slovstveno
bežni in slogi, je pnč med najlep-imi in za da- ]	delo? Evo, dejal bi, da je knjiga poizkus prikazovanja sodobnega človeka, kakor nešteto drugih,
našnji čas najvažnejšimi. Nadaljnje razprave go> voro o molitvi, o pričujočim?!! božji, o izpraševanju vesti. Višek knjige je gotovo zadnja, osma razprava: o soglasju naše volje * boljo vnljo. To je tako lepa in tolažliiva razprava, da se bo naš Človek v hudih nesrečah in nadlogah, ko se inu bo zdelo, d,i ni nikjer več tolažbe in ulehe, p?č z zaupanjem zatekel k čitanju teh strani — in bo tolažbo gotovo našel. Ob čitanju teh poglavij v knjigi se človek jasno zave tiste bistvene krščanske resnice, lako toLažilno: da je naše življenja v božjih rokah; dn v življenju ni zla razen greha, da so vse drugo nesreče le volja božja, з katero se moramo vedno zlagati.
Ogromna snov je lepo razdeljena v poglavja, клг ti omogoča, da vsak dan lahko prbeereš v sebi zaključeno celolo — poglavje, ki obravnova eno misel. Vseh poglavij v prvi knjigi je 139.
To veliko delo je nastnlo v dobi, ki je bila v marsičem podobna naši. Posledica opešanja pristnega krščanskega življenja je bil razkol — nastop protestnntizina. In nastopil je zn Cerkev čas obnove, čas idejne in praktične obnove krščanskega
vendar s to prednostjo, da ljubezen avtorja do ' tega človeka ni platonična, da mu ne lc išče pomoči, marveč da se povsem konkretno trudi ponuditi mu svojo pomoč, to se pravi, pomoč, ki jo je po dolgem oklevanju in omahovanju kol milost prejel in o kateri ve, da je bogata dovolj, da bi mogla vsemu človeštvu koristiti s pridom.
Kari Borromaus Heinrich prikazuje človeka, ki je v mladostni lahkomiselnosti navalil težak ! zločin na svoje rame in odšel v Švico (ludi Ha"e i Caetorp v »Zauberbergu« potuje v Švico), da na tihem nadaljuje svoje zavoženo življenje ter reši, i kar se še rešiti da. To se jc zgodilo mnogo let > pred vojno. Mož zapisuje na videz brez izbora I svoie vsakdanje doživljaje, svoja srečanja, časih pristavi svoia razmišljanja. Vse do izbruha vojne sc junak resnično uči, kaj in kakšno je življenje, bolj iz dotikov ž njim kot iz knjig (Castorp črpa svoje nazore iz knjig in jih primerja življenju), v njegovem hotelu nastopajo ljudje z vseh vetrov,
življenja. To dobo odražajo v Rodriguezovem delu	j tako, da si moreš približno iz njih razgovorov re-zlasti tele lastnosti: stremljenje po točni oprede-	konstruirati podobo predvojne Evrope, pa tudi žalitvi pojmov in krščanskih resnic, rainuciozno po-	„imanj, ki drže te predvojne Evropce v pesti (n. znanje sv. pisma in starokrsčanske literature upp-	! epiriHzem; Caslorp b Heiorichov junak pri-rabljenje številnih nazornih primerov ln buinih	• , . • -ч , » • i 1 ■ . j zgledov zlasti iz meniškoga življenja. Radi te»a	seanei). z mimogrede v
it delo narastlo v follantno obSl sredn ja	?kl*Pa>* »avedemh podrobnosti med »Zauber- 1'кЈ«>"сеП Pevske zveze 8. septembra in zadnja
veka. Značilen za dobo je tudi slog, ki jo v boju s	i bergom« in romanom »Menschen des Obergangs je l"«li » P- Hugolina Setlnerja, katere se je nas
točnostjo v izraževanju abstraktnih dognanj v&sih	razvidno, zakaj primerja nemška kritika K. B. £0' > .ft ^ V°'Y '^Г,
nekoliko težak; n delo bo celo na najtežjih mestih	Heimicha s Th. Mannom. Toda ta primera za | ,k J v neblo.7 h^ K!u \ *
dnslnmm ludi nppnrndpmn ,Mn,oi„. ,i„ei	л„1„ „„ м.чли :„------ ,1„. katero P?n°vi v nedeljo 27. decembra ob 1(>. Igra
novo umetnostno smer: dadaizein. Do tega vrhunca je priliral vrtinčasto pol svojega življenja, ko je polagoma v njem dozorela otroška vera. V polnem razmahu svojih duhovnih sil je spoznal, da je ni rešilve izven vere ter je postal asket, pisal prečudovito, edinstveno moderno knjigo o krščanski askezi, imenovano »Byzantinisches ChrLslenthum«, v kaleri na treh zgledih ponazoruje svoje misli o pravem asketskem življenju. V svojem dnevniku »Dia Flucht aus der /.eit« je opisal v alorielični obliki svoj notranji razvoj vse do svojega spreobrnjenja. Žal, tega dnevnika ni izpeljal do kraja.
Pač pa je njegova žena Етту Hennings-Ball v knjigi, ki sem jo zgoraj naznanil, opisala njegovo življenje od začetka do kraja in je postala njena knjiga, v svojem nemirnem in obvladujočem načinu nekako legendarna, kakor za vzor je postavljeno to moderno in utrip našega ča,sa, pa tudi edino pravo rešitev iz sodobnega k a osa predstavljajoče življcnie tankega misleca, pesnika, iskalca in človeka Hugo Balla.
Mislim, da jc med knjigami našega časa ni privlačnejše, kot je ta življenjepis, za vse tiste, ki čutijo potrebo po kakem zares velikem, pa tudi zares sodobnem vzoru.
Zalo se mi je zdelo vredno, opozoriti nanjo. Seveda, kdor more citati ludi Ballove lastne stvari, zlasti »Die Flucht aus der Zeit« in pa ,.Byzantinisches Cliristcntum«, bo imel od življenjepisa samega šc mnogo več koristi. (Obe sta izšli pri Kčzel & Pustetu v Miinchenu-)
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 24. decembra: Zaprto. Pelek. 25. decembra ob 15: RDEČA KAPICA. Otroška predstava. — Ob 20: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Premijera Izven. Sobota, 26. decembra ob 15: ŽENITEV. — Ob 20:
ZEMLJA SMEHLJAJA. -Nedelja, 27. decembra ob 15: PTIČAR. — Ob 20: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR.
Iz raznth hra'ev
Snebcrje-Zadobrova- 2e dolgo Časa se nismo nič oglasili. Društveno življenje se je začelo prav lepo razvijali, uajsibo pevnki zbor Krekove družine ali Gasilno društvo, še serl.'j nam je v epoininu ve-
1 1 Ir l/<nw<nrl Р(И'о!;л limon Q	..... !.______t
dostopno ludi preprostemu človeku, dasi se je prevajate!,j povečinoma zvesto držnl izvirnika in je trgal dolge perijode le v najnujnejših primerih.
Prevod je lep, vesten. Terminologija v asketski literaturi pri nas še ni ustaljena, deloma je sploh še ni. Tudi v lem oziru bo knjiga — korak naprej.
Oprema knjige je zelo okusno izvršena. Tudi papir in tisk ugajata.
Cena v platno vezani knjigi je 45 Din. s poštnino 3 Din več. Posamezni broširani zvezki stanejo 10 Din. Naročiš lahko v »Upravi Glasnika'-, Zrinjskega cesla 9, Ljubljana.	Lajak.
Cliristliiher Volkskalender 10i12. »ChrletHclie Volkszeitungc, nemški katoliški tednik v Osijeku jo letos develič izdal svoj ljudski koledar za nemško katoliško prebivalstvo Jugoslavije. Koledar je dobro in stvarno opremljen, trajno vmlnost ima alfabetični seznam imen vseh svetnikov, ki so v rimskem brevirju s podatki njihove smrti in dnevom praznovanja. Gospodarjem pa bo zelo prav prišel »gospodarski koledar«, ki daje primerno navodilo 7.11 kmečko delo v vsakem letnem mcsecu in sicer kar se tiče živine, polja, vinograda, vrta in kletL
njegovo delo ne drži. Njegov načrt je povsem dru. gačen, nego se li razkriva v »Zauberbergu«. Th. Mann zaključi razvoj evoiega junaka ob izbruhu svetovne vojne, nai pisatelj pa postavlja doživetje svetovne vojne v sredino, povojno dobo do nedavnega časa pa kot nedovršemi, vendar zaokroženi zaključek svojega dela in s tem tudi svojega junaka.
Epi&no pripovedovanje je Hcinrichov talent. Veličina njegova je v tem, da je našel obliko, kako podati velike epične tvarine v skrajni str-njenoeti tako, da vsebuje njegov roman ne ene, marveč nešteto zgodb, ki ee prepletajo in vrstijo; da ume iz drobcev, ki so sami zase povsem dovršeni in življenja zmožni organizmi, ustvariti en sam velik organizem, ki diha iz neštetih pljuč, gleda skozi nešteto oči, govori iz neštetih net, vse krUem, in vendar iz enega »amega telesa. Prav lo je moral pisatelj znati, prav to sposobnost je moral imenovati svojo last, ako je hotel uspeti z nalogo, ki ei jo je bil zastavil: Kozmiftno zajeli »o-dobno družbo.
Proza, ki jo čitamo pri K. B. Heinrichu, je redke izbrušenosti in redke odličnosti. Samoni-kloet, ki jo v izražanju v uglajenem jeziku, kakršen je nemlki, le redko najdeš, ne da bi avtor delal
jo prav lepa in zanimiva 111 služi v priznanje g. Jerkolu. Vabimo vse člane in prijatelje, da ee v čim večjem številu udeleže obeh predstav.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naša vrla mladina, organizirana v Katoliškem prosvetnem društvu ponovi na Štefanovo po večernicah igro v petih dejanjih »Zakleti grad«. Prijatelji poštenega razvedrilu pridite!
Vurberg. Na Štefanovo popoldne imamo v Župnijskem domu krasno igro. ki jo priredi vur-berško katoliško prosvetno društvo, igra spominja na težke čase, ko so naša slovenska tla bobnela pod kopiti turških konj. Naj nihče ne zamudi le lopo prireditve.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Nn Štefanovo in v nedeljo na god Sv. Janeza imamo v katoliškem prosvetnem domu uprizoritev pretresljivo igre »Božična noč živega mrtveca« v treh dejanjih. Pričetek vsakokrat ob 18. Lepo vabljeni.
Kriie pri Tržiču. Kat. prosvetno druStvo vpri-zori v nedeljo 27. t. m. ob 8 popoldne v dništvoni dvorani dramo »Otroška tragedija«, čisti dobiček jo namenjen za športni klub »Pristava«. Šoloobvezni mladini je vstop prepovedan. Predprodaja vstopnic: g. Franc Sober, trg. v Pristavi.
Konjire. Jutri na Štefanovo in v nedeljo, dne 27. t. m. vsi v Katoliški društveni dom k predstavi velike rimske igre »Quo vadi««. — Med odmori igra društveni orkester.
