cena 10 dinarjev številka 44 (697!
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo veienje, 4. novembra 1983
Dijaki in učenci srednjih in osnovnih šol velenjske občine so včeraj pripravili demonstracije v podporo za mir na svetu in proti oboroževalni tekmi. Prebrali so tudi protestno pismo, ki so ga naslovili na Organizacijo združenih narodov, V njem so poudarili željo po večjem sožitju in sodelovanju med narodi.
Še vedno nepokrita potrošnja
Znatno bolje kot ob polletju
Med letošnjim letom so se pogoji gospodarjenja zelo spreminjali, gotovo pa je gospodarstvo med drugim najbolj prizadela omejitev razpolaganja z devizami, saj je bila sredi leta omejena od 60 na 47 odstotkov. Pospešeno je bilo drsenje tečaja dinarja, saj je ta v primerjavi s konvertibilnimi valutami v osmih mesecih zdrsel za okoli 52 odstotkov. Precejšen strošek predstavljajo tako.gospodarstvu obresti za devizne kredite. Delovne organizacije so se zato borile za dohodek predvsem s pomočjo povišanja cen. Tako cene v letošnjem letu močno presegajo resolucijske ok-. vire. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje je znašala stopnja inflacije merjena z rastjo cen na drobno ob koncu avgusta 33,7 odstotka, do konca leta pa je možno pričakovati 35 odstotno rast cen proizvajalcev industrijskih izdelkov in 40 do 43 odstotno rast cen na drobno in kar 42 odstotno rasi ccn življenjskih potrebščin.
NA PODROČJU IZVOZA POČASI URESNIČUJEMO ZASTAVLJENE CILJE
Na področju izvoza so delovne organizacije velenjske občine v letošnjem tričetrlletju dosegle okoli 49 odstotno rast. To pomeni, da se je izvoz v zadnjih treh mesecih povečal za tri odstolke. Kar 85,8 odstotka blaga smo prodali na konvertibilna tržišča. Kljub lepim uspehom pa se le počasi približujemo ciljem zastavljenim z letošnjo resolucijo, kjer smo predvideli 58 odstotno povečanje skupnega izvoza. Skupni uvoz je 8,2 odstotka višji kot lani, na konvertibilni uvoz pa odpade 82,1 odstotek celotnega uvoza.
Devizni priliv v prvih 8 mesecih letošnjega leta zaostaja za lanskim za 31,3 odstotka. Ob tem velja da zaostaja priliv od
uvoza blaga, med tem ko je priliv od uvoza storitev na lanskoletni višini. Devizni odlivi za uvoz blaga in storitev so večji od lanskih. Saldo zunanje trgovinske menjave pa je še pozitiven in znaša 58 milijonov dinarjev.
KAKO DOSEGAJO NAČRTOVANI IZVOZ POSAMEZNE	DELOVNE ORGANIZACIJE
Podatki, ki jih je pripravila strokovna služba skupščine občine Velenje, upoštevajo vrednost
dolarja 63,40 dinarja, torej niso več realni. Pa vendar lahko ugotovijo, da se izvoz v Gorenju giblje v višini planskih predvidevanj, uspešen izvoznik je tudi bKA, EKO in Konfekcija Šoštanj, ki je povečala izvoz v primerjavi z lanskim letom kar z indeksom 559. Veplas je v devetih mesecih plan izvoza izpolnil kar z indeksom 186, Vegrad 187, Tovarna usnja Šoštanj pa kar z indeksom 252. Precej pod planskimi predvidevanji pa sta delovni organizaciji ESO in GPS.	(Dalje na 3. strani)
Ob obravnavanju rezultatov devetmesečnega poslovanja v Gornji Savinjski dolini so z veseljem ugotovili, da je precej boljše, kot ob polletju, čeprav je ponekod še vedno zaskrbljujoče. Ugodno je tudi spoznanje, da se ljudje vse bolj zavedajo, da je uspešna uresničitev stabilizacijskih 'prizadevanj pogojena predvsem z boljšim delom na vseh ravneh in v prav vse.h okoljih. Tudi poslovna poročila poslovodnih -organov so bila tokrat znatno boljša, s tem pa seje dvignila tudi kakovostna raven obravnav poslovne uspešnosti.
V temeljni organizaciji Stavbeno pohištvo nazarske lesne industrije so se ob fjolletju ubadali z navidez nepremostljivimi težavami in se seveda otepali /. izgubo. V zadnjem trimesečju pa so napravili ogromen korak naprej. Precej so napredovali na tehnološkem področju, večja je tudi kakovost izdelkov, predvsem pa je pomemben izvoz. Z velikimi napori celotnega kolektiva so namreč v teh treh mesecih izvozili kar za 6 starih milijard dinarjev izdelkov, o čemer lani še sanjati niso upali. Hudih težav jim vseeno ne manjka.
-
DAN MRTVIH Droben plamen je rahlo plapolal v jesenskem vetru. Spomini so oživeli. Nikoli ne bodo pozabljeni: sorodniki, prijatelji,
znanci . . . številne svečanosti ob spomenikih pad- ■ lun m žrtvam fašističnega terorja pa so obudile spomni na tiste, ki so najdragocenejše, kar so imeli, darovali za naš lepši jutri.
zato tudi načrtov niso v celoti izpolnili. Vzrok zato je predvsem pomanjkanje kakovost--nega žaganega lesa. ki jih močno pesti tudi v tem obdobju.
»Izgubaši« so bili tudi v Žagarstvu. ob polletju seveda. Uresničevanje sprejetih ukrepov je tudi v tej temeljni organizaciji izgubo odpravili). Proizvodnja ivernih plošč se je vse do konca lanskega leta otepala z znatnimi izgubami. letos pa je stanje končno veliko boljše. Kljub velikemu napredku sami ocenjujejo. da imajo znotraj svojega okolja še precej rezerv, ki jih bodo vsekakor skušali izkoristiti in poslovanje še izboljšati.
Tudi delovna organizacija Gozdno gospodarstvo Nazarje je dosegla bistveno boljše poslovne dosežke, kot ob šestih mesecih. Zlasti boljši so rezultati v družbenih temeljnih organizacijah, zaskrbljujoč pa je položaj v zasebnem sektorju, saj se bojijo, da letnih načrtov ne bodo uresničili. Pripravljajo se tudi na reorganizacijo družbenih tozdov in si s tem obetajo veliko boljše učinke.
V Vegradovi temeljni organizaciji na Ljubnem je položaj še vedno kritičen. Odkrito so se sicer soočili z vsemi napakami, opredelili so vse notranje težave in rezerve, vendar pravih učinkov še ni. Trgovska delovna organizacija'Savinja in Gostinsko-turi-stično podjetje Turist sta poslovala v skladu s predvidevanji. Kazalci posJovanja so ugodni, ob morebitni uspešni združitvi obeh organizacij pa pričakujejo, da bodo še boljši.
Velenjski rudarji
Omeniti seveda velja vse tiste, ki so tudi tokrat poslovali dobro, tako kot skoraj vedno doslej. Sem sodi temeljna organizacija Gore.nje-Mali gospodinjski aparati. Ta kolektiv so v tem obdobju pestile preBvsem težave v zvezi z reprodukcijskimi materiali. ki so povzročale nepredvidene zastoje v proizvodnji. Rešili so^h z dodatnim prizadevnim delom vseh zaposlenih. V. ijubenskem Kovinarstvu so uvedli nekatere nove proizvode, z reprodukcijskimi materiali niso imeli posebnih težav, proizvodne zmogljivosti so dobro izkoriščali, zato tudi dobrih rezultatov ne manjka. Med večjimi slabostmi, ki se jih v celoti zavedajo, je predvsem prepočasen prodor na tuja tržišča.
Ugodne pokazatelje beležijo še v gornjegrajski Smreki, zelo obetavna pa so tudi predvidevanja do konca leta. Posledica dolgoletne dobre organiziranosti in marljivega dela so tudi zelo dobri rezultati poslovanja v Modni konfekciji Elkroj. V tem obdobju so se med drugim lotili tudi spodbudnejšega nagrajevanja režijskih delavcev. Seveda uspehi celotnega gospodarstva ne smejo uspavati. Težav in nalog je še veliko, potrebno bo še veliko dela.
nama
VELEBLAGOVNICA
TITOVO
VELENJE
Za čimvečjo proizvodnjo
Junija letos so velenjski rudarji popravili na začetku leta sprejeti letni proizvodni načrt in se obvezali, da bodo v tem letu nakopali ne le 4.700.000 lignita kot so predvidevali na začetku leta, ampak za 100.000 ton več.
To svojo obvezo uspešno izpolnjujejo, saj so v desetih mesecih nakopali že 4.088.000 ton premoga; to pa je kar za 135.000 ton več od načrtovane količine.
Do konca leta s>m sk u»a mtseca, v katerih bi morali, rudarji nakopati 712j000 ton, da bi izpolnili v mesecu juniju spremenjeni osnovni letni proizvodni načrt. Kakšen bo njihov letošnji izkop, ali se bodo približali pet milijonom ton podobno kot lani in predlani, seveda v tem trenutku ne morejo zanesljivo povedati, Poudarjajo pa, da si bodo tudi v zadnjih dveh mesecih tega leta prizadevali doseči čimvečjo proizvodnjo.
Občina Velenje
Proizvodnja pričenja ob 6. uri
MARKO BULC OBISKAL SŠGZ — Prejšnji četrtek se je med velenjskimi in mozir-skimi gospodarstveniki mudil Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Po pogovorih z njim, si je v Rdeči dvorani ogledal Hišni sejem Gorenja, nato pa se je srečal še s predstavniki tega poslovnega sistema. Več o obisku lahko preberete na 2. strani.
Kljub temu. da velenjski izvršni svet še vedno vztraja na ■ že sprejetih usmeritvah, da bi pričeli delati ob 7. uri. so neusklajene akcije na tem področju v republiki prisilile tudi našo občino, da se je izvršni svet skupaj s predsedstvom velenjske občinske skupščine, odločil, da je pričelo proizvodno delo z mesecem novembrom delo ob 6. uri ! ~ zjutraj, družbene dejavnosti pa naj ostanejo na že utečeni sedmi uri. Osnovne šole pričenjajo s poukom ob 7.45. Center srednjih šol pa ob 7.
uri. Otroško varstvo — vrtci se ..morajo prilagoditi vsem delavcem. tako tistim, ki pričenjajo delo ob 6. in tistim, ki bodo ostali na 7. uri'.
Dolgoročna usmeritev izvršnega sveta in tudi skupščine občine Velenje pa ostaja 7. ura. kateri naj bi se v prihodnosti vsi čim bolj približali.
Dogovarjanja, žal tokrat nismo izpeljali tako kot. bi želeli. Težko je tudi reči. če je sprejeta odločitev najboljša. Dosegli pa smo vsaj enoten delovni čas. zmanjšali težave v
zvezi s prevozom na delo. Na otroke pa seveda tokrat nismo preveč mislili. Tolikokrat poudarjen naravni bioritem. ki naj bi mu sledili in ki je za zdrav in nemoten otrokov razvoj tako zelo pomemben, nas prav gotovo ni oviral pri našem dogovarjanju. Prav nič nas ne moti. da so se naši otroci že privadili kasnejšemu vstajanju, da so se privadili na spremenjen dnevni red v vrtcih, ki ga bomo čez noč spet spremenili, ne da bi ob tem sploh upoštevali, kako to doživljajo naši otroci.
i
2. stran ★ n35 C35	_ OD ČETRTKA DO ČETRTKA	Titovo Velenje * 4. novembra 1983
		
Marko Bule med velenjskimi in mozirskimi gospodarstveniki
Preprečiti administriranje in poglobiti samoupravne odnose
prejšnji četrtek je velenjske gospodarstvenike obiskal predsednik gospodarske zbornice slovenije marko bulc.
Ker se napake iz preteklosti še vedno j,vlečejo" naprej.v kovin-sko-predelovalni industriji, energetiki in kmetijstvu, je še toliko bolj razveseljivo, da v Gorenju v prviii devetih mesecih letos ni nastala nova tekoča izgubaf Proizvodnjo so povečali za 45 odstotkov, produktivnost za 20 in konvertibilni izvoz za 45 odstotkov. Kljub izrednim prizadevanjem za reševanje izgub pa bo finančne težave potrebno re-' Sevati v širši družbenopolitični skupnosti.
Nadaljujejo se likvidnostne težave RLV. Kljub temu, aa so letos rudarji nakopali že 4 miljone ton premoga, pa so v devetih mesecih letos zabeležili 417 miljonov dinarjev izgube, ki jo povzročajo nerešeni cenovni in dohodkovni odnosi v energetiki. Dodatne težave jim povzročajo še zahteve po devizni participaciji proizvajalcev streliv, kablov . . . Seveda pa nelikvidnost tako velikega zavezanca kot je RLV vpliva tudi na težave pri zagotavjjanju sredstev za financiranje skupne porabe.
a težavami se srečujejo tudi v kmetijstvu. V občini Mozirje in Velenje je zelo dobro razvit zasebni sektor. Ta se preko kooperacij povezuje v kmetijske organizacije obeh občin. Osnovna kmetijska
proizvodnja na tem območju je živinoreja, usmerjena v proizvodnjo mleka. Pri tem dosegajo izredno dobre rezultate, saj letno za trg proizvedejo preko 10 miljonov litrov mleka. Kljub izrednim prizadevanjem pa jim zaradi cenovnih neskladij (samo umetna gnojila so se v zadnjem letu podražila kar za 4 krat) ter težav pri zagotavljanju surovin in repromateriaia grozi nazadovanje.
V šoštanjski termoelektrarni so letošnje devetmesečno poslovanje sklenili brez izgub, planirano proizvodnjo električne energije pa so celo že presegli. Edina težava, s katero se srečujejo je različnost premogov, ki jih uporabljajo in zaradi katerih prihaja do precej pogostih okvar. Rešitev vidijo le v tem, da bi iz RLV dobili še več premoga, za široko potrošnjo pa bi ga pripeljali iz drugih republik. Tudi pomanjkanje del v gradbeništvu se še zaostruje, zato bodo morali velenjski gradbeniki iskati dela tudi v drugod po Jugoslaviji.
Čeprav dokončnih podatkov za letošnje devetmesečno poslovanje še ni, pa je že jasno da so porabljena sredstva rasla hitreje od celotnega prihodka, še bistveno pa hitreje od dohodka. Posebno zaskrbljujoče pa je v naši regiji porast izgub, saj so se te glede na enako lansko obdobje močno povečale, v občini Velenje zaradi Gorenja TGO in RLV, v občini
Krajevna skupnost Stara vas
Plaketa Bračičeve brigade
Prebivalci Krajevne skupnosti Stara vas so si, kot je znano, izbrali za krajevni praznik 30. april, v spomin na napad borcev Bračičeve brigade v noči od 30. aprila na 1. maj 1944 na okupatorjevo postojanko na velenjskem Rudniku in Termoelektrarni.
Krajevna skupnost Stara vas pripravi vsaka leto, ob krajevnem prazniku, tudi obeležitev tega pomembnega dogodka iz časov ljudske revolucije. Letos, na primer, so pripravili nadvse uspelo manifestacijo „Po bojni poti Bračičeve bri-
gade", ki so se je udeležili tudi predstavniki odbora Skupnosti borcev XIII. SNOUB Mirka Brači-ča.