Gospodarstvo
Konferenca o sladkorju
V	Parizu že več lini zaseda me<lnarodna konferenca proizvajalcev sladkorja. Sestanek je sklicala Mednarodna sladkorna organizacija z namenom. da ae nanovo organizira proizvodnja sladkorji!. i u sicer zmanjša. V zalogi je še mnogo sladkorja od lanske letine iu proizvajalci se boje, da bi pridelovanje sladkorne pese v sedanji višini povzročilo padec cen. Zato naj konterenca določi kontingent pese, ki ga smejo posamezne države pridelati. Na konferenci so navzoči tudi odposlanci iz naše države, ker je letos tudi Jugoslavija stopila v to mednarodno organizacijo. Delegati se že dva tedna zaman trudijo, da bi dosegli sporazum: posebno delegati Kube se upirajo zmanjšanju proizvodnje. Načrt za novo kontingentiranje je izdelal ameriški bankir Chadburne, ki prisostvuje konferenci samo kot opazovalec.
V	zvezi s konferenco je zanimivo vedeti, koliko so posamezne države naložile trošarine na sladkor. Najvišja je trošarina v Italiji, kjer znaša 4 lire (11.92 Din). Za Italijo je naša država s trošarino fi.55 Din (v kockah), 6.25 (kristal); potem Nizozemska 0.285 fr. (6.51 Din), Madiarska 0.400 pengo (4.03) Din), Avstrija 31 hel (3.57 Din), Češkoslovaška 2.09 Kč (3.55 Din), Bolgarska 8.20 leva (3.37 Din), Belgija 0.40 frankov (3.16 Din), Nemčija 0.21 Rm (2.84 Din), Francija 1.25 fr. (2.78 Din), Španija 0.45 pesete (2.67 Din), Romunija 4 leje (1.35 Din), Turčija 5 pap. pijnster (1.35 Din), Švedska 0 08 kron (1.22 Din), Danska 0.057 kron (0.87 Din), Švica 0.07 fr. (0.77 Din), Albanija, Grška in Norveška nimajo državne trošarine na sladkor.
25 letnico dela je te dni slavil znani industrijec Julij Jakil, usnjar v Karlovcu. Slavljenec je doma iz Rupe pri Gorici, kjer je njegov oče imel tovarno usnja, a jo je ob izbruhu vojne opustil in se preselil v Karlovec.
Več pokornosti pri izvozu v Italijo! Nekatere italijanske carinarne ee pritožujejo, da pri naših izvoznih pošiljkah često niso pravilno izpolnjeno mednarodne prijavnice. Zlaeti manjkajo podatki: 1. o vrednosti blaga, poleg količine v kubičnih metrih ni označena teža, 2. pri pošiljkah lesa se poleg navedbe količine v kubičnih metrih pogreš-no opušča teža in 3. pri pošiljkah, ki vsebujejo več vrst lesa, se pogrešno opušča navedba teže za vsako vrsto lesa pVsebej. Ker vse te pomanjkljivosti pri navedbi podatkov za mednarodne prijave ca-rinarnam škodujejo našemu izvozu in izvoznikom, ee zainteresirani krogi opozarjajo, da navedejo na prošnji točne podatke. (AA.)
Zaslužek luneriških bank pri plasiranju ino-tomskih posojil. National Citv Bank, Mitchell, je od leta 1919 zaslužila pri emisiji inozemskih posojil v znesku 1.072,000.000 dol. brutto 13,39 milijonov dolarjev. Banka je bila soudeležena tudi pri drugih sindikatih, ki se bavijo z izdajanjem inozemskih posojil in je pri tem zaslužila 11,36 milijonov dolarjev. Pri posojilu nemške Rentenbank Kreditanstalt je zaslužila 354.000 dolarjev in pri drugem posojilu iste banke 359.000 dolarjev. Po-eojilo Rheinisch VVestfšilisches Elektrizitatswerk ji je prineslo 205000 dolarjev, pri drugem posojilu istega podjetja je zaslužila banka 221.000 dolarjev. Vereinigte Stahlwerke so ji dali zaslužiti 292.221 dolarjev, A. G. Sšichsische VVerke 250.000 dolarjev. Zdaj bo ta banka pod podobnimi pogoji plasirala še druga inozemska posojila.
Proti zaposlitvi iuoiemcev. — »Jugoslovanski Lloyd< se na uvodnem mestu bavi z vprašanjem zaposlitve inozemeev. List ugotavlja, da v zadnjem času še vedno prihajajo tujci v našo državo, kakor v Zagreb, Belgrad, Novi Sad, Sarajevo in Ljubljano, kjer si kmalu najdejo službo. V okolici Zagreba je neko podjetje zagrozilo, da ustavi obrat, ako ji oblastva ne dovolijo, da ostane še nadalje pri njej neki madjarski inženjer. V teku so priprave za osnovanje odbora, v katerem naj bi bili zastopani predstavniki stanovskih organizacij in ki naj bi vodil akcijo proti nameščanju inozemeev in za zaposlitev domačinov.
Borza
Dne 23. decembra 1931.
Denar
Devizni promet je dosegel včeraj skupno 2,031.000 Din, in sicer na Curih 843.000, na Prago 720 000. London 214.000, Trst 107.000. Ne\vyork 95.000. Pariz 44.000. Devizi Curih in Trst sta ostali neizpremenjeui, Newyork in London pa sta se močno okrepili, med tem ko so Pariz, Praga in Amsterdam šibkejše.
Ljubljana. Amsterdam 2261.55—2268.39, Bruselj 783.86- 786.22, Curib 1097.85 - 1101.15, London 188.11—195.61, Newyork 5004.43—5621.43, Pariz 221.32—221.98, Praga 166.54—167.04, Trst 283.74 —289 74.
Zagrob. Amsterdam 2261.55—2268.39, Bruselj 783.80—786.22, London 188.11 — 195.61, Milan 283.74 —289.74, Newvork kabel 5626.43—5643.43, ček 5604.43—5621.43. Pariz 221.32—221.98, Praga 166.54 — 167.04. Curih 1097.85-1101.15. — Skupni promet brez kompenzacij 9.60 milij. Din.
Belgrad. Amsterdam 2261.55—2268.39, Berlin 1345.50-1372.50. Bruselj 783 86 — 786.22, Curih 1097.87-1101.15. London 188.11—195.61, Newyork 5604.43—5021.43. Pariz 221.02 —221.98, Praga 166.54 —167.04. Trst 283.74 -289.74. Bukarešt 33 45—34.05.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1625, London 17.475, Newvork 512.50, Bruselj 71.45. Milan 26.08, Madrid 43.50. Amsterdam 206.05, Berlin 121.95, Stockholm 97, Oslo 95.50. Kopenhagen 96 50, Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 57.50, Atene 6.70, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Heleingfors 7.30.
Dinar notira na Dunaju: valuta 12.60.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 8",'o Blor. pos. 58 bi., 7% Bler. pos. 50 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 60—61 (60, 61), vojna škoda ar. 257 - 259, kasa 257-259 (258), dec. 257 —259 (259). jan. 255—259, 4% agrarne obveznice 30—31, 7% Bler. pos. 43—50, 8% Bler. pos. 55—57, 6% begi. obveznice 38—39.50. — Promet: 7'X invest. pos. 125.000, vojna škoda 500 kom-, 12. 300 kom., 6% begi. obveznice 25 000.
Belgrad. 7% invest. pos. 61.50 bi., 4% agrar. obveznice 32 bi., 30.50 den.. 6% begi. obv. 39.50 bi., 38 50 den., vojna škoda prompt. 259 bi., 258 den., (257, 258.50, 259, 1040 kom.), zaklj. 2060 (100 kom.),
doc. 200 (200 kom.), lan. 200 (300 kom.), 7% Bler. poe. 50 (1000 dol.). Narodna banka 5OO0 (5 kom.).
Dunaj. Podoii.-suvska-jndran. 88.25, Wiener Bankverein 12, Escompteges. 113, Anssiger Chenil-sche 125, Mundus 97-5, Alpiuo 12.65, Trboveljska 29.40.
Žitni trs
Novi Sad. Vse. neizpremenjeno. Promet: 31 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
Budimpošta. Tendenca slabn. Promet miren. Pšenica dec. 12.65, zaklj. 12.61 — 12.66, marec 13.45 —13.55, maj 14.40—14.48. zaklj. 14.40—14.42, rž marec 15.12—15.25, zaklj. 15.15—15.18, koruza maj 14.45 -14.65, zaklj. 14.46- 14.48.
Winnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica dec. 59, mnj 62.125, julij 62.875.
Chicago. Pšenicn marec 54.125 maj 55.875, julij 55.25, dec. 53.75, koruza marec 38.875, maj 40.50, julij 42, oves maj 25.50, rž marec 44, maj 45, julij 45, dec. 41.
DOBAVE.
Ravnateljstvo drž. rudnika Breza sprejema do 11. januarja 1932 ponudbe glede dobave raznih vijakov, steklenic zn kisik. 1500 m kabla, glede dobave jamskih signalnih zvoncev. 300 m jermen. — Ravn. drž. rudiUka Velenje sprejema do 11. januarja 1932 ponudbe glede dobave sit za sortiranje premoga ter glede dobave strokovnih časopisov. — Dne 11. januarja 1932 se bo vršila pri ravn. drž. železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave telegralsko - telefonskega niaterijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi |>odntki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Nogomet o Božtču
Odkar pri nas igrajo nogomet, smo bili vajeni, da so tekme končale, kakor hitro je nastopilo slabo vreme. Že malo bolj mrzlo vreme je zadostovalo, da so se tekme prenehale Posledice so morale nastopiti. Moštvo, ki je v jeseni prišlo ravno malo v formo, je čez zimo zopel nazadovalo in pomladi nastopilo več ali manj nepripravljeno. Na I ta način naš nogomet ni mogel naprej. Prehiteli so nas nogometaši iz krajev, kjer dolgih zimskih počitnic niso poznali.
Vso zimo igrati, je parola, ki smo jo v naši rubriki sprožili takoj, ko so se končale Iigine prvenstveno tekme. Vsak laik je lahko opazoval letos razvoj naših moštev. Pomladi smo videli nevigrana moštva, ki vse tekme sploh vzdržala niso. Toda od tekme do tekme je bilo boljše in moštvo prvaka je prišlo v formo šele v zadnjih tekmah. Ker bodo prihodnjo leto zopet tekme za državno prvenstvo skoro na isti način izpeljane kol letos, je nujna potreba, da nastopijo k težkim tekmam zastopniki slovenskega nogometa dobro pripravljeni.
Rekli smo, da bodo prihodnje leto tekme izpeljane na isti način, kot letos, kar ni točno. Drugi del tekmovanja je že podoben letošnjemu, toda za finale ima letos en zastopnik slovenskega nogometa veliko upanja. Po novem načinu pridela iz vsake skupine dva kluba v finale. V naši skupini, kjer igrata dva zagrebška in trije klubi LNP, mora biti eden naših klubov med prvimi.