Ob 40-letnici ustanovitve XIII. SNOUB Mirka Bračiča, ustanovljena je bila 23.9.1943 na Krežjih njivah pri Starem trgu v Loški dolini, pa je po sklepu odbora Skupnosti borcev te partizanske enote prejela Krajevna skupnost Stara vas med prvimi prejemniki plaketo brigade za sodelovanja pri ohranjanju in negovanju tradicij NOB in socialistične revolucije.
Mozirje pa zaradi RTC Golte in komunalnega podjetja. Ocenjujejo, da so izgube v OZD po prvih podatkih večje za 432 indeksnih točk. Kako pa je v Sloveniji'.' ,,V Sloveniji ocenjujemo, da smo sorazmerno blizu uresničitvi planov. Gospodarske razmere so boljše, kot- smo pričakovali.
Osnovnih strateških usmeritev se držimo brez večjih odstopanj.
Delavci v Sloveniji so v zelo spremenljivih pogojih gospodarjenja naredili velik podvig, zato nam v leto 1984 ne bo treba startati tako črnogledo.
Lahko smo optimisti," je dejal Marko Bule, ki je velenjske in mozirske gospodarstvenike seznanil tudi s pripravami na .prihodnje leto ,.Pogoji gospodarjenja bodo v prihodnjenTletu sloneli na načelih dolgoročnega stabilizacijskega programa. Vsa dogajanja pa bodo v tiaslednjih desetih letih slonela na tržnih zakonitostih, česar v preteklosti ni bilo veliko. Prepričiti moramo administriranje in bolj poglobiti samoupravne odnose. Ekonomska politika bo v letu 1984 imela tri osnovne značilnosti: slonela bo na selektivnem oživljanju industrijske proizvodnje, na še večjem izvozu ter na brzdanju vseh oblik porabe z eno samo izjemo, to so osebni dohodki."
Po končanih pogovorih si je Marko Bule ogledal predstavitev proiz\ odnega programa in novosti Gorenja v velenjski Rdeči dvorani, potem pa se je skupaj s sekretarjem GZS Milanom Strbanom ter s predstavniki Savinjsko šaleške medobčinske gospodarske zbornice srečal s predstavniki poslovnega sistema Gorenja. Gosta so podrobno seznanili z oceno stanja, projektom pbnove Gorenja ter z dosedanjim delom začasnih poslovodnih organov v velenjskem delu Gorenja. Med pogovori so goste, med drugim, seznanili tudi z rezultati devetmesečnega poslovanja Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis in pri tem poudarili, da v zadnjih treh mesecih, to je v obdobju julij — september, v' Gorenje TGO ne beležijo več izgube iz tekočega poslovanja.
Aktivnosti, ki so bile zastavljene po opravljeni oceni stanja, pa morajo zagotoviti obnovo Gorenja, predvsem z več znanja in s sodelovanjem, tako znotraj samega sistema kot tudi s povezovanjem z znanstvenimi in drugimi ustanovami.
Odprava izgube iz tekočega poslovanja in opredelitev realnih razvojnih usmeritev pa zagotavlja po besedah Marka Bulca realnejše možnosti za sanacijo Gorenja in za njegov zanesljivejši nadaljnji razvoj. V teh prizadevanjih in hotenjih pa bo pomembno tudi vse večje sodelovanje Gorenja s sorodnimi aomačimi delovnimi organizacijami, posebej še z Iskro, pa tudi njegova čedalje večja odprtost v svet.
Kako nagrajevati proizvodno delo?
Eden izmed pogojev vzgajanja pozitivnega odnosa mladega človeka do dela in nagrajevanja rezultatov dela je tudi ustrezno nagrajevanje proizvodnega dela in delovne prakse učencev.
Komite za družbene dejavnosti meni, da je to nagrajevanje potrebno poenotiti tako, da bodo učenci za približno enako delo tudi enako nagrajeni. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da učenci 1. in 2. letnika ter delno tudi 3. letnika na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, ki traja od dva do tri tedne, še niso spo-
sobni ustvarjati dohodka, ki bi presegel strošek, katerega ima organizacija združenega dela s pripravo te prakse. Komite za družbene dejavnosti zato ponovno predlaga, da se tem učencem v organizacijah združenega dela zagotovijo le materialni pogoji, inštruktorji in prehrana med delom, da pa se o enotnem nagrajevanju učencev 3. in 4. letnikov, ki opravljajo proizvodno delo oziroma delovno prakso dalj časa v Gospodarski zbornici in Zvezf sindikatov uskladijo posebni sporazumi po, panogah dejavnosti.
Že prva kolesa z nalepko
Pred nedavnim je tudi na šolah velenjske občine stekla načrtovana akcija »varno kolo v prometu«. Na nekaterih šolah so tehnične preglede že opravili, na drugih pa jih še bodo. Pregledov se v glavnem udeležujejo tisti mladi kolesarji, ki imajo kolesa dokaj brezhibna, manj pa tisti, ki imajo vozila pomanjkljivo opremljena. Kljub temu pa ob natančnih pregledih člani sveta za preventivo in varnost, delavci milice, mentorji prometne vzgoje
in pionirji-prometniki odkrijejo še prenekatero pomanjkljivost. Nanje lastnike koles opozorijo, obenem pa izdajajo zapisnike o pregledu, za brezhibno kolo pa tudi nalepko »varno kolo v prometu«. Uspešnost akcije, ki bo sklenjena sredi novembra in se bo nadaljevala pomladi, je odvisna predvsem od tega, kako organizirano se je bomo na šolah lotili. Posnetek je s tehničnega pregleda koles na osnovni šoli Mihe Pintarja-Toleda. B. M.
Titovo Velenje
Razstava natečajnih del
Oa srede, 26. oktobra, do 2. novembra je bila v avli skupščine ob-čine Velenje odprta zelo zanimiva razstava natečajnih del, ki so prispele na razpis zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za nizko, strnjeno enodružinsko stanovanjsko zazidavo. Razstava, ki sta jo zgledno organizirali Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje, je bila vredna ogleda. Na njej je bilo moč videti vrsto dobrih idejnih rešitev v bo (j razširjeni obliki stanovanjske graditve pri nas.
Samoupravno organizirano stanovanjsko gospodarstvo namreč že nekaj let intenzivno išče možnosti za večjo družbeno usmerjanje enodružinske stanovanjske zazidave. Prav zato je zveza stanovanjskih skupnosti naročila raziskovalnim organizacijam nekaj strokovno analitičnih in znanstveno raziskovalnih nalog. Julija leta 1981 pa je razpisala prvi javni republiški natečaj za nizko enodružinsko stanovanjsko zazidavo. S tem natečajem je skupnost spremljala tudi več "družbenih ciljev, od racionalnejše porabe prostora, kvalitetnejših tlorisov, tehnoloških in energetskih
rešitev. Odbor za stanovanjske raziskave pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije je ocenil, da dajejo predložene rešitve nadvse dobro zasnovo, da bodo lahko v nadaljnem delu dosežke znanja smotrno uporabili na predvidenih in drugih področjih. Posebno pozornost pa je republiška skupnost, je med drugim dejal njen predsednik Slavko Uršič ob odpiranju razstave, v razpisu natečaja posvetila oblikovanju sosedstva, ki naj z dobro sociološko Zasnovo
prispeva k boljšemu medsebojnemu povezovanju ljudi v soseski in v okolju. V nadaljevanju je Slavko Uršič še povedal, da se je obeh natečajev udeležilo 40 projektantskih skupin, kar kaže na veliko zanimanje projektantov za tovrstno področje projektiranja. To lepo kaže, da je pobuda za natečaj naletela na dobro razumevanje in podporo tudi v strokovnih krogih in širši družbeni skupnosti.
B. M.
Razstavni prostor v avli Je bi *on| premajhen za številu natečaja« dela
Center srednjih šoj
Poiskati dodatne programe
NA ZADNJI SEJI OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI, SO DELEGATI POSLUŠALI TUDI POROČILO CENTRA SREDNJIH ŠOL O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU V OBČINI VELENJE. V POROČILU JE OPISANA DOSEDANJA RAZVOJNA POT TEGA CENTRA, NAKAZANE SO NEKATERE DILEME TER RAZVOJNE MOŽNOSTI.
Center srednjih šol (nekdanji Rudarski šolski center) je bil ustanovljen leta 1958. V celotnem obdobju je na njem uspešno zaključilo srednješolsko izobraževanje in se usposobilo za delo ali nadaljnje izobraževanje 6759 učencev. Od tega je izobraževanje v rudarski usmeritvi končalo 2411 učencev, v kovinarski 1966 učencev, v elektrotehniški umeritvi 1729 učencev, gimnazija pa je dala od ustanovitve, 1964. leta, do danes 653 maturantov.
Neposredno ali po Končanem višješolskem ali visokošolskem študiju se je vključilo v organizacije združenega dela v občini okoli 60 odstotkov absolventov Rudarskega šolskega centra in okoli 80 odstot-
kov absolventov gimnazije, torej skupno okrog 4200 strokovno usposobljenih delavcev. Čeprav je bil hiter razvoj Velenja grajen predvsem na priseljevanju, je vendarle približno 20 odstotkov vseh delavcev, oziroma kar 50 odstotkov od tistih delavcev, ki imajo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, končalo sedanji Center srednjih šol.
Poleg mladine si v Centru dopolnjuje svojo strokovno izobrazbo ob uelu tudi precejšnje število odraslih. V preteklem šolskem letu jih je bilo v rudarsko usmeritev vključenih 33, v kovinarsko 152 in elektrotehniško 60.
V	celoti se je ob delu strokovno izobrazilo ali si pridobilo višjo stopnjo izobrazbe (v glavnem po letu 1973) v naštetih treh proizvodnih usmeritvah 723 delavcev.
V	Centru srednjin soi ueiujeta izven Titovega Velenja srednja kovinarska šola na Muti (od leta 1972) in dislocirana enota kovinarske usmeritve pri delavski univerzi Slovenjske Konjice, s sedežem v Zrečah (od leta 1976).
V	sodelovanju z Visoko tehniško šolo Maribor, in z VTO montani-
stika fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani skrbi Center tudi za približevanje višješolskega študija rudarstva, strojništva in elektrotehnike tistim, ki so pripravljeni študirati ob delu.
LETOŠNJI VPIS OPOZARJA
V letošnjem šolskem letu je prišlo do bistvenih strukturnih sprememb pri vpisu v posamezne usmeritve. Močno se je povečal vpis v rudarsko usmeritev, upadel pa je vpis v kovinarstvo, tako da je namesto načrtovanih šestih oblikovano pet oddelkov prvega letnika.
Upadel je tudi vpis v elektrotehniško usmeritev s šestih na pet oddelkov ter vpis v družboslovje, kjer je namesto dveh oblikovan en sam oddelek. Razlogi za navedene spremembe so sicer precej jasni. Povečan vpis v rudarsko usmeritev (zlasti domačih učencev) kaže na ugodno družbeno klimo in ustrezno nagrajevanje rudarjev, seveda pa tudi na ustrezno usmerjanje učencev. Zaradi večiega vpisa v rudarsko usmeritev se je nekoliko zmanjšalo zanimanje za kovinarstvo, kjer je še vedno ponujenih več štipendij, kot pa je zanje kandidatov.
Z odprtjem dveh novih oddelkov elektronike v Celju, se je okoli 30 do 40 učencev iz celjskega območja preusmerilo v Celje. Družbena akcija za zmanjšanje vpisa v neproizvodne poklice pa je očitno dosegla cglo pretirane učinke, saj se je na srednjo družboslovno šolo vpisalo le 36 učencev. Sola paje namenjena pokrivanju izobraževalnih potreb po bodočih pravnikih, jezikoslovcih, psihologih, zgodovinarjih, geografih, sociologih, novinarjih, družboslovnih učiteljih ter še vrsti drugih poklicev za občine Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Ravne in Dravograd, ki imajo populacijo okoli 1800 absolventov osnovnih šol.
Od skupno 659 vpisanih v vse usmeritve prvega letnika, pa je na Centru samo 296 učencev iz občine Velenje. Če k tem prištejemo še učence iz drugih občin in republik, ki so se na Center vpisali za potrebe Rudnika lignita in se bodo predvidoma zaposlili v Titovem Velenju lahko ugotovimo, da se tu izobražuje letno za potrebe združenega dela velenjske občine okoli 440 učencev ali 67 odstotkov vpisanih.
Kljub temu, da so proizvodni vzgojno izobraževalni programi
Centra dobro usklajeni s strukturo industrije v občini, se vsako leto okrog 300 učencev (50 odstotkov ene generacije), zlasti deklet, usmerja v izobraževanje izven občine, v veliki meri tudi v neproizvodne programe.
RAZVOJNE DILEME
V	Centru srednjih šol so se v preteklih dveh letih močno izboljšali materialni pogoji dela. Glavne pridobitve pa so bile nadzidava šolske stavbe, s čimer se je povečalo število učilnic od 47 na 54 in skupno število kabinetov od 25 na 28. Zgrajena je bila kuhinja v Domu učencev, v kateri je možno narediti 700 do 800 obrokov dnevno. Obnovljene so bile tudi nekatere učilnice ter starejša telovadnica, precejšnje izboljšave pa so bile opravljene tudi v dislociranih enotah na Muti in v Zrečah.
V	Centru srednjih šol poleg tega ugotavljajo, da se iz leta v leto izboljšuje kadrovska struktura, saj imajo vedno manj učiteljev z neustrezno izobrazbo ali brez strokovnega izpita.
Najresnejši problem usmerjenega izobraževanja pa je izbor ustreznih vzgojno izobraževalnih progra-
mov ter obsega vpisa v te programe. Ker se precejšnje število naših učencev vozi v šole v Celju ali Slovenj Gradcu, bi bilo najbrž smotrno dopolniti mrežo šol v Titovem Velenju, zlasti z naravoslovno matematičnim in administrativnim programom.
Komite za družbene dejavnosti, ki je obravnaval te razvojne možnosti Centra, meni, da Center srednjih šol za naslednje šolsko leto organizira en oddelek naravoslovno matematične usmeritve ter dva oddelka družboslovno jezikovne usmeritve. Dolgoročno pa mora poiskati takšne programe, ki bodo tesno povezani z razvojnimi usmeritvami združenega dela. Pri tem je potrebno posebno skrb nameniti šolanju deklet, saj smo na tem področju doslej v naši občini naredili premalo.
Največjo pozornost mora Center srednjih šol nameniti tudi doseganju višje kakovosti razvojno izobraževalnega dela in znanja učencev. Zato komite za družbene dejavnosti podpira pobudo, da se iz sredstev ozd za izobraževanje in štipendiranje dogovorijo določena sredstva posebej za te namene, še zlasti pa za usmerjeno delo z zelo nadarjenimi učenci.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bH ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstie-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja od četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualn? naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Ocena 9-mesečnih rezultatov gospodarjenja
Še vedno nepokrita potrošnja
(Nadaljevanje s 1. strani)
ŠE VEDNO TEŽAVE Z RE-PROMATERIALI
Ce ocenjujemo proizvodnjo v letošnjem letu, je bila ta najvišja v mesecu septembru. V primerjavi s povprečjem lanskega leta je bila ta višja za 22,1 odstotka. Prvič v letošnjih mesecih je bila industrijska proizvodnja v obdobju januar—september v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta višja za 1,6 odstotka, s čimer smo se približali resolucijsko zastavljeni usmeritvi. Lanskoletno .proizvodnjo (v enakem obdobju) so presegli v Gorenju TGO tozd Gradbeni elementi s proizvodnjo keramičnih ploščic, EKO — tozd Serijska proizvodnja, ESO, Gorenje — tozd Hladilna tehnika, RŠC — tozd Inštalacije, Gorenje — tozd Elektronika, tozd Kuhalni aparati, Vegrad — tozd Vemont, tozd Gradnja Velenje, EFE, Veplas, tozd TUŠ Šoštanj.
Oskrbljenost industrije je še vedno slaba, saj še 65 odstotkov delovnih organizacij poroča o slabi oskrbljenosti z domačimi surovinami, 25 odstotkov o kritični, samo 10- odstotkov pa o dobri preskrbljenosti. Ravno tako slaba pa je tudi oskrbljenost z uvoženimi repromateriali.
INVESTICIJSKA VLAGANJA MOČNO PADAJO
Ze ob" obravnavi rezultatov gospodarjenja ob koncu letošnjega tromesečja in prvega polletja stno ugotavljali, da ne bo mogoče ohraniti ravni investicij - v osnovna sredstva na višini preteklega leta.
V	juniju 1982 je znašal delež investicij v osnovna sredstva v bruto dohodku občine 23,6 odstotka, letos pa le še 20,4. Pogoji pridobivanja investicijskih sredstev pa se še naprej zaostrujejo, tako lahko pričakujemo, da bo do konca leta plačilna sposobnost investitorjev še naprej zmanjševana, še posebej, če bo še letos uveljavljen brez olajšav zakon o zagotavljanju lastnih obratnih sredstev.
V analizi tekočih gospodarskih gibanj v občini Velenje v letošnjem devetmesečju upoštevajo gibanje investicij z julijskimi podatki. Julija smo v občini Velenje izplačali za investicije v osnovna sredstva 1920 milijonov dinarjev, kar je za dobrih 11 odstotkov več kot lani.
Gospodarske naložbe so porastle za 9,2 odstotka, negospodarske pa za 65,8 odstotka (Zdravilišče Topolšica, PTT center itd), stanovanjska dejavnost za 0,6 odstotka.
V	gospodarstvu beležijo največji dvig v kmetijstvu in ribištvu,
Delo in načrti zveze sindikatov v TGO
Z rastjo proizvodnje okrepiti tudi delo družbenopolitičnih organizacij
gradbeništvu, trgovini in obrti. Na drugih področjih so se investicije povečale manj ali pa so se celo zmanjšale. Prisotna je velika odvisnost od bank. 34 odstotkov vseh investicijskih vlaganj so zagotovile ozd in sisi s področja gospodarstva (lani 46) banke 22 odstotkov (lani le 19). Zavod SR Slovenije za statistiko ocenjuje, da so v tem času cene investicijskih dobrin poskočile za več kot 30 odstotkov, kar pomeni, da tudi letos vlaganja močno padajo.
V združenem delu je bilo avgusta zaposlenih 23587 delavcev kar je 0,14 odstotka manj kot konec julija. 61 odstotkov delavcev je delalo v industriji in rudarstvu. Sicer pa je bilo v letošnjem tričetrtletju zaposlenih mesečno 23592 delavcev od tega 89,4 odstotke v gospodarstvu. Dobrih 40 odstotkov zaposlenih je žensk. V osmih mesecih se je prvič zaposlilo v naši občini 372 delavcev. Doseženo število zaposlenih delavcev v gospodarstvu je še vedno nižje od doseženega konec decembra lani.
Število iskalcev zaposlitve se tudi v občini Velenje veča in sicer jih je bilo v začetku oktobra že 280. Nekatere delovne organizacije v občini ne morejo zaposlovati niti svojih štipendistov.
OB UPOŠTEVANJU IZGUB JE USTVARJENI DOHODEK NIŽJI OD LANSKEGA
Gospodarstvo občine Velenje je doseglo v devetih mesecih za 48,3 odstotka večjo vrednost celotnega prihodka kot v enakem obdobju lani (to je rezultat dosežene ravni cen, ki močno presegajo resolucij-ske). Bruto dohodek se je povečal za 127,4 odstotka, dohodek pa je ob porastu amortizacije za skoraj 30 odstotkov, večji za 26,7 odstotka. Čisti dohodek je porastel za 27,4 odstotke. V delitvi čistega dohodka so se sredstva za bruto osebne dohodke povečala za 20,7 odstotka. Ob upoštevanju gibanja cen ugotavljamo, da je realni bruto dohodek gospodarstva porasel za 1,7 odstotka. Podatki, ki jih navajamo niso povsem realni, saj so dobljeni s seštevkom rezultatov poslovanja posameznih toz-dov. Ob upoštevanju izgub v občini je ustvarjeni dohodek nižji v primerjavi z enakim obdobjem lani za 27,7 odstotka.
Tako torej v občini Velenje ob koncu tretjega tromesečja ponovno ugotavljamo, da imamo kot družbeno politična skupnost del nepokrite potrošnje kar je glavni vzrok inflacije in nestabilnosti.
Ko so v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje ocenjevali aktivnost osnovnih organizacij zveze sindikatov so ugotovili, da jih ie večina dobro delala.
Osnovne organizacije so, kot je ugotovila konferenca OO ZSS Gorenje TGO na zadnji seji, obravnavale vrsto nalog in vprašanj. Pri tem so namenile posebno pozornost gospodarjenju, nagrajevanju po delu, uresničevanju delegatskih razmerij, dohodkovnim odnosom, socialnemu položaju delavcev itd. Za delo osnovnih organizacij ZSS v zadnjem obdobju je še posebej značilen kritični odnos do dogajanj v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovni organizaciji Gorenje TGO in v celotnem poslovnem sistemu Gorenje. Vendar pa hkrati ni bila zagotovljena zadostna učinkovitost in doslednost pri uresničevanju sklepov, posebej še pri razreševanju odprtih vprašanj in odpravljanju ugotovljenih slabosti.
Sindikalne skupine se vse bolj uveljavijo
Tudi v Gorenje TGO delujejo v zadnj^n času osnovne organizacije ZSS vse bolj prek sindikalnih skupin. Le-te so obravnavale vrsto vprašanj, v delo sindikalnih skupin pa je vključenih vse vefč delavcev, s i čimer je zagotovljena tudi večja učinkovitost osnovnih organizacij.
V več tozdih je uveljavljena praksa, da sodelujejo predsedniki osnovnih organizacij ZSS na sejah delavskih svetov, ponekod pa vključujejo predsednike osnovnih organizacij v pripravo gradiv in predlogov stališč in sklepov za samoupravna telesa. Kot dobro pa v večini osnovnih organizacij ocenjujejo sodelovaje z vodstvi tozdov.
Da bi bilo v prihodnje tako delo sindikalnih skupin kot OO ZSS še uspešnejše so se v več osnovnih organizacijah zavzeli za organizirano izobraževanje in usposabljanje članov osnovnih organizacij in poverjenikov sindikalnih skupin. Tako bi zagotovili, kot menijo, še večjo aktivnost in prodornost sindikalne organizacije v Gorenje TGO. Pregledati bo treba, med drugim, tudi primernost obstoječe sindikalne organiziranosti, posebej še v okviru DSSS Gorenje TGO, hkrati z novimi oblikami o-rganiziranosti pa v kar največji meri uveljaviti najprimernejše in najučinkovitejše oblike povezovanja in usklajevanja stališč.
Zagotoviti bo tudi potrebno, da bodo strokovne službe in odgovorni delavci na posameznih področjih še aktivneje sodelovali s sindikatom.
Konferenca premalo učinkovita pri uresničevanju sklepov
Tudi delo Konference OO ZSS Gorenje TGO so) osnovne organizacije ocenile kot dobro. Ugotovljeno pa je ob tem bilo, da je bila doslej konferenca premalo učinkovita pri uresničevanju sprejetih sklepov in premalo vztrajna pri zahtevah za uveljavitev nalog, ki so jih bile dolžne opraviti strokovne službe. Več pozornosti pa bo morala konferenca OO ZSS nameniti poslej še usklajevanju dela sindikalnih skupin ter zagotavljanju odgovorov na vprašanja in pobude sindikalnega članstva oziroma osnovnih organizacij ZSS.
Zagotoviti pogoje za kar najbolj uspešno delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij"
V prizadevanjih za povečanje proizvodnje in izpolnitev letnega načrta proizvodnje in izvoza so se resda povečale delovne obveznosti zaposlenih, so poudarili delegati konference OO ZSS, vendar pa zahtevajo naloge, ki so pred vsemi delavci Gorenje TGO, kar najbolj zavzeto delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Zato je treba prav v vseh okoljih ustvariti pogoje, da bo delo zveze sindikatov, zveze komunistov in zveze socialistične mladine kar najbolj uspešno. To naj bi zagotovili tudi z organizacijo seminarja za člane izvršnih odborov OO ZSS ter za poverjenike sindikalnih skupin. Prizadevali pa si bodo poživiti tudi delo sindikalnih organizacij v vseh tistih okoljih, kjer doslej ni bilo dovolj razgibano in učinkovito.
Konferenca OO ZSS Gorenje TGO pa je imenovala tudi že delovno skupino za pripravo programa dela konference do programsko volilne seje in za naslednje mandatno obdobje ter delovno skupino za reorganizacijo ZSS v DSSS Gorenje TGO, pri čemer pa bi morali nameniti posebno pozornost vsebirtskim vidikom reorganizacije, pray tako pa tudi metodam dela in usklajevanja v okviru DSSS Gorenje TGO.
Premalo odločnosti za preseganje slabosti
Konferenca OO ZSS Gorenje TGO je na zadnji seji obravnavala tudi oceno stanja velenjskega dela poslovnega sistema Gorenje. O oceni so pred tem govorili na sestankih vodstev družbenopolitičnih organizacij, prav tako pa so o njej razpravljali in sklepali ra zborih dclavcev.
Izboljšava koordinatnega brusilnega stroja
Nagrada - spodbuda za nadaljnje delo
V tozdu Tehnološka oprema delovne organizacije EKO so pred nedavnim uvozili koordinatni brusilni stroj, ki pa je bil, kljub številnim popravilom, nenehno v okvari. Med drugim so ga popravljali tudi proizvajalci, vendar so se okvare nadaljevale. To je seveda zelo slabo
vplivalo na dosego zastavljenih proizvodnih rezultatov in na realizaciio izvoza. Rezkalec Ivan Štrahovnik ter koordinatna vrtalca Janko Višnerin Anton Golob, ki so delali na tem stroju, so tako pričeli razmišljati, kako bi usposobili ta stroj za nemoteno proizvodnjo.
Inovatorji, ki so ob dnevu inovatorjev prejeli na področju množične inventivne dejavnosti tretjo nagrado. Od leve proti desni: Janko Višner, Ivan Štrahovnik in Anton Golob.
Razmišljanja so rodila tudi sadove. Stroj so dopolnili z delom nekega drugega stroja. Malo ga je bilo potrebno prirediti in proizvodnja je nemoteno stekla. Sedaj koordinatni brusilni stroj že nekaj časa uspešno in nemotenONlela v zadovoljstvo vseh zaposlenih v tem tozdu, saj se ne srečujejo več z zastoji, ki so bili pred tem redno na dnevnem redu.
Naši sogovorniki so tokrat prvič prijavili inovacijo. Sicer pa pravijo, da v tem tozdu, kjer ne gre za serijsko proizvodnjo, veliko inovacij delavci kar sami vgrajujejo v proizvodne procese, ne da bi jih sploh prijavili. ,.Sleherni si prizadeva," poudarjajo, ,,da bi sprejete naloge kar najhitreje in kar najkvalitetneje opravil. Z dolgoletnimi izkušnjami tako tudi ugotovi, kako lahko posamezno nalogo hitreje in uspešneje opravi. To seveda tudi stori, ob tem pa niti ne razmišlja, da gre za inovacijo, ki bi jo lahko prijavil komisiji za inventivno dejavnost. Tudi mi nismo razmišljali oziroma pričakovali, da bomo prejeli nagrado za opravljeno delo. Prizadevali smo si samo, da bi zagotovili nemoten proizvodni proces."
V delovni organizaciji Eektro-kovinarska oprema namenjajo v zadnjem času inventivni dejavnosti veliko pozornost, v prihodnje pa jo želijo še razmahniti. Tako jo predvidevajo tudi že v letnih načrtih.
Pri pripravi načrta za drugo leto bodo predvideli tudi, katera področja oziroma katere proizvodne procese bi bilo potrebno posodobiti. Nagradili pa bodo tudi vsak koristen predlog. Skratka inventivno dejavnost bodo še bolj stimulirali, več pozornosti pa bodo namenili tudi strokovnemu delu na tem področju. Vsem tistim, ki predlagajo kaj koristnega, bo idejo pomagal uresničiti strokovnjak.
Izboljšanje koordinatnega brusilnega stroja je gotovo ena izmed inovacij, v DO EKO so jih v preteklem letu zabeležili še več, ki bo spodbudila k nadaljnjemu delu še druge delavce te delovne organizacije. Da bi bilo res tako, prikazujejo v tej delovni organizaciji ob obravnavi poslovnih rezultatov tudi koristi, ki jih imajo od inovacij, ki so jih že vpeljali v proizvodnjo.
M. Z.
Vrsto slabosti, na katere je opozorila ocena, je bilo znanih že dalj časa, vendar niso bile zastavljene ustrezne aktivnosti, da bi jih presegli, oziroma je manjkala odločenost za to. Da bi v prihodnje lahko dosledneje odpravljali slabosti bo treba mobilizirati prav vse delavce za trdnejši prihodnji razvoj Gorenje TGO in celotnega sistema Gorenja. Ocena stanja velenjskega dela Gorenja je kritičen in realen prikaz stanja, je ugotovila konferenca OO ZSS Gorenje TGO, z njo pa je dana tudi solidna osnova za prihodnje delo tako osnovnih organizacij ZSS kot same konference OO ZSS Gorenje TGO. Spričo ugotovljenih slabosti pa bo treba začeti tudi z ugotavljanjem odgovornosti. Ugotovitve bodo izhodišče pri obravnavi kandidatov za odgovorne dolžnosti po odpravi začasnih ukrepov družbenega varstva. Vsi tisti, ki so na odgovornih dolžnostih, imajo zdaj priložnost z delom dokazati, da so sposobni opravljati zaupana jim dela, so med drugim poudarili delegati konference OO ZSS Gorenje TGO.
Gozdno
gospodarstvo
Nazarje
Smotrnejša organiziranost
V nazarskem Gozdnem gospodarstvu že dalj časa ugotavljajo, da sedanja organiziranost delovne organizacije ni v celoti smotrna. Zatq so že izdelali predlog možnih sprememb, o katerem je razpravljal in ga potrdil izvršni svet skupščine občine Mozirje. Na podlagi tega bodo sedaj pripravili potrebne utemeljitve, zlasti ekonomske in tehnične in pričeli postopek samoupravnega odločanja.
Bistvo nove organiziranosti je združitev celotnega družbenega sektorja v eno temeljno organizacijo združenega dela. To bi vsekakor omogočilo boljši izkoristek delovnega časa in strojev ter večjo učinkovitost. V zasebnem sektorju se organiziranost ne bo spremenila. Ostali bosta obe temeljni organizaciji kooperantov v Nazarjah in Šoštanju, prav tako temeljna organizacija Transport in gradnje ter delovna skupnost skupnih služb.
Na podlagi temeljitih priprav naj bi novo organiziranost uvelja-. vili v sredini prihodnjega leta, če se bodo seveda tako odločili samoupravni organi.
J. Plesnik
Inovatorji Tovarne usnja Šoštanj .