Pri zadnjih tekmah, ki so se vršile že bolj na belem kot zelenem polju, smo videli, da naše občinstvo ve, kako težka naloga čaka naše klube prihodnje lelo. Za naše razmere so bile vse tekme zadnjih nedelj dobro obiskane. S tekmami preteklih nedelj je padel predsodek, da se jio zimi no more igrati nogometa. Začetek je slorieiu treba sedaj le nadaljevali. Zn domačimi tekmami smo zadnjič videli Haška, sedaj pridejo Železničarji iz Zagreba. Železničarji iz Zagreba našemu občinstvu niso nepoznan nasprotnik. Igrali so že dostikrat in vselej radi lepe igTe, ki jo goje, zapustili najboljši vtis. Sedaj prihajajo zopet in morda poziv, naj pridejo ravno sedaj, ko je bil izglasovan nov način tekmovanja, ni slučajen. Železničarji imajo precej upanja, da si kol Četrto plasiran klub Zagrebi pribore sodelovanje v naši ligi. S lega stališča bodo tekme v soboto in nedeljo še posebno zanimive. V soboto igra Primorje, v nedel o pa IlfHja, — obakrat prične tekma ob 14 nn igrišču Ilirije. Vnhimo prijatelje nogometa, da posetijo prireditve in s tem podpro težnjo naših klubov, da pomladi nastopijo v tekmah za državno prvenstvo dobro pripravljeni.
Dva smuška tečaja v Krarijrki gori in sicer za katoliški in pravoslavni bož;č pod vodstvom sa-veznega smuškega učitelja g. Šircelj Hinka priredi hotel »Slavec« v Kran'ski gori in ne Kr-njskoeor-ska podružnica SPD. kot je bilo pomoloma objavljeno. — Prvi tečaj se bo pričel 25. t. m., dru"i 7. Januarja, obakrat zbirališče udeležencev ob 14 pri hotelu »Slavec«.
AH ste že poravnali naročnino?
Vesele Botiine praznike in sretno novo lelo	| ieh
INKRBTLEO	j
insli'aler vodovodnih 'nn tel-	;
vih nanrav l-r cnlr. kurjav	j
Celje, Dečko o trg št. 2
Naznanilo!
Cigara, cigareta in pipa
Cigareta je zmagala. Vzrokov je cela vrsta: bolj dišeča je, lažja, hitreje živi, pri-kladnejša je tempu našega (asa... Snmo glavnega razloga nihče ne izda ali vsaj redko kdo: bolj ženska je.
Cigara in pipa sta atributa moškega spola. Za Evropejca je predstava o ženski s havan-no v ustih nemogoča. Zato so prve emanci-piranke v minulem stoletju, ki so hotele dokazati svojo enakovrednost z moškim, obule škornje in si javno prižgale cigaro. Pa pipa? — Stara arnavtskn ali turška kmetica s pipo med zobmi je s pokrajino zvezana slika, nad katero se niti Evropejec ne Čudi. Toda tudi drugod v Evropi so po santolnih kmetskih naseljih živele stare ženice, ki so se od svojih mož naučile kaditi pipo in so jo potem žulile z enakim dopadnjenjem. Najbrže take piparice še do danes niso povsem izumrle.
Svet že tristo let razpravlja o tem, ali naj ženske kade ali ne — prepir pa je v tem že odločila cigareta: naj je prav ali ni, ženske kade, vsaj mnogo njih, ker... nu, ker se jim cigareta poda.
Ali pa, ker si tn domišljajo Ker se da bela, tleča palčica dražestno držati med negovanimi prsti, ker se da s pomočjo cigarete spretno izpolniti umeten -dmor v kramljanju. Ali ni res? 0, poznam še mnogo žena. ki drugače nikoli ne kade — a v družbi vselej. Večini kadilk postane cigareta po vsej priliki sčasoma potreba: toda izprva, ko je kajenje med damami postajalo moda, je bilo odločilno estetsko vprašanje: Kako se mi kajenje poda?
Tudi za moškeea. Knkor so se kavalirji rokoko-ja igrnli z dražestnimi škatljicami za njuhalni tobak in jih vedno nosili pri sebi, da bi mogli svoj'i dami ob ugodni priliki ponuditi ščepec in z njim vred morda tudi bogato okrašeno dozo, tako so se oskrbeli kavalirji oh prehodu v naše stoletje z modernimi CKT^rctnimi etui-ji, ki vsekakor niti od daleč niso bili tako dragoceni kakor n. pr. vrednost tohačnice, ki jo je španski kralj podaril sestri Ludovika XIV., ki so jo cenili na poldrugi milijon frankov.
Kmalu se je uveljavila navada, da je v družbi drug drugemu, posebno damam, ponudil cigareto. Cigaretni etui in kasneje izvirni, okusni zavitki niso zavzemali veliko prostora; vse se je navadilo na lahki, bežni užitek cigarete, ki se tako sklada z duhom nove dobe. Cigara je ohranila svoje mesto samo še za dobo počitka po obedu ali po večerji in pa v v konferenčni dvorani, kjer treba temeljitosti in koncentracije.
Pravega kadilca cigar spoznamo že po tem, kako prižge smotko. Tak svojo cigaro ljubi, uživa nien vonj, se veseli, pogleda na njen pepel. Tak kadilec kadi tako. da se mu dim stopi na jeziku, raduje *e barve vrhnjega lista, načina posorevanja, barve, trdote in plasti pepela. Uživa z očmi, jezikom in nosom. To je »gourmand«, sladko-snedež. Tak poznavalec cigare je prav tako
redek kakor resničen poznavalec jedi ali vina.
In pipa? Na zunaj se je morala pipi. še bolj umakniti nego cigara. V tem ko je smolka ohranila svoj videz izbrane odličnosti, se omejila nn moške večere, konference, klubske sobe, je pipa izključena iz salona in vsake družbe vobče. Zato pa je zavojevala delo.
Ne odkrije se vsakomur. Komur zmisel, ljubezen do pipe ni prirojena, piparjev »ploh ne more razumeti. In to jih loči od ostalega sveta. Kajti kdor si je enkrat upokoril pipo, mu postane najzvestejša prijateljica. V gost dim zavit opravlja svoje dnevno delo in prebije svoje proste ure. Pipa mu krajša čas, je najboljša družba v njegovi osamelosti, pomaga mu prenašati neprijetnosti njegovega dela, navdihuje mu, če je duševni delnvec, najboljše misli, pričara mu pred oči, če je slikar, najlepše kompozicije. Piparski tip se ne da ločiti od pipe. Koncentriranega misleca Sherloka Holinesa, starih pomorščakov, osamelih logarjev si ni mogoče misliti brez pipe. Pipa pripada filmskemu detektivu kakor pripada cigareta ljubitelju filma.
Ce priznamo cigareti zmago v nnši družbi, ki jo vodijo ženske, če označimo cigaro za odličen rezervat v užitku izkušenih mož, potem je pipa življenjski, potreba svojih gospodarjev. Kdor pa med vsemi tremi kadilskimi načini ni našel svoje čisto osebne vrsle in oblike — naj se raduje denarja, ki ga prihrani, ker ne kadi in se prizanesljivo smehlja nad ljudmi, ki iščejo užitka — v dimu!
Stnršnf ce
Boeataš.
»Vaša hčerka je slabokrvna, predpisal sem ji železo.<•
»Kaj, železo?! Lahko mirne duše predpišete kaj boljšega, morda zlato ali platiuo!«
Na kolodvoru.
»Postrešfek, koliko računate?« vpraša potnik in pokaže na tri velike kovčke.
»Za prvega deset, za ostale po pet dinarjev,« odgovori puslrešček.
»Dobro, prvega nesem sam, ostala dva pa vil«
V gledališču.
»Malo preje ste na igralca metali gnila jabolka, sedaj pa mu ploskate —?«
»Da, ploskam, da se še enkrat pokaže pre^ zaveso, imam še dve jabolki.«
Profesor (pride pozno domov): »Ali je Itd* tukaj?«
Vlomilec pod posteljo: »Ne.«
Profesor: »čudno! Pa se mi je zdelo, kakoi da čujem nekoga.«
»Zakaj ete sami v gledališču?«
»Soproga je nekaj nerazpulužena.«
»Tako, ali je bolna?«
»Ne, samo dovoliti ji nisem hotel, da bj šla tudi ona v gledališče.«


f
V globoki žalosti sporočamo, da nam je neizprosna usoda dne 8. dec. ponoči ugrabila iz našega rodbinskega kroga našega skrbnega in blagega soproga, očeta, brata in tasta, gospoda
šolskega služitelja
V	polnem zaupanju v Boga je odšel na oni svet po plačilo.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 26. decembra ob 2 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu.
V	Ljubljani, 23. decembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem premestil svoje podjetje za vodovodne inštalacije, sanitarne naprave ter centralne kurjave v Celju na Dečkov trg 2. Kot dolgoletni specialist te stroke sc Vam priporočam in Vas tudi nadalje prosim, da mi poverile dela, ki spadajo v to stroko, katera bom izvrševal solidno, strokovnjaško in po konkurenčni ccni. — Vljudno se priporoča
INKRET LEO, Celje, Dečkov trg 2
Poceni in dobro
kupite ure. zlatnino In srebr-nino pri sveluvnu/.uaui Uroki
H. SUTTNER
LJUBLJANA 2
Prešernova ulica ŠL 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraie Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije.
Velika zaloga urzznam-kami Ulashutte, J W C. Sehaffhausen, Solvil, Urnega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. /.»hleva te velikii ilustr cenik zas oni in poštnine prosto od
H. SUTTNER. LJUBLJANA 2
Za božične praznike
in Novo leto!
dobite izbrana dalmatinska vina po znižanih cenah, pri večjem odjentu nad 5 litrov še ceneje:
Črnina, la.....a Din tO'—. tez ulico Din 9"—
Belo, Ia........ 10 —..... „ 9-—
ViSko, Opol , la . „ 12'—, „ „ „ ll'— Smokvica, be o, ia ,. 12'—, „ „ „ 11'— Prošek, beli, la . . „ 28'—, „ „ „ 24'—
Trooinovec......40'—, „ „ „ 36 —
Klekovača....... 44'—. „ „ „ 4(>'~
Za postne dneve izbira morskih rit in v bisUii tovarni konzerviranih sardin, škombrov, jegulj itd.
F. Padovan-Kolfga
lastnik gostilne »UM VERZA«, Ži ovska steza 4, vinotoća »JADRAN«, Puhurieva ulica 1 in skladišča, Duna ska cesta 9
na
BU
NORGE SKI OSLO
hikory smuči — norveška smuška oprema — domača smuška oprema — domače smuči maže vseh vrst — največja zaloga in izbira — najnižje cene. — Ceniki na razpolago!
Zaloga pri
Teletom 30-06
Trgovcem primerne popuste!
Montaža in popravilal
A. GOREČ, Ljubljana
dru£ba x omefeno zavezo
v palači Ljubljanske kreditne banke — Dunajska cesta štev. 1 in Gosposvetska cesta š'ev. 14.
(SM
Vsaka beseda SOpar ali proMor drobne vrstice 1 SODin NajmeniM znesek 5Dip.0qiasi nad Ovrsttc se računajo višje Ja oglase strogo trgovskega reklamnega tnaoaja vsaka vrstica2Din.Na|manjsi znese.K lODm Pristojbina ta iilro Z Oin Vsak oglas treba plačati pn naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.čeje priloge na znamka. Čekovni račun Ljubiiarid 103'»9. имшцваамвлш
da za februar — Tribuč, ' da. Smartinska cesla 6.
deke, plašči, obleke, predpasniki, kombineže, trikotaža, nogavice in manulaklurno blago po najnižjih
cenah v trgovini MARIJA ROGELJ, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 26.
Vesele božične praznike I Iščem službo
io »rečno in veselo novo ! natakarja, siiifjc ali skla
leto ie li vsem svojim.......
cenjenim odjemalcem ter •• I« nadalje priporoča c« naklonjenost Lojze Ga-brlek, krojaštvo. Vevče, p. Dev. Marija v Polju.