Zanimiva sedežna garnitura
Tudi v tovarni usnja Šoštanj namenjajo veliko skrb inovatorski dejavnosti, saj se zavedajo, da lahko dosežejo boljše in donosnejše poslovne rezultate tudi z raznimi izboljšavami in inovacijami. Takšna usmeritev se je uveljavila predvsem v zadnjih letih, uspehi pa dokazujejo, da so delavci sposobni marsikaj narediti sami. V to jih sili tudi želja po izboljšanju delovnih pogojev, ki so v tej temeljni organizaciji zaradi zastarele tehnologije še vedno dokaj neustrezni.
V proizvodnji je že zaživelo nekaj izboljšav, ki so bile napravljene na strojnih napravah. Bolj ali manj uspešno pa so se uveljavile tudi nekatere inovacije.
Ena od njih je sistem sedežnega pohištva MATCHO, ki je sestavljen iz fotelja, stolčka in mizice in narejen iz lesa in usnja. Te inovacije so se nekateri delavci Tovarne usnja Šoštanj lotili pred tremi leti in sicer na pobudo jugoslovanskega arhitekta iz Pariza. Kot pravi v. d. direktorja Aleksander Samobor je pri delu sodelovala večja $kupina ljudi, ki je po treh tednih intenzivnega ustvarjanja uresničila prvotno zamisel.
Pohištvo je izdelano iz okroglo stružene bukovi ne, preko katere je napelo vegetabilno strojeno masivno usnje, debelo od 4 do 5 milimetrov.
Prodaja je stekla v večjem obsegu v drugi polovici letošnjega leta, naročila pa kažejo, daje zanimanje
za ta sistem pohištva precejšnje. Nekaj garnitur so doslej uspeli tudi izvoziti, odpirajo pa se že nekatere nove možnosti.
Za to inovacijo so v občini za področje razvojno raziskovalne dejavnosti ob dnevu inovatorjev podelili tretjo nagrado.
V. d. direktor Aleksander Samobor: ,,Veliko skrb namenjamo tudi inventivni dejavnosti."
Posebno vprašanje je tudi v TUŠ nagrajevanje inovatorjev za njihove dosežke. V tej temeljni organizaciji imajo izdelan pravilnik, ki ga dosledno upoštevajo. Ugotavljajo pa, da ga bo v prihodnje potrebno dopolniti, saj so določena vprašanja s tega področja v njem premalo dosledno obdelana.
B. Z.
Pri oblikovanju sedežnega pohištva Matcho so sodelovali predvsem Jovo Jovanovič — arhitekt iz Pariza, Aleksander Samobor, Milan Bizjak in Anton Ko rade j.
Vrsta akcij v mozirski občini
Za boljšo požarno varnost
Lupita! stroj bo nared v bližnji prihodnosti
»Varnost pred požarom — naša vsakdanja skrb« je bilo vodilo minulega meseca požarne varnosti tudi v občini Mozirje. Dobro pripravljeni programi in njihova uresničitev so seveda le del letošnje akcije NNNP, zato so z gasilci sodelovali tudi pripadniki civilne zaščite, družbeno-politične organizacije, šole in drugi dejavniki na vseh ravneh.
Gradbeno obrtna zadruga Veko
Spreminjajo prvotno zastavljeni proizvodni program
Pred dvema letoma so v Titovem Velenju ustanovili gradbeno obrtno zadrugo, ki povezuje obrtnike s področja gradbeništva. Ustanovljena je bila na pobudo obrtnikov in ob podpori Rudarskega šolskega centra oziroma Farmina Velenje. Ob ustanovitvi je bilo vključenih v zadrugo 17 obrtnikov, postopoma pa je to število naraščalo, tako da je danes v zadrugo vključenih 60 obrtnikov, administrativno tehnična dela pa opravlja 8 delavcev. Kot poudarja vršilka dolžnosti direktorja Kristina Debelak, gre za minimalno kadrovsko zasedbo. Tako morajo vsi delavci brez neke posebne delitve dela, opravljati vse naloge, ki se v tekočem poslovanju pojavljajo.
Omenili smo že, da so zadrugo ustanovili ob podpori Farmina, ki je z obrtniki, kasnejšimi ustanovitelji Veka, zgradil v letih 1979—1980 več farminskih objektov na področju Istre za vzrejo pazinski puranov. Prav ta uspešnost dela in velike možnosti razvoja te dejavnosti Farmina so pogojevale ustanovitev zadruge z dejavnostjo gradbeništva, da bi tako izvajanje celotnega inženiringa zaokrožili še s specialnimi izvajalskimi ekipami za izvedbo objektov za vzrejo perutnine. Zmogljivosti, ki bi jih imeli, če bi pridobili nove kooperante, pa bi usmerjali v izvajanje raznih drugih gradbenih del in predelavo lesa. Usposobili pa so tudi ekipo za urejanje sejmov in razstav. '"Obrtna zadruga združuje kooperante, ki izvajajo razne vrste manj zahtevnih objektov visoke in predvsem nizke gradnje. Izvajajo vsa dela, ki jih tak objekt obsega (gradbena, obrtniška, inštalacijska itd.) Vsa dela izvajajo v glavnem na ključ. Poleg tega pa so registrirani še za predelavo in obdelavo lesa za ostrešja, elementov za stavbeno pohištvo, opremo za intezivno proizvodnjo mesa in podobno, organizirajo pa tudi skupne nastope na sejmih.
V preteklosti je gradbeno obrtna zdruga Veko dosegala zelo dobre poslovne rezultate. V pr-
vem letu poslovanja so ustvarili 189 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Še bolj kot ta podatek pa je spodbudno dejstvo, da so že prvo leto z obrtniki uresničili razmeroma velike projekte — zgradili so tri farmske komplekse, ki obsegajo 28 tisoč kvadratnih metrov in pri tem izvedli vsa gradbena, obrtniška in inštalacij-
V. d. direktorja gradbeno obrtne zadruge Veko Kristina Debelak
ska dela vključno s komunalno infrastrukturo in zunanjo ureditvijo.
Dosegli so tudi zelo ugodne roke izgradnje, saj so farmo z 8600 kvadratnimi .metri zazidanih površin zgradili v 105 dneh in sicer je tu upoštevan čas od sklenitve pogodbe do uspešno opravljenega tehničnega pregleda. Vsi objekti so zgrajeni kvalitetno in po razmeroma ugodni ceni.
V manjši meri pa so se vključevali v izvajanje drugih gradbenih del. ker so bile zmogljivosti obrtnikov izkoriščene že z izgradnjo omenjenih farmskih objektov. Primanjkovalo jim je namreč obrtnikov, zato so bila njihova prizadevanja vsa leta usmerjena tudi v pridobivanje sposobnih obrtnikov, ki bi bili pripravljeni delati na terenu.
Tako kot večina gradbenih delovnih organizacij, pa se tudi v Veku v zadnjem času srečujejo s težavami. Tu so se težave pojavile še nekoliko prej. saj tako majhni kot so niso uspeli ustvariti rezerv za premoščanje kriznih situacij. Osnovni problem je vsekakor pomanjkanje dela ob administrativnem omejevanju sredstev za investicije. Gradbena
dela investitorji pogojujejo z nudenjem komercialnih kreditov. Tega pa zadruga zaradi pomanjkanja sredstev ne more. Pojavlja pa se tudi lokalno zapiranje.
Poleg tega pa postajajo pogoji dela vse težji tudi zaradi pomanjkanja repromaterialov in tudi načina dobave. Določena vrsta materialov je namreč vezana na devizno udeležbo, zadruga pa nima deviz. Velike težave so tudi s pomanjkanjem goriva, še posebej pri vseh tistih delih, ki jih izvajajo v oddaljenih krajih. Pri delu na terenu pa nastopajo tudi zelo veliki stroški, ki jih davčna uprava po mnenju delavcev obrtne zadruge neobjektivno obravnava.
Vse to je privedlo do tega. da gradbeno obrtna zadruga Veko oziroma njeni kooperanti izgubili voljo za izvajanje tako velikih del. Tako so odstopili od prvotno načrtovanega programa — izvajanja farmskih objektov ter se hote ali nehote preusmerili v izvajanje manjših gradbenih del na ožjem območju občine oziroma regije.
In kakšne poslovne rezultate so dosegli v letošnjem devetmesečju?
>>Letošnji rezultati so odraz današnjega stanja,« pripoveduje vršilka dolžnosti direktorja Kristina Debelak, »sicer niso slabi, niso pa taki. kot smo si jih zastavili z razvojnim programom. Žal nismo uresničiti planskih predvidevanj in sicer, da bi bile zmogljivosti naših obrtnikov polno izkoriščene s programom farmskih objektov. Zadovoljiti smo se morali 7. manjšimi deli, ki ne dajejo takšnih rezultatov kot veliki objekti na enem mestu. Uveljavljati smo se morali kot začetniki pri nekaterih delih, zato so nam ta dela investitorji zaupali z zadržanostjo. Za izvajanje manjših del nam je primanjkovalo ustreznih, obrtnikov — •zlasti zidarskih strok. Prav iz tega razloga smo morali tudi marsikatero delo odkloniti. Vendar pa moram reči. da smo v tem letu uspeli dobiti nekatera zanimiva dela. ki so nam odprla možnosti za nadaljnji razvoj. Med takšna dela sodi prizidek k sušilnici Vrbje, več toplovodnih kinet.
zaščita kmetij v zvezi z zajetjem Ljubija. urejanje obmorskih bre-žin in podobno.
Pospešeno smo predelovali les v strešne nosilce, za Gorenje promet servis pa smo uredili sejemske paviljone za vse sejme doma in v tujini. Sejme urejujemo tudi za Emo, Hme-zad. Aero in še nekatere druge. S temi in še več manjšimi gradbenimi deli bomo ustvarili za okoli 180 milijonov celotnega prihodka, ter tako če to primerjamo s preteklim letom pristali na indeksu 100. S takšnim rezultatom izgube sicer ne bomo ustvarili, pač pa bo ostanek za sklade nekoliko manjši.«
O problemih, ki pestijo delovno organizacijo Veko, so v kolektivu že veliko razpravljali in sprejeli tudi nekaj konkretnih nalog, da bi se stanje izboljšalo. Zato bo nujno potrebna korekcija prvotno zastavljenega razvojnega programa in sicer na izvajanje vseh vrst manjših gradbeno obrtnih del. kar so v letošnjem letu že pričeli.
Kot organizacija malega gospodarstva bodo izvajali dela. za katera menijo, da so usposobljeni, posebej pa bodo oblikovali ekipo za obnovo in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih objektov ter preurejanje in urejanje podstrešnih in podobnih prostorov za stanovanjske in poslovne namene. Razvijali bodo proizvodnjo raznih lesenih oziroma kovinskih elementov za potrebe gradbeništva ter povečali in razširili predelavo lesa. Izdelovali pa bodo seveda tudi še opremo za farmske objekte itd. Še naprej bodo urejali sejemske paviljone doma in tudi na tujem. S svojim programom se bodo skušali povezovati 2, gradbenimi in drugimi organizacijami v smislu racionalizacije obrtnih storitev.
Tesneje želijo sodelovati s trgovskimi organizacijami ter si tako zagotoviti boljše zagotavljanje repromaterialov oziroma boljšo prodajo svojih izdelkov.
Za malo eosDodaiitvo.ic značilno, da je razdrobljeno. Obrtniki se povezujejo v različne organizacije, mnogi so vključeni v več organizacij hkrati. Prav bi bilo. da bi se dogovorili, da bi jih razvrstili po dejavnostih in dosegli tudi ustreznejšo razdelitev po posameznih področjih. Tako bi se posamezne organizacije, ki obrtnike združujejo specializirale, na ta način pa bi se gotovo tudi racionaliziralo delo obrtnikov. V. d. direktorja obrtne zadruge Kristina Debelak pa poudarja tudi. daje potrebno bolj stimulativno opredeliti davčno politiko.
Od vseh dejavnikov, ki smo jih našteli, je odvisno, ali se bo malo gospodarstvo v občini razvijalo v skladu s programi, ali pa bodo v želji po obstoju, ostajali le pri manjših akcijah kratkoročnega značaja.
Mesec požarne varnosti je bil tokrat usmerjen predvsem v usposabljanje in vzgojo delovnih ljudi in občanov za pravočasno, pravilno in strokovno ukrepanje, kadar je to potrebno. To je zlasti pomembno zato. ker podatki kažejo, da je kar za 80 odstotkov vseh požarov kriv človek zaradi slabega ravnanja. nepoučenosti. neprevidnosti in malomarnosti. Ob milijardah, ki vsako leto izginejo v ognjenih zubljih in ob vseh stabilizacijskih prizadevanjih je odgovoren odnos do požarne varnosti še toliko bolj nujen.
Tega se razumljivo zavedajo tudi v Gornji Savinjski dolini, zato so pripravili vrsto akcij, dobre in slabe izkušnje pa bodo seveda koristen napotek za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje požarne varnosti. Med pomembnejšimi akcijami velja najprej omeniti verižno sektorsko vajo na Pobrežjih. Namenje-
na je bila seveda usposabljanju za gašenje požarov, ki so močno oddaljeni od vodnih virov, kar je za mozirsko občino še kako pomembno. Gasilci sami priznavajo, da se prav pri verižnem gašenju srečujejo z vrsto slabosti. To je potrdila tudi zadnja vaja. prav tako nedavni požar v središču Ljubnega. Zato so se odločili, da bodo temu področju takoj namenili veliko več pozornosti.
Kmalu za vajami na Pobrežjih je »zagorelo« tudi v nazarski lesni industriji. Usklajena akcija gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, prve pomoči in drugih je pokazala dobro usposobljenost, morebitne pomanjkljivosti pa bodoseveda koristen napotek za boljše dosežke v prihodnje. V soboto so se izkazali še člani nazarskega gasilskega društva z mobilizacijsko vojaško vajo, saj so z njo znova dokazali svojo dobro usposobljenost in pripravljenost.
Verižnemu gašenju bodo morali nameniti več pozornosti Akcija gašenja in reševanja v tovarni ivernih plošč je bila zelo zahtevna
Gorenje — Glin Nazarje
Nova pomembna pridobitev
V nazarski lesni industriji bodo konec tega meseca v proizvodnjo vključili novo in še kako pomembno pridobitev. Beseda je o sodobnem stroju za lupljenje hlodovine. Naložba s celotno opremo bo veljala 30 milijonov dinarjev, del potrebnih sredstev pa so zagotovili na podlagi sovlaganj gozdnega gospodarstva. Zmogljivost novega stroja bo 80.000—90.000 kubičnih metrov hlodovine na leto.
Prednosti novega stroja so vsekakor očitne in nadvse
pomembne. Predvsem bodo z njim odpravili težka telesna dela v gozdarski proizvodnji, kar jc ob pomanjkanju gozdnih delavcev prav tako zelo pomembno. Omeniti seveda velja, da bodo z lupljenjem in krojenjem lesa na enem mestu v veliki meri odpravili nevarnosti in škodo, ki jih prinašajo lesni škodljivci.
Vsekakor ob tem ne smemo pozabiti znatnih možnosti za pridobivanje toplotne energije. S strojem bodo na leto pridobili 8.000 kubičnih metrov skorje in drugih manjvrednih lesnih odpadkov, ki
jih bodo porabili v kotlovnici za pridobivanje toplote. Te
energije bo seveda za lastne potrebe preveč, zato že pripravljajo projekte za povečanje in posodobitev sedanje
kotlovnice. Med drugim bodo uvedli tudi mehanizirano kurjenje. Naložba bo veljala 15 milijonov dinarjev in bo imela prednost v prihodnjem letu. Njena prednostna vloga
je seveda razumljiva, saj bodo s tem v toplotno ogrevanje lahko zajeli širši krog porabnikov. če drugih prednosti sploh ne naštevamo.
SLOVESNOST V NAZARJAH - Dan mrtvih, z njim spomin na vse, ki smo jih imeli radi, pa jih danes ni več med nami in na vse, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo, so v minulih dneh počastili tudi po vsej Gornji Savinjski dolini. Cvetje in svečke na samotnih
grobovih partizanov in na vseh grobiščih ter svečanosti po vsej dolini so odraz našega spoštovanja do preminulih. Spominsko slovesnost so v nedeljo dopoldne pripravili tudi pred spomenikom NOB v Nazarjah.
4. novembra 1983 -k Titovo Velenje
^■■■^■■■BBBESK^BSHHHHHHHHIHH^lHIBHi
Nesklepčnost otežuje delo
Prav gotovo bi bil čas, da malo prevetrimo delo delegatov in delegacij in neodgovornim in nesposobnim odrečemo zaupanje, saj si še posebno v času zapletenih irt težkih gospodarskih gibanj ne moremo dovoliti, da nam naš delegatski sistem deluje neučinkovito.
Seje skupščin kol je bila na primer zaradi nesklepčnosti ponovljena seja izobraževalne skupnosti, ko je ponovno na robu sklepčnosti kot Damoklejev meč visela nad delegati vsaka negativna odločitev, saj so bili vsi prisiljeni glasovati ZA. če niso želeli podreti sicer upravičenih predlogov šolnikov, vsekakor nikamor ne vodijo. Ni čudno, da je prisotnim, ki so sodelovali na tej skupščini ostal grenek priokus. ko je bilo zaradi dveh glasov proti potrebno pričeti prepričevanje teh dveh delegatov. ki sta »trmasto« vztrajala pri svoji odločitvi.
Izvajalci so se »spotikali« nad njunim »nerazumevanjem«, kot smo že dejali, njihovih sicer upravičenih potreb, žal pa je v tem primeru nekako v prazno izzvenela njuna kritika odločanja.
Kje je pravzaprav nastal zaplet? Tokrat ga je povzročil rebalans finančnega načrta izobraževalne skupnosti.
Izvršni svet SR Slovenije je v juliju obravnaval oceno gospodarjenja organizacij združenega dela ter splošne in skupne porabe v naši republiki in ugotovil, da mnogo samoupravnih interesnih skupnosti oziroma njihovih izvajalcev zaradi hitrega naraščanja življenjskih stroškov in materialnih izdatkov posluje z izgubo. Zato je sprejel usmeritev, da samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti lahko povečajo svoja sredstva do 16 odstotkov v primerjavi s preteklim letom. Tako bodo lahko pokrile rast materialnih izdatkov do višine 30 odstotkov, osebne dohodke pa povečale do 19 odstotkov v primerjavi s preteklim letom.
Če takšen predlog ne bi bil osvojen, bi morali v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti poseči po vrsti drastičnih stabilizacijskih ukre-
pov. ki bi na primer v šolstvu bistveno prizadeli že ustvarjeno raven učno-vzgojnih programov, s tem učence, finančno pa tudi njihove starše.
Med argumenti, ki sta jih že omenjena delegata navedla, so bili nekateri povsem neprepričljivi. Tako sta menili, da bo zaradi višje prispevne stopnje zmanjšan že tako skromen dohodek posameznih kategorij delavcev, čeprav se je prispevna stopnja za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Velenje povečala le za 0.78 odstotkov, ker pa so se istočasno zmanjšale nekatere prispevne stopnje za republiške samoupravne interesne skupnosti, je v celoti večja le za 0,02 odstotka. Prav delavci z nižjimi osebnimi dohodki, pa bi bili najbolj prizadeti. če bi morala na primer izobraževalna skupnost, začeti uresničevati še bolj zahteven stabilizacijski program, saj bi morali v celoti plačevati učbenike, prehrano, ekskurzije in podobno.
Nadvse upravičena pa je bila kritika delegatov, da takšno odločanje o rebalansu finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti, nima nobenega smisla, saj delavci le potrjujejo pravzaprav že sprejete odločitve. Skupščine, sta menila, ob takšnem delu niso potrebne. O pravi svobodni menjavi še govora ne more biti, to pa ni v prid niti izvajalcem, niti uporabnikom. Vedno bolj se zapletamo v predpisih in administriranju. delavcem pa se zožuje prostor za odločanje, zato pa tudi delegatom upada zavzetost za sodelovanje na sejah, kar pa seveda še zdaleč ni opravičilo za njihovo odsotnost.
Sicer pa preseneča še nekaj drugega. Delegati očitno premalo poznajo svojo vlogo in menijo, da morajo togo slediti mnenjem svojih delegacij, čeprav argumenti kažejo, da so bile te v zmoti in se je tudi njihovo mnenje po dodatni obrazložitvi spremenilo. Očitno se bojijo prevzeti nase kritiko v svojem delovnem okolju, najpogosteje pa kritiko od ostalih članov delegacije, ali pa od posameznega strokovnega delavca, ki jim je ugovor pripravil.
B. Z.
Krajevna konferenca SZDL Gorenje
Delo delegacij in stabilizacija -prednostni nalogi
Pred krajevnimi konferencami SZDL po vseh krajevnih skupnostih naše občine je nova nadvse pomembna naloga, volitve novih članov predsedstva ter sprejemanje delovnih programov. Tudi člani krajevne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Gorenje se na to marljivo in skrbno pripravljajo.
Evidentirali so že nove člane predsedstva te družbenopolitične organizacije, predsednike in člane vaških, odborov, največ pozornosti pa so na sejah namenili oceni dela v preteklem mandatnem obdobju ter pripravi delovnega programa za prihodnje.« Kaj lahko rečem o delu krajevne konference SZDL Gorenje v iztekajočem se mandatnem obdobju? Ne smem hvaliti, niti preveč kritizirati. 1 .asten delovni program smo v naši krajevni skupnosti uresničili. tudi tiste naloge, ki nam jih- je »naložila« občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje. Kot skoraj povsod, so tudi pri nas najslabše delale delegacije.« je bil kritičen predsednik le najmnožičnejše frontne organizacije v krajevni skupnosti Gorenje Jože Napotnik.
V tem štiriletnem mandatnem obdobju je 47 članov krajevne konference SZDL v krajevni skupnosti Gorenje največ skrbi namenilo spremljanju razvoja, dela in življenja svojega okolja, uresničevanju nalog srednjeročnega programa krajevne skupnosti, ohranjanju in negovanju tradicij NOB, delu krajevne samouprave. »Spisek je še večji, vendar so na-
Društvo prijateljev mladine Pesje
Veseli otroci so njihovo največje zadovoljstvo
Društvo prijateljev mladine Pesje, ustanovili so ga pred sedmimi leti, je med najbolj aktivnimi v velenjski občini. To dokazujejo številne akcije, ki jih je kakšnih 200 vrlih članov za tamkajšnje otroke pripravilo skozi vse leto. Organizirane prireditve in aktivnosti, zlasti v od mestnih središč oddaljenih krajih, so vsekakor potrebne in zaželjene. O tem nedvoumno priča podatek, da se jih vsakokrat udeleži veliko otrok in staršev. Prav zato so se v društvu v začel ku letošnjega leta odločili za razširitev in popestritev delovnega programa. K vsakoletnim prireditvam so dodali nove, ki so jih letos prvič in uspešno izvedli. Prireditve se seveda vrstijo skozi vse leto, kar od organizatorjev terja veliko truda in dela, če želijo načrte uresničiti v zadovoljstvo otrok in staršev. Seveda brez sodelovanja drugih dejavnikov tudi ne gre. Zlasti plodno sodelujejo s podružnično osnovno šolo in vzgojno-varstveno ustanovo. Ne smemo pa zanemariti tudi sode-lpvanja z mladino, vodstvom krajevne skupnosti in ostalimi krajevnimi dejavniki.
Med zimskimi počitnicami so februarja letos za predšolske otroke pripravili veselo' popoldne na snegu, in sicer letos prvič. Nadaljevali so s pustnim sprevodom in rajanjem. Ob dnevu žena so organizirali družabno srečanje za vse žene v Pesju in Podgorju, obiskali pa so tudi vse ostarele krajane, prav tako prvič letos. Med vsakoletne priredtve sodi tudi ,,ptičja svatba", pomladansko rajanje na Enclovem vrhu. Tudi med poletnimi počitnicami niso držali križem rok. Skupaj s komisijo za varstvo okolja in osnovno organizacijo /SMS so očistili kraj. V društvu si želijo, da bi takšne in podobne akcije pripravili večkrat na leto. Seveda ne bi bilo odveč, če bi starši s svojim
zgledom in vzgojo več prispevali k temu, da bi otroci bolje čuvali okolico, igrišča in njegove naprave. Med počitnicami so letos prvič organizirali tudi pioniisko olimpiado s šaljivimi in spret-nostnimi igrami-. Avgusta so poskrbeli za počitniško varstvo za šolske in predšolske otroke. Obisk
„Vse kar smo lelos prvič organizirali, bomo prihodnje leto ponovili," meni predsednica društva prijateljev mladine Pesje Nevenka Ocepek.
je bil tolikšen, da je morala voditeljica Marija Saloven, ki je pripravila nadvse pesler program, otroke razdelili v več skupin, v pomoč sta ji priskočili dve mladinki. Ob koncu so pripravili še razstavo izdelkov, ki so jih otroci izdelali, med varstvom. Med počitniške dejavnosti sodi tudi piknik s srečo-lovom na Enclovem vrhu, ki se ga je udeležilo veliko otrok in staršev.
Med tednom otroka, v začetku oktobra, so organizirali zelo zanimivo zbiralno akcijo igrač, ki jih otroci ne potrebujejo več. Zal koristna zamisel ni posem uspela. Predvsem zalo, ke se v akcijo niso dovolj vključili starši. Prihodnje leto bodo akcijo ponovili in upajo, tla bodo sicer odvečne igrače prišle
v roke tistih otrok, katerih starši jih ne morejo kupiti. Poleg omenjenih akcij so pripravili še kostanjev piknik in očiščevalno akcijo na vseh igriščih. Popravili in obarvali so tudi poškodovana igrala, ki so jim med letom po-škodovali nepridipravi.
Tudi do konca leta čaka društvo prijateljev mladine Pesje šq veliko dela. O tem pravi predsednica društva Nevenka Ocepek takole: ,,Še v tem mesecu bo občinska zveza društev prijateljev mladine organizirala ogled filmov na temo ,,otrok v prometu". Ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo bomo nove pionirje povabili v svoje prostore, jim povedali kako društvo deluje in katerih akcij se lahko med letom udeležijo, pri pravili pa jim bomo tudi krajšo slovesnost. Posebej se seveda vsako leto pripravimo na novo leto in prihod dedka Mraza. Tako bo ludi letos. S praznovanjem bomo pričeli teden dni prej, ker želimo praznično razpoloženje nekoliko podaljšali. Poleg prihoda dedka Mraza, ki ga organizirajo skupno vsa krajevna društva, bo naše dru štvo pripravilo igrico, s katero bodo člani sodelovali tudi pri sosednjih društvih prijateljev mladine. Seveda pa v tem prazničnem tednu ne bi manjkalo risank, ki so za otroke posebno doživetje."
Ob koncu zapišimo še to, da si društvo prijateljev mladine iz Pesja močno prizadeva in želi, da bi se vanj vključilo čim več staršev. Ne smeli bi namreč biti le nemi opazovalci, marveč aktivni oblikovalci programa. Tudi svoj lastni proslor si društvo močno želi. Sedanjega si namreč delijo drugimi krajevnimi dejavniki, Težava pa je predvsem v tem, da ni ogrevan. Zato upajo, da bo po obnovi doma tudi (o vprašanje rešeno in da bodo delovni pogoji znatno boljši. Predvsem bodo lažje organizirali aktivnosti v zimskem času.
B. Mugerle
loge manjše, ki na zunaj niso vidne, vzamejo pa nam prav tako precej časa. Z ureditvijo delovnih prostorov krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij smo rešili dokaj težko nalogo, zaradi katere je bilo delo teh v preteklih letih manj prizadevno.
Jože Napotnik
Moram povedati še to. da smo pri vseh akcijah krajani zelo složni. -Delamo vsi vse. Dejavnost je zelo obširna. Lastnih težav imamo precej, rešimo jih lahko le s skupnimi močmi.« V zadnjem času so člani krajevne konference SZDL Gorenje namenili največ pozornosti izgradnji gav-škega vodovoda. To je največja naloga te krajevne skupnosti v tem letu, ki pa je, po besedah našega sogovornika. kljub prostovoljnemu delu ne bodo mogli uresničiti tako. kot so načrtovali. »V tem mandatnem obdobju smo naredili velik korak naprej pri povezovanju s sosednjimi krajevnimi skupnostmi.vLetos smo tako že drugič zapored skupaj s krajani Smartnega ob Paki proslavili krajevni praznik. Tudi v izgradnjo šmar-škega kulturnega doma se bomo krajani Gorenja vključili po svOjih močeh.«
Kaj pa delo preostalih organizacij in društev? O delu krajevne organizacije Rdečega križa je naš sogovornik povedal vse najlepše, prav tako marljivi so člani borčevske organizacije, pa tamkajšnji gasilci, ki pridno gradijo svoj dom. Ničkaj lepih besed pa nismo slišali o delu osnovne organizacije Zveze komunistov v tej" krajevni skupnosti. Ti se še vedno premalo vključujejo v vsa področja dela in življenja. Precej bolje kot v prejšnjih letih deluje osnovna organizacija ZSMS. Mladinci so se prizadevno vključili pri izgradnji vodovoda v Gavcah, sodelovali so še v nekaterih drugih akcijah. Manjka jim le spodbud starejših, izkušenejših krajanov, ki bi jih usmerjali in jim pomagali. »Sodelovanju s člani mladinske organizacije bo treba v prihodnje nameniti več skrbi, kajti prav tu najdemo bodoče kadre za našo" organizacijo kot tudi krajevno samoupravo. Pri evidentiranju smo našli med mladinci precej novih članov predsedstva krajevne konference SZDL.«
Že v uvodu smo zapisali, da dejavnost delegacij šepa. Kot pravi sogovornik, so to področje nekoliko zanemarili. Preveč imajo drugega dela. V krajevni skupnosti Gorenje živijo predvsem kmetje in delavci, ki so z delom tako že preobremenjeni. Vsaj malo več prizadevnosti bi, po mnenju Jožeta Napotnika. lahko pokazale strokovne službe sisov in predsednikom delegacij pomagati. da bi tako delegatski sistem tudi v praksi bolje zaživel.
Sredi tega meseca bodo povsod volili nove člane najbolj množične fronte organizacije. V krajevni skupnosti Gorenje volitve ne bodo »prinesle« le novih članov, ampak še nekatere druge spremembe. Tako bodo zmanjšali število članov v vaških odborih, prav tako predsedstva. »Štiri leta je kar prekratka doba, da bi lahko naredili kai več. V prihodnje bomo morali člani krajevne konference, še zlasti predsedstvo, nameniti več pozornosti dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in nalogam, ki nam iih nalaga družbena skupnost. "Sele tako bomo lahko uspešneje delali na gospodarskem področju,« je ob koncu poudaril Jože Napotnik.