Hotel »Bellevue«
nudi za praznike izredno fina vina po znižanih cenah in sicer- Opolo 10 — Din, dolenjsko belo Din 12, Cviček Gadova peč
diSčnika. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 15.083.
Kolarski vajenec i Stanovanje | Dvosobno stanovanje j
se sprejme takoj. Ivan 1 štlrisobno. komfortno od- z balkonom se takoj od-Zanoikar, umetno kolarstvo, izdelovanje avto karoserij, kočij in vozov, Gosposvetska c. St. 16, vhod v delavnico z Blei-weisove ceste.
Glince, Tržaška cesta 6.
Solnčno sobo
Pouk v nemščini	,	.
1 prostorno, in kuhinio od-nudi prvovrstno m po- dam za 250 Din mesečno.
ceni izobražena gospa. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 15.084.
Dame pozor!
Krojač
se tprrime, odnosno se mu proda krojačnica v
Celju. Lokal ie več let Redni pouk v krojnem vpeljat. Mala vsota takoj, ' risanju in prikrojevanju drugo ua obroke. Ponud- j damskih oblek za dom in be na Metko, RuSe 177. j poklic, se vrši v krojnem učilišču ter modnem ate-
Upraviteljstvo hiše
v Mariboru se odda. Interesenti, ki umejo ta po-
ljeju za izvrševanje dam-
Naslov v upravi »Slov.' pod St. 15.098.
Lep lokal
v Gledališki ulici odda Pokojninski
skih oblek. Roza Medved, za nameščence v
Ljubljana, Mestni trg 24 I,
Din 14. Rizling 16, Pekr- ! dobrimi priporočili. Do Can Din 18 itd., čez uli- tičn; se mora dobro raz-1 Din ceneje. Prvo- ( umeti lia pomlajevanje
Nad'.ovec
(Oberjager), se išče za graščino v Hrv. Zagorju.' lnteli{$ent. gospodična V poštev prideio samo z dolgoletnimi spričevali in
Ijani.
takoj zavod Ljub-
sel, naj pošljejo ponudbe nasproti magistrata. — pod »Vestna uprava« na Uspeh zajamčen, ugodni	Pozor!
upravo »S'ovenca«, Ljub- plačilni pogoji. Dobe se лл« .. . , _ , . ,
liana.	I vsakovrstni kroii po sliki j	se. .?.»*, lokala'
in meri	vinotoc in delikalcsa. vse
k temu spadajoče pritik-line, brez vsakega odkupa, po zelo zmerni ceni.
Javna zahvala.
Jaz podpisana rade volje potrjujem, da mi je Podporna sekelja Kmetijske eksporlno ladrugc v Mariboru, Aleksandrova resi« II, po smrti i>. Marije Schell, zasebniee v Mariboru, Slovenska ulica 40, meni pripadajočo podporo v redu in naikulantneje izplačala, vkljub krnt-keinu trajanju članstva. Kadi tega Imam dosti vzroka in dolžnost, da ta Človekoljubni oddelek Kmetijske oksportne zadruge vsakomur najtopleje priporočam.	Z odličnim spoštovanjem
Pavla Michdak.
Maribor, dne 22. decembra 1931.
iz boljše hiše. se išče k| Šoferska šola	^ ^ _ __ __
8 let staremu fantku za oblastveno koncesijonira-	Naslov	v upravi »Sloven-
čez dan ali za popoldne. ' na, I. Gaberš'ik, bivši	ca<<	p0(] 14.913. Ponudbe je poslati na komisar za šoferske iz-
co '	— - -■ - i umeii na pum'.a,evan,e	c.,	,	> • lh	n • i
vrstna domača kuhima. .ozdoVi na ,j0J,jn0 dre. , upravo »Slovenca« nod pite, Lfubl|ana Dunajska	ygč pjsamigk;}! sob
Vsako soboto in nedeljo vesnic0i na vl„aiaBje div. | »S «"»'"!« P" vi _cesUjL__nadstropju v Gleda-
pristne domače kolme. jačine (Fasanenzucht) in • «■ 14.978	v ' "adstropm v U d.
Valvasor
nepopoln Izvod, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15.022.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulic. 36, vhod z Vidovdauske ceste pri gostilni Možicia
Šofer
jačine (Fasanenzucht) kubiciranje lesa Nastop 1. marca 1932. Ponudb« na upravo »Slovenca pod »Nadlovec« St. 14 927.
šivljska pomočnica
z daljšo prakso, ki je va-
Učite se tujih jeztkov liški ulici S o d d a takoj Učenko	i v Jezikovni šoli, Gospo- skuPai ali P°samii Poko>-
sprejme pod ugodnimi oo- i ska ulica 4-1. V januarju goji pletiljstvo, Študcn- ' novi tečaji. Vsi moderni tovska 7, Ljubliana. | jeziki. - Otroške skuoine.
ninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Mizarski vajenec
Posamezen pouk. - Naj; Veliki prostori 220 m1
cenejši in naiuspešnejši suhi, svetli, električna
študij.
Oče sluibo k tovornemu ! jena tudi krojenja, popol-ali osebnemu avtomobilu. | noma samostojna v linem Izvežban je na poljedel- j delu, se spreime v modni ikih strojih in traktorju, j salon z vso oskrbo v hiši, Naslov » oglasnem oddel- ! Pomagala bi tudi v večer-ku »Slovenca« pod štev. nih urah pri šivanju. Pla-14.993,	ča po dogovoru. Le resna
„i--in poštena dekleta, ki se
Dekle	ne boje dela, naj pošlieio
t ' o s 4 meSč razr ponudbo na upravo »Slo-ta trt "tečajem, iSče slui- , ve«ea« pod zn. .Izvežbana zaslužite z obiskovanjem PriglaJitv^sprciemam do j kn . nisarni. trtfovini ali mo4 « 14-7%-	l|ud, v Vašem okra,ul -	1. januarja 1932.
250 Din dnevno
razsvetljava, v cenim — vhod s ceste in dvorišča, se takoj oddajo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.819.
Poslovni lokali
bo v pisarni, trgovini___
SđftShe^\ Pek°Vski va»enec
nih del bi šla tudi k nem- se soreime z vso oskrbo ik; družini za kuharico, v hiši. PavOn Franc, Blej
da se izpopolni v nemškem jeziku. Naslov pove .|i ponudbe sprejme npr. »Slovenca« pod »Vestna« St. 15.091._
Natakarica poltena, pridna, vešča kavarniške in gostilniške stroke, želi nameščenja v poltenem lokalu. Ponud-
ska Dobrava.
Iščemo zastopnike
za vsa večja mesta Slo-»eni e za ravarovaniu sli-čen posel na nrovizijo in fiksum. Ponudbe na upr. -Slovenca« pod »Zastopnik« St. 14.794.
se spreime. • D. Lancoš, i
mizarstvo, Wolfova ulica A» -i • • i • »•
št. 12, Ljubljana. i Šivilje m krojači 1 Od 3—23. januarja 1932 priredim
damski ;ri moški
prikrojevalni tečaj.
Poučeval bom po najmodernejši metodi.
, A ~ ! -
„	.....	, .. lanuana ivu. |	Trgovina
»Kosmos«. Liubliana, pošt. Natančnejša pojasnila daj?	Dobro upeliana trgovina
predal 307 - Znamko za ,astnik l,onces. ,(ro!c. šole	z mešanim blagom v me-
_odaovor_ j Teodor Kune, LjubFana,	stu na deželi s stn^ovn-
Sv. Petra ccsta 4, П. n.	njem. se zaradi odhoda
Kr°ini VpOoCLS;riiZVriUiei0 tbrd30O^n00rDinPO".
Srečke delnice,
obligacije
kupuie Upnva »Merkur«. Liubbana — Selenburflova ulu a 6 II nadstr
Za praznike
zelenka (l'/i» 1) cvička samo 12 Din. — Gostilna Beli Kranjec, Kajfež, Flor-janska 4.
Prodam:
pet različnih sani, tri z iestvami, oblike zaprav-ljivčka, dve oblike koles-lja, dve polkriti kočiji v prav dobrem stanju, nov lovski voz Športne oblike, kompletne stelnže s predali in pulle za manjšo špecerijsko trgovino. Mi hael Vojska, kovač, Ro dica, p. Domžale.
Vnakovistno
po na'visiih cenab CEItNE. luvelii Ltuhliana »ottove ulica It 3
Vinsko trsje
prvovrstno, z garancijo, po 1 Din, oddaja Dolin-šek, Kamnica, p. Maribor. Zahtevajte ceniki
Bukova drva
v I. nadstropju se oddaio s„t,a zdrava ter oglje, takoj v naiem. Vnrašnti kupujem na vagone. Po-na Dunajski cesti št. 29. j nudbe na upravo »Slov.«
pod šifro »Bukova drva«
Ia namoč. polenovko
izbira namiznega sadja pristni Španski Malaga Cinzano vermouth na kozarce ter druge delika-tese nudi delikatesna in špecerijska trgovina - F R. Kovačič. Miklošičeva cesta 32
Pisalni stroj
poccni proda 1 ehna,
Ljubljana, Mestni trg 25 L
3X
cenejša od žime je volna za modroce. — Prodaja: Sega, Cankarjevo nabrežje 5 L
Trdovino
dobro vpeljano, južnega in domačega sadja ter zelenjave, v centru mesta, v bližini južnega kolodvor, prodam. Najemnina nizka. Brezkonkurenčno. Vpr.-Sanja na Deželičeva 87 ., pritličje desno, A. Ma-tnušič, Zagreb.
Pekovski vajenec
n. upravo »Slovenca« | se sprejme pod dobrimi pogoji. Prednost imajo oni, ki so se ie učili te obrti. Lovro Sušnik, pe-karija. Skofja Loka.
pod »Poštena natakarica« St. 15.093.
Financijerje
z malimi zneski, proti do-bre-"u zaslužku se išče. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Dober družabni položaj« št. 15.043.
Fant
dar 20 let, želi stopiti v iluibo za hlapca Naslov pove uprav. »Slovenca« pod St. 15 000.
Duhovnik
V pokoju spreime primerno iluibo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Novem mestu.
Resne ponudbe na uprav. »Slovenca« pod št. 15 047.
Trgovski lokal
sredini mesta v Slo-
Volno za modroce
proda po ugodni ceni -št. 14.812.	Bolhar Jernej, Domžale.
Vreče	j Za'o^a jabolk
dobre, rabljene od moke,	boštanjskih — se nahnia
otrobov in kolonijalnega	na Turjaškem trgu 4. Na
blaga od 100 komadov	razpolago vse zimske vr-
naprej kupujam. Ponudbe	sle. Naročila in pojasnila
Nove sanke
za 4 osebe, za polovično ceno proda, ali zamenja ra žito oziroma oblačilno b'ago Franc Mlakar, kovač v Lesični 18, poŠt. Pilštanj.
Ccllo
dobro ohranjen se proda. Poizve se: Dornigg, fo-. tograf, Kočevje.
Prodam
novo, fino čreSnjevo om«-ro politirano za 450 Din, in dve postelji za 225 Din. Ivan Uratnik, mi/arski pomočnik, Polzela.
na uprav. »Slovenca« pod • Vreče« St. 14.813.
Deske
smrekove, suhe, 2-5 mm
v trafiki istotam.