Jezikovno razsodišče 108
Sporočevalna kultura pa taka
»Danes zjutraj sem vstopila v Integralov mestni avtobus in vrgla v nabiralnik 15 din za vozovnico za hčerko in zame. Šoferje začel nesramno kričati name v srbo hrvatskem jeziku. Šele čez nekaj časa sem uspela razumeti, da so se vozovnice podražile. Rekla "sem mu. naj govori slovensko, ker ne razumem srbohr-vatskega jezika. Odgovoril pa mi je: .Sramota za vas što ne razumjete Titov jezik!' — Mislim, da bi morali delavci iz drugih republik, ki delajo pri nas, vsaj delno obvladati slovenski jezik, verjetno pa bi za to morala poskrbeti njihova delovna organizacija. S tovariškimi pozdravi A. H. s Titove iz Ljubljane.'
Izkušnja našega vsakdanjika, kakršnih si ne želimo in tudi potrebne niso. Najprej voznikovo neprimerno vedenje do stranke: pogosto ni dovolj potrpežljiv, prijazen, morda celo ljubezniv. ampak je večkrat kot sitna kislica, ki svojo slabo voljo stresa na potnike ( v tem ni razlik glede na jezik, ki ga govori). Dostikrat pač pozabimo, pa nikakor ne bi smeli, da smo v službi zadruge, ne zase, in da ima potnik vjavnem govornem občevanju tako rekoč zmeraj prav. Tudi če je potnik siten, mu ne smemo vračati .šilo za ognjilo', kakor so včasih rekli. oz., milo za drago' kakor danes večkrat slišimo in tudi bolje razumemo. Še manj imamo pravico zvišati ton, če stranka ni tako rekoč ničesar zakrivila. Kakor v našem primeru, ko pač ni vedela, da se je voznina povečala. Res je pač, da je bil voznik tisto jutro že »neštete« opozoril na zvišanje voznine in je bil zaradi tega verjetno tudi že utrujen in naveličan, toda — služba je služba, obvezuje nas vsaj na vljudno ravnanje z vsemi, ki imamo z njimi opravka. (Tudi sami lahko postanemo njihova stranka in si enako ne bi želeli neprimernega ravnanja z nami).
Zelo neprimerna paje bila voznikova izjava glede tega. zakaj se kakega jezika učimo in zakaj ne ter kdaj se odpovedujemo rabi svojega jezika in kdaj to nikakor ni potrebno in koristno. Obveznosti so tu obojestranske: vsi se moramo prilagoditi jezikovnemu okolju, v katerem živimo, enako Slovenci zunaj Slovenije kakor tisti, ki pridejo k nam. Pri tem je gotovo prav, da nam pomaga delovna organizacija, katere član smo. glavno breme pa mora vendarle nositi posameznik, ki seje odločil priti med ljudi z drugim jezikom, pa še v službo, v kateri se mora s strankami sporazumevati v njihovi materinščini. — Večina to tako ali tako dela. Povsod po svetu — in nihče ne more biti izjema, če noče veljati za nekoga, ki hoče več. kakor je mogoče in prav.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE. Republiška- konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana, Komenskega 7.
ANKET A •ANKETA
Preventivno rekreativni oddih
Čeprav se je termometer že večkrat spustil pod ničlo, se je v torek, 25. oktobra letos, odpravila na desetdnevni preventivno rekreacijski oddih na morje še zadnja, tretja skupina. Kaj vse so delali, s kakšnimi vtisi so se vračali iz Poreča, so delavci povedali:
Franc Šterk, voznik vlačilca v notranjem transportu v tozdu Avto-park: »V Gorenju delam dvanajst let in čez nekaj mesecev bom odšel v pokoj. Kot najstarejšemu delavcu našega tozda so mi drugič ponudili oddih na moriu. Kegljanje, metanje pikada. kolesarjenje, tek v naravi, so bile dopoldanske de; javnosti, ki smo jih delali tudi popoldne. Skupaj smo vadili pet ur. Ker sem se udeležil vselh sem ob koncu prejel tudi priznanje. Poleg tega, da bom prišel domov z diplomo, me bodo spominjali na teh deset dni še dobri prijateljski odnosi s skupino delavcev ladjedelnice 3. maj iz Reke. Sem izredno zadovoljen, pa tudi hvaležen Gorenju za takšno možnost oddiha.«	Jože
Škrbot, kontrolor v vhodni kontroli tozda Pralna tehnika: »V G, -renju sem začel delati pred šestnajstimi leti. Delal sem v montaži, pred tremi leti pa sem moral na težjo operacijo kolkov. Zato sem bil na takšnem oddihu že pred dvema letoma. Letos sicer nisem bil med kandidati, vendar so nekateri odpovedali in dobil sem znova možnost. Dobro se počutim in vem, da bi s takšno rekreativno vadbo moral nadaljevati tudi
doma<<	PepcaVra-
bič, stiskalka v tozdu Štedilniki: »Prvič sem tukaj in mi je zelo všeč. Če bi imela možnost, bi se takšnega rekreativnega oddiha udeležila še večkrat. Všeč mi je prav vse, od jutranje telovadbe do plesa. V Gorenju sem zaposle-na 13 let.«"	Ančka
Škrbot, se-stavljalka v tozdu Zamrzovalniki:
»Prej sem delala v Glin v Nazarjah-, sedaj pa sem v Gorenju že 22 let. Čeprav sem bila že pred dvema letoma na takšnem oddihu, sem bila povabila letos zelo vesela. Ne vem. zakaj nekatere sodelavke. ki bi si zaslužile takšen oddih, tega odklanjajo. Možnosti imamo vsi enake. V Gorenju si lahko celo izposodimo opremo, prispevek je 990 dinarjev, ki ga lahko plačamo v treh obrokih. Pomemben je tudi zdravstveni pregled in urnik vaj, treningov, plava-
"Ja -• «	Stanko
Lesjak, mlinar plastike v tozdu Hladilna tehnika: »Letos sem prvič na preventivno rekreativnem oddihu, v Gorenju pa sem zaposlen 11 let. Na morju še nisem bil toliko časa skupaj. Prvič sem morje videl ob koncu osnovne šole, sedaj drugič. Delal sem vse. kar so mi predpisali terapevti in zdravniki. Res sem si odpočil. Tudi plavati sem se naučil in zato sem delovni organizaciji zelo hvaležen.«
Vera Felle, dela v montaži Hladilnikov: »Najpomembneje je to. da sem si resnično odpočila in se naučila plavati. Na morju pa sem bila prvič. Predstavljala sem si, da je morje slano, sedaj sem to tudi sama okusila. Resnično je vse zelo lepo.« Hinku Jerčič
6. stran » naS C8S
ZANIMIVOSTI
Titovo Velenje * 4. novembra 1983
Pomagali pri napeljavi toplovoda
Iščemo najstarejšo fotografijo
V današnji številki objavljamo zanimivo razglednico Šoštanja. Nastala je približno leta 1917. K nam jo je prinesla Elica Filipič, nakdanja Šoštanjčanka, ki sedaj živi v Celju.
Ta razglednica je doživela zanimivo
pot, saj je bila leta 1917 poslana Elici-nemu staremu očetu v rusko ujetništvo Taškent. Razglednice stari oče ni prejel, ampak se je vrnila z obrazložitvijo, da ujetniki ne smejo prejemati pošte.
Republiško priznanje aktivu mentorjev klubov OZN
Učenci Srednje rudarske šole so se razveselili povabila KS Staro Velenje, ki jih je prosila za pomoč pri napeljavi toplovoda. Z zemeljskimi deli je bilo potrebno pohiteti, saj se zimski čas hitro približuje. Predno prične zemlja zmrzovati, morajo vložiti v izkopane betonske jarke betonske cevi. Krajani bi sami težko zmogli opraviti to delo, zato so prosili za pomoč učence, naj se jim pridružijo pri kopanju jarkov.
Delo gasilcev
Malo kdo se zaveda, kako pomembno nalogo opravljajo gasilci. Ce gori hiša, gozd ali kaj drugega, so vedno gasilci prvi na kraju nesreče in v večini primerov opravijo nalogo dobro. Gasilci igrajo pomembno vlogo tudi v času, ko ni nevarnosti požara. V šolah in v delovnih organizacijah seznanjajo ljudi z nevarnostjo požarov in kako jih z znanjem in prisebnostjo lahko preprečimo. Koliko iger z ognjem poznamo posebno mi, otroci! Z ognjem se igramo predvsem zato, da se postavimo pred mlajšimi. Tako pogosto pride do nesreč, v katerih so ogroženi gozdovi, hiše, največkrat pa pogledamo nevarnosti v oči prav sami.
Na vse to nas opozarjajo gasilci
Učencem je bilo udarniško delo v veselje in je prav zaradi tega med akcijo vladalo tudi veselo razpoloženje, ki je med drugim v prvi vrsti kazalo vsekakor marljivo požrtvovalnost mladih.
Krajani KS Staro Velenje so bili navdušeni nad akcijo in se zahvaljujejo šoli in vsem udeležencem-brigadirjem, ki so pomagali v tej akciji.
in upoštevati moramo njihova navodila. Poslušati pa jih je treba tudi takrat, ko nam razlagajo uporabo in način rokovanja z gasilskim aparatom. Ta je zelo primeren za gašenje ognja, ki ga ne smemo gasiti z vodo ali s čim podobnim.
Gasilci se usposabljajo tudi za primere vojne. Koliko človeških življenj lahko reši gasilec, ki je primerno šolan in ima že nekaj prakse.
Takšno je delo gasilcev. Ti skrbijo tudi za mladi rod, kar je nadvse pomembno. Kaj bi le bilo, če ne bi bilo nikogar, Iti bi znal ogenj pogasiti?
Jernej Pečnik, 7. b OS Bratov Letonje, Šmartno ob Paki
Pogovor z mentorico čebelarskega krožka
Tudi v letošnjem letu je na šoli začel delovati čebelarski krožek. Delo v njem je pestro, saj imajo člani v uporabi nekaj panjev. O delovanju krožka sem se pogovarjala z mentorico profesorico MIRO PRELOŽNIK.
Mi lahko najprej poveste kako , to, da je začel na šoli čebelarski krožek, saj je to zelo redka oblika šolske dejavnosti?
,,Res. Večina drugih krožkov je povezanih z učno snovjo, ki razvijajo miselne prvine. Naš krožek pa deluje v skladu Čebelarskega društva Titovo Velenje. Društvo želi, da bi se tudi mladi začeli zanimati za čebele."
Kako dolgo že deluje ta krožek'.'
,,Krožek je začel delovati lansko . leto februarja in od takrat se redno sestajamo vsak teden."
Koliko članov sodeluje v njem'.'
,,Prijavi se več članov, redno pa jih deluje manj. Lani je bilo v krožku devet članov iz tretjih letnikov. Želimo si, da bi se letos vključili tudi mlajši, saj bi s tem naše vrste pomladili."
Zakaj želite pomladiti vrste čebelarjev':
,,Čebelarji se zanimamo za naravo in zanjo skrbimo tako, da jo zasajamo z rastlinami ter preprečujemo škodljivo škropljenje sadnih dreves. Narava skriva v sebi velika bogastva, kar mora človek pravilno izkoristiti. Čebelarji odkrivamo, življenje čebel in moram reči, da je to zelo zanimivo. Veliko smo že odkrili, vendar je še veliko stvari, ki nam ostajajo neznane."
Kako so se v delo čebelarja vživeli mladi:
,,Vsak član ima svoje čebele. Delo se jim zdi zanimivo in so tudi v času počitnic prihajali nadzorovat panje. Če. je bilo potrebno, so čebelam dolili vode in hrane. Prezra-čevali so tudi panje."
Kje sle pa dobili panje?
,,Veliko nam pomaga čebelarska družina Mlinšek. Dala nam je dva panja in en prašilček. Prašilček je majhen panj. Vse to lahko imamo v uporabi, dokler bomo delovali. Dobili smo tudi majhno čebeljo družino. Na šolski terasi smo si uredili primeren prostor, kamor smo panje postavili."
Miia Žagar, 2. letnik srednja družboslovna šola novinarski krožek
24. oktobra 1983 je republiški center klubov OZN Slovenije v Kopru podelil našim mentorjem' republiško priznanje za njihovo aktivnost.
Ta aktiv je v dosedanjem delu dosledno uresničeval sprejete smernice za svoje delovanje in z načrtnim delom veliko prispeval k širjenju idej, ki družijo mlade v skupnih prizadevanjih za mirno-
Ni znano, če je vnetenu ribiču Leopoldu Tovorniku z Jenkove 29 v Titovem Velenju kdo zaželel ,,dober prijem", ko se je pred nedavnim odpravljal na priljubljeni ribolov, res pa je, da je bil prijem krepko obilen. Tako obilen, da je med njegovimi sodelavci med nočnim ,,šihtom" v jami razvnel razpravo o ribiških lažeh, predvsem pa je nudil vrsto kar zajetnih stav. Dobil in izgubil ni stave nihče, ker je bil ribič kar preveč prepričljiv. Se bolj prepričljiv je bil ,,dokaz" v kopalni kadi njegovega stanovanja, ki so ga zjutraj družno obiskali.
V kadi je namreč ležala, vsaj za naše razmere, prava riba velikanka, dolga 110 centimetrov in težka 18 kilogramov, lepih barv in čudovitih oblik, vrh vsega pa takšne ribe ni še nihče videl. Prijatelji so sedli za mizo in beseda je dala besedo. Najprej so vrlega ljubitelja ribolova, ribič je že 26 let, prepričali, naj veliko ribo ,.spremeni" v trofejo. Mislil jo je namreč raztelesiti in okusno meso komu podariti. V njegovi družini so namreč kar štirje vneti ribiči in kot je to običajno, rib nihče ne je. Leopold Tovornik tudi ni bil preveč navdušen nad idejo, da bi se slikal za časopise. Pa so prijatelji tudi to uredili.
Pogovor je hitro stekel in zgodba se je razpletla. Ribi je ,,ime" SREBRNI TOLSTOLOBIK" in je v naših vodah (jezerih) zelo redka. To vrsto vzgajajo v Sovjetski zvezi, saj se pri nas ne drsti. Pred osmimi leti so velenjski ribiči v jezero ob nekdanji restavraciji vložili 80 primerkov te vrste rib. Ribiči ne vedo, da bi kdo ujel eno izmed njih, tako velike pa nikakor ne. Tisti, ki redno spremljajo svoje strokovne in druge časopise, zatrjujejo tudi, da takšnega primerka doslej niso zasledili niti v republiki, niti širše. Resnično enkraten prijem torej.
In še začetek zgodbe. Leopold Tovornik se je lepega dopoldneva, kot že tolikokrat doslej, odpravil lovit krapa na ,,staro jezero". Navadna palica, 0,35 vrvica in kuhana koruza za vabo. Deset minut čakanja in vrvica se j; zategnila. Ribič je potegnil, pa nič. ..Potegnil sem znova z vso močjo
ljubno sodelovanje narodov vsega sveta in v borbi za svobodno uresničevanje temeljnih človečanskih pravic.
Aktiv mentorjev klubov OZN je posvečal pozornost predvsem strokovnemu in metodičnemu izpopolnjevanju mentorjev ter s strokovnimi srečanji, posveti in z razvijanjem hospitacijske dejavnosti dosledno in načrtno skrbel za
izmenjavo izkušenj. Pri svojem delu se je aktiv mentorjev klubov OZN vključeval tudi v izvajanje širše zastavljenih nalog na področju vzgojnega dela z mladimi. Svoje delovne izkušnje pa je vklapljal tudi v načrtovanje dela občinskega centra OZN.