Mesar, pomočnika
iščem proti posojilu 3 do 5000 Din. - Dobi stalno sluibo Hrano dobi lahko v hiSi. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stalno« !	St. 15070.
Krojaškega vajenca
sprejmem. Hrana in sta-
Skladiščnik
s primerno kavciio se sprejme s 1. januarjem. -
Zborovodja	] novanje po dogovoru,
prvovrsten se priporoča Leopold Kolman, Bled I. pevskim in tamburaSkim zborom. Isti je tudi per-lekten posojilniSki, trgovski in tovarniški knjigo-vodia-bilancist i dolgoletno prakso in dobrimi spričevali. Službo sorejme kjerkoli in takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. Neomadeievana preteklost St. 15071.
100 -150 tisoč Din
gotovine iščem. Pogoji dobri, varnost zajamčena. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varno« St, 15 064.
Družabnik
mojster v pletilni in tekstilni stroki, tujec, ki poseduje že komnletno tovarno г večjimi stroji in vsemi drugimi pritiklinami, želi družabnika s potrebnim kapitalom in z osebnim sodelovanjem -ali ne Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Kapital St. 156«.
Družabnika
poštenega, z ca 200 000
Stanovanje treh sob otMa z novim letom z vsem komfortom odda najem. Po dogovoru tudi takoj v Gajevi ulici Po- stanovanje Ponudbe na kojninski zavod za na- , imravo »Slovenca« nod
veniji, blizu Ljubljane, se j debele in 5 m dolge, kupim. Ponudbe na opravo »Slovenca« pod »Deske« št 11910.
meščence v Ljubliani.
Staeovanje
»Prometna točka« 14 994. Tr'.jovmo od liml
soba (parket) in kuhinja V malem mestu Dravske ter pritikhne, se s 1. ja- banovine oddam trgovino
nuarjam odda. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 14873.
Dvosobno stanovanje
parketirano, kuhinja z elektriko, vodovodom in pritiklinami oddam takoj ali kasneje v Rožni dolini X 8, Podrožnik.
Stanovanje
v suterenu, suho in solnčno, soba, kuhinja, predsoba. pritikline vse pod enim ključem, oddam s
Kupimo!
Dobro ohranjen parni kotel, stoječ, visokotlačni, s približno 8 m' kurilne ploekve
Pubnsto perje
čisto čohano oo 48 Din ki! druga vrsta po 38 Din k(! čisto belo gosie oo 130 Din ke in čisti puh po 250 Din kg KaipoSi-liam oo poS'nem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb. Uica 82. Kemična čistilnica oer>a
7. mešanim Sladom jem. S'arovanje v Prevzem za'oge ca Din nogoj. Cenj oonvdbe nod šifro »Takoi псМчтп« št. 15 017 nn oglusni oddelek »Slovenca«.
Dobroidočo tr^ov;no
j z mešanim blagom, me-| sečnim prometom najmanj 60 000 °,0 000 Din, vzamem pod ugodnimi potfoji takoj ali s 1. marcem v naiam v industrij em kraju, v mestu ali
žiti prepis certifikata) hiši. j Dobro ohranieno, srcdije 40П00
Novo spalnico
(Ponudbi prilo- čreSnjevo, masivno, poli-
veliko Werth»im-blai''ai-no. Mlekarska zadruga
Naklo pri Kranju,
Pekovski pomočnik
izvrsten mešalec, dobro izurjen predpečnik, delaven in pošten, iSče službo. • Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Predoečnik«,
500-1000 Din nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi službo v tovarni ali skladišču. - Snrejme tudi vsako delo. Ponudbe na podruinieo »Slovenca« v Celju pod značko »Vsako delo« St. 15107.
Pridno dekle
pošteno, srednjih let, ka-iera |e vajena vseh hiS-nih del, išče mesta za takoj ali pozneje. Dopise je poslati na podruinieo »Slovenca« v Celju pod značko »Pošteno dekle«.
* . ,, ------- t _ - -	sKem кгнц
Le pismene ponudbe na Din eolovine, išče istotak. }■ lanuanem na|raw za-	tr^„ Cenjene nonudbe na
upravo »Slovenca« pod Podietje je dobro ter ren- koncema, ki bi hotela	noaružnico „Slovenca« v
»Obrat« it. 15097,_ tabilno. Ponudbe poSljite Prevzeti v obdelavo poleg	Ce„u p£)j >7,atl јагал„
na iiDravo »Slovenca« ca- 1600 m* zelenjad-	—------
pod »PoStenjak« št. 15.065 ne£a vrta- Naslov v unra-----------------vi »Slovenca« pod 14.984.
: 10—30.000 Din ! -----
vložim v tukajšnje pod 1	llJu
Trgovina
jetje. Trgovsko naobra-	a1i v Viimarjih i S č e m
žen. Sodelujem nekaj ur	opremljeno sobo v hiSi,
dnevno ali tedensko. Ja-	^ier bi imel tudi prostor
viti pod »R"ntabilna stro-	za shranjevanje motocikla.
ka« št. 14 960 na upravo	Ponudbe na unrevo »S!o-
z mnnufakturnim blagom se odda s 1. januarjem nn Celovški cesti 42.
»Slovenca«.
Ii»v pokl c
/a dmie In gos|>< 'de z »n.li.vo slrojnesn plemr-UVH v ItiAi. /.u ninti'n '»s u/e\rn S«u "I > mehe. no ker re /.itmeuio izgu lovi Ihiio bl ico, plm a mo /hs n u m • I. te ne in 'IoiHhv>mo v sdeliivo tnelo. 1* • 61 te K8 U.-tiitiB oo brezp'H1 ne nro>|io tc h Do* 4'* H II tHrkk« I udu* slr-J ', 6. <1 iihIji Ka-llš. M.nPor Trn lin r Jcv* *
Ča meni i kov« šoterska šola Ljubliana. Dunajska c 36 lJugo-avtol Prva iblast koncesioniranu Prospekt St 16 maslom PiSite ooni1
Instrukcije
sprejme dijak višje
venca* pod »Prijazna _ga«.
Sobo
k"hinjo, prazno s 1 januarjem, in sobico, prost vbod. z eno nosle'io, oddam Rožna dolina cesta VIIII,
(4 prostori) event tudi veliki prostori za skladišča, 5 minut od me-
Kupim
hras'ov, jesenov, črešniev in iavorjev les. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Suh les« St. 15 059.
Kupijo se
razni rab'jeni stroji in orodje za obrt in industrijo. Natančen onis s ceno na uuravo »Slov.« pod »Stroji« St. 15.068.
tirano, po ugodni ceni proda Joža Vižin, mizarstvo, Dorfarje, 20 minut od postaje Skolja Loka.
Pisalni stroj
prodam izredno ugodno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 15.021.
<upujle ie najtiolj domnfe čevije znamke
P!e!ilne stroje
ploščnati 10 SO, iakartni 10 80, in krožni, — proda Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25 1,
\Yandercr motor
dobro ohranjen prodam za 3000 Din. N inska ul. št. 3, Ljubljana.
Parno peč
nemškega sistema, eno lelo rabljeno, dobro ohranjeno, ugodno prodam -radi op;\stitvc pekarije. Naslov v unravi »Slov.* pod St. 15.062.

Premo<J. drva, koles
prodaia Vinko Podobnik, Tržauka cesla St. 10. Telefon 3313.
Žimo
za modroce od najcenejše do naifineiše po tovarni

icsp
Л ^ tovarn ') Tr>.Ic
Prodajnlna:
l.f ia
Sv Petru co 'ta 20
Usnjat suknjič
nov, ru|av
rodam
Malo posestvo
pri farni cerkvi, na križišču več cest, avtobusna postaja in blizu kolodvora — prodam Vse v dobrem stanju. Zemljišče |e pet minut od posestva. Pripravno za penzijonist« in obrtnike. NnlančnciSa pojasnila daie Ivan Novak, pekarna, Sv. Vid pri Ptuju.
Trinadstropna hiša
blizu glavnega kolodvora v Ljubljani, na oglu Miklošičeve ceste (13) in Pražakove ulice, z lepimi poslovnimi prostori je naprodaj. Ponudbe do 23. t. m. n n M««:!no hranilnico ljubljansko.
Kupci posestev!
V Mailboru v najlepšem delu se proda po:,c-f.tvo s precejšnjo površino
ških cenah prodaia Sever 560 Din. Prijave na upra- ! '	I,,. '
Rudolf Mari,in trg St 2. »o »Slovenca« nod »Us-
Dva kožuha
moderna, ženski
njat suknjič« št. 14.971.
in! Spalnice
št. 44, vogal 17. sta Ptuj, se dajo takoj i ,m 0 4 k ' • Je popolnoma 1 iz trdega in mehkega lesa cesle.	j	„ „„•„„	! lepa, dobro ohranjena, ter drugo pohištvo pro-
' po zelo nizki ceni pro- daia po niz!<ih cenah ter dam. Ogleda se lahko la- , sprejema naročila Avgust koj pri »Figovcu« v skla- . Čeme, mizar, Zg. Šiška dišču	1	St, 122.
Stanovanje
d'o- ozi-oma lri»ohno odda ta^oj Tribuč, Glince, TriaSka cesta 6.
ivjodno v najem. Na- [ tančneje sc poizve pri »Upravi veicposeslva Zgornji Ptuj.
! gospodarsko poslopje J kor tudi majhna industrija skoro za polovično ceno prave vrednosti. L.o-tovina ni potrebna, plača se lahko s hranilnimi v'c.ganii Pisneun ponudbe nai se pošlieio na upr. • Slovenca" pod -Polovična cena«, St. 15.0'.8.
kla-
favna zahvala.
.. M . i Dve stanovanji
sicne gimnazije. Naslov v ,
upravi »Slovenca« pod dvosnhno in enesobno, v št. 14.935.	i nov' n iii. z vodovodom,
_I električno razsvet"avo in
neknj vrta, se odda na perileriii mesta. Naslov »S'nvonca« pod
Podpisani se tem potom zahvaljujem Podporni sekciji Kmetijske oksporine zadrugo r. i. s o. z. v Mariboru za takojšnjo, kakor tudi unjkulantnejšo likvidacijo glede sprojete podpore po smrti g. Jese-novec Polone iz Ljubljane.
V interesu priporočam to socijalno institucijo vsakomur najtopleje.
Ljubljana, dne 22. decembra 1931.
Ruda Alfred.
v upravi --------------------^i.	л
St. 14 996.	Uradna
—jr: ~	:--30 decembra 1931, ob 10
Altrro Stanovanje i pri sodi5ču soba st. 20,
prostorno, tri sobe, pred- nove enonadstropne hiSe
r 1 T1 \\ C U Г Ф f J Ж
soba, k"hin|a, klel, pral-( niča, v Šiški, zraven nove . cerkve, _blizu tramvaia. prim»rno večji družini, se odda takoj ali ooznpje. Vnrašnti in noglndati istotam. Murnova ulica St. 4. '
v Rožni dolini C. VIII 6. 1 Hiša je vogalna z gostil- | niSko obrtjo, velikim vr- j tom. Upeljan je vodovod, . elektrikn. Vknii*«ni unni-ki ne zahtevajo takojšnjega plačila.
r
T
7a božične praznike si preskrb to, kjer sto najbolj sigurni radi dob e kvaliiete. K'Z IkjiCti« li"l<i 1 — • g№ltU-lii od 25. decembra 1931 do 1. januarja 11)32. Za vse postne dneve sve'e pos i I j p morskih rib Zn vee praznike pečeni purani in razna jedila po zn žani ceni — ihtniilC slon VC'HM'K, v gostilni „TKATNIk" Sv. Petra cesta Štev. 2*» in v gostilni „Р1ШШКЈК" Medvedova ulica. Cenj občinstvu se priporoča	jv(|
Javna zahvala.