Vsi klubovci naše občine mentorjem iskreno čestitamo!
MLADI ZA MIR
OZN
m
^.tržnEt ^vujmvr	rježnitaRju, 0L N tu^
1)ouwr<Wwi, nruefc,. la^. m!^ ->/xi ;-n<rfott	n JroioitS/ua/
f VJ^A/ /jpHZ^Ju i toratuJ^K^OCM™	- J>juA H-ovjtjŽu/riM ^ oSjrfrrJ^X/m /m
rndu. m LW ' w uAjiiHb, fflm«Wt 'rr\i,	4v)»j>«i (ML*. uStVM.
nmitn^j	,MJUa 1*38 i (prnuto^a- 'Vamv&r*. Wfc
tfHjtArkartrJiL ZDA oZ , fcA, fl&CjMjott nr
/jrH&JKfflfflUnMA^n, ^ "Stf^o ^■ .'iij-vf^vnr ^"U^/nv
/nita ^OflKTio^v	Gvidi ?■>., ItvuA <»	.-^Mdftu,
^MJfci,	ono1«^ ™.	SJI/tvu, ^ ,-Ajo, rsrrvA&b
AT '^vto^vA,, ^t nr	xuah kisi.
---L-^K JLk.------J
'L,
/rv/vnrv A** >xx>i\a/*vctArs/
. /*niH> iv™ /srdau^MJVKO o-ecM*. />vcxk<OTJUI *
*<«/>»» V. Um t-
sest ■ um. km - ■ »
DEL TELE-
izvr.
odbor
pot
zadnji dom
rek matija
1.
črka
število
aluminij
inoustr. rasti. inazaj)
ženska in
inazaji
dijak brez ocen
preskrb. hrane
pod
nikalnica
trst
obč. kom.
15. črka
natrij
lep00l0 škerget
zahod
cas. drust.
t. črka
p0p0l objokana
kisik
spust v dolino
kaz. zaim.
igralna karta
potapl društvo
amper
str. mesto
9. črka
mxm
sever
z. ime
rimska l
okr. na
bluzi
(nazaj)

split
kaz. zaim.
dom. tur. velik. (nazaj)
0
ocet
hlad (nazaj)
polmer
ribji zarol ie0n.)
kaz. zaim. 'množi
slov.inaz]
20. in 17. črka
•m—
10 vsa
c.
mlec. Mil
„ REŠITEV IZ PREJŠNJE ST. VODORAVNO: TSCHIRNHAUS, ALKOHOLI. SL. RL D, TOPOLI, DVA, AO. CUK. IA. ATRIJ, GA. G. ATI, KVAR, RA, OCET, I, J, AV, MISLEC, A, D, MIZE, AKI, IO, KEJ, AN, NEAMATERKl.
Leopold Tovornik
Prijem pa takšen
in najprej že pomislil, da se je trnek zataknil za vejo. Nato pa je vrvica pričela drseti daleč stran. Takoj sem občutil, da je nekaj_ velikega. Po kakšnih 70 metnn sem moral ukrepati. Pričel sem vleči proti bregu in riba se niti ni preveč upirala. Na kašnih deset metrov razdalje sem jo opazil in pomislil na belega amurja. Takrat pa je riba krenila nazaj proti sredini. Vedel sem, da ne smem popustiti. Držal sem palico in riba je krožila pred menoj. Uspelo mi je, da sem jo spravil do plitvine, in ko je glava pogledala iz vode, sem
oopnjel z rokama. Ni bilo lahko, saj je močno otepala s telesom in repom, uspelo pa mi je vendarle in v manj kot dvajsetih minutah je bila moja. Velike trofeje sem seveda vese"l. Po teži sicer ni največja, prijel mi je že 24-kilogramski krap, je pa drugače ,,največja" in najlepša. Riba baasiala v ribiškem domu, jaz grem pa v Šentjur", je zaključil Leopold Tovornik.
Čez kakšno leto si bo namreč v jami prislužil penzijo in se bo vrnil v Šentjur kjer si je med tem postavil hišo. Dober prijem še naprej!
Ponosni ribič z enkratnim planom
KOLEDAR
Četrtek, 3. oktobra — Just Petek, 4. oktobra — Karel Sobota, 5. oktobra — Sabina Nedelja, 6. oktobra — Lenart Ponedeljek, 7. oktobra — Okt. soc. rev. Torek, 8. oktobra — Bogdan Sreda, 9. oktobra — Teodor
MALI OGLAS!
V VARSTVO SPREJMEM otroke. Marija Iršič, Šaleška 2 b, Titovo Velenje.
GARSONJERO ALI MANJŠE STANOVANJE, išče mati s sinom. (opremljeno ali neopremlje-no). Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „Za dve leti".
ODDAM GARSONJERO v naselju Šalek—Gorica, za eno leto. Pisne ponudbe pošljite na" upravo lista pod šifro ,,Voika".
PRODAM dobro ohranjeno trajno žarečo peč Kupersbuch. Dragar, Tomšičeva 25, Titovo Velenje. OSEBNI AVTO PRINC NSU — 1000 prodam za rezervne dele. Jože Polak, Slatine 38, Šmartno ob Paki.
NA STANOVANJE VZAMEM POŠTENO ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „Poštena".
SOBO NUDIM ZANESLJIVI ŽENSKI, za pomoč v gospodinjstvu. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro ,,Delovna". KUPIM NIZKOVALNE SALO-NITKE (100 x 120 cm) 100 komadov. Slavko Filipič, Ravne 42 a, Šoštanj.
PRODAM FIAT 126 P in otroško zibko z jogijein. Telefon 852-742. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA — 101, letnik 1974, v voznem stanju, neregistriran, potreben manjšega kleparskega dela, cena 2,5 M. Amalija Kortnik, Pie-šernov trg 8, Šoštanj. NOŠENE OTROŠKE OBLEKE (plašče, bunde, hlače, puloverje in zimske škornje) 5 do 10 let, poceni prodam. Prav tako poceni prodam nošeno žensko konfekcijo (št. 36 in 38) in zimske škornje 36—37. Naslov: H. Potočnik, Foitova 8, Titovo Velenje.
KMETIJO Z DVEMA HIŠAMA in gospodarskim poslopjem (novo), 4 ha obdelovalne zemlje prodam. Lovrenc Mihelak, Ložni-ca 20, Titovo Velenje.
RENAULT R-4, letnik 1977, motor odlično ohranjen prodam. Telefon 063-852-658.
PRODAM FIAT 126, ohranjen in zaščiten, letnik 1979. Franc Petek, Koroška 31, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO GOLF. Letnik 1981. Telefon 889-113.
PRODAM HITACHI RECEI-VER SR 604 ..Dvnaharmonv" (2 x 70 W), kaseter Sharp RT 10, kase-ter Magnum 2000, ojačevalec Akai AM U 01 (2 x 40 W). Damjan Jerič, Uriskova 4, Titovo Velenje (Pesje). Telefon 851-718.
PRODAM NOV RENAULT 4. Telefon 851-878.
Ugodno prodam ČOLN .„MAESTRAL 185" in izvenkrmni motor Tomos 4. Telefon 063-831-097 od 20. ure dalje.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
3.	11. 1983 dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Lešnikova
4.	11. 1983 dnevni dr. Kralj, nočni dr. Markovičeva
5.	11. 1983 glavni dr. Zuber, notranji dr. Zičkarjeva
6.	11. 1983 glavni dr. Zuber, notranji dr. Zičkarjeva
7.	11. 1983 dnevni dr. Hrastnikova, nočni dr. Pustovrh
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
4.	11. 1983 dr. Pirtovšek
5.	11. 1983 dr. Menih
6.	II. 1983 dr. Menih
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
5.11. 1983 in 6. 11. 1983 dr. Stane Grasselli, Splitska 1, Titovo Velenje
VETERINARJI ŠOŠTANJ:
•Od 4 11. ao 10. 11. 1983 IVO ZAGOŽEN, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381. '
GIBANJE P.
POROKE:
Aleš Zavolovšek, roj. 1959, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Sonja Vrhovnik, roj. 1964, teh. risarka iz Titpvega Velenja
Anton Brodnik, roj. 1958, inž. varstva pri delu iz T. Velenja in Melita Cvet, roj. 1962, študentka iz Titovega Velenja
Janez Zavolovšek, roj. 1958 šofer iz Laz in Danica Šmon, roj. 1962, prodajalka iz Laz.
Maksimiljan Videmšek, rojen 1957, ključavničar iz T. Velenja in Irena Oblak, roj. 1963, prodajalka iz Škal.
Alojzij Ezgeta, roj. 1959, rudar iz Titovega Velenja in Ivanka Masatovič, roj. 1959, šivilja iz Titovega Velenja.
Vladimir Rodič, roj. 1960, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Milena Žagar, roj. 1953, gradbeni tehnik iz Titovega Velenja.
Ivan Selič, roj. 1938, ključavničar iz Rečice in Štefanija Zaveršnik, roj. 1950, uslužbenka iz Ločice.
SMRTI:
Ivana Gros, soc. podpiranka iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, Stara 87 let.
Martin Koren, upokojenec iz Titovega Velenja, Ulica pohorskega bataljona 9, star 57 let.
* Jurko Štefan, rudar iz Paškega Kozjaka št. 38, star 48 let.
KINO • KINO
FILMSKI SPORED KINA VELENJE
REDNI KINO VELENJE
Četrtek in petek, 3., 4. 11. ob 17., 19. in 21. uri NEDELJSKI LJUBIMCI — ameriški, komedija. V gl. vl.: Roger Moore.
Petek, 4. 11. ob 11. uri ZVER V ČLOVEKU — ameriški, grozljivka. Vgl. vl.: Kurt Rusell.
Sobota in nedelja, 5., 6. 11. ob 17., 19. in 21. uri ZVER V ČLOVEKU — ameriški, grozljivka. V gl. vl.: Kurt Rusell.
Ponedeljek in torek, 7., 8. 11. ob 17., 19. in 21. uri ZLATI SALA-MANDER — ameriški, vohunski. V gl. vl.: Franco Nero.
Sreda in četrtek, 9.; 10. 11. ob 17., 19. in 21. uri KAKO PRIKUPNA JE NJENA DOLINA —• nemški, erotska komedija.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 7. 11. ob 20. uri HOTEL NA PLAZI — francoski, komedija. V gl. vl.: Miriam Boyer, Daniel Ceccaldi. Režija: Michel Lang.
Izvrstna komedija o tem, kako se staro in mlado vede na počitnicah. Zelje so seveda večje od možnosti.
KINO DOM KULTURE VELENJE.
Četrtek, 3. 11. ob 20. uri KINOTEKA — EDITH PIAF — francoski. V gl. vl.: Brigitte Ariell. Režija: Guy Casaril.
Film govori o življenju francoske pevke šansonov, Edith Piaf. Posneli so ga leta 19 4!
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 5. 11. ob 19.30. uri NEDELJSKI LJUBIMCI — ameriški, komedija. V gl. vl.: Roger Moore.
Nedelja, 6. 11. ob 17.30 in 19.30. uri MORA — ameriški, avanturistični. V gl. vl.: Deborah Reffeen.
Ponedeljek, 7. 11. ob 19.30. uri ZVER V ČLOVEKU — ameriški, grozljivka. V gl. yl.: Kurt Rusell.
Sreda, 9. 11. ob 19.30. uri ZLATI SALAMANDER — ameriški, vohunski. V gl. vl.: Franco Nero.
KINO DOLIČ
Petek, 4. 11. ob 19. uri MORA — ameriški, avanturistični. V gl. vl.: Deborah Refeen.
Torek, 8. II. ob 19. uri ZVER V ČLOVEKU — ameriški, grozljivka. V gl. vl.: Kurt Rusell.
Razstava ob mesecu požarne varnosti
Sjf terme topolšica
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD BOLNIŠNICA ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA
OBJAVLJA prosta dela in naloge za delavce:
1.	VODJA KUHINJE — glavni kuhar
1	delavec
Pogoji: višja ali srednješolska izobrazba gostinske ali hotelske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
2.	IZMENOVODJA KUHARJEV
2	delavca
Pogoji: hotelska šola, VK kuhar ali poklicna gostinska šola, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
3.	IZMENOVODJA NATAKARJEV
2	delavca
Pogoji: hotelska šola, VK natakar ali poklicna gostinska šola, znanje vsaj enega tujega jezika (nemščina, italijanščina, angleščina), 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
4.	NATAKAR
10	delavcev
Pogoji: poklicna gostinska šola, znanje tujega jezika, eno leto delovnih izkušenj v stroki
5.	KUHAR
7 delavcev, od tega 1 kuhar-slaščičar
Pogoji: poklicna gostinska šola, eno leto delovnih izkušenj v stroki
6.	VODJA HOTELSKE RECEPCIJE
1 delavec
Pogoji: višja ali srednja šola ekonomske ali gostinske smeri, znanje tujih jezikov, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
7.	HOTELSKI RECEPTOR
3	delavci
Pogoji: srednja šola ustrezne smeri, znanje tujih jezikov, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
8.	VODJA VZDRŽEVANJA
1	delavec
Pogoji: višja ali srednja šola tehniške smeri — elektro ali energetske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in-nalogah
9.	VZDRŽEVALEC
3 delavci
Pogoj: VK ali KV elektrikar. vodovodni instalater ali ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
10.	MASER
2	delavca
Pogoji: šola za zdravstvene delavce s tečajem za maserje
11.	VEČ DELAVCEV
—	pomožnih kuharjev
—	sobarice-snažilke
—	strežnikov
—	kopaliških delavcev
Objavo z navedbo števila razpisanih mest in pogojev pod toč
11	bomo posredovali SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V TITOVEM VELENJU, kamor lahko posredujete prijavo.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s poskusnim delom 90 dni za vsa objavljena dela in naloge. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh po objavi na naslov: ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE — kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Gasilsko društvo Šalek je v mesecu požarne varnosti pripravilo v svojih prostorih nadvse zanimivo in poučno razstavo gasilskega orodja ter osebne opreme. Zbrajii pa so bili tudi vsi pokali in priznanja 50-letnega delovanja tega uspešnega gasilskega društva v Šaleški dolini. Poleg razstave, ki si jo je ogledalo preko 1500 učencev osnovnih šol in drugih občanov, so organizatorji pripravili za učence osnovnih šol bratov Mravljakov in Veljka Vlahoviča tudi predavanje o gasilstvu. Tudi natečaj na temo »Preprečujmo požare« so razpisali in med najboljšimi prispevki izbrali po tri učence iz osnovne šole Bratov Mravljakov in Veljka Vlahoviča ter jih nagradili s praktičnimi nagradami.
Naj še zapišemo, da sicer omenjeni šoli uspešno in zgledo sodelujeta z gasilskim društvom Šalek. Na šolah so organizirali gasilske krožke, v katere je vključenih 40 pionirjev — gasil-
Učenci so si z velikim zanimanjem ogledali razstavljene predmete
cev, krožke pa uspešno vodijo mentorji-gasilci GD Šalek. Plod
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI SO
NEPREVIDEN PEŠEC
27. oktobra okoli 13. ure je peljal voznik osebnega avtomobila CE 177-759 Matjaž Potočnik po Šaleški cesti in zavil na obvoznico proti Kidričevi cesti. Nenadoma mu je z leve strani stopil pred vozilo pešec Mirsad Balkič, ki vozila na cesti ni opazil in se ni prepričal, če lahko vozišče varno prečka. Pri nesreči se je pešec hudo telesno poškodoval.
PREVELIKA HITROST
Proti regionalni cesti Šoštanj Titovo Velenje je s pokopališča v Podkraju vozil 1. novembra letos voznik osebnega avtomobila Alojz Mastnak. V nepreglednem ovinku je zaradi prevelike hitrosti zapeljal preveč v levo in tako trčil v osebni avtomobil CE 120-727, ki ga je vozil Srečko Friškovec. Pri nesreči se je poškodoval voznik Mastnak ter sopotnica v Friškovcevem avtomobilu.
POŽAR V STAVBI VEPLASA
, Okoli 22. ure 30. oktobra letos se je vnel požar v stavbi Veplasa na ulici "Lole Ribarja 5 v Šoštanju. Do požara je prišlo zaradi slabe dimne
naprave. Škode je za okoli 30 tisoč dinarjev.
takega sodelovanja je, da sta se po ena ekipa iz vsake šole udeležili tudi nedavnega republiškega gasilskega tekmovanja mladi gasilec. Mladi gasilci pa enkrat na leto prikažejo tudi praktično vajo gašenje požara.
B. M.
M M NI SALOM
\
MODNI SALON
Koroška 37/a Titovo Velenje
Komisija za medsebojna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
MEHANIKA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	uspešno končana poklicna šola, smer finomehanik
—	delovne izkušnje
—	moralno-politična neoporečnost
Izbrani kandidat bo imel v letu 1984 prednostno pravico pri dodelitvi stanovanja.
Vloge z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa kadrovski službi DO Modni salon. Rok obvestila o izbiri: 30 dni.
gorenje
■ v v
iscemo
Gorenje SOZD prireja od 22. 10. do 5. 11. 83 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju že tradicionalni hišni sejem '83, na katerem bomo del razstave namenili drobnemu gospodarstvu.
Razstavili bomo sestavne dele, ki jih danes uvažamo, za katere pa vemo, da jih že izdelujemo v Jugoslaviji oziroma bi jih lahko izdelovali v Jugoslaviji.
Na tem področju želimo čimbolj angažirati naše drobno gospodarstvo, zato vabimo vse zainteresirane k sodelovanju.
Obiščite nas - ponuja se, vam priložnost za razširitev vašega proizvodnega programa.
lorenje
TELESNA KULTURA - ŠPORT - REKREACIJA
Rudar-Vozila 2:1
Nogometaši velenjskega Rudarja so tudi po 10. kolu tekmovanja v Slovenski nogometni ligi z 18. točkami še vedno na vrhu prvenstvene lestvice, le da imajo lanski . drugoligaši nogometaši Maribora precej boljšo gol razliko. Ti dve ekipi sta tudi največja kandidata za naslov jesenskega prvaka, saj tretjeuvrščeni Trboveljčani zaostajajo za njima štiri točke. Ze v naslednjem kolu pa lahko Trboveljčani zmanjšajo razliko, saj bodo v goste sprejeli Velenjčane.
V tekmi 10. kola z enajsterico iz Nove Gorice so Velenjčani resda zmagali, vendar jim je bila tokrat naklonjena tudi športna sreča oziroma je ta obrnila hrbet gostom. Sicer pa je tudi sreča sestavni del vsake pa tudi nogometne igre. Gostitelji so začeli tekmo zelo podjetno in že v 9. minuti je odlični Rudarjev napadalec Boškovič povedel po akciji Mišetiča, ki je proti Vozilom zaigral v napadu. V 16. in 20. minuti je imel zelo lepi priložnosti za povišanje rezultata Mišetič, v 19. minuti pa Beliš z nekaj metrov ni zadel mreže. V 23. minuti so gostje izvedli nekoliko nevarnejši napad. V glavnem so vsi napadi Rudarja v tem obdobju potekali po desni strani, kjer je hitri Navršnik povzročal precej preglavic gostujoči obrambni vrsti. V 26. minuti pa ga vendarle niso mogli ustaviti na pravem mestu je bil spet Boškovič in Rudar je povedel z 2:0. Po tem vodstvu pa je nepričakovano popustila zbranost Rudarjevih obrambnih igralcev in v 39. minuti so gostje znižali rezultat. V 49. minuti je Buškovič zadel stativo in pričakovali smo, da bodo Velenjčani zaigrali spet tako dobro kot do vodstva 2:0. Razigrali pa so se gostje in gotovo že dolgo časa niso imeli toliko zrelih priložnosti za zadetek kot v nedeljo v drugem polčasu. Sicer pa žoga je okrogla.
Šmartno-Primorje 1:1
Nogometaši Smartnega v tem prvenstvu ne igrajo tako kot so gledalci pričakovali od njih. V desetih prvenstvenih srečanjih so le trikrat zmagali, kar petkrat pa so morali priznati nasprotnikovo premoč. Tako imajo po desetih kolih skromno bero točk (—8) in so trenutno šele na devetem mestu.
Tudi v nedeljo so razočarali. Na svojem igrišču so se srečali z ekipo Primorja, izid srečanja je bil neodločen (1:1).
Gostje so povedli že v šesti minuti, Šmarčani pa izenačili šele štiri minute pred koncem tekme s strelom Podvarnika z enajstmetrovke.
Šmarški igralci so bili v tem srečanju zelo nespretni, saj so kar trikrat zadeli v okvir nasprotnikovega gola, v prvem polčasu pa za nameček zastreljali še enajstmetrovko. V nedeljo ni zaigral dolgoletni kapetan in najboljši strelec Prašnikar, ki je pristopil k nogometnemu klubu iz Pliberka, za katerega igrata tudi nekdanja Rudarjeva igralca Vogrinec in Djurovič.
V naslednjem kolu bodo nogometaši Smartnega gostovali v Izoli.
Steklar-Elkroj 3:1
Nogometašem mozirskega El-kroja nikakor ne gre. V nedeljo so se v derbiju začelja v vzhodni slovenski ligi v Rogaški Slatini pomerili z domačim Steklarjem in prepričljivo klonilis Gostitelji so si s podjetno igro že v prvem polčasu zagotovili visoko vodstvo in zmago. V drugem delu je bilo na obeh straneh veliko priložnosti za zadetek, nogometašem Elkroja pa je uspelo poraz omiliti v zadnji minuti s zadetkom Kolenca.
Za Elkroj so nastopili: Pusov-nik. Jelen. Pavlič. Remic, Sivka (Brezovnik). Kopušar. Kramer (Benetek). Želez.nik. Ermene. Spende (Maksimovič). Kolenc.
ROKOMETAŠI ŠOŠTANJA V SOBOTO V SLOVENJ GRADCU
Rokometaši Šoštanja bi bili morali v 8. kolu gostovati v Krškem, vendar sta ekipi srečanje preložili. Odigrali sta ga sinoči. V devetem kolu, v soboto pa bodo Šoštanjčani sprejeli v goste igralce Splita. Tekmo bodo odigrali v Slovenjem Gradcu (pričetek ob 16. uri), zaradi zasedenosti Rdeče dvorane.
Uprava kluba vabi zveste navijače na tekmo, saj bo organizirala avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal izpred Rdeče dvorane približno ob 15. uri ir. 15 minut.
Alples-Velenje 15:21
Po daljšem premoru so rokone-tašice Velenja, ki tekmujejo v l. B ZRL spet zaigrale za prvenstvene točke. Medtem so namreč dve koli počivale zaradi sodelovanja njihovih igralk, Sande Bašičeve in Cefarinove, na mladinskem svetovnem prvenstvu v Franciji.
V četrtem kolu so Velenjčanke gostovale v Železnikih in nepričakovano visoko premagale igralke Alplesa. Gostje so bile vseskozi.veliko boljše, rezultat srečanja pa bi bil gotovo še precej višji, če se ne bi bili poškodovali Spoljarjeva in Podrzavnikova. Strelke za Velenje so bile: Čefarin 7, Djordjevič in S. Bašič po 3, Špoljar, Golič, Omero-vič po 2, Podrzavnik, Matitz po enega.
Velenje-Drava 17:22
Mlade igralke Velenja so doživele nov poraz. V nedeljo dopoldne so se na igrišču v športnem parku pri jezeru sestale v sovrstnicami iz Ptuja.	*
V prvem polčasu so bile na trenutke celo boljše ter ga tudi dobile z rezultatom 11:10. Toda gostje so v nadaljevanju takoj najprej rezultat izenačile in nato vodstvo povišale na tri zadetke (12:15). V tem trenutku se Velenjčanke še niso sprijaznile s porazom, saj so spet zaigrale dobro in v nekaj minutah je bil rezultat izenačen — 16:16. V nadaljevanju pa so jim pošle moči in gostje so razmeroma lahko zmagale.	I
Zadetke za Velenje so dosegle: Kričej 5, Lešnik, Pevnik in Smajič po 3, Budjinski, Felle in Zidar po enega.
Trenutno so Velenjčanke pred-predzadnje s petimi točkami. V nedeljo se bodo v gosteh sestale z igralkami Polane, ki so z 17. točkami na vrhu prvenstvene lestvice.
Polana-Šmartno 17:13
Igralke iz Velike Polane so najbližje jesenskemu naslovu v slovenski rokometni ligi-vzhod. V devetem kolu so na svojem igrišču premagale njihove najresnejše tekmice, — rokometašice Smartnega kar s štirimi zadetki razlike.
V	prvem polčasu so gostje igrale zelo dobro in prvi del igre končale z neodločenim rezultatom (8:8). V drugem polčasu pa so rokometašice Smartnega zaigrale slabše in ostale brez točk.
V	10. kolu bodo igralke Smartnega sprejele v goste ekipo Radgone, ki jim ne bi smela delati večjih težav.
Velenjski judoisti uspešni v Mariboru
Na tradicionalnem tekmovanju v spomin na nesrečo preminulega judo delavca Staneta Irši-ča. je letos nastopilo 80 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. tJotiro so se odrezali tudi judoisti iz Titovega Velenja.
Željko Zgonjanin je bil v kategoriji do 65 kilogramov drugi. Gordon Šmon pa v kategoriji do 95 kilogramov tretji. Četrti mesti sta osvojila Branko Rošer v kategoriji do 60 kilogramov in Tomo Dadič v kategoriji do 78 kilogramov. Peto mesto paje v tej kategoriji osvojil Srečko Zacirkovnik.
Vsekakor spodbudni rezultati pred tekmovanji, ki še čakajo velenjske tekmovalce.
Pionir-Topolšica 3:0
V 3. kolu tekmovanja v 1. slovenski ligi so odbojkarji Topolšice gostovali v Novem mestu in prepričljivo izgubili, igralci domačega Pionirja, ki jih vodi trener državne reprezentance prof. Jan-kovič. so nadigrali neizkušene goste, ti pa so bivše drugoligaše tudi preveč spoštovali. Gostje so slabo sprejemali servis, nerešljiv problem zanje paje bila tudi hitra in učinkovita igra domačinov na sredini mreže. V soboto bodo odbojkarji Topolšice igrali v Izoli.
Rezultat v Novem mestu je bil lorej 3:0 (2.4,4). nastopili pa so Globačnik, Božič. R. Araus. M. Araus, Nahtigal, Golob. Žabkar. Šmon in Lihteneger.
v
Denis Bola odlična v Beogradu
Na prvem zveznem preglednem turnirju v streljanju s standardnim zračnim orožjem so se velenjski strelci ponovno izredno izkazali. V soboto je bila izredna Denis Bola, ki je presenetljivo zmagala v streljanju s pištolo s 353 krogi, Darinka Orlačnik paje bila s 307 krogi četrta. Tudi v streljanju s precizno zračno puško je bila Denis Bola odlična peta, Mojca Močivnik pa je bila trinajsta. V nedeljo so tekmovali člani in Velenjčani so bili prav tako odlični. Trstenjak je v streljanju s pištolo dosegel 570 krogov in 3. mesto, Štuhec paje bil s 567 krogi četrti.
F. Ž.
Namizni tenis
Začela se je občinska rekreacijska liga v namiznem tenisu. V ligo seje prijavilo 14 ekip, ki bodo tekme odigrale v-telovadnici v Pesjem (1. in 2. kolo) in v Rdeči dvorani (ostala kola). Tekmovanja bodo ob ponedeljkih s pričet-kom ob 16. uri.
V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Paka I:Paka II 5—0, Eso:Tempo 5—1, Vegrad: Gorenje RR DSSS 5—1, CSŠ:Marketing 5—1 in Gorenje: Dom učencev ?— 1.
Uspešni ligaški nastopi velenjskih judoistov
V	mesecu oktobru sc je začela slovenska judo liga. Na sporedu sta bili že dve koli. V prvem kolu so Velenjčani gostovali v Mariboru, kjer so sc pomerili z ekipo Slovenj Gradca in z domačim 2e-4e/ntčarjeni. Slovenj Gradec so premagali i rezultatom 14:0, nato pa izgubili z lanskoletnim prvakom Železničarjem 3:11.
V	drugem kolu so Velenjčani gostovali v Slovenj Gradcu, kjer so se pomerili s ptujsko Dravo in jo premagali z rezultatom 8:6. Z ekipo Ivo Reve pa so dobili srečanje brez boja 14:0, ker ti tekmovalci niso dopotovali na srečanje. Za Titovo Velenje so nastopili: Krajnc, Zgonjanin, Lukanac, Cestnik, B. Zupane, Dadič, Zacirkovnik, Pettovič in Šmon.
V	naslednjem kolu, ki bo 12. novembra v Titovem Velenju, se bodo pomerili z ekipo Murske Sobote. To bo odločilno srečanje za obe ekipi, saj zmagovalca vodi not v kvalifikacije za prvaka slovenske lige.
»Gasilci takoj na mestu"
V drugem polčasu je bilo takšnih nevarnih trenutkov pred gostujočim vratarjem zelo malo.
Ob koncu tedna in meseca požarne varnosti
Zamolklo zavijanje siren je v soboto vznemirilo prebivalce Titovega Velenja. In že so se pojavila rdeča gasilska vozila in hitela na kraj nesreče, proti domu za varstvo odraslih na Kidričevi cesti, iz katere se je valil gost dim. V nevarnosti so bila življenja stanovalcev doma. Tega so se gasilci zavedali in v resnično najkrajšem možnem času so se spopadli z ognjeno stihijo. Ob uporabi najsodobnejših sredstev za gašenje, skakalnega	balona,
drsalnih prtov, vrvenih lestev, trodelnih gasilskih lestev in seveda najsodobnejših gasil za gašenje z vodo in peno so gasilci pogasili požar.
Ob domu se je zbralo veliko občanov, ki so se lahko na lastne oči prepričali, da so naši gasilci zelo dobro usposobljeni za takšne in podobne primere. Na srečo to ni bil pravi požar, ampak je bila le vaja gasilcev združenih v sektor Titovo Velenje. Vajo so pripravili ob koncu meseca in tedna požarne varnosti, v njej pa so sodelovali še pripadniki NZ krajevne skupnosti Desni breg.
Skratka, tudi v tem primeru lahko pritrdimo besedam, ki jih je izrekel vodja sektorja Titovo Velenje Miha Valenci: »Ko se oglasi sirena, so gasilci takoj na mestu«.
Najprej so nudili pomoč stanovalcem
Dom je zajel požar
Čimprej je bilo treba priti do ponesrečencev