Podpisana izrekam s leni javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. i. t o. s v Mariboru, katera mi je po smrti
g. Kaiser Julijane iz Maribora izplačala danes celo mi pripadajočo podporo ločno in najkulantneje.
Vsled lega priporočam vsakomur v njegovem lastnem interesu vstop v Podporno sekcijo Kmetijske ekspertne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru.
V Mariboru, dne 19. decembra 1931.
Jelen Lisi.
Posestvo
v ravnini blizu glavne ceste. hiša s 3 sobami in z gospodarskim poslopiein, vse zidano in z opeko krito, se proda. - Štefan Čelofiga, Bresternica pri
Mariboru.
Zemljišče veliko 9000 m' in hiša v Mostah (Zaloška cesta), primerno za razne obrti, po ugodni ceni proda — Franja Snoj, Ljubljana, Prešernova ul. 30.
Nanrodaj
imam več trgovskih in stanovanjskih hiš, večje, manjše gostilne, v mestu in na periferiji, vile in male hiše. Pojasnila da: Jančar, Sv. Petra c. 27.
Stavbni prostor
ca 15 do 20.000 nr na lepem solnčnem kraiu (najlepši prostor) v večjem industrijskem kraju na Gorenjskem, se proda Ponudbe na upravo »SI.« pod »Idealno lep prostor št. 156«.
Enodružinsko hišo
kupim proti mesečnemu odplačevanju v Ljubljani ali bližini železnice. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurno plačilo« št. 14.S97.
Duhovniki!
Pri odružni cerkvi pri Mariboru proda posestvo s hišo Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Gosti'no, mesarijo
nekaj posestva pri cerkvi in samostanu proda za 125.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Družabnika
za ustanovitev sobosli-karske in pleskarske obrti se išče. Kavcija ni potrebna. — Ponudbe sprejema i Ivan Gregorič, slikar v Domžalah.
Naprodaj hiša
blizu cerkve, ob okrajni cesti, 20 minut od postaje. K hiši spada veiik zelenjadni vrt, točka izletnikov in letoviščarjev, pripraven prostor tudi za drugo podietje, ker ie trajna vodna moč. even-tuelno se proda skunno s hišo in žago ter gozdno posestvo v nekem kompleksu blizu Maribora. Ponudbe pod -Ugoden n^jkun« (vzamejo se tudi hranilne kniižice) š(ev. li924 na podružnico Slovenca v Mariboru.
Gostilno, posestva
105 oralov, polovico lepega gozda, hribovsko, proda za 90.000 Din Posredovalnica Maribor — Sodna ulica 30.
Hiše, posestva
žage, trgovske hiše, kavarno odkupi, mline prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Gostilna
v bližini Rogaške Slatine, z domačim in izletniškim prometom, križišče bano-vinskih cest. poštni urad, v enonadstronni hiši. trafika, žel. postaja, 18 oralov vzornega zemljišča, sadonosnik, z vsem obilnim živin) in mrtvim inventarjem, prej 450 000 Din, sedaj le 320 000 Din. Izborno in sigurno naložen denar! Odda: Oskrb. Kraljevi vrelci, Kostriv-nica-Podplat.
Manjšo hišo
najraje v centru Ljubljane kupim. Plačam takoj s hrani'no knjižico. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.933.
<ШМ1Ј
Ure, itnln'na, opi'Cm pic()ni«ii
t.VIfilAR, ura t
Г. J U B L J A N A
Sv. Petr-i cesti 36 Posredovaln. Plahuta
I
. Ljubljana, Mestni trg 25, priporoča pridna, poštena dekleta. Posreduje samo dobre službe.
in^na*?!*' trnhe
kupite nalrrncte pr» tvrdk
A VOLK LJUBLJANA
Hfslieve re*fn IK
Primerna novoletna darila
šivalni stroji in kolega
Adier - Gritzner
švicarski plot i I ni "troji
1>UBIEI>
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
za rodo.
Brezplačen ponk v vezenju. Večletno jamstvu.
U
m.«' Ш SC	%3
99
Kealitrtn* pisarna, rtrurha i o. i.
uuBurn-
- »»fiCOA: -
Hišo, novozidano, enonadstropno. 4 sobe, kuhinja, kopalnica, velik vrt, Bežigrad, 230.000 Din. — Vilo, novozidano, podkle-teno, dve dvosobni stanovanji, pritikline, 550 nr vrta, blizn tabora, 235 000 Din. — Hišo, visoko pritlično, enodružinsko, štiri velike sobe, kuhinja, pritikline, ograjen, obdelan vrt. Kolezija. 150000 Din. Hišo, novozidano, 3 dvosobna stanovanja, veranda. 800 nr vrta, Zg Šiška, 160.000 Din. — Hišo, vi-sokopritlično, novozidano, dve enosobni stanovanji, pritikline, 450 m3 vrta, blizu Domžal. 35.000 Din. Hišo, novozidano, 2 sobi, kuhinja, pri Škofljici, Din 36.000. Parcelo, 1060 m', Kolezija, a 38 Din m'. — Parcelo, 1200 m', Bežigrad. k 85 Din. - Parcelo, 1150 m'. Mirje, a 110 Din. Poleg tega večje število hiš, vil, trgovskih, gostilniških objektov, kmečka posestva i. t. d v raznih krajih, v največji izberi, po najugodnejših cenah.
Pianine
lastne izdelke, neprekos-ljive v glasu in solidni izdelavi dobile najceneje in na najmanjše obroke z garancijo pri \Varbinek, tvornica klavirjev, Ljubljana, Gregorčičeva 5.
Tehtnice
decimalne, škalove, mostne, mizne štedilnike, že-lezje za štedilnike, krasne umivalnike ter železne ograje nudi najceneje in najbolje Franjo Kau, tehtničar, umetni ključavničar, Ljubljana - Glincc, Tržaška cesta 12. Popravila tehtnic točno in solidno Uteži zamenjam, dam nove žigosane za stare rabljene.
Prave Doizer.e a Din 253'
in smučarske čevlje izdeluje in razpošilja
Novost
Vrtne ograje železo-ce-mentne, napravljene v raznih krasnih oblikah, ki se sestavijo v poljubno dolžino in visočino, ob vrtovih ali skladiščih; so vztrajne in trdne ter se dajo brez škode zopet razstaviti - prodamo po nizkih cenah, kot lesene. Izdeluje in dobavlja, kakor tudi načrte, proračune za stavbe ter pre- j vzema po solidnih cenah I Stavbno podjetje Rudolf , Terčelj, Ljubljana VII. j
Modroce
otomane. divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje
lonaci.' iVarobe
Ljubljana, Gosposvelska resta št 16 (pri Levu)
Božična darila
Fr. u\m • Mengeš \\
Gledal, odri, društva!
Priporočam se za slikanje dekoracij za odre in dru-1 ge prireditve, za kopiranje in povečavo slik ter za vsa dekorativna dela. Dekorativni slikar Sva-gelj, Trbovlje.
USNDATE SUKNJIČE
kupite najcenejše pri FR. ZflLOKP- Menaes 41
postehne mreže, železne zložliive postelje otoma ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN i tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske ■ trave žime, cvilha za j modroce in blaga za j prevleke pohištva
: i^oaavice
, rokavice, volna in bombaž } najceneje in v veliki izbiri pri i K A R L PKIEIO(i
! LJUBLJANA. Židovska ulica in Stari try
i A*o:i (i 14otiii
nakup in iirodaia vreč
Ljubljana
Dunajska cesta št 36
Krušno
Violina od Din 66. Mandoline • 129 Gliare • • !6Q Ročne harmonike 69 KB0MATIĆNC HARMONIKE, HAVAJSKE GITARE ITQ Zahtevajte brnplačra tvorniSki
1	I
MfiNEUHEROLD
fVJARlBCP.it.IOi.
Gramofon
ki se priključi na vsak vod in 4 cevni radio z zvočnikom, ceno napro-daj. Naslov v upravi »SI- 7 .rujeve., u Л' ,Г" pod št 15 086	Z ovčjo podlogo 100 Din vec
atlruiie . a Din 570 — rujave ii „ 000'—

e
Po novi znižani ceni dobite vso žeieznino pr
Vii
Kovčke, spisne, šolske in ročne torbice, listnice, denarnice itd. priporoča po zmernih cenah
VAH MflVOS
>lnriinir. Aleksandrova c. 13 Posteljne mreže
izdeluje najceneje Aloje Andlovic, Komenskega 34 [nasproti šole na Ledini). Sprejema vsa popravilal
Okvirje za slike vseh vrst
izvršuje točno in solidno v enem dnevu tvrdka — M. Rauch, Celje, Prešernova ulica 4.
Orožje
in municija. »Orožarna-', — J Pastuovič, Zagreb, Zrinjevac št. 15. Zahtevajte cenik!
V Mariboru
ie najugodnejši nakup galanterije. drobnarije, igrač, pletenin itd. pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica št. 26.
Najlepše in trajno darilo
za Božič ie lepa slika, ki Vam jo naredi Foto M e y e r . Maribor. Gosposka 39
JEDILNO ORODJE
iz alpake, alpaka srebra in pravega srebra v kasetah. pripravno za darila. Dobi se tudi na pla-I čilne obroke edino pri I tvrdki M. Rauch. Celje.
f Telefon 2059
Premog snli« drva
Ivan Kacin, Liubliana
Tabor 6
tvornica harmonijev tn pianinov
po najmoderneiši konstrukciji. Ugla-šuje in prenovljuje tudi cerkvene orgle in vse imenovane instrumente. Vsako delo zajamčeno. Nizke cene! Na obroke. Društvom popust.
Zahtevajte cenik!
»Л. *
s9

Neprecenljiv je
Teitotov
Кодошеto si I
Preko zime, ko ne igrate, odstranite z Vaših nog vse rane, ki ste jih dobili, ko so Vas obrcali, kadar ste se trčili itd. Hazto-pite žlico soli sv. Roka v topli kojieli za noge, namakajte jih predpisano dobo in bolečine bodo prenehale Kol na povelje. — Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji, glavna zaloga za Slovenijo: Drogerija (ire^orif, Ljubljana, ali pri glavnemu zastopniku Drogerija i Nada • V. Gabrič, Se-bulica, te>efon 0-37.
stroj
: in vse mlevske izdelki vedno >veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana Stari iru št 32
Fr. Ševčik Ljubljana
Židovska ul. 8. - Orožje, municija. vse lovske potrebščine po znižanih cenah. Naivečja izbira. Zahtevajte cenikel
Smuči, vezalke
za smuči in tornistre za smučarje, nahrbtnike, torbice, kovčke, preobleke po želji izdeluje in ima v zalogi L Karlo, torbar, Maribor, Kopališka št. 2 (Scherbaumov paviljon).
za mizarje in kolarje.
Vprašaj: Gledališka ulica 12.
»Javor«
lesDs industrija v Logatcu ima ivoj lokal za pohištvo tudi v Liubliani v novi palači Vzaiemne zavarovalnice.
Plašče
za zdravnike, 'aborante, brivce itd. topiče za na-takarte. peke mešane, kuharte in sorodne obrti izdeluje po men najboljše C. J. Hamann. Ljubljana Mestni trg 8
Javljamo, da je umrla dne 23. dec. dopoldne naša dobra stara mama in teta, gospa
Joslpina J ur da
vd. Arrnič, roj. ftamovš
po daljši bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil na dan Sv. Štefana ob pol 11 dop. iz mrtvaške veže hiralnice sv. Jožefa, Vidovdanska cesta št. 9. Ljubljana, dne 24. decembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
Šival, in pietil. stroje
popravita in renovira Emil Klobčaver, speciial-ni mehanik. Liubliana. Sv Petra cesta 47
Штт očesa
Najboljše sredstvo uroti kurjim očesom GLAVEN je masi
t
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljub-ljena hčerka in sestra, gospodična
Jožica Pefc
uradnica tvrdke Bonač
v sredo 23. t. m. po kratki in mučni bolezni, boguvdano umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 24. t. m. ob 2 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1931.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL
Dobite v lekarnah, dro-gerljah ali naravnost iz tvornicc in glavnega skla-I	disča
N. 1ШЈШК1
Varujte so potvorb
Tvoru ca uvert in f? semskega papir-«
Д« Naš ljubi oče
5 f JOŽEF PLESlVČNlh
veleposestnik na Dobjem dvora
so umrli dne 22. decembra ob pol 6 zjutraj, v svojem 59. letu.
Potrpežljivo so prenašali dolgo bolezen. Z vdano molitvijo in s pogostim sv. obhajilom so se pripravljali na večnost.
Pogreb s sv. mašo bo v četrtek, dne 24. decembra, ob 10. Bog daj, da bi praznovali božič z materjo v nebesih! Prosimo, spominjajte se jih v molitvi in pri «v. mašil P r e v a 1 j e , dne 22. decembra 1931.
Josip, Ivan, Marija Bernardi, Tončka Sušnik, Fric, Malka, Ernest, otroci. — Marko Plešivčnik pd. Šercer, brat. — Pol-dika roj. Prislov, Angela roj. Večko, snahi. — Josip Bernardi, dr. Fran Sušnik, zeta. — Janko, Drago, Ivan, Franček, vnuki.
Vsi ostali sorodniki.

МАШВОВ
Aleksandrova, vogal Meliska
V zameno vzamen deželne pridelke na račun nakupa
Ponečmii, Bohoričeva ulica 5
Ne zamudite!
Poslužite se nakupa po-grezljivega šivalnega stroja samo za Din 2.450.—. Odprodaja po tej ceni le nekaj dni. Stroji so najboljših znamk za šivanje in vezenje. REBOLJ, KRANJ.
Najfinejše
VINO VERIVIUT
liter 20 Din
priporoča za praznike M. Ravlar, Ljubljana, Stari trg 19
„KUVERTA"
LIUBLIANA
ШвиКа i/VoIi)r<.le аФ.
Novost
je za bogate in reveže Gasoxit. Pri 12 centih premoga ali briketa si prihranite 3 cente. 1 karton z navodilom stane 15 Din. Trgovci engross cene. — Razpošilja Franc Božič, Vel Poljane, pošta Ortnek.
Modroce
otomane, divane in vse tapetniške izdelke Vam i nudi za Božič najceneje — gre ludi oh nedeljah na dom — Franc Iskra, tapetnik, Vič 16.


* /
Zahvala
Za ustne in pismene izraze sožalja, ki sva jih prejela ob izgubi najinega dobrega
očeta
se najprisrčnejše zahvaljujeva. Najiskrenejšo zahvalo sva dolžna izreči g. dr. Hoglerju in č. g. o. Feliksu Tavčarju za požrtvovalno skrb lajšati pokojniku neizmerno bol. Zahvaljujeva se posebno še velecenjcnemu učiteljstvu iz Ljubljane in Zg. Šiške in vsem, ki so spremili pokojnega očeta na njegovi poslednji poti. Vsem in vsakemu posebej: Bog povrni in srčna hvala!
V Z g. Šiški, dne 23. decembra 1931.
Srečko in Avgust Berglez.
favna zahvala.
Čast mi je izreči Podporni sckciji Kmetijske eksportne zadrugo r. i., г o. i. v Mariboru svojo iskreno zalivalo za kulantno in točno izplačilo pripadajoče mi podpore po smrt g. Polone Jesenovec iz Ljubljane.
Priporočam ta humanitarni zavod tembolj, ker mi je isti svoje obveznosti kljub temu likvidiral, čeprav še nisem bil do podpore pravno upravičen.
V Ljubljani, dne 22. decembra 1931.
Stane Miklavčif.
\ I KI li fl П I |D'» delnl«ka družba za letno Indu-^ЛкПНиШЈП	Strilo v Zagrebu
je uredila novo
prodajalno za furnir in vezane plošče (Sperrpiatte) Zagreb, GAJEVA ULICA 21 (dvorišče)
Za naš denar naj se kupujejo naši domači proizvodi!
še vsak izum se je tekom časa izpopolnil. Uo na višjo popolnosti se je pa dvignil pccivni prašek našo domače znanv e »A l)R I A«, ki tudi fđniči za sigurno in popo no uspetje. Nekaj izbranih receptov je odtisnjenih na sam i n vrečicah blaga; ako pn želite kaj poseb* negu, izvo ite se obrniti na
......„UDRir
LJ II ULJ ANA, poštni predal št 124
Zastopstvo in zaloga za
Dravsko banovino
Lanijirct In drug dr. z o. z.
Ljubljana
Gosposvetska c. 13 (Kolizej)
Novi 2 tonski kamioni Citroen predstavljajo najbolje uspelo in najmodernejšo tipo brzih kamionov.
i 'vilIMlin
prašek ia pecivo
'..Ml. ... ... HI
Ti modeli imajo brez števila novih izboljšav.	/
rancnii«
4>K«MH! HOkt
mtfli
,ЛО«»П- »Н4АЛli'V w mu/ ML*
1м> MM: . »:,«»». VdAli»'«v» f*
t • » M-KB| 'Kflj
Ша
Josip Triller
modno krojaitvo, ŽIROVNICA — rfostilna
»Stol« /.c 11 m vsem obiskovalcem naših kraiev vesele božične praznike ter veselo in srečno novo leto.
izdelovateb smučk in športnih potrebščin ter splošno kolarstvo Dosloiče p. Žirovuicn
Motor jc pojačen.
Novi hladilnik Velika površina hladilne naprave dovolju e največje na-jiore brez pretiranega segrevanja
Pet avtomatskih zavor
deluje -sigurno in brez sunkov,
Kabina zelo udobna za
3 osebe 1.1, d.
плкшрпе gospodinje vse gospodinjske potrebščine, kuhinjsko posodo, emnjlirano in aluminijasto, l*OH«J«!,LAN, STEKLEN tfto, razne moderne stroje za kuhinjo, jedilni pribor, karnise itd., pri
trgovina z žeieznino, porcelanom in etoklenino
LJUBLJANA, Dunajska cesta 11 (poleg „Figovca")
Tudi ima vedno na zalogi:
Nosilk«, cement / vse vrste železa / okovje, stavbo"0 in pohištveno vse vrste rodja / scsaike
kompletne kopalno in straniščne naprave, s češkimi ploščami vodovodne in medene cevi / baker, nngleški cin, cink itd.
M19&
Ing. Djokič i Vučo, Obiličev Vernic 0, Beograd, el. 22355 / Lam,>ret i druj, Gosposvetska cesta 13, Ljubltana / Filijala ing. Djokič i Vučo, Bulcvar >\ raljice Marije, Novisad lloič i drug, Ože>ovičeva IS, Zagreb Blag. Dju anovič i siu., Uijelina Dušan M. Krštič, Obrenovičeva 13, Niš / Arnold K< menj, Velika Kik nda / Gustav Cvitkovič lladji Sulcjmanova 19, Sarajevo / Jovo Stevančevič, Peč / Zaktila i Filetin, Doboj.
—— гтпгппггтпг—i—rn------------------------------Ш
Vesele feožifofe praznike
želi svojim cenjenim odjemalcem
ADOLF MERGENTHALER
usnjarna, Moste pri Ljubljani
Vesele božične praznike
želi svojim cenioirirn odjemalcem
FRANC in MARIJA JEZERSEK pekarna in trgovina s kurivom Ljubljana, Moste, Zaloška c. 4.
Vesele božične praznike
želi svojim cenjenim odjcmalcem FRANC ŠKAFAR stavbeno in pohištveno mizarstvo Ljubljana, Rimska cesta 16.
Vesele božične praznike
želi svojim cenjcnim odjemalcem IVAN SKUSEK
pekarna
Ljubljana-Moste, Zaloška ccsta 16.
Vesele božične praznike
želi svojim cenjenim odjemalcem GENUSS1 IVAN pleskar in sobni slikar Ljubljana, Igriška ul. 10.
favna zahvala
splošno strojno kolarstvo in izdelovanje avtokaroserl L ublfana, Hrenova ulico 1©
se pr poroča cenj. občinstvu za izde ovanje in roirnvila vseh v to stroko spada očih predmetov, ka ere izvršu em strokovno |>o zeio zmernih cenah točno j>o i-aročilu.
Oflled predmetov ne licu mesta. — Prosoektl brezplačno
domači slovenski izdelek
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani.
Zahtevajte vzorce iri cenike brezplačno.
Podpisani dam s tem potom v javnost, da sem prejel takoj in v vsakem oziru kulantno izplačano podporo od podporno sekc jc Kmetijske eksportuc zadrugo v Mariboru po umrli g. Pokom Alojziji.
Zaradi tega lahko priporočani ta podporni zavod vsakomur naj-topleje.
Ljubljana, dne 22. decembra 1931.
Alfred Ruda.
L« ua «—a
^ -o ^ -m
C3	^	v

ssnj^
P £ 5 S>
ef
.C5.
'O ■

i » a -O
•5, s -P -c
►dSgSlS
Sii®
tr 1
D __
s-?
CS
_ » ф l> I c —* m
t!8le -O i i G
ic.
f ал s*.
.5 5-J s* * * 8 s! s i
| 2
v >
a
c "S
> <n -J «
- i>
^ >
M
ifil, w V9 1
e so ~
•fc e — a
S«_Ел^ .-»S! -»• j t e ~ — i» M ilj '
, O » i -o N * _ j >
* ? £ ~'7> X o. =
Dr. Joža Lovrenčič:
63
Haoli izamrlep naroda
\rr.l
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
Quinclius se preko dne ni zmenil več za jetnico, Oso pa se ni zmenil več za gospoda in je hvalil Belenu, da je tako srečen in bo mogel streči svoji kraljici in jo tolažiti v njeni žalosti, dokler bo poveljnik s tribuni , in zmage pijanimi legionarji slavil svoj vojni uspeh. -
Nemirno je bilo Osu srce, ko je sial v pretoriju j pred težkim škrlatnim zastorom, ki je ločil delovni in , sprejemni prostor od onega v ozadju, kjer jc poveijnik obedoval in spal. V ta svoj prostor je bil spravil lepo ugrabljenko in v njem naj bi jo Oso sprijaznil z njeno usodo.
Postal je Oso z nemirno utripajočim srcem in iskal je besedo, s katero bi pozdravil kraljico, pa je zaslišal, da pritajeno ihti, in nič več ni pomišljal. Prijel je za težki zastor, ga odmaknil in vstopil v somračnikubikul
Kvinkcijev.
>Belen ti bodi dober, kraljica Ena I« jo je pozdravil in ni vedel, kaj bi še rekel, zakaj kraljica se je dvignila z zložljivega kurnlskoga stola in ga gledala, ko (la stoji pred njo prikazen.
>Kdo si, mladec, ki mi sredi samih volkov želiš dobro?« je vprašal čez trenutek in njen glas je bil mehek, da se je zdelo Osu, kakor bi ga ogovorila vila iz planine.
Oso sem, sin Ajkajev, ki je dolga leta pastir čred kralja Prona, tvojega očetak
Ena je bolestno vzdiltnila, dvignila beli roki in t>l z njima krčevito zastrla obraz in omahnila na stol.
Preplašen je strmel Oso vanjo, dokler ni spet dvignila glave in ga pogledala žalostno, žalostno.
>Res, kraljica. Ajkajev sin sem. Ne spominjaš se me, ne poznaš me, jaz sem le pa hitro spoznal, čeprav te nisem dostikrat videl, ker z očetom sva prišla le redko v gradišče,^ je zatrjeval in pripovedoval Oso in ko je videl, da se mu je nasmehnila, se je opogumil in ji hitel praviti, kako so ga zajeli, kako je mislil spočetka pobegnili in kako se je končno udal v svojo usodo, kar je bilo prav, ker je tudi sredi rimskega tabora skušal koristiti domači vojski, kateri želi, da bi že kmalu nagnala Rimljane z Lucijem Kvinkcijem Flamininom vred, čeprav jc z njim dober in se ne more pritoževati, da bi se ntu godilo slabo.
»Lucius Quinctius Flamininus?«
Oso se jc spet zdrznil, zakaj Enin glas ni bil več mehek ko je vprašujoče izgovorila ime njegovega akvilejskega gospoda.
: Flamininus, kraljica!« je potrdil, stisnil desnico v pest, jo dvignil, zagrozil, z njo v sprednji prostor, kakor da bi bil v njem poveljnik, zaškripal z belimi zobmi in še dejal: -~0, saj ga jaz tudi sovražim, njega in vse Rimljane, ki so prizadejali naši zemlji že toliko zla in žalosti!«
:/0so, ako bi vedel, kar vem jaz, bi ga bil tako sovražil, (la ne bi mogel napravili koraka v naše ozemlje in ne bi trepetala jaz zdaj v strahu, kaj na-j>ravi z menoj!«
>Kraljica, saj ni še prepozno!« jo je razumel. iPazil bom in iskal priložnosti, da ti ustreženi, pa naj se zgodi potem z menoj karkoli! Ne, potem bo huje, sama bi ostala in si ne bi mogla pomagati! Kaj, ee bi skušala, kraljica, pobegniti? Pomagal ti bom in še jaz pobegnem 8 teboj!«
>Ce me rešiš, Oso, ti lega nikdar ne pozabim!
Pojdi zdaj in poglej, kako je v taboru in knko je в stražo pri vratih! Če ne bi mogel storiti drugega, skušaj pa sam pobegniti, da bi sporočil kralju Epulu, naj ne odlaša ln udari z vso vojsko nad Akvilejo, ako me hoče rešiti!« je prosila kraljica, ki ji je mladec vzbudil upanje, da bi se utegnila oteti.
„Sam ne pobegnem, kraljica! Rajši poiščem katerega izmed naših, ki so jih zajeli. Eni peta sem videl med njimi, ki je služil v kraljevem dvorcu, dokler ga nisi odvedla s seboj v Tergeste,« se jc branil Oso, zakaj pomislil je, da bi (Juinclius drugemu ne zaupal toliko kot njemu in bi morala potem kraljica sama prenašati svojo žalost, ki je ne bi mogla nikomur potožiti, kar bi jo še bolj potrlo.
»Če si res videl Empeto, poišči ga, ako moreš, pa mu povej, kako je z mano, in posvetuj se z njim, kaj bi bilo storili! Vem, pripravljen bi bil storiti zame vse in vse tvegati kakor na Medejskem gradišču, kjer me je branil do zadnjega.«
3Poiščem ga, kraljica!« se je poklonil Oso in odšel, zagrnil zastor za seboj in stopil iz sprednjega prostora pred pretorij, kjer sc ni zmenil za stražeča legionarja, ki sta težko čakala, kdaj ju izmenjajo, da bi bila deležna dobrot, s katerimi je imperator tako radodaren v svojem veselju, o čemer je pričal šum in hrum, prihajajoč iz vseh strani taborišča ...
V somraku, ki je polnil kubikul in se vedno bolj gostil, da je bilo že težko ločiti posamezne predmete, jc kraljica Ena primaknila stol k mizi, se oslonila nanjo z lakti in sklonila glavo v roke. Tako je sedela in z grozo mislila, kaj bo, ko se razmakne težki škrlatni zaslor in se izza njega pokaže oni, katerega je zasovražila oni dopoldan, ko ga še ni poznala in ji je pripovedoval Katmel, kako ie živel v Galiji in mu uničil srečo življenja...
Moderna in praktična darila:
gramofoni, smuči, radioaparati, šivalni stroji
le pri

,Tehnik4 ]oslp Banj a i
LJUBLJANA, Miklošičeva c. 20 — Palača Okrožnega urada
Gajev - Hram
vošči vsem tvojim cenjenim gostom visele Božične praznike in srečno Novo leto. — Nudila Vam bodeva pristna štajerska. dolen/ska in dalmatinska vina. obentrn dolemski tropine, gorenjski brin/evec in droževec. — Za obilen ubitk se priporočava
M. in L Rebec.
Trajne
vrednosti
je nakit iz plemenitih kovin
Švicarske
precizijske ure
Schaifhausen (Pribor	Ornega
alpaka in
la kvaliteta
Longines Doxa
Prešernova J
9. Čuden,
Liubliana
Obj
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da izvršu'em odslej sam J svojo e.ektrutfb učno otrt v isiih prostorih kot dosedaj in da g. Inkret I Leopold ne posluje več i menoj.
Priporočani se za številna naročila.
Z odličnim spoštovanjem
Betak Franc, konces. elektrotehnik
CELJE, Prešernova ulica 3
Oladnanilo otvoritve
V Prešernovi ulici poleg konfekcije „Elite" sva utvorila v sredo, dne 23. decembra 1.1
moderni frizerski sam sa dame m gospode
v katerem bova izvrši vala tudi ondulaujo. masažo m manikiro
Prosiva za obilen obisk Stane in Tinka Rukar Ljubljana. Prešernova ul 7
Hranilnta in oosoiilnica
I
reg. zadr. z neom. zav.
V KAMNIKU
šutna Stev. 2£ (v lastni hiši)
S
Obrestuje hranilne vloge najugodneje. — Do konca februarja 1932 sprejema tudi nežigosane tlsoCake. Za zamenjavo istih bo preskrbela posojilnica sama
Dovoliujcm si vljudno naznaniti, da sem otvonl v Mariboru, na Ghavnem trgu 17, zraven barvarne Zinthauer
delikatesno trgovino in trgovino s kanditi
Potrudil se bom svoje cenjene odje" m.i ce poatreči vedno s svežim n prvovrstnim blagom po solidnih cena:h. Za obilen obisk se priporoča
TOMI OŠLRG
Čevljarska zadruga ▼ Ljubljani naznanja, da je nje dolgoletni član, gospod
Karol Goršič
v 80. letu starosti, dne 22. t. m. umrl.
Pogreb bo v četrtek, dne 24. t. m. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti v Vel. Čolnarski ul. 5 na pokopališče k Sv, Križu.
Ljubljana, dne 23. decembra 1931.
NAČELSTVO.
Javna zahvala.
Prijetna dolžnost mi je, da izrazim tem potoni javno zahvalo Podporni sekcij „KrnetttsUe eltspoitne zadruge v Mariboru".
Po smrti g. Jesenovec Polono v Ljubljani tni je zgoraj imenovana zadruga takoj in brez vsakega odtegljaja izp ačala celotno pripadajočo mi vsoto podpore \kijub temu, da je moje č.anstvo pri Podporn sekciji zadruge trajalo le nekaj tednov.
Priznati moram, da se vrši poslovanje zadruge vestno in tečno po določilih pravil Podporne sekcile ter da uprava zadruge zastopa interese članstva v polni meri.
Radi tega morem vstop v člonsivo Podporne sekcije , Kmetifske pksportne zadruge v Mariboru" v njegovem lastnem interesu vsem in vsakomur najtopleje priporočati.
Liubljana, dne 22. decembra 1931.	AflČan Slavko
V VELIKI IZBIRI
-A.&E.SKABERI1E

*>*>■*






Za primeren nakup z, novo leto
notravic in rokavic, pletenin in puloverjev, robcev, kravat, srajc, čipk in vezenin, volne, D M C. prejice, torbic, aktovk, dežnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje in ta-petnike
Na malo	Na veliko
se priporoča
Jot. Peteline, Liubliana
za vodo
Brezprimerno za preprečevanje m za odpravljanje prehlajenja, nahoda, urlo-bola, vnetja krhlja, akutnih kroničnih kntariev, hripe, influence, naduhe, zasoplosti itd Poi/kusite vsaj eno škatli co pruvih ra< kužilnih
postili
„VALDA"
da se uverite o njihovi čudovit u< inkovitosti. Toda pa/, te n zahtevajte jih v vseh lck'irnah in droge-rijah samo v škatijicah z napisom
„VALDA"
Neprekosljivi
Mr M ni stroji
hitri in brezplačni pouk. Igle vseh sistemov in druge potrebščine za stroino pleteni«, volna, pletenine modne in navadne po nizkih cenah v veliki izberi na zalogi pri tvrdki
F. Kos, Ljubljana, Židovska ul. 5.
Zo nego lica in rok
rabite
Bcnkovo pomado in kremo! Lekarna Benko — Zemun.

Radi opustitve
električne centrale Štajerske eskomptne banke se poceni prodajo:
2 Diesel motorja po 50 KS, 2 istomerna dinamo 35 KW, 115 voltov 1 agregat za pretvarjanje: Motor 30 KS, 110 V, generator 20 KW, 55V
Samoprodaja, odmontira in montira
Mase h i n e ii f bi-ik Se li u bert- Werk,
Graz, Wartingergasse Nr. 17.
Preskrbimo carine prost uvoz.
Čevljarski strokovnjak
ki je zmožen vsega ročnega in strojnega dela, z večjim kapitalom, se sprejme kot družabnik. Le resne ponudbe poslati do 31. t, m. na naslov:
Čevljarsko podjetje, Tržič, poštno ležeče.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA
D. D. V l ju bljanl (MIKLOŠIČEVA CESTA 10)	TELEFON STEV. 2057. 2470. 297«
■	ллл ллл,	PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad. Kranj, Stbenik, „ .. . .	. „-, ллл лпп.
Vloge nad Din 500,000.000-- Marlbor, KoCevJe, Cel e, Sombor, DJakovo, SplIt Kapital m rezerve nad Din 16,000.000 -Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh IržiSCIh v luasemstvu in inozemstvu

Za JuKoalovanako tiskarno f LJubljani: &arei Ceć,
Izdajatelj: !»«"> UakucML
♦ x
Urednik? Bmii« Krnmžar